"AmeiikanskJ Slovenec" DELA ŽE 51 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. jiCAL DfV »i. i/i y4 PRVI SLOVENSKI LI$T AMERIKI Geslo; Za vero tn Tiaro«? — 20 pravico i« fwnico — od boja do gmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRU2INE V JOUETU; P. &T>SS&m pV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. ]f Official Organ of four Slovenian Organization) p STE V. (NO.) 54. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. MARCA — THURSDAY, MARCH 19, 1942 LETNIK (VOL.) LL NcAithur postal vrM poveljnik - Ma nove fronte S ŠTABOM SE PRESELIL S FILIPINOV V AVSTRALIJO 1 » 1 ■' Branilec Filipinov dobil poveljstvo nad vsemi zavezniškimi silami na zapadnem Pacifiku. — Avstralska vlada sama prosila poleg pomoči tudi za MacArthurja. Washington, D. C — Ameriški general Douglas MacAr-thui, ki je potegnil na se pozornost vsega sveta z junaško brambo filipinske postojanke, je bil imenovan vrhovnim poveljnikom zavezniških sil na zapadnem Pacifiku ter se je tudi že preselil v Avstralijo, kjer si bo ustanovil svoj glavni stan. To objavo je izdal vojni department ta torek, omenjajoč, da je predsednik Roosevelt poslal generalu že pred tremi tedni naročilo, naj odide v Avstralijo, kakor hitro mu bo mogoče, in, da se mu je odhod odložil na njegovo lastno prošnjo, in sjcer v svrho ureditve vprašanja poveljništva na Filipinih po njegovem odhodu. Njegovo mesto na Filipinih je bilo izrečeno generalu Wain-wrigjitu, vendar pa bo vrhovpo poveljstvo tudi 7 tamkaj ostalo še vedno v rokih MacArthurja. Vrhovno poveljstvo se je podelilo MacAi^hurju na izrecno prošnjo avstralske vlade, ki je zadtnji teden povdarjala, da Avstralija gleda za svojo obrambo bolj proti Ameriki kakor pa proti Angliji in, da od tam pričakuje pomoči v sedanjih kritični uri. Dan prej je vojni', department objavi, da «o prispeli v Avstralijo večji oddelki ameriških čet, in bo torej imel MacArthur na razpolago poleg avstralskih sil tudi ameriške. Pričakuje se, da bo njegova naloga, ne samo braniti Avstralijo, marveč jo tudi preurediti, da bo izhodna točka za bodočo ofenzivo zaveznikov. MacArthur je star 62 let. Oženil se je pred petimi leti in njegova žena ter štiri leta stari sinček sta kljub veliki nevarnosti prebivala na Filipinih in TRETJE VOJAŠKO ŽREBANJE Žreb določil red za vpoklic novih registrirancev. Washington, D. C. — V torek zvečer ob 6. uri se je otvo-rilo tukaj žrebanje številk za določitev reda, po katerem se bodo klicali v vojaško službo tisti, ki so se zadnji mesec registrirali. To je bilo tretje podobno žrebanje tekom zadnjih par let in je vključevalo moške od 20. do 44. leta, kateri niso že prej bili vpisani. Vlečenje številk je trajalo-celo noč in se je ta čas izbral zato, da se ne bo toliko motila vojna produk cija. Prva številka — potegnii io ie vojni tajnik je bila 3,485. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — Na pljučnici je zadnji ponedeljek preminul v bolnici rojak Charles Stro-hen, 1850 W. Cermak Rd. Pokojni zapušča ženo in eno hčer, ki živite v La Salle, ter brata in sestro v Chicagi. Doma je bil s Straže pri Novem mestu. Truplo leži v Zefranovem pogrebnem zavodu, od koder se bo vršil pogreb ta četrtek ob 9:30 Zjutraj s sv. mašo v cerkvi sv. VIHARJI NA JUGU IN, OSREDNJEM ZAPADU Število držav na jugu in na osrednjem zapadu je bilo prizadetih zadnji ponedeljek od silovitega orkana, v katerem je izgubilo življenje nad sto oseb, materij al na škoda, ki je bila povzročena, pa znaša po cenitvah več milijonov dolarjev. Najbolj je bila prizadeta država Mississippi, zlasti pa še mesto Grenada. Sila viharja se je občutila dalje v resnejšem obsegu tudi v Tenn., Kentucky, Indiana in Illinois ter je segala proti severu tja preko Chicage. V Illinoisu ste trpeli zlasti mesti Danville in Al vin. V zadnjem je zahteval orkan tri življenja v eni sami družini. Bila je to farmarska družina Laugh-lin in ubiti so bili v njej mati ter dva mala otroka. Mater je vihar treščil v neko drevo, 300 čevljev daleč od hiše. LITVINOV SILI ZAVEZNICE, NAJ IZRABIJO CAS - Ruski poslanik ponovno priporočal zaveznicam, naj otvore v Evropi novo fronto, da se razcepijo nemike sile. — V An- gliji smatrajo 1942 za odločilno leto. KRATKE VESTI HITLER SLUTI SVOJ PADEC, PRAVI WELLES Washington, D. C. — O govoru, ki ga je imel Hitler zadnjo nedeljo, se je državni pod- tajnik razil, da Jfc da Hitler ve, da je njegov padec blizu. Bolj kakor bahaoje, da bodo ruske ar made popolnoma uničene pri hodnje poletje, je bilo v govoru, pravi Welles, bolj značilno to, ko je Hitler takorekoč z vsako besedo priznaval "svoj bližajoči se padec in neizogibni poraz nemških armad." — London, Anglija. — Pričakuje se, da bo britanska via da razveljavila prepoved za uvažanje tujezemskih'vin, sprejeto v januarju 1941, Namerava se baje dati dovoljenje za uvoz velike množine vina, vendar pa Zed. države ie pridejo v poštev. — Moskva, Rusija. — Preko Turčije je prispelo v torek neko poročilo, ki govori, da ste Ogrska in Bolgarija sklenili tajen New York, K Y. — Med tem, ko prihajajo iz Rusije poročila o novih uspehih, ki jih je dosegla tamkaj sovjetska armada, je pa ruski poslanik v Ameriki Maksim Litvinov ponovil zadnji ponedeljek svoje nujno priporočilo zavezniškim velesila m* naj v Evropi otvorijo drugo bojno fronto, da se bo s tem dosegla zmaga nad Nemčijo. To priporočilo, ki ga je izrekel Litvinov na banketu Ekonomskega kluba, ljeno istočasno z vestmi prihajale iz Londona in, ki so trdile, da je tudi angleška jav- VESTI 0 DOMOVINI Zanimive vesti argentinskega lista "Naša Sloga", ki izhaja v Buenos Aires-u, iz katerih je spoznati, kakšno stanje vlada v Splitu in Dalmaciji po italijanski zasedbi. sporazum, naperjen proti Ru-muniji. Glasom njega ima bajelnost prepričana, da morajo za- "Prihajam iz Splita" Buenos Aires, 14. februarja (JCO) — Argentinski list "Naša Sloga", ki izhaja v srbohrvaščini v Buenos Aires-u prinaša sledeči zanimivi članek o stanju v Dalmaciji: "Mnoge stvari so vam že znane, je začel gospod, ki je pred dnevi prispel iz Splita, res ne vem, kaj bi vas in vaše čitalce zanimalo. Beda, pomanjkanje, stiska, glad, ponazoruje-jo stanje v vseh zasedenih krajih, v Dalmaciji pa še posebej, je bilo stav-j Nezadovoljno ljudstvo, težke ;estmi, ki so, življenje pod tujo oblastjo, strah pred neprijetnostmi, ki se utegnejo pripetiti vsakega dne dobiti Ogrska celo Transilvanijo, Bolgarija pa celo Dobrudžo. Tokio, Japonska. — Po radio se je objavilo v ponedeljek, da je prišlo ob zavzetju JAYfLJf japonsko. vrgn», njrtnič-| xxai.hisq_nftya. froata s -čimer narodi ju ttrt^etHfe^M^orpugimj« sir fa- NIC ODŠKODNINE ZA POŠKODBE PRI CIVILNI OBRAMBI o .......i, . ^nvv, 0». , Washington, D. C. — Poslan- Štefana in na Resurrection po- ! ska zbornica je zadnji ponede kopališče. SLOVAŠKA ZAPLENILA ZBIRKE JUDOV Bern, Švica. — Neko poročilo, ki je prispelo v ponedeljek s Slovaške, govori, da je ukazala tamkajšnja vlada zapleniti vse zbirke, ki jih lastujejo Judje, bodisi znamk, ali dragu-sta zdaj skupaj z njim z aero- j ljev, ali drugega. Med temi je planom odpotovala v Avstrali- ena, katere vrednost se računa jo. na $45,000. NAČRTI ZA PREUREDITEV AMERIKE PO VOJNI Washington, D. C. — Med tem, ko zastavlja Amerika vse svjje sile, da doseže končno zmago, so pa razni ekonomisti z vnemo na delu, da pripravijo po končani vojni tla za preureditev ameriškega gospodarstva,' in sicer v takem obsegu, da se ne bodo zadostile potrebe prebivalstva le za silo, marveč, da bo nastopila doba trajnega blagostanja brez revščine. Ti načrti niso nikake pravljične sanje, tako povdarjajo, marveč se prav lahko uresničijo. In ne le, da Amerika sama za se ustvari blagostanje, marveč lahko tudi pokaže celemu svetu, kaj premore energična odločnost, delujoča na demokratični podlagi, namreč, da lahko kljub bajnim stroškom, ki jih je zahtevala vojna, ne- mudoma lahko preokrene svojo produkcijo, da bo služila naro du. Ravno tej preureditvi industrije po končani vojni, iz vojnega v civilno stanje, posvečajo izvedenci v prvi vrsti svojo pozornost. Samo v to svrho se je ustanovil v vojnem produkcijskem uradu poseben odbor. In kakor hitro bo ves ogromni raz voj, ki bo dosežen v industriji tekom Vojne, izpremenjen v civilne potrebe, se bo razvila taka produkcija, da bo lahko več kakor zadostila velikemu pomanjkanju, ki ga bo rodila vojna. Pred očmi pa ima Amerika tudi ostali svet in brez dvoma ne bo točasno opustila prilike, da s svojim vplivom doseže tak mir, lei ne bo čez nekaj let zopet ogrožen. ljek zavrnila predlog, ki je določal, da bi se tistim, ki so poškodovani ob času, ko izvršujejo delo za civilno obrambo. BIVŠI GOVERNER STOPIL V ARMADO Madison, Wis. — Ph. F. La-Follette, ki je služil kot gover-ner v tej državi tri- termine, je stopil v armado, in sicer s činom stotnika, kakor se je objavilo zadnji ponedeljek._ Do japonskega napada je bil La-Follette oster nasprotnik proti vstopu Amerike v vojno. -o- AMERIŠKE ČETE PRISPELE V AVSTRALIJO Washington, D. C. — Vojni tajnik Stimson je izdal zadnji ponedeljek objavo, da je prispelo v Avstralijo znatno število ameriških armadnih čet, vključujoč pehoto in zračno silo. Podal pa ni nikakih informacij glede natančnega števila, niti ne, v katerem kraju so čete na stanj ene. tvo tudi okrog 500 ameriških vojakov. Priznava se obenem, da se je večje število zavezniških vojakov poskrilo v gorovju. FRANCOSKO POJASNILO O SODNI OBRAVNAVI Vichy, Francija. — Iz uradnega vira je bila v ponedeljek izdana objava, v kateri se pov-darja, da sedanja sodna obravnava proti-bivšim francoskim voditeljem, ki se vrši v mestu Riom, ni političnega značaja in ni nje namen, da bi ugotovila, kdo je odgovoren za vojno. Preiskuje se, pravi objava, kdo je veznice kmalu nekaj velikega pod vzeti proti Nemčiji, kajti leto 1942 se splošno smatra za odločilno leto. Ni pa tamkaj ni-kakega enotnega mnenja, kj£ Italiji, tretje, da pripravljajo zaroto proti fašistom itd. Mnoge so kaznovali in mnogi prijatelji so se zaradi tega sprli. Kajti ugotovili so, da se ie dogajalo, da je prišel nekdo na kvesturo in ovadil neko osebo, kot naznanilca pa podpisal naj boljšega prijatelja te osebe, nekoga, ki je z njo bil vsak dan skupaj, se z njo pogovarjal in izmenjeval misli.^E^o so oblasti spoznale, da so take naznanitve zlagane, so jih po večini puščale v nemar. Bratje Katalinič Rodbina Katalinič je znana in stara splitska rodbina. Trije ustvarja od dne do dne večjo i bratje, trije orjaki, so imeli tr- Litvinov je v svojem govoru svaril zaveznice, naj se ne zanašajo preveč na čas sam. S t6m je brez dvoma mislil v prvi vrsti na Anglijo, kajti nje diplomati so znani, da radi prepuščajo času razvoj dogodkov. *'Čas je nezanesljiv zaveznik, kajti pripravljen je, da se bojuje na tej, ali na drugi strani", je, povdaril Litvinov ter dostavil, da bi ruski uspehi bili znatno večji, ako bi bila .Nemčija prisiljena, razcepiti svoje sile na dve fronti. razjarjenosfr Danes v Dalmaciji in v 'neodvisni", kakor imenujejo italijansko kolonijo, kjer vlada Ante Pavelič več ne govorijo 'Ante Pavelič', temveč hoče pokazati, da je proti Pa veliču i& vsemu, Čemur Pavelič služi. kriv, da dežela ni bila za vojno pripravljena. BLAGO, POBRANO TUJEZEMCEM BANKE SE PRITOŽUJEJO Chicago, III. — Dohodki bank se v taki izmeri znižujejo, da bodo te prisiljene, računati svojim odjemalcem posebno pristojbino. To se je objavilo zadnji ponedeljek na zborovanju uradnikov bančne zveze, pri čemer se je tudi omenilo, da bodo banke prisiljene, najemati ne-izurjene uslužbence, ko se tvežbani jemljejo v vladno armadno službo. 111 govino s cvetjem sredi mesta in svoje posestvo pod Marjanom. Dva med njimi sta bivala v Zagrebu in vstasi so ju ujeli, obtožili, da sta Jugoslovana in "Sovražni lujezemci", državljani osiičnih dežel. Nemčije. Italije in Japonske, so morali oddali oblastem vsako strelno orožje, dalje tudi kamere, radije, itd. Gornja slika kaže stojalo, napolnjeno s takimi predmeti, ki so bili prineseni policiji v New Yorku. Fašisti so neznosni V začetku, ko je Italija zasedla večji del Dalmacije, je bilo pod Italijanskimi oblastmi še nekako znosno. V ta del so bežali Hrvati, Srbi in Slovenci, ki so jih dogodki presenetili v 'neodvisni", kajti tam je bilo neznosno. Kar so počenjali vstaši ni mogoče popisati. Njihova zverinstva so presegla vse meje. V delu Dalmacije, ki ga je zasedla Italija, se je v kratkem času zbrala velika množica beguncev iz vseh delov Jugoslavije. Italijanske oblasti niso delale sitnosti, če so le imeli sredstva za življenje. Tako je bilo, dokler je bila na oblasti italijanska vojska. Italijanski vojak se ni zdel nasajen r.li sovražen proti narodu in proti beguncem. Ko pa so oblast v zasedenih krajih prevzeli fašisti, je življenje postalo neznosno. Pred prihodom fašistov je bilo življenje v delih, ki so postali del "neodvisne" mnogo hujše. -o- Italijanska upra-V va v Splitu Italijanska uprava v Splitu je sedaj fašistična. Prefekt je Zerbini, njegov tajnik je dr. Cosentini, podprefekt je Be nussi', kvestor (policijski načel nik) je Del Itala in njegov namestnik Matana, najhujši med vsemi. Ta uprava skrbi za "varnost" meščanov, boljše, za varnost maloštevilnih italijanašev. Ta uprava zapira ljudi v ječe zaradi 'vzdrževanja reda' in za uničevanje vsakega javnega izražanja narodne zavednosti meščanov. Uprava je podložna samo fašistični stranki, ki via da v. Dalmaciji. -o- Lažne ovadbe Nekaj časa so malone vsak dan klicali na policijo veliko število meščanov. Nekatere so naznanili zaradi poškodovalnih del, druge, da so govorili proti Šisti ustrelili tudi tretjega brata v Splitu. To se je zgodilo pred kratkim, ko sem odhajal iz Splita. -o- Potniškega prometa z ladjami v Jadranu ni Italijanske zasedne oblasti so ustavile promet z ladjami vzdolž dalmatinske obale. Promet se vrši s čolni na vesla in jadra, vendar morajo oblasti prej dovoliti, da sme čoln iz pristanišča. Za razlog so Italijani navajali, da so v Jadranu angleške podmornice, ki ogražajo plovbo. Mogoče, kajti strah ima velike oči. Da bi nadomestili pomanjkanje ladij, so ustanovili avtobusno podjetje "Žara", ki vzdržuje prome£ ob obrežju z avtobusi in s Izvornimi avtomobili. -o- "Hajduk" je poslal vse igralce na dopust Italijanske oblasti so izdale ukaz, da se morajo vsa športna društva (nogometna, veslaška, plavalna) v Dalmaciji včlaniti v italijansko športno zvezo. Klub, ki se ne včlani, razpustijo. Razen tega so morali vsi j klubi na svojih prostorih posta-j viti napis v italijanščini in zbrisati prejšnje napise. Večina klubov se je vpisala, da jih oblasti ne bi razpustile, a v javnosti ne nastopajo. Ne nastopajo, kajti če bi nastopili, bi jih Splitčani najmanj s kamenjem obmetavali. Tako je n. pr. "Hajduk" poslal vse svoje igralce na dopust, s katerega se še niso vrnili. Kajti pomislite, da bi "Hajduk" prišel na igrišče in bi njegovi igralci pozdravili gledalce s fašističnim pozdravom. Saj to bi bilo hujše kot javna vstaja. -o- Klanj an je izdajalcev ; Berlin, 14. februarja (Reu-ter) Poroča se, da je danes Hitler sprejel dr. Mile Budaka, novo imenovanega "ambasadorja" 'neodvisne*. Klanjanju je prisostvoval zunanji minister von Ribbentrop. AMER1KANSK1 SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC MddJ, pone- IING CO. 1649 W. Cerznak Rd.^kago. »44 -16.00 Za Mlo leto Z* paleta Z* četrt a»o _ 2» celo let« Za ped leta_ Zrn čatrt fete_ Posamezna Storilka 3.00 -,--1.75 In Kvrepo: _$7j00 3.50 2.00 3c The first and the Oldest Slovene . Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, excapt Sunday, Moo-day and tha day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address oI publication office: 1849 W. Csrmak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544 Huhei liirttoni For one year __ For half a year_ For three months Chicago, For osie year Por half a -$6.00 3,00 Ffcr three months Single copy _ __1.75 and Europe: -$7.00 __3.& 2.00 3c ------ aa hitro objavo morajo bW poslani na nredniitvc Ifd m 901 P™* dnevom, bo izida Ust. — Za zadnjo številko ▼ tednu je čat dopoldne. —• Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov nred- Entered as second class matter. November 10. 1925 at the pott office ai Chicago, nUnois, under the Ac* of March 3. 1879. P. Miršek: x VELIKA MALA SLOVENIJA ^ Slovenija je dežela, katere ni več na zemljevidih. Stara mačeha Avstrija jo je razkosala na kose, da je izbrisala iz zemljevidov njeno ime, in da bi jo razkosano lažje in hitreje spravila v svoje germansko žrelo. Razdelila jo je v Kranjsko, Koroško, Štajersko, Primorsko, Gradiško in Gradiščansko s Trstom in v Prekmurje. Vsaka teh dežel naj ima svojo upravo, razen Prekmurja v madžarski suž-nosti, da bi se Slovenci nikdar ne mogli združiti v skupen naroden nastop za svoje pravice in za svoj obstanak. Germanizem je kaznjevan z velikim napuhom, ki ga je zaslepil, da si domišlja, da je nekaj več, kot so vsi drugi narodi, da mora zato zavladati vsem drugim. Toda že stoletja ve, da se ne more širiti proti severu v Skandinavijo, ne v Anglijo, ne proti zapadu v Francijo, ne proti jugu v Italijo, Tudi proti Rusiji si ni upal do zadnjega. Tako je pa videl edino možnost svoje ekspanzije proti jugo-vzhodu, proti Jadranu in črez jugoslovanske narode, med katerimi smo prvi Slovenci kot njega prvi in najbližji sosedje. Zato se je že stoletja nazaj vrgel z vso silo na svoj osvojevalni in ponemčevalni pohod proti vzhodu. Ta svoj osvojevalni in ponemčevalni načrt je germanizem položil v nemške mase pod krilatico "Drang riach Osten — "Pohod proti vzhodu", ki je postal do danes last vsakega Nemca in načrt vsakega posameznika. "Naprej proti vzhodu!" je danes krik vsega germanizma. Ta nemški "Drang" si je postavil dva velika cilja, ki jih hoče doseči na vsaki način, če tudi morda še le po stoletjih: "Bruecke zur Adria" — "Most do Jadrana" in "Von Berlin zur Bagdad" — "Od Berlina do Bagdada!" Najprej hoče doseči Trst in Jadran, t. j. vničenje slovenskega naroda, da bo Nemčija segala od severnega morja do Jadrana. Od tu pa potem preko Hrvatske, Srbije, Bulgarije, Turčije tja do Bagdada. Ta svoj veliki načrt je germanski imperializem izvrševal v raznih dobah različno, včasih bolj agresivno in odločno, včasih manj. Naseljevanje Nemcev v Slavoniji, v Banatu, v Bosni se more razumevati samo v luči tega načrta. V tej luči se mora razumeti, zakaj je Nemčija vsilila Rumunom in Bul-garom nemške vladarske družine, ki so dobile nalogo delati v tej smeri in pripravljati germanizmu pot v te kraje. Naseljevanje Nemcev na Gorenjskem pod friženškimi škofi, enako naseljevanje Kočevarjev na Dolenjsko je samo izvrševanje tega načrta. Prav v tej luči moramo razumeti nasilno ponemčevanje Koroške in Štajerske. Avstrija ni imela druge naloge, kakor samo delo v tej smeri. Zato je popolnoma naravno, da je Avstrija vsikdar delala tako odločno na ponemčevanju Slovencev. Naseljevanje Nemcev v Domžalah, kjer je finančno podpirala tovarne za slamnike privandranih Tirolcev, vsiljevala nemške delavce na Jesenicah in drugod po Sloveniji, je imelo samo ta namen. Samo zato je podpirala potom "Kranjske Hranilnice" (Krainische Sparkasse) v Ljubljani nemške trgovce in obrtnike. Saj so še danes vse večje trgovine v Ljubljani v nemških rokah: Mayer, Urbane, Seunigg, Soss, Pauschin in drugih cela vrsta. Zato so morali slovenski uradniki kam na sever, nemški pa v Slovenijo. Pri tem pa ne govorimo o vsem delu na Štajerskem in Koroškem, kjer se je vse to vršilo v veliki meri in očitno, med tem ko se je na bivšem Kranjskem bolj prikrito. Ako bi šlo še nekoliko desetletij tako naprej, kakor je šlo zadnjih petdeset let pred svetovno vojno, danes Slovenije ne samo ne bi bilo več na zemljevidu, temveč tudi ne več v resnici. To bi bila mešana zemlja, nič več slovenska. Bili bi drugi Sudeti. , Do "vsenemškega parlamenta", ki ga je vsenemštvo sklicalo nekako 1880 v Frankfurthu v Nemčiji, se je vršilo vse to ponemčevanje in delo pohoda proti vzhodu neorganizirano vsa stoletja. Ta parlament pa je vse to delo organiziral in mu dal enotne smernice in enoten način dela. i Ustanovil je v Nemčiji celo vrsto organizacij in ustanov, ki so dobile nalogo ga proučevati in urediti v enoten sistem, izdelati zanj jasen in določen načrt. V Avstriji sami so se ustanovile enako razne organizacije, ki so sprejele nase nalogo izvrševati načrte iz Nemčije. Glavni sta bili "Siid-marka", ki naj ponemčuje mladino z nemškimi šolami po slovenskih obmejnih vaseh in občinah, in "Gustav Adolf Verein", ki naj slovenske kraje poluterani. Slovenski katolicizem z zavedno slovensko duhovščino je bil germanizmu premočna obramba slovenstva, zato se morajo ti kraji poluteraniti, t. j. pridobiti za nemško narodno vero. In takrat so se začele razne gonje "Loss von Rom", "Proč od, Rima". Vse ta društva so našla mogočnega in radodarne-j ga dobrotnika in podpornika v "apostoljskem veličanstvu' Franzu Josephu", ki jih je ščitil in podpiral sam in s svojo vlado. Kot katoliški vladar je tako podpiral ta protikato-liška gibanja in pomagal pri delu pangermanskega "Dran Četrtek, 19. ■ ■ in i ■ i marca 1942 ga" in "Brucke" v krivicah, ki jih je zadajal slovenskemu narodu na njegovi lastni slovenski zemlji. Pozabil je na sveto prisego, ki jo je dal vsem narodom, tudi Slovencem, da jim bo pravičen vladar in ščitil njih pravice. Zato ni čuda, če je zadela vso habsburško družino kazen, da je bila pahnjena z prestola, ki ga ni bila vredna. Slovenci so vse to izdajalsko početje dunajske vlade kmalu spoznali. - Zlasti so se pa tega zavedli v Napoleonovih časih, ko jim je Napoleon ustanovil "Ilirsko kraljestvo" in jim dal sicer samo za kratek čas okusiti sladkost zlate svobode, vendar dovolj, da so se popolnoma narodno prebudili in spoznali, kaj so nameni Dunaja in germanizma in se mu od desetletja do desetletja bolj odločno postavljali v bran. boležen, smrt in drugo, Jaklič, po domače Francetov iz 12 zapadne metropole! Hinj na Dolenjskem. Bil je ne- Pueblo, Colo. Upam, da mi ne bo kdo zameril, ker se nisem oglasil, posebno ured. Amer. Slovenca, ker so današnje razmere takšne, da človek ne ve, kako bi pisal, da bi vsem vstregel. — Smo srečni, da živimo v deželi, v kateri človek lahko pove svoje mnenje, ki ga v drugih deželah ne more, posebno ne v naši rojstni domovini. Kajti, če tam pove svoje mnenje, te takoj na< "gavge" peljejo, brez vsake sodbe. — Ko čitamo kakšne so razmere naše ljubljene domovine, kaj počno tam z našim ljudstvom, se nam krči srce zaradi „ . . , zverinskega početja teh novo- Ko je 1848 izbruhnila na Dunaju revolucija, je bil slo-i dobnih evropskih hunov in Hit-venski narod že toliko prebujen, da je nastopil z zahtevo po! lerjeve ter Mussolinijeve ban-"združeni Sloveniji". Vse slovenske province naj se zdru- de- v teh kritičnih časih, mora žijo v eno provinco Slovenijo s skupno upravo in skupnim ........." *" J deželnim zborom. Mladi cesar Franz Joseph je to gibanje sicer s silo in zvijačami zatrl, vendar ne ubil. Slovenski narod se je sebe zavedel in začela se je borba na življenje in smrt. Nastal je v Sloveniji boj med Slovenci in nemšku-tarji, v katerem so pa zmagali Slovenci. Vrhunec tega boja je bila majska deklaracija slovenskega naroda, ki jo je prečital v dunajskem parlamentu Dr. Korošec 1.1918, 30. maja, ki je pa rodila — Jugoslavijo in Slovenijo. Z ustanovitvijo Jugoslavije s Slovenijo, bi bil pa germanski "Drang" in "Brucke" zadobil srhrtni udarec, ko bi ne bili državniki, ki so sedeli pri mirovni konferenci v Ver-zeju, zaslepljeni in bi se ne bili dali premotiti germanizmu. Mesto da bi bili ustanovili takrat pred vsem močno in mogočno Slovenijo s celim Koroškim in Štajerskim, za kar je šlo v glavnem v zadnji svetovni vojni, in tako že na meji zajezili nemški imperializem v njegovem pohodu proti vzhodu, ga pahnili nazaj v njegove meje, so nasedli nemškim limancam in Slovenijo razkosali na štiri države. Germanizem je šel v vojno največ radi Slovenije, da jo ponemči in si naredi most do Jadrana. Bil je premagan v vojni, toda mirovna konferenca mu je pomagala, da je zmagal tam. Res da ni zmagal na celi črti, da bi bil dobil vso Slovenijo, vendar je je dobil toliko, da se je lahko pripravil za sedanji končni naskok nanjo, kar se sedaj vrši. Vse, kar se sedaj v Sloveniji godi, je razumljivo samo v tej luči. Slovenija, kakor je majhna, kakor je do danes še ni na zemljevidih, vendar je najglavnejša obrambena točka svetovnega miru in vsega reda v Evropi, je predstraža, je glavni obrambeni zid proti prodirajočemu germanstvu poti vzhodu. Ako bodo toraj hotele zavezniške vlade pri bodoči mirovni konferenci res narediti v Evropi trajni mir, bodo dosegle v prvi vrsti samo, ako ustanove močno Slovenijo, ki bo skupaj z ostalimi brati Jugoslovani in ž njimi združena postala močan jez proti germanstvu, jo postavili na zemljevid kot ogeljni kamen reda in miru v Evropi zlasti proti jugo-vzhodu. Nerazumljivo je zato, ko čujemo, kako se izražajo velike simpatije do bivše Avstrije od strani zaveznikov, kar kaže, da še niso spoznali v vsej velikosti in važnosti njene naloge, ki jo ji je dal pangermanizem. Ce se bo res ustanovila Avstrija, in sicer, kakor smo eitali, v njenih mejah iz ]. 1938, toraj s celo Koroško in s severno Štajersko, se bo storila Sloveniji nova krivica in v tem kotu Evrope ne bo miru. Kazen bo prišla, kakor je prišla po krivici storjeni L 1919. Nobeno vprašanje ni rešeno, dokler ni rešeno prav. Evropsko vprašanje bo pa rešeno prav samo z močno Jugoslavijo kot velikim obrambenim zidom proti germanskemu imperializmu, z združeno in močno Slovenijo kot njegovim predzidom, kot prvo obmejno obrambeno stražo. 1 oženjen in je bil star 54 let. V Pueblo je živel nad 30 let in je bil tukaj j ako poznan ter je imel veliko prijateljev. Zapušča sorodnike-bratrance in sicer Filip Jaklič, v Crested Butte, Colo., John Jaklič je v Califor-niji in Mary, poročena Kastelic v Salida, Colo. Bolnike tudi imamo. Tako se v bolnišnici St. Mary nahaja John Prijatel, po domače Vodičar, in sicer zaradi močnega prehlada in upamo, ter mu tudi želimo, da se kmalu pozdravi! — Mr. Matt Ko-chevar se tudi nahaja v bolnišnici in sicer v Park View Hospital in mu vsi želimo skorajšnjega zdravja, da bo zopet deloval med nami kot poprej! mo vsi upati in povsod pomagati kolikor moremo za našo novo domovino Ameriko, kakor tudi za naše brate in sestre v stari domovini, ki nas kličejo na pomoč, vsaki dan, vsako noč, vsako uro in minuto. Del ujmo vsi in pomagajmo, ker, ako jim mi ne bomo pomagali, bo za nje še toliko hujše. Oni dobro vedo, da jim dohaja edina pomoč iz Amerike. Tukaj so v petek 13. marca odšli v vojaško službovanje; Joseph Meglen, sin naše kraljice in zmagovalke v lanski kampanji Amer. Slovenca, katera je zelo rahlega zdravja in je močno potrta. — Ne žaluj, Mrs. Meglen, saj jih imamo vsi in to je edina naša želja, da bo ta naša nova domovina premagala tiste zahrb.tneže. V to moramo torej mi vsi darovati in žrtvovati kolikor največ moremo. — Isti čas so odšli k vojakom tudi Joe Trontel, sin poznanega John Trontel ter j sin našega poznanega rojaka in agilnega člana društva Slovan Zapadne Slovanske Zveze ter društva sv. Jožefa KSKJ. John Spiller. Tudi več drugih je odšlo, pa ne vem njih imen, zato prosim, da mi oproste. Vseh skupaj, vseh narodnosti je odšlo okolu 93. Smrt tudi tukaj ne prizanaša. Pred par meseci je preminul velepoznani rojak Frank Košek, ki je zapustil žalujočo ženo in odrastle sinove in hčere. Bil je zvest član društva Slovan, Zapadne Slovanske Zveze. Ker je živel več let v mestu Pueblo, je bil splošno poznan in je imel veliko prijateljev. Naj mu bo lahka ameriška zemlja. — Kmalu za njim je po kratki bolezni preminul tudi dobro poznani v tukajšnji naselbini Jakob Papesh. Doma je bil iz vasi Prevale, fara Hinje, po domače Mrakov Jakob. Bil je priljubljen povsod in marljiv. Zapušča tukaj štiri sinove Jake, Ignac, Joe in Raymond in tri hčere Anna, Christina in Štefanija. Tudi on je bil zvest član društva Slovan, ZSZ in društva sv. Jožefa, KSKJ. Pred enim tednom je naglo-ma preminul rojak Vincent Dogodki Siromak Cleveland, g. — V On je bil, ko je bil zdrav, agilen pri vsem, naj bo pri društvih ali kjerkoli. V Corvin bolnišnici se nahaja Mrs. Mramor in ji vsi želimo, da bi skoro okrevala in se povrnila k svoji družini! — Pred par dnevi so odpeljali v Corvin bolnišnico tukaj dobro poznanega rojaka Mr. Matt Christ. Želimo mu da kmalu okreva! — Joe Koller se tudi že delj časa nahaja v bolnišnici. Sedaj se že poču'i precej dobro. — Na domu je sedaj Mr. Berglez, ki je še vedno bolan. Upamo da boš zopet kmalu okreval Joe. — Mr. Martin Te-kavčič je še tudi premalo pri moči, da bi opravljal kako delo. Upam, da tudi on kmalu ozdravi popolnoma in si pridobi zopetnih moči, ker njegova družina ga potrebuje. — Nadalje se nahaja bolan na svojem domu že dolgo časa Mr. John Mrhar. Prav tako se nahaja bolan na svojem domu tudi Mr. John Kaplar. — Vsem tem želimo, da bi se jim zdravje zopet obrnilo na bolje"! — Pozdrav vsem! Vdani Jo« Krall. Warens-ville sanatoriju, v oddelku za kronične bolezni se že 14 mesecev nahaja rojak Frank Gla-van. Pred šestimi leti ga je zadel mrtvoud po levi strani, ki mu sedaj popolnoma nič ne rabi. Hrom je in tudi vid mu je zelo opešal, da je zares velik siromak. Sam prosi svoje znance in prijatelje, da bi ga o priliki kateri obiskal, da bo laglje prenašal svoj žalostni položaj. Star naseljenec umrl Cleveland, O. — Zadnji teden je tukaj umrl po kratki bolezni mnogim poznani rojak Anton Jerak, iz Calcutta Ave., v starosti 72 let. Doma je bil iz Rake pri Krškem in je prišel v Ameriko pred 38. leti. Zapušča soprogo, sina, dve hčeri in sedem vnukov, v starem kraju na enega sina in sestro. Celih 35 let je bil zaposlen pri New York Central in je bil zadnja leta na pokojnini. Pokopan je bil iz cerkve Marije Vnebovze-te v sredo 11. marca na poko-lišče sv. Pavla. V bolnišnici Pueblo, Colo. — Že tri tedne se nahaja v bolnišnici Mr. Alex Prelesnik. Ponesrečil se je pri delu in se nahaja v bolnišnici v Salida, Colo. — Prijatelji mu žele, da bi skoro okreval in se povrnil nazaj domov! Nov grob v Penni Forest City, Pa. — Dne 5. marca je tukaj umrl John Mer-lak, v starosti 52 let. Podlegel ■je pljučnici. Doma* je bil iz Hotederšice* pri Logatcu Notranjskem. Zapušča ženo hčer. "Širite amer. slovenca" Tbe Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This Buy Defense BONDS—STAMPS Now! na in POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure do poldne na WGES postaji 1360 kilocycles. Še en grob Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bolezni je pred kratkim umrla tukaj Ana Hadlev, rojena Železni k, iz East 43rd Street, stara 53 let. Doma je bila iz Polhovega gradca. Zapušča soproga, v starem kraju pa več sorodnikov. V Ameriko je prišla pred 32. leti. Pokopana je bila v četrtek 12. marca. Smrt kosi na vzhodu Ridgewood, L. I., N. Y. _ Tukaj je 7. marca umrl rojak Fr. Kreč, v starosti komaj dober mesec manj kot 42 let. Doma je bil v Stobu pri Domžalah, odkoder je prišel v Ameriko z materjo leta 1911. Podlegel je pljučnici. Zapušča ženo, hčer, brata in več sorodnikov. Pokopan je bil v torek 10. marca iz slovenske cerkve sv. Cirila na Osmi cesti na pokopališče sv. Trojice. Iz bolnišnice Cleveland, O. — Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom na 1035 E. 70th Street Mrs. Rose Petrovčič in jo prijateljice lahko obiščejo. -o—:— —Buy Defense Bonds and_ Stamps— TARZAN (412) NENAVADEN PREDLOG (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs NOW NOTHING LAY BETWEEN TARZAN AND DEATH —EXCEPT HIS W'TS. AST FULLY HE SPOKE TO SLAWA THE CHf£F. too am a chief. it is fitting that i die by the hand of a mighty chief:" Emittd" Sedaj ni ničesar več bilo med Tarzanom in smrtjov kot njegov bister um. Začel je govoriti proti ixTgla-varju. "Tudi jaz sem poveljnik in mi pri-stoja, da umrem od roke slavnega poveljnika." - g, i&iBai£ra£fca£ L "J slawa was flattered. he shove^ the appointed executioners aside*. m Poveljnik se je čutil počaščenega. Pomignil je, naj strelci stopijo na stran. TWSM WITH A CHUCKLE. T^E 610 SAV AGE DREW HS SOW - WAS ME NOT THE GSEA-EST A YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dtal)' What Should You Save To Help? BE COQUETTE BEAUTY SHOP (LILLIAN PAVLIN, lastnica) 1907 So. Cicero Avenue, Cicero, Illinois Telefon: Ciccro 377 ali pa CRAwford 2569 Slovenskim ženam in dekletom naznanjam, da sem otro-rila lastni BEAUTY (LEPOTIČNI) PARLOR in sera \y tej stroki vsem na razpolago. Se uljudno priporočam slovenskim ženam in dekletom, da poskusijo mojo postrežbo v tej stroki. Trajno (permanent) kravžljanje in lepotičenje na več načinov po okusu. CENE ZMERNE. PROTI MacARTHURJU Japonski general Jaraaiila, ki si je pridobil sloves z zavzetjem Mala je in Singapora, je bil nedavno poslan proti tetam MacArthurja na Filipinih. WASHIXGTON, D. C.—The following table issued by the Treasury Department is intended as a savings yardstick for the average income-earner. It suggests how everyone of the 48,000,000 employed persons in the United States may participate in the war effort through the systematic purchase of Defense Savings Bonds. 'The job ahead of us is far bigger than most of us realize," Secretary Morgenthau declared in making the table public. "I know that the American, people are ready to do their part to win the war. One of the ways we can do much more is by intensifying our effort in the-purehase of Defense Bonds." While persons without dependents may be able to set aside more than the suggested figures, persons with several dependents, or with other heavy family obligations, may be unable to save at the suggested' rate, the Treasury Department pointed out. ft h lil NE OSTANITE BREZ Baragove Pratike J! It Weekly Earnings Ape i «5 to «10 «10 to SIS (40 940 to >50 «50 to »5» »60 to «70 «70 to »80 SS0 to «100 «100 to »15« (150 tO «200 0KC »200 In One Year He Wffl S« v« i »13.00 26.06 «9.00 6S.00 104.00 208.00 «12.00 418.00 520.00 624.00 1,040.00 1,820.00 Number of Prraons in Kach Income Group ; 5.824.000 4,876,000 8.470,000 10,747,000 7,774.000 "S.704.000 8.007,000 2,231.000 1,304,000 1,489,000 a 1.059,000 298,000 695,000 K £ corfSNiisT nun«! am« - 10 iMMH I »10.215.311.000^ FOrmNo.DSS.S88 ZA LETO 1942. Pratika je zanimiva in pre hitro iz pod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujai, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: 30 centov kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: H Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Ceraiak Road, Chicago, Illinois 'imm/mmmimiim Stran AMIKIIUWMLI ILUVWM Četrtek, 19. marca 1942 LUDVIK GANGHOFER B ■ ■ L II JETNIKOM POMAGAL Po prizadevanju apostolskega^ delegata za Canajlo, Ilde-brando Antoniuttija, je bilo 24 duhovnikov tujih narodnosti, ki to bili internirani v kanadskih jetniških taborih, izpuščeno na svobodo in so bili poslani v raz- ne redovne hiše v Canadi. Apostolski delegat in nadškof An-toniutti je obiskal razna koncentracijska taborišča in tam osebno govoril z duhovniki in drugimi jetniki. -o- "Širite amer. slovenca* "Pojdi sem, Gitka, in sedi!" Odvedel jo je h klopi. "Tako! In zdaj mi povej, kako je bilo z otrokom." Med solzami je pripovedovala na svoj preprosti, ginljiv način tiho, žalostno zgodbico o "mučicinem' kratkem življenju. "Vidite, gospod, kakor kresničica je bil otrok v naši žalostni hišici, kakor rožica pozimi in v vseh naših stiskah kakor košček večnega kruha, ki si ga lahko vedno užival, a ga zato ni bilo nikoli manj. In zdaj je moralo umreti. Zakaj le, zakaj? Brat Severin je ropotal na ognjišču s svojimi ponvami in ni bil več gospodar svojih rok; tudi v oko mu je menda nekaj padlo, ker je o tiral in otiral — pa ni hotelo nič pomagati. Gospod Henrik je prijel deklico za roke in ji do srca gin jen pogledal v obraz, ki se je ves v solzah obračal k njemu, kakor bi čakal na odgovor. Ce ne bi prasketal ogenj, ne štropotal dež po skodlasti strehi in gospod Šluteman na podstrešju nekoliko ne smrčal, bi bilo v kuhinji čisto, čisto tiho. "Zakaj? Da, zakaj?" Gospod Henrik je prisedel h Gitki. "Tako sprašuješ. In ne-veš? Tako pametno dekle kakor si? Pojdi, vendar, Gitka, pojdi, kako le mtfreš kaj takega spraševati!" Zmedla se je in iskala besed. "Ker prav za res ne vem, gospod." "Kaj ne bi, seveda veš. Kako ljubek, prijazen, sladek otročiček je bila vaša 'muči-ca', to menda veš, jeli?" "Da, gospod, da, da!" "In zdaj pomisli: ako bi otroček živel in bi moral trpeti in prenašati bolezen in hudobni ljudje bi ga suvali sem in tja, ga teptali in bili in bi okušal nesrečo nad nesrečo, grenkost nad grenkost^ silo in gorje in ti in otrokova mati bi morale vse to gledati, mar ne bi vaju to v srcu še bolj bolelo nego sedaj, ko je moral umreti?" "O Bog!" je zaihtela Gitka in mahala z obema rokama, kakor bi hotela misli, da bi njena mučica morala trpeti, s silo za-braniti pot do svojega srca. "Jeli? In tako je bil tudi tu ljubi Bog m&drejši nego mi vsi skupaj. Mislil si je: ne, nočem, da bi ljubega, dobrega otročiča vse to doletelo, vzamem ga raje k sebi v nebesa in ga postavim za angelčka, da se bo v veselju in blaženstvu lahko smejal dol/na svojo rodno hišico in ho vrl, močen angel varuh za vse svoje ljube domače!" "O zares, prav potrebni bi ga bili," je gKoboko vzdihnila Gitka in ozrši se v g. Henrika je rekla: "Poglejte, gospod, že sama sem si vedno tako mislila, le povedati si tega nisem umela." "Vidiš torej, da veš." "Da, in mora tudi res biti; zakaj če bi me ne vodil angel varuh, ne bi nikoli našla Hajma, in vsako uro ves čas, dan in noč sem videla sedeti otročiča ob meni in se mi je smehljal. Jelite, gospod Henrik, naš Oče v nebesih je pa le dober, dober mož!" "Prav gotovo! Zato pa bodi pametna, Gitka, nanj se zanesi in otri si solze. In brat Severin naj ti da veliko skledo obare, pa jo ponesi tja Hajmu in skrbi, da se bo pošteno najedel." Zdaj se je Gitka nasmehnila, res še vsa v solzah: "Bodite brez skrbi, gospod Henrik, naphala bom vanj, kolikor se bo dalo!" Brat Severin je medtem že prišel s skledo. "Vzemi, dekle," je zašepetal in ji prijazno pomežiknil. "Polovil sem zanj najboljše kose." "Povrni Bog!n je odvrnila, vzela skledo in odšla z opreznimi koraki, oči strmo u-prte v juho, samo da bi je niti kapljico ne razlila. Gospod Henrik je smehljajoč se gledal za njo. "Zakaj? Zakaj? Ti staro, večrto | človeško vprašanje! O da bi se dalo v vsakogar prsih tako lahko potešiti, kakor v srcu tega otroka!" Ko je stopila Gitka v lovsko kočo, je kramljal Valti s Hajmom. "Poglej," je dejala, "kaj sem ti prinesla!" Hajmo se je vzpel na postelji. "Gitka!" Naj bi bil spregovoril tudi tisoč besed, več ne bi mogel povedati kakor to, kar je izdajal zvok tega imena, kar je govoril bleščeči pogled njegovih oči. "Ti, kar nič mi ne govori!" je pogrozila. "Zdaj boš jedel. In vse, vse! Do zadnje mrvice!" Sedla je na rob postelje in privzdignila koleno, da bi imela oporo za skledo. Začel je jesti in pri vsaki žlici, ki jo je zajel, je pogledal Gitki v oči; in vselej mu je pokimala in se nasmehnila: "Jeli, tekne ti?" Valti je vohajoč pomolil svoj nos v paro od juhe. "Krščen, krščen, če bi dobil tudi jaz kaj takega, bi pa rad pustil, da mi zasadi nož v grlo ... neki takšen falot!" Zagrabil je z obema rokama, zakaj skleda se je začela čudno majati v Gitkinih rokah. "Kaj pa delaš? Drži trdrio!" In obrnjen proti Hajmu je vprašal: "Povej, lovec, moraš vendar vedeti, kdo je bil?" Hajmo je odkimal. "Počrnil si je bil obraz s sajami." Gitka se je globoko oddahnila; potem je rekla Valtiju: "Pojdi in splakni korec, dati mu moram vina!" Fant je vzel korec z mize in stekel ven. "Hajmo," je za jecljala hlastno in tiho Gitka, "kajne, če te bodo spraševali... ne boš povedal, da je bilo pri križu." "Zakaj ne?" Povesila je glavico in zašepetala: "Ker, ker te lepo prosim." "Prikimal je. "Že vem, kaj misliš. Meniš, jeli, ker so duhovni in bi jih žalilo, če bi slišali, da je Bog kaj takega dopustil." Bridek nasmeh mu je prešel ustnice. "K meni je spregovoril, zakaj ni povedal tudi onemu drugemu: ne delaj tega, ne delaj?" Gitka ga je plaho gledala: ni ga razumela. "Hajmo..." Ni mogla govoriti dalje, Valti se je vrnil. S trepetajočo roko je ponudila lovcu polni korec, ki ga je Hajmo željno izpraznil, držeč s korcem vred tudi Gitkino roko. In ko jo je potem pogledal s svetlimi očmi, je zašepetal: "Ne, Gitka, res ne smem spraševati: zakaj? Saj že dobro vem, zakaj je dopustil, vem vem!" In pritisnil si je njeno roko na prsi. Dovolila mu je in stala pred njim, kakor ne bi vedela, kaj se z njo dogaja. In ko je izpustil njeno roko, se je ozrla kvišku kakor bi se bila prebudila iz sna, vzela molče skledo in stopila proti vratom. "Gitka!" je rahlo zaklical za njo. "Ali prideš spet kmalu?" "Pridem, Hajmo, pridem," je zašepetala in zapustila kočo. "Hohohoho!" se je zarežal Valti, stisnil roke med kolena in od veselja stresal z rameni. 1 "Kaj pa ti je, bedak?" "Tudi jaz vem nekaj! Hohoho! Tudi jaz vem!" in reža je se, je skril glavo v kot med posteljo in klopjo. (Dalje prih.) •MMM»MM»M»t.HM»M*«WMMM»MMI»»M»»»M»H»MMMM#IMM»HW»MJ ? JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wisconsin Telefon; 85 — Re*. 4080-W Priporočamo naš pogrebai zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. • ' * _ 5»fH«**«»»M«|.nM#MMMM»»MM»MMM«MM»»MM«M»*»«M««»«M«*tt#««M lateljem svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če ti naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1S49 West Cermak Road, Chicago, Illinois j STANE LETNO SAMO J2.0Q — NAROČITE SI GA SE DANES f ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CAp stane samo —____-___;___;____________^ \JK~> Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- ^ Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo-------/ Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Roadf Chicago, Illinois II IZREDNA PRIUKA za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločei Čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 srpani, ki vsebuje krasno povest 'Ena božjih Cvetk' štabe po redni ceni $1.00, zd8j za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le Omejeno Število teh knjig, sezite po nji takoj, zdpj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois za polovično peno Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroČe te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. : T Te knjige'so: "MALI ANGLEŠKI WEBSTERJKV BESEDNJAK", ki ga uporabljajo v osnovni ioli-------------30c "CELJE", zanimiv opis mesu Celja in njega okolice-----40c "NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knfea, ki jo je spi- sal pok. škof Jeglič------!---30c "OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva povest)__50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)--50c "TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga)-. 45c "OD SRCA DO SRCA" (L in 2. zvezek) preje____SOc "ZA DOMAČIM OGNJIŠČtM" (povest) -L_- 25c / ■ Prodajna vrednost------------$3.20 • i Zdaj dobite te knjige, dokler ^ gA zaloga ne poide za -SAMO- J | Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois J. M. Trunk j Človek bi mislil, da bi imel človek že s to vojsko dosti. . . . (Konec) Da sem bolj kratek, ker utegne biti še dosti dolgo, roba je pri demokraciji ta, da morajo demokratične pravice od nekoga priti, ki jih ima, in takih pravic ne more biti od takih, kateri nimajo takih pravic, ali da postavim stvar bolj na znanstveno podi go, gre za to pri demokraciji, kje stoji ideologija demokracije. Kaj je to — ideologija? Demokracija je demokracija, in če je nekaj demokracije, je to demokracija . . . in ideologija naj gre žabam pet. Ampak ta ideologija ne gre žabam pet niti rakom žvižgat, ker so jezuiti na svetu, in ti možakarji so sitni in vrtajo po ideologiji tudi .pri demokraciji. Well, drugi niso tako sitni in jim je le za demokracijo, ali jim prav nič ni za demokracijo. Totalitarcem in materialistom, nazijem in fašistom ni za nobeno demokracijo, to veste, in prav radi tega se moramo faj-tati in bomo morali plačevati, da bo vse pokalo. Tem materialistom, ki pravijo in trdijo, da poleg materije ni ničesar nasvetu in ničesar izven sveta, da ni nad svetom nobenega Boga, ni za nobeno ideologijo pri demokraciji, ker jim ni za nobeno demokracijo, in ti materialisti so naziji in fašisti in komunisti, ampak so tudi taki materialisti, kateri poznajo le materijo, pa jim je demokracija hudo pri srcu in se močno potegujejo za demokracijo. Sitno pa je takim materialističnim demokratom, " da drugi govorijo o ideologiji demokracije, in pravijo in dokazujejo, da demokracije ni, ako ni Boga, in kdor ne prizna Boga, ne more v pravem pomenu besede o demokraciji govoriti, jo hvaliti in se za njo potegovati . . . jezuiti tam pri "Ameriki" v New Yorku so rekli, da materialistični "demokrati "spadajo k materialistom, toraj spadajo med nazije in fašiste in komuniste . . . radi te-i ga, ker visi njih "demokracija" (v zraku, ker je brez ideologije, , ko materializem vsako demokratično ideologijo pokonča in pokruči, kakor je razvidno iz naše amerikanske ustave, kjer so tisti očaki amerikanske demokracije jasno povedali, da je jBog dal ljudem demokratične pravice, katerih jim nihče ne sme vzeti. Tako stvar stoji, in odtod izvirajo zdaj tem materialističnim demokratom križi in težave in tudi jeza nad temi jezuiti, ki te iskrene demokrate potiskajo med nazije in komuniste, dasi so si med* seboj materialistični bratje. To je pa že več ko od sile. Za tako nesramnost je treba jezuite in vse klerofašiste udariti nazaj, in se potrkati na prša, da imajo materialisti dobro demokratično srce, dosti pa je takih "ideologistov", ki se sklicujejo pri demokraciji na Boga, pa so hudo močno na strani nazijev in fašistov in celo ruskih komunistov nekateri vsaj. In tu pridemo na dunajske kle- rofašiste pod Dollfusom, in na Coughlina v Detroitu in na nadškofa Marghottija v Gorici in na nadškofa Šariča v Zagrebu ... in še na kardinala Innit-zera na Dunaju so pri jezi pozabili. Well, jeze so celi Jcoši, in to vse radi tiste šmentane ideologije na eni strani, pa ni demokracije, aH vse hudo nazijsko in fašistično, pa na drugi strani ni ideologije, pa vse polno dobre demokracije. Pa bi se človek ne jezil? Jezil, jezil . . . "Človeška jeza ne dela pravice", tako je zapisano in potrjeno, resnično. Coughlina strese, kadar vidi zapisano: Anglija. Nadškof Marghotti je prišel v Gorico po fašizmu in rimski imperij mu ie prešel v kri, nadškof Šarič je doli, kjer se ribata hrvaški in srbski element in kjer velja: mors tua, vita mea — jaz morem živeti le, ako ti odideš v krtovo deželo, tam doli v Bosni je Šarič, kjer se petstoletne in oolitične intrige ne morejo zabrisati s kakimi leti, in Če naj I omenim še Dunaj in tisti "Heil Hitler", well, tudi kak kardinal ima nemško srce, ker je Nemec . . . ampak Če se kdo jezi, ker taki ali enaki, ki imajo ideologijo demokracije, pa ne dosti demokratičnega in več fašističnega in nazijskega in pa-veličevskega in hitlerijanskega duha, s tem samole priča pred iavnostjo, da ne ve dosti o tem, kakšen da je človek, ki hodi po zemlji, da je namreč pred vsem popolnoma svobodno bitje, ki sam odločuje sem ali tja, in da ta človek ni nobena mašina, ki naj bi delala, kakor mašina, katero kdo drugi požene, da mora delati. Ko sem jaz tiste dni, ko je bilo slovanstvo popolnoma na tleh, le zabrenkal na slovansko truno in sem že tedaj, ko sta bila Stalin in Hitler "debela prijatelja", navzlic temu gledal ja v Moskvo, je marsikaka debela padla, poživljali so me, da naj vržem kolar proč . . da sem boljševik itd., well, človeku je | treba potrpljenja, ker drugi nimajo dosti soli v glavah, in to je vse, saj prav isti zdaj, ker se je zjasnilo nekaj na slovanskem in ruskem nebu, hudo brenkajo na isto struno. Kompromisov je treba in strpnosti, in treba te robe prav tam, kjer poudarjajo to dobro robo, ampak je nimajo, kadar gre zoper nekaj, kar je katoliško, ker je tudi na katoliški strani morda nekaj napačnega radi človeške svobode, ko se nikogar ne more siliti, da bi bil demokrat, dasi ima demokratično in pravilno ideologijo, ker dogaja se in dogodi se, da so navdušeni demokrati taki, ki so pri ideologiji prav vsi in čez ušesa na strani najhujših materialističnih totalitarcev. To so zašnofali jezuiti, in to materialistične demokrate hudo jezi, da bi lahko še na duhu zboleli, ko so pač na duhu silno švoh, švoh namreč pri ideologiji. Tako je od konca do kraja. m =8 Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let- Velikost 4^4*3 inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči. 50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75 Pri višjih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd.. Chicago, Illinois