Kdor želi v vradnim ali psi v oenanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in kdor sani Vladni list št. 12. ne utegne v slovenskim jezika sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-fitavljcnjc odrajta. k ««. listu Ljiil)]jaii§kiga časnika, v petik £8. Rožnika 1S50. Št. 8710 Razglas. (49.) 3 V razglasu bivšiga c. k. ilirskiga poglavarstva od 4.maliga Serpana pr. 1. st. 12184 zastran iz d a t Ve denarnih listkov po 6 in 10 kraj-carjov dobriga denarja je bilo najvikši privoljenje izrečeno, de bo javno srečkanje razsodilo, v kteri versti in v kterih dobah se imajo posamezne serie izsrečkovati. Po tem razsojenju in z ozeram na sadanje nemarne prizadevanja, iz tega srečkanja po povikšanju denarske cene dobiček dobivati, kakor tudi na mnoge tožbe zavoljo iz tega izve-rajočih zaprek in zadreg v občenju na drobno, je denarstvino oskerbstvo sklenilo, denarne listke namesto kakor doslej vsaki mesec, prihodnje, dokler druga postava ne pride, vsake tri mesce srečkati dati, brez de bi se sicer zavoljo tega najvikši poterjena določba zastran zamenovanja denarnih listkov za gotove denarje ob veljavno djala. To se da po razpisu visociga denarstvi-niga ministerstva od 29. pr. m. st. 6572/D.M. sploh na znanje. V Ljubljana 4. Rožnika 1850. Gustav yrof Chorinsky 1. r. poglavar. Št. 8937. (53.) 3 Razglas c. k. k r a j n s k i g a poglavarstva od 9. Rožnika 1850. Odprava bivše za Koroško in Krajnsko ustanovljene c. k. komisije za prodajstvo državnih posestev v Ljubljani in prejem njenih opravil po c. k. denarstvini deželni komisiji v Gradcu. Po razpisu visociga denarstviniga ministerstva od 4. Svečana 1850 št. 13262 se imajo zadeve prodajstva deržavnih posestev od pod predsedništvam poglavarjev stoječih de-narstvinih deželnih komisij prevzeti, ktere je Njegovo veličanstvo z n. v. sklepam od 9. Svečana 1850 na mesto dosadajnih kameral-nih dohodnih oskersbstev postavilo. Ker je po ukazu denarstviniga ministerstva od 9. p. m. št. 1944 na mestu kameral-niga dohodniga oskerbstva v Gradcu ondašno denarstvino deželno vodstvo s 1. dnem Rožnika svojo djavnost pričelo,je vgasnila s tem dnevam djavnost komisije za prodajstvo deržavnih posestev, ki je bila doslej za Krajnsko in Koroško v Ljubljani vstanovljena, in od tega dne se imajo vse vloge, ktere prodajstvo deržavnih posestev zadevajo, na denarstvino deželno vodstvo v Gradcu narav-novati. Po tem se imajo vse oblastnije in prebi-vavci krajnske kronovine ravnati. Gust. grof Cliorinsky 1. r. poglavar. Št. 612. (si.) 1 Razglas. Z razpisani visoke dohodninske deželne komisije od 17. Rožnika 1850 št. 3 prošnja mestne gosposke Ljubljanske, de bi se obrok za predloženje dohodninskih napovedkov podaljšal, ni bila uslišana in tej c. k. okrajni komisiji je bilo marveč naročeno, skerbeti, de se ti napo-vedki berž berž predlože. Ta c. k. okrajna komisija pozove tadaj, z ozeram na svoj razglas od 26. vel. Travna 1850 št. 23 vse dohodnini podveržene celiga Ljubljanskiga okrajniga poglavarstva še enkrat silno, zaostale napovedke, za ktere se prazni iztiski pri Ljubljanski mestni gosposki in pri c. k. davknih vradih Ljubljanskiga mesta, Ljubljanske okolice in na Verhniki dobe, gotovo do 30. Rožnika 1.1. tukej ali pa pri imenovanih treh davknih vradih predložili, če ne se bo brez odloga zoper vsaciga posamezniga obdačenca, ki se opotavlja, sila rabila. Ker so se po doslejšnih skušnjah tega c. k. okrajniga poglavarstva tu in tam pomdtne misli zastran dolžnosti, dohodnino plačevati slišale, se treba zdi tukej nekoliko opomb v razjasnjenje pristaviti;tode to reč zadevajoče prepise je vunder tudi še treba preberati, timveč se postave, ktere so bile zastran doliod-dnine dane, očitno imenujejo, med kterimi so narvažniši: Patent zastran dohodnine od 29. Kozoperska 1849 izpeljavni predpis od 11. Prosenca 1850 (poglej deržavni zakonik št. VII.) in razpis visociga denarstviniga ministerstva od 18. maliga Travna 1850) (poglej deržavni zakonik st. XLV). Gruntno in hišno posestvo ni napovedku podverženo, ker je bil z n. v. patentam od 10. Kozoperska 1849, poseben nadac na zem-Ijišni in hišni davk že za gospodarsko leto 1850 izpisan. Samo po sebi se pa ume, de se tukaj ne morejo tiste napovedbe misliti, ktere se imajo v Ljubljani zavoljo hišne dohodnine resde storiti. Zastavno zavarovane terjatve se imajo napovedati, ako njih kapitalne obresti in doneski niso 5% odšletvi podveržene, ktera je dolžniku s patentam od 10. Kozoperska 1849 §. 5 in 6 in s patentam od 29. Kozoperska 1849 §. 23 za leto 1850 dovoljena. Ker so po 5 poslednjič imenovaniga patenta v L razredu dohodnini podverženih samo dohodki od umetalnost, obertnij, privat-niga uka ali prevoževanja oseb in reči z eniga kraja v druziga dohodnine prosti, ki so doslej na najnižjim razredu pridobnine stale, samo tistim dohodninskih napovedkov ni predložiti, kteri so doslej v Ljubljani 3 gold., na deželi pa 2 gold. pridobnine na leto plačevali. Kar dohodke od letnih stanovitnih prejemam za tako službo utiče, se opomni, de tiste plače in stanovitne prejemšine, ktere se iz javne denarnice izplačujejo, z ozeram na od-štetvo, ktero morajo deržavne denarnice po ukazu storiti in glede 17 izpeljavniga predpisa od 11. Prosenca 1850 in §. 17 patenta zastran dohodnine od 29. Kozoperska 1849 napovedbi niso podveržene; temu nasprotnima pa take prejemšine, ako se pri družili javnih denarnicah ali pri preskerbljivnih življenje za-varjejočili napravah ali družili privatnih izplačujejo, ne le tisti, kteri ima pravico jih prejemati, napovedati, se ve, če so veči kot 600 gold. na leto, ampak tudi imenovane denarnice in privatni imajo predpisane naznanila zastran izneskov predložiti. Tisti, kteri imajo pravico prejemati, se imajo z D zaznamovaniga iztiska poslužiti, v kterim predeli IV. V. in VI. prazni ostanejo, v VII. se prejeta letna šuma in v VIII. kasa ali tisti privatni imenuje, kteri plačilo da; denarnice in privatni se imajo pa zastran gori omenjeniga naznaznila z E zaznamovaniga istisa poslužiti. Kar v 3 III. razredu obdačene dohodke od obrest posojil in družili stanovitnih terjav utiče, se opomni, de se morajo obresti od deržavnih dolgov ravno tako, kakor obresti napovedati, ki se od privatnih prejemajo, in de so kakor je bilo že spredej rečeno , samo zastavno zavarovani kapitali napovedb prosti in sicer zopet samo, ako so omenjeni 5"/o °d-štetvi obrest za 1850 podverženi. Razpis visociga ministerstva denarstva od 18. mal. Travna 1850 št. 1034 odpusti sicer obertnikam naznanjenje kapitala za započetje, potem prejemkov in izdatkov za tri leta in prisego namestujoče poterdilo, mora se pa vunder, ako se hoče kdo tega olajšanja poslužiti, sirovi (bruto) prejemk započetja, kakor se je v poslednjim letu pokazal, in razmera med čistim doneskam in sirovim prejemkam natanjko in po vesti napovedati. C. k. okrajna dohodninski komisija v Ljubljani 22. Rožnika 1850. Tomaž Glančnik, c. k. okrajni poglavar. Št. 9081 K o n k u r z. (57.) 2 Pri c.k. moravski deželni glavni denarnici je mesto kameralniga in vojniga denarničarja, kteri dobiva jezero in pet sto goldinarjev dobriga denarja letne plače, z dolžnostjo 3000 gld. srebra kavcije položiti, spraznjeno. Kteri žele to mesto dobiti, imajo svoje prav osve-dočene prošnje ali naravnost ali pa po svoji predpostavljeni gosposki pri c. k. moravskim deželnim poglavarstvu v šestih tednih po pri-čejočim razglasu predložiti. V Berni 25. veliciga Travna 1850. Št. 13901 (59.) 2 Naznanilo, s kterim se mesto vradniga pisarja pri deželni glavni denarnici v Lincu spraznjeno razglasi. Pri c. k. deželni glavni denarnici v Lincu je mesto vradniga pisarja s 350 gld. srebra letne plače in če bi se kterimu tukajšnih vrad-nih pisarjev z letnimi 300 gld. podelilo, — poslednje mesto za oddati. Kteri žele to spraznjeno mesto dobiti, se pozovejo, svoje pravno osvedočene prošnje v 4 tednih od dne perviga razglašenja v deželnih novicah in sicer, če so pri kaki oblastni ji v službi, po tej, inako pa naravnost pri c. k. poglavarstvu predložiti in njih razkazati, ali so s kterim vradnikam Linške deželne glavne denarnice v žlaliti ali svakovšini ali ne. V Lincu 10. Rožnika 1850. Poglavar zgornje Avstrie Dr. Alojzi Fischer. St. 9202. Poziv (58.) 2 k pošiljanje k rastavi v Londinu v letu 1851. Avstrianska komisija za pošiljanja k Lon-dinski obertniški rastavi v letu 1850, ktera se je po nasvetu ministerstva in obertnijstva z najvikšiin sklepam od 7. vel. Travna t. 1. osnovala, se je danas ustanovila in napravo storila, de bodo tudi podružne komisije v Milanu, Pragi in Keldkirhu berž ko bo mogoče v djavnost stopile. Za svojo pravo dolžnost spozna, z ozeram na ministerski razglas od 11. vel. Travna t. 1. rokodelce, obertnike in uinetalnike avstri-anske deržave silno pozvati, se Londin-ske razstave vdeležiti in zadeve ob-javjenja berž ko je mogoče tu sini poslat i. Ta razstava obseže izdelke vsili dežel in narodov zemlje, in ne le izdelke obertnijštva v nartesnejši pomeni te besede, ampak tudi sirove in pripomožne snulke iz vsili treh na-turstev in dela obrazijočih umetnost, kakor načerte stavb, dolbstva (skulpture), vdobljene podobstva, otape (Emails), bronoreze inkam-notise. Tisti avstrianski izdelovavci, kteri hočejo svoje izdelke k Londinski razstavi poslati, imajo to po avstrianski komisiji storiti, ker kraljeva rastavna komisija v Londinu z nobenim privatnim v neposredno zavezo ne stopi. Po tem posredstvu avstrianske komisije se pa avstri-anskim razstavljavcam več dobičkov naklone. Ona namreč bo vse reči, ktere bo za to vgodne spoznala, iz Ounaja, in ozerama iz Milana, Prage in Feldkirha na deržavne stroške v Londin, in, ako se ne bodo tam prodale, spet nazaj speljati dala, in samo če se bo blago spečalo, se bo nekaj za prevožnjo terjalo; dalje bo Londinska komisija take reči, brez de bi jih še presojevala, k razstavi pripustila, in ako pošiljavci ne bodo sami za to skerbeli ali svojih pooblasteneov izvolili, bodo od kupčijskiga ministerstva postavljeni obert-niki blago izložili, razstavili in o svojim času zopet zložili in nazaj poslali. Ministerstvo kupčijstva in obertnijstva je v že omenjenim razglasu od 11. vel. Travna 1.1. od njega postavljene navode zastran zno-trajne oprave in ravnanja avstrianske komisije, kakor tudi zastran dolžnost rastavljavcov, kteri se nje poslužijo, obšerno razložilo. Ravno tako je tudi spisek reči, ktere je Londinska razstavna komisija kot za razstavo vgodne naštela, in sostavo vsili doslej znanih razpisov Londiske komisije in naredb družili deržav, ki se bodo Londinske razstave vdeležile, v porabo obertnikov natisniti. Vsi ti natisi se morejo pri udih komisije pregledati. Tudi prihodnje se bo vse, kar bo tacih razpisov na znanje prišlo, ali kar sicer Londinsko razstavo zadene, v od kupčijskiga ministerstva izdanim dnevniku „Austria"in vvradnih listih kronovin azglasilo in v posebnih natisih po udih komisije razširjevalo. Vsi, kteri imajo namen, svoje izdelke po avstrijanski komisiji v Londinu razstaviti, imajo svoje pisane napovedi v dveh mescih od dne pričujo-čiga poziva, torej narpozneje do S. veliciga Serpana t. t. pod nastovam avstrl- janske komisije za pošiljanje k Londinski razstavi na Dunaju krokamnje- niga vodstviniga odbora poslati. Na poznejše napovedi se ne bo porajtalo, ker se mora še v mescu velieim Serpanu t. 1. kraljevi razstavni komisiji v Londinu izmera prostora na znanje dati, ki ga bodo avstri-janski pošiljavci v vsakim predelu, v ktere se oodo poslane reči v Londinu uredile, potrebovali. Ta napoved mora ime in stanovanje poši-ljavca, pleme in poverimo kolikost (Vsakdar pa poverhno težo) reči za razstavo namenjenih, kakor tudi koliko planote bi navpik in vprek za njih razstavo potrebovati vtegnile, po pri-ložnim izgledku zapopasti. Pošiljavci, kteri ne stanujejo na Dunaju, v Milanu, Pragu aliFeld-kirchu imajo povedati, ali bodo pri glavni komisiji ali pri kteri podružnih komisij svoje izdelke presoditi dali; s podružnimi komisijami se bo vodstvini odbor na Dunaju primerno poraz um el. Gospodje pošiljavci se tudi s tem očitno opomnijo, de morajo izdelki, ki so za razstavo namenjeni, v dobi med 1. IJstopadam in 15. Grudnam 1850 zavoljo presojevanja v magacine odrajtane biti, ktere bo komisija odločila. Komisija se oberne nazadnje še do vsili verlih kmetovavcov, fabrikantov, rokodelcov, I Z g 1 za napovedi pošiljanj k Londinski občni obertnijski razstavi v letu 1851 I. I. (Ime in značaj pošiljavca) v (stanovanje) ima namen te le reči' k Londinski razstavi llavni inženir jev inumetalnikov avstrijanskih s prošnjo, se množno, iskreno in vgoilno Londinske občne razstave leta 1851 vdeležiti. Dosadanje na-redbeliOitdinske rastavne komisije delajo upanje, de se bodo ptuji izdelki po pravici cenili, in že so večidel vse deržave evropejske obljubile, se te vesvoljne razstave vdeležiti; tudi Avstria ni mogla zaostali. Zdaj velja, skušnjo serčno prestati, za čast in siavo domovine, njene obertnosti in umetalnosti se v bran postavili, si mesto pridobiti, ktero se jima v vzajemnosti s svetam spodobi, stare kupčijske zaveze ohraniti, nove nadelati in v djanju pred-sodbe ovreči, ktere so zoper nas morde raz-trosene. To se da pa samo po zjedinjenju mnogih in krepkih moči doseči. Vsak, kteri si je svest, de mora kaj dobriga in vgodniga izdelati, spolni tadaj dolžnost do samiga sebe, do svojih obert-niškili tovaršev in do občne domovine, če svoje izdelke k Londinski razstavi pošlje. Na Dunaju 4. Rožnika 1850. Avstrijanska komisija za pošiljanja k Londinski razstavi v letu 1851. e (I e k poslati in avstrijanski p0(frujjn; [ komisiji v vpresojenje predložiti. Ime izdelka Poverhno naznanilo Posebne opombe. Število Mera Teža Koliko prostora za razstavo je treba na tleli na mizah ali klopeh ob steni sredna visokost v □ k o m o 1 c i h konioleov Št. 9177/6. RaZSpiS C550 s c. k. denarstviniga deželniga vosdtva za štajarsko, Koroško in Krajnsko, podložnim ob-oblastnijam in vradam. (Zlajšanje za tiste, kteri imajo pravne pisma predložiti in priobčiti zavoljo izmere odrajtovil.) Visoko c. k. denarstvino ministerstvo je s sklepam od 30. veliciga Travna t. 1. številka 14988/959 t. 1. razpisalo: Kadar ima kdo po §§. 43. in 47. začasne postave zastran odrajtovil od pravnih opravil, pisem, pisanj in vradnih djanj, pravno pismo zavoljo izmere odrajtovil vradu predložiti, ali pa vradno priobčiti, ki je v to odločen, se tej postavni napravi zadosti, de se imenovanimi! vradu namesto izvirniga pisma vidimiran prepis predloži ali po vradno priobčiti. Tisti, kteri se te dovolitve poslužiti želi, ima, kader se za vpis v javne bukve zavoljo dosežbe rečnih pravic prosi, ali kadar se ima sploh pismo zavoljo izmere odrajtovil v to odločenimi! vradu po kaki sodniji priobčiti, sodniji z izvirnim pismam tudi njegov natajnčin prepis oddati; sodnija, pri kteri se je pismo z prepisam oddalo, poterdi natanjčnost oddaniga prepisa, ker ga vidimira in da tako poterjeni prepis vradu, ki je za izmerjenje odrajtovil odločen. Če je pa komu ležeče, pravno opravilo neposredno pri omenjenim vradu napovedati, ima popred za sodno vidimiranje prepisa pisma poskerbeti, ki se ima zavoljo iznierjenja odrajtovil predložiti. To vidimiranje se ima v obojim dogodku s spolnovanjem odstavka 5 opominjev k tarifi zgoditi, brez de bi bilo treba zato kaj plačati. Prepisi pisem, ki so zavoljo izmere odrajtovil pisani in vidimirani, so pogojno štcm-peljna prosti, če se za imenovani namen rabijo, in se ne smejo tistimu, ki jih predloži, nazaj dati. — Ko so se odrajtovila na vidimirani prepis izmerile, se ima izvirno pismo pri opravi odrajtovila prinesti, de se k prijemnimu poterdilu Sridene, ki je po 61. začasne postave od . Svečana 1850 zaukazano. To poterdilo .se ima vselej koj po odrajtani davšini dati in ne sme zavoljo njega se pismo pri prejeniajočim vradu zaderžati. Ako kdo izvirniga pisma v takim dogodku ne prinese sabo, kadar odrajto-vilo plača, se zavoljo tega prejem odrajtovila in naprava pobotniga lista (kvitunge) čez opravljeno plačilo ne sme odreči. To seda podložnim oblastnijam in vradam, ki so za izmerjenje odrajtovil odločeni, z zauka- zani na znanje, vidimirane prepise pisem, ktere prejmejo, k zapisku prejetiga odrajtovila kot pričevalo rajtinge priložiti. V Gradcu 3 Rožnika 1850. Lambock. c. k. denarstvini svetovavec. Knafff, c. k. denarstvini svetovavec. Št. 9333. K o n k u r z (54.) 3 za službo vrednikov občnega deržavnga zakonika in vladnega lista. Za vredništvo, ministeriju pravosodja podložno, občnega deržavnega zakonika in vladnega lista se bode podelilo šest sistemiziranih služb vrednikov in sicer po eno za madjarski, ilirski (serbsko-hervaško), romanski, poljski, rusinski in slavenski (slovenji, kranjski) tekst. Z vsako teli služb so združeni značaj in častna stopnja c. k. pravega ministerskega kon-cipista, 200 gl. osnovnega dnara za staniše in nar nižji stopnji plače 600 gold. z upanjem, pomikovati se v prihodnje na višje pla-čne stopnje po 800 gld., 1000 gld., 1200 gld. in liOO gld. Tisti, kikakošno službo vdobiti žele, imajo »kazati, da so pravoslovne šole doveršili, pra-tično se izomikali v upravilih pravosodja ali oskerbovanja in da znajo popolnama nemški in pa tisti ismed gori rečeni h jezikov, za kte-rega bi radi vredniki postali, da bodo zamogli iz neinškiga v uni jezik in iz tistega v nem-šino ročno in zvesto prestavljati. Prošnje za službo, ki jih je oberniti na ministerstvo pravosodja, se imajo po gospodu c. namestniku (deželskeni glavarju) tiste kronovine, kjer prošnik zdaj prebiva, najpozneje do konca junija (rožnega cveta) 1850 predložiti. Od c. k. ministerstva pravosodja. Na Dunaju 6. junija 1850. Razglas (48.) 3 Št. 8506/7383. c. k. poglavarstva štajarske kronovine. Po razpisu gospoda ministra znotrajnih opravil od 19. t. m. št. 9742 dam sploh na znanje, de je gospod minister denarstva določil , de ima c. k. denarstvino deželno vodstvo v Gradcu s 1. dnem Rožnikam 1850, svojo djavnost pričeti. Djavnost te denarstvine deželne oblastnije bo štajarski kronovini vse denarstvine zadeve z z a d e vam i naravnih davkov vred, v koroški in krajnski kronovini pa vse denarstvine zadeve razun zadev naravnih davkov obzegla, ker bote za te davke posebne davkne vodstvi v Celovcu in Ljubljani s 1. dnem Rožnikam t. 1. se začele. Imele se bodo tadaj vse vloge, ktere v krajnski in koroški kronovini denarstvine reči' razun naravnih davšin, v štajarski kronovini pa še posebej tudi tiste, ktere naravne davke zadevajo, in ktere so se doslej na c. k. štajarsko ilirsko kameralno dohodno oskerb-stvo in ozerama na c. k. štajarsko poglavarsko navodovale, od 1. dne Rožnika t. 1. pri c. k. denarstvini dešelnim vodstvu v Gradcu pokladati. V Gradcu 24. veliciga Travna 1850. Poglavar štajerske kronovine Dr. Burger 1. r. št. 1109 Oznanilo. <«°0 i V Bledu bo s 1. julijam t. 1. pisemsko na-berništvo v djanje stopilo. Pečalo se bo z preskerbovanjem pisem, časopisov in drugih pošilitev po pošti, ki 4 funte ne presežejo; stalo bo v zvezi zvsimi vradni-jaini na ljubljansko — belaški cesti in z vsak-danskim pisemskim naberništvam v Badoljci, kakor tudi s posebnim poštnim vozam za ta namen. V neposredno poštno zvezo bo z Radolco s tem stopilo, de bo vsak dan zjutrej o pol sedmih iz Radolce pot sel, ki bo po preteku ene ure v Bled prišel, in iz Bleda se na večer nazaj vernik Kar se s tem očitno na znanje da C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 15. junija 1850. Imenik krajev, ki k naročilnimu obkraju c. k. postniga razpošiljanje v Bledu spadajo. Zasp. Stare fužine Zagorice Brod Podhorn Nemški vod Dobrava Bistrica Polje Gorjuše Grabeč Jereka Kamen Kernica Češnica Koprivnik Korito Kupljenik Laze Lepenče Mevkuš Srednja vas Nomen Zgornje gorje Peoiee Pokluka Podjelje PoLšica Ravne Ribno Rešica Radovna Zaternik Savica Želče Zapoge Slamnik Studor Spodnje gorje Višelnica Bitno Bohinska bela Bodešče Selo. št. 2658. Naznanilo. 3 Po visoki naredbi ministra kupčije, »bert-nije in javnih stavb od 19. t. m. št. 2472-C., je plača za retur recepise za pisma kakor pošilitve, brez razločka daljave, na 6 krajcer-jev v srebru postavljena. Stem naredba 8. za odrajtvila od pisem od 26. marca t. I. in 11. za odrajtvila od pošilitev od novembra 1849 ob veljavo pride, in zgorej omenjena visoka naredba ima 1. julija t. !. v veljavnost stopiti, C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 11. junija 1850. Vernouille 1. r. (63.) i Gleclfse v Ijju lil Jani. V petik 28. junija bo perva Soiree spir-rituelle; predstava vikši magie brez kakiga orodja, z problemi iz metafizike in jasnovi-doslovjaod Ludovika Bergheera ifizikarja iz Ilanoveranskiga. Začne se ob osmih. Vse drugo bo v programu naznanjeno. V nedeljo 30. junija bo druga in predzadnja predstava z novimi podobami.