iO. štev.
V Kranju, 17. sušca 1900.
L leto.
Goron/BCm
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Stara In zanimiva ustanova.
Dan za dnevom čitamo v raznih slovenskih listih jadikovanje in prosjačenje, da dobiva to ali ono podporno društvo, ta ali oni dijaški zavod premalo podpore. Naš •Gorenjec« je šel doslej vedno v resnici pomoči potrebnim prošnjikom na roko s tem, da je objavljal in priporočal poslane mu sestavke. In zakaj bi tega ne storil!
V Kranju bomo dobili v jeseni z osmim razredom popolno gimnazijo. Ta gimnazija je že sedaj ena najbolj obiskovanih gimnazij v Avstriji. Nad 450 dijakov črpa tukaj nauke in razlaganja, katera potem uporabljav poznejšnem življenju. Smelo trdimo, da je izmed teh 450 dijakov gotovo nad polovico manj premožnih, da, celo prav ubogih, ki le z največjo težavo in s pomočjo požrtvovalnih ljudi pohajajo latinske šole. Zatorej smo v prvi vrsti poklicani zavzeti se za stradajoče učence, ki čestokrat vstanejo zjutraj, ne da bi kaj gorkega zaužili, in opoldne pa jim začne želodec prav glasno kruliti.
Mrvico k izboljšanju navedenih nedostatkov lahko podamo, če priobčimo naslednji dopis slovenskega mladino-Ijuba, ki nam ga je izročil te dni:
Ne dolgo tega dobil sem v roko nek ljubljanski časnik, kjer sem čital pod naslovom « Razpisane ustanove» na prvem mestu: «1. Ustanova Petra Debeleka v letnem znesku 4;J gld. 96 kr. za gimnazialne in bogoslovne nauke. Pravico do nje imajo sorodniki in ustanovniki (?). Pravico predlaganja obstoji (pristoji) v tem času zemljiškemu posestniku Janezu Cebašku v Šenčurju pri Kranju.»
Nekoliko zgodovine o tej ustanovi. Nepričakovano sem prišel v posest izvirne oporoke ustanovitelja gori imenovane štipendije, ki pa se ne imenuje Peter, temveč Primus Debelekova.
Primus Debelek, kakor se sam podpiše na oporoki, je bil duhovnik, in sicer je izdal pravoveljavno, lastnoročno pisano oporoko pod: «Actum 14 den 18. Janner 1 . . .» Letno številko je menda pozabil zapisati. Zatrjuje
pa se, da je umrl leta 1764. Značilno in ozira vredno je sporočilo, komu prepušča rajni dobrotnik svojo ustanovo.
Naj tu navedem ta-le oddelek oporoke, ki se glasi v slovenskem prevodu nekako tako-le:*
«Dvanajstič. Nad kletjo v moji sobi pod neko skrinjo proti ,kvedru4 (dveh besedi ni mogoče razločiti) imam spravljen gotov denar, takisto v omari za obleko, skupaj 943 gld. Ta denar naj se naloži proti letnim obrestim na tem ali onem varnem kraju, in ko bi se šolal kak deček iz mojega prijateljstva (sorodstva), naj se vzdržuje iz le-teh obresti. Ta dijak lahko uživa gori omenjeno ustanovo, toliko časa, da postane duhovnik: če pa ne bi bilo nobenega dijaka» i. t. d.
Imenovani predlagatelj dobil je od častitega knezo-škofijskega ordinarijata koncem pretečenega leta nekak navidezno brezpomemben spis, v katerem se prosi, oziroma od njega zahteva, da z lastnoročnim podpisom pripozna, da je gori imenovano ustanovo podeljevati od sedaj za-naprej samo semeniškim gojencem.
Seveda je mož, ki je gotovo za to vnet, da se volja nepozabnega rajnkega mladinoljuba tudi izpolni, to zahtevo odločno odklonil ter jo v trajen spomin postavil v okvir.
Ne čudimo se torej, da marsikateri ukaželjni dijak, ki je imel bogatega strica ali vsaj sorodnika, sedaj strada in išče hrane po hišah, med tem ko njemu namenjene vinarje uživajo drugi, do katerih prav za prav nimajo pravice.
Na vsak način pa bi bila potrebno, da merodajna oblastva vendar že enkrat pregledajo ustanovna pisma,
* V nemškem izvirniku stoji: «Zwölftens, habe ich zu handen baares Geld, obernd Keller in meinem Stubch unter einer Trugen
............gegen den Queder, item den Kleiderkasten in
allem zusammen 943 fl. Dieses Geld soll auf ein oder anderes sicheret Ort, gegen jährliche Interessen angelegt werden, und wen ein Knab aus meiner Befreundschaf't studirete, solle von diesen Interessen unterhaldt werden, welcher Student auch, mit der Zeit., wnn er zum geistlichen Stand gelangete, obenbemelte Condition genessen kunnte: wan aber kein Student vorlianden wäre» i. t. d.
Gorenjci, razširjajte svoj listi
posebno onih usianov, ki so namenjene v podporo uka-2eljnl mladini.
s tako revizijo l»i se marsikaj predrugačilo, in marsikatera kronca, ki so sedaj izgubi v brezdanjem mošnjičku nekaterih, bi pripomogla, da bi ne bilo toliko vsled gmotnega pomanjkanja na gimnaziji zaostalih in uničenih eksistenc izgubljenih, In bi marsikak nadarjen mladenič mogel dokončati svoje študije ter poslati trden steber
Slovenskega naroda. _
V Kranju, dne 17. susca. Iz državnega zbora. V ponedeljkovi seji poslanske zbornice seje razpravljalo o rekruthera zakonu. Govorila sta tudi slovenska poslanca Berks in Pogačnik. Slednji je grajal, da vojaštvo zlasti v slovanskih krajih povsod na umeten način podpira nemški Živelj, zlasti s tem, da Vzdržuje Nemcem njihove kazine. Razpravljal je potem o zglaševanju pri kontrolnih shodili in povdarjal, da so se doslej Hrvatje v Dalmaciji Oglašali vedno samo hrvatski. < leski poslanec Engel je i/javil, da bodo Čehi od obstruk-cUe proti rekrutnemu zakonu odnehali samo iz ozirov do cesarja in na ugled države, da pa nimajo do vlade prav nikakega zaupanja in jej bodo delali vse mogoče ovire. Nemci so skrajno presenečeni, ker Cehi proti rekrutni predlogi niso obstruirali, kakor so prej obljubili. Vsled tega sumničijo Cehe, da so podkupljeni, in sicer Nemcem na škodo. «Ce Korber resmisli dati Cehom kako zadoščenje v obliki jezikovnih naredi), potem naj Nemci začno nemudoma /.<»pet s svojo obstrukcijo.» Tako piše nek graški list.
- - V torkovi seji se je dognala razprava o rekrutnem zakonu. Potem seje začela debata opremogarskem štrajku.
— Včeraj je imela poslanska zbornica zadnjo sejo pred velikonočnimi prazniki.
Poroka nadvojvodinje Štefanije je določena na svetega Jožeta v Miramaru. Nadvojvodinja seje pismeno odpovedala vsem svojim pravicam. De! svojih dvornikov obdrži tudi kot grofica Lonvajeva.
Odločni so Cehi v nekem mestecu na Češkem, kamor je prišla vojaška komisija. Načelnik okrajnega zastopa je izjavil častniku, da mu ne bo odgovarjal v nemščini, na kar je bil nemški častnik prisiljen, v. njim sporazumeti se Z znaki. Tako je prav, naj se pošiljajo med Slovane funkcionarje, ki razumejo jezik naroda.
PO D L LSTE K. Doktor Silvester.
Povest, spis.il Podkrnski. Konec. IX.
Minulo je po tem dogodku nekaj mesecev. Doktor Silvester ni ničesar slutil, le Suzano je imel vedno pred očmi. Odločil se je torej, da pojde k njenemu očetu prosil za njeno roko.
Nekega dne stopil je v hišo zdravnika Kosovskega salonsko oblečen mož — bil je doktor Silvester.
Kosovski je ostajal v zadnjem času navadno doma, čeravno ga je njegov poklic silil sedaj v to, sedaj v ono hišo. kar pa mu zaradi njegove holehnosti ni bilo več mogoče.
Doktor Silvester našel ga je tudi danes v naslanjaču sedečega.
Srbska kraljica Natalija jo napravila oporoko, v kateri zapušča celo svoje premoženje revežem v Srbiji in na Francoskem. Zapravljivega soproga Milana in sina Aleksandra se v oporoki ni spomnila.
V italijanski zbornici dela vladi tudi obstrukcija preglavico. Levica se namreč na vse; mogoče načine upira utesnitvi zadružnega in tiskovnega zakona. Vlada namerava vsled tega razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve.
Vojna v Južni Afriki. Ta teden je minulo pet mesecev, odkar se je začela vojna v Južni Afriki. Zadnjo soboto se je raznesla vest, da sta predsednika Kruger in Stevn po posredovanju neke druge države brzojavno ponudila angleškemu ministrskemu predsedniku mir. Poroča se, da Angleži zahtevajo pred vsem, da se Duri brezpogojno udajo. Nekateri angleški listi so proti sklepu miru in pišejo, da treba bursko politično in vojaško samostojnost docela uničiti. Vprašanje je le, če bodo Buri s tem zadovoljni. Buri so v neštevilnib bojih dokazali, da so močan narod, ki zna braniti svojo domovino. Miru so si želeli vedno, le prisiljeni in neradi so začeli vojno in miru si Žele tudi sedaj. Ponižali pa se vzlic vsem težavam ne bodo in prostovoljno se ne bodo odpovedali svoji svobodi Čeravno konečno Angleži zmagajo, vendar ne bodo imeli dobička od te vojne, 'pač pa veliko škodo.
Dopisi.
Iz škofjeloškega okraja. Posestnikom iz Stare Loke, Virloga, Binklja in Beštra se bode končno vendarle izpolnila dolgotrajna želja, da dobijo svoj tako potrebni vodovod. Posebna zasluga gre deželnosodnemu svetniku, gospodu Karolu vitezu pl. Strahlu, ki si je prizadeval, da se ta vodovodna zadeva bliža uresničenju. Vrhutega pa tudi posestniki imenovanih vasi niso Stedili, in je vsak po svojih močeh prispeval k napravi vodovoda. Tako so n. pr. vplačevali manjši po IDO ali 200 kron, večji posestniki pa po 250 do 4<)() kron. Gospod svetnik vitez pl. Strahl sam je daroval v ta namen svolo ¡1000 kron. Vodo bodo v vas napeljali od lakoimenovane «Male ravni*. Dobre; pol ure od Stare Loke so je napravil reservoar, ki ima v premeru 90 centimetrov. Napravo vodovoda je prevzela tvrdka Juhač iz Gradca. Skupni troški bodo znašali 22.00 ) kron. Ta vodovod, katerega utegnejo o letošnji Veliki noči izročiti uporabi, ne bo le velika dobrota za prebivalce Stare Loke. Virloga, Binklja in Beštra, ampak tudi velike
Brez posebnega uvoda je Silvester zasnubil Suzano.
Kosovski je bil v najbolj kritičnem položaju. Sedaj je prišel čas, ko ima dajati odgovor. Velel je torej Silvestru, naj sede poleg njega, in začne pripovedovati:
• Silvester! Dosedaj sem te vikal, odslej te bom tikal, to že mora tako biti. Silvester! Tvoj oče je šel posvetu, ali mu odpustiš, ker je tebe in tvojo mater zapustil?*
•Gospod zdravnik, kako veste to?* začudi se Silvester. «Govori, govori, dragi Silvester, ali mu odpustni?« «Mojemu očetu sva jaz in moja mati že davno odpustila, » odgovori osupel Silvester.
• Silvester, ali res odpustiš? Daj mi roko, prosim te!» Sedaj se je začelo Silvestru jasniti, zato izpregovori
iznenadjen:
«Morda ste — — vi — —»
«Da jaz sem tvoj oče in ti si moj sin . . .»
Dobri Silvester se je oklenil vratu svojega očeta, in vse je bilo pozabljeno, vse . . .
koristi o kakem požaru. V ta namen se napravijo v Stari Loki štirje, v Virlogu en, v Binklju dva in v Beštru štirje hidranti. Naj bi i naši potomci gojili sedanjemu rodu hvaležnost za to prckoristno napravo!
X. zborovanje
odposlancev zaveze okrajnih bolniških blagajn v okolišu delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorsko. Kranjsko in Dalmacijo dne 17. grudna 1899. leta v Trstu.
Predložilo se nam je od tukajšnje okrajne bolniške blagajne poročilo, ki je vprvič izšlo v slovenskem jeziku: Pri zborovanju so bili pričujoči kot zastopnika načel-ništva: načelnik Leopold Brunner in član načelništva gospod Franc Laurič, kot vladni zastopnik c. kr. okrajni komisar gospod dr. Jurij Lippert, uradniki delavske zavarovalnice proti nezgodam: ravnatelj Karel Colcuc kot poročevalec, ravnateljev namestnik dr. Feruccio Cimadori in knjigovodja Henrik Candolini kot zapisnikar ter 20 slovenskih in 13 laških odposlancev.
Načelnik otvori sejo, naznani, da se je zbor sklical v zmislu pravil, in pozdravi odposlance v imenu načelništva.
Predno preide zbor na dnevni reL se oglasi deželno-knežji komisar in izjavi to-le: Na poslednjem zborovanju je gospod odposlanec okrajne bolniške blagajne v Ljubljani povodom, razprave o izprcmcmbi pravil, ki jo je ukrenilo zavezno načelništvo, uporabil proti mojemu predniku, gospodu namestniškemu tajniku pl. Krekich-Strassoldu, besede: «Torej namestništvo je tisto, ki brani zavod! Bomo namestništvo že prijeli.* Vsled razpisa visokega c. kr. ministrstva notranjih stvari z dne 23. sušča 1899. 1., štev. 8945, sem primoran gospoda odposlanca dr. Brejca opozarjati na to, da so njegove besede nedostojne, in ga zajedno resno zavračam zaradi citiranega izreka. Oblastvo kot takšno je nepristransko; najmanj pa je umestno kaj takega očitati namestništvu, ki je v pričujočem slučaju nadzorstvena oblast. — Dr. Brejc odgovori, da se ne spominja, ali bi bit res rabil navedene besede. — Deželno-knežji komisar izreče, da smatra vzpričo omenjenega ministrskega razpisa nadaljen razgovor za brezpomemben.
Dolgo časa je trajalo, predno sta mogla oče ali sin spregovoriti kako besedo, solze so jima lesketale v očeh. Oče je spoznal svojega sina in sin očeta.
Končno začne Kosovski pripovedovati:
«Ko sem zapustil Dunaj, podal sem se v Ljubljano. Tukaj mi je bila sreča mila, opomogel sem si kmalu in se oženil. Dobil sem lepo hčer bogatega trgovca. Pri porodu Suzane pa mi je umrla lepa soproga. Zapustila mi je razen Suzane tudi obilno premoženje. Ostavil sem Ljubljano ter se naselil tukaj v Logu. Kupil sem hišo z vrtom. Tukaj je odrastki Suzana, tvoja polsestra ...»
Kosovski je poklical Suzano:«Ali poznaš tegajgospoda?»
Ko je Suzana videla Silvestra, da je prišel v taki elegantni obleki k njenemu očetu, uganila je precej, daje prišel snubit. Ženska radovednost jo. je gnala, da je šla poslušat pred vrata, kaj se bosta menila. In vse je slišala.
Na očetov klic stopi ipmo v sobo, ozre se plaho na Silvestra, potem na očeta in spregovori s tresočim glasom:
«Vse sem slišala, Silvester je moj — brat ...»
Predsednik sproži razgovor o vprašanju, katerega se dotika poročilo o poslovanju, ali je glede na to, da je zavez ni rezervni zaklad dosegel 10*0 vsote rezervnih zakladov zavezmh blagajn, sploh moči zavezne blagajne siliti, da kaj prispevajo za leto 1899., ali ne. — Sklene se enoglasno, da se za leto 1899. ne določijo nikakršni dospevki.
Predsednik opomni, da so se dne 8. listopada vse zavezne blagajne opozorile, naj prej naznanijo morebitne stvari, o katerih naj bi se zbor posvetoval, in dd na razpravo nastopne došle nasvete:
1. Nasvet okrajne bolniške blagajne v Poreču: Za-veznemu vodstvu se naroča, da skrbi za izdajo uradnih izvestij ministrstva notranjih stvari («Amtliche Nachrichten des Ministeriums des Innern») v tistih jezikih, ki so navadni v krajih zaveznega okoliša, da jih lahko uporabljajo oni organi bolniških blagajn, ki niso vešči nemškemu jeziku. — Predlog načelništva, da se to sporoči ministrstvu notranjih stvari v morebitno vpoštevanje, se sprejme enoglasno.
2. Prošnja okrajne bolniške blagajne v Piranu, da bi se jej podaljšal rok za predjemni obrok v znesku 1000 kron, ki dospe koncem tega leta. — Ko se naznani, da znaša rezervni zaklad omenjene blagajne koncem leta 1898. 881*62 kron, se nasvet laškega odposlanca iz Zagrada, da bi se rok podaljšal do konca leta 1900., odkloni z 20 proti 13 glasom in se sprejme predlog slovenskih odposlancev, da se proti takojšnjemu odbitnemu plačilu v znesku 500 kron rok za plačilo ostanka 500 kron podaljša do konca leta 1900. Konec pride.
Gospodarske stvari.
Pismo našim kmetom.
• Gorenjec mora biti gospod ali kmet!» tako mi je rekel pokojni oče, ko me je vpisal v prvi gimnazijski razred. In že takrat sem se odločil, da bom postal krnet. Oče pa je bil nasprotnega mnenja: jaz naj bom gospod. No, mati zmedli so obema račune, ustavili so naju sredi pota in pripomogli, da sem sedaj preoblečen «gosposk kmet». — Srednješolski gospodje profesorji učili so me teorije, očetova palica pa prakse in umnega kmetijstva. Pod nadzorstvom gospodov profesorjev učil sem se kritike,
Na to je objela Silvestra in ga poljubila. Slišalo se je le ihtenje, ki je izviralo iz radosti in iznenadenja.
* *
Dve leti po tem dogodku ni bilo Kosovskega več med živimi. Na njegovem domu sta gospodovala Silvester in j  Suzana, stregla jima je hišina Marta.
Mrzla zima je pokrivala zemljo s svojo belo, ledeno odejo, solnce se je pokazalo izza goste megle, vrabci pa j  so žalostno čivkali na suhih vejah dreves ter se obupno j  zaletavali celo pred prage hišnih duri in pobirali drobtine, katere so jim metali dobri ljudje.
Na Silvestrov dan so bili zbrani v hiši Kosovskega prijatelji in znanci gospoda Silvestra, katerega god so danes obhajali. Bili so prav zidane volje, kajti za dobro J  postrežbo sta skrbela doktor Silvester in Suzana.
Miza je bila preobložena z jedjo in pijačo, okoli mize pa so sedeli naši znanci. Gospodu odvetniku so napivali zbrani gostje: Na mnoga leta! Živel, doktor Silvester!
saj 80 naj vedno krHikovali, pod nadzorstvom očetovim in drugih pa za življenj«; neobhodno potrebnih znanosti in umetnosti. Da se' vse ne pozabi in komu morda kdaj kaj koristi, dovolil mi je gospod urednik »Gorenjca«, da v našem gorenjskem glasilu od časa do časa malo po-kritikujem nasvete «psevdo-.Narodnega gospodarja4» in to na podlagi lastnih, s trudom in troški pridobljenih izkušenj, ob enem pa mi je dovolil, da smem semtertja pri-dejati kak v izboljšanje kmetijskih razmer potreben in umesten nasvet. Dovoljenje bodem tudi izkoriščal v polni meri, in če zato name pade kaj hudega, nič zato, saj imam trdo in ustrojeno kožo, tako da jo ne premoči noben še tako voden izbruh. —
I.
Gospodar, in naj se zaveda svoje narodnosti ali ne, mora biti varčen, seveda v pravem pomenu besede, ne skop, temveč samo varčen. Varčnost je gospodarjeva prva dolžnost. — Ne morem pa trditi, da bi bil « Narodni gospodar* tudi varčen, kajti prvorojenca blagoslovljene zvezo, dal je natisniti v celih 18,000 izvodih. Razposlal ga je — kakor pravi Jenko — «križem sveta*. Marsikdo prejel je po tri tudi po štiri liste, seveda vse z enakim programom in na enakem papirju. Trgovec mel si je zadovoljno roke: tukaj-le notri bomo «Žajfo» zavijali; kmet pa je rekel: fant vtakni «cajtenge» za tablo, tak papir včasih prav pride. — Sicer bi bil «Narodni gospodar* napravil prav dobro kupčijo nekako tako-le: 18.000 izvodov po 20 vinarjev s= 8600 kron. Gospodje gospodarijo z narodnim denarjem in če ga zagospodarijo, česar pa ne trdim, ostane mesto denarja vsaj papir med narodom in tako bode nazadnje vse zadovoljno, kajti dober svet je vreden zlatega denarja in če je svet tiskan na papirju, vreden je tudi papir zlatega denarja. Ker sem že pri dobrih svetih, oglejmo si malo «Narodnega gospodarja*. Ne Vem, kje je gospod Aleš pobral bajko o vzreji prascev. Med drugim piše:
«Do preteku dveh tednov postanejo prašički bolj živahni in letajo (ali imajo poroti?) po svinjaku. Vtem času začno že v steljo riti in ta čas je najbolj umestno, vreči jim vsak dan pehar prsti« i. t. d. Potem nadaljuje: «Dobro je tudi, prsti primešali malo žlico vapnene klaje, ki posebno pospeši razvoj kostij. Tudi ako denemo med krmilo pepel, pomnožimo vapno v krmi in koristimo mladi, živali. Jako umestno je že v mladosti vplivati na prebavila, da se utrdijo in zamorejo v starosti prebavljati vsako žito. V ta namen je umestno na prst nekoliko ječmena potresti, žival dobi. kedar rije, kako zrnce ječmena in si tako ukrepi prebavila. Polagoma se navadijo prašički na krmo in v petem ali šestem tednu se jim lahko daje kravje mleko in se jih tako počasi odvadi od svinje.«
Najodločneje moram svariti kmetovalce, uporabljati I a «zlati* nasvet, in sicer iz sledečih vzrokov: Prebavila mladih prašičkov so silno občutljiva. Narava sama je preskrbela, da dobe že pri materi dovolj živeža, ki ima vse snovi za rast in razvitek prebavil, mišičja in okostja. Svinja, ki ima več prašičkov, silno omršavi. Tudi to je naravno, kajti vse redilne snovi, katere je poprej porabila za razvitek svojega okostja in mesa, prihajajo sedaj v živež mladičem. Šele tako pripravljen živež je prikladen za štirinajst dni stare mladiče. Surovega fosforno-in vapneno-kislega vapna pa mladičem ni mogoče prebaviti. V prebavilih, posebno v želodčku napravi se nekak škrob, ki se provleče z Želodčno slino. Želodček omrtvi, to je ne more prebavljati, in posledica je griža, za grižo slaba žival ali smrt. Desnica je, da mladi prašički željno požirajo prst in fosforno-kislo vapno, toda to je le zna-
menje, da moramo ta nedostatek drugače nadomestiti, namreč s tem, àïi pokladamo svinji krmo, ki ima v sebi fosforno-kislo vapno, ki je za razvitek kosti neobhodno potrebno, n. pr. pšenico. Doječa svinja, ki ima utrjen želodec, lahko te snovi prebavi in pripravi mladičem prikladen živež. Ravnotisto velja tudi pri govedu. Se nadaljuje.
Stare znamke, poštna, brzojavna in telefonska vrednostna znamenja ostanejo v veljavi še do 30. kimovca 1.1.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Za p o drž a vije nje kranjske pošte je mestna občina kranjska vložila vnovič prošnjo na trgovinsko ministrstvo. Zadnji čas je že, da bi se vendar ustreglo prošnji, da se podržavi pošta, ki je ena najmočnejših pošt na Kranjskem. Zatrjuje se, da komaj najde vrstnico v celi Avstriji, in če se primerja promet tukajšnje pošte z drugimi že zdavna podržavljenimi poštami, je vendar razvidno, da je po-državljenje pošte neobhodno potrebno. Pričakovati je, da se gospodje poslanci zavzemo z vso vnemo za podržavljenje.
« Gorenjski Sokol* ima danes zvečer v gostilniških prostorih hôtela «Nova posta» svoj običajen jour-fixe, na katerega opozarjamo vse brate sokole kakor tudi njih prijatelje.
Usmrtil se je v četrtek ponoči tukajšnji c. kr. okrajni komisar g. Avg. pl. Fladung. Pomilujemo nesrečnega moža, ki je zbog koncilijantnega vedenja in ljubeznivega značaja užival splošne simpatije.  Naj v miru počiva!
Dijaški kuhinji v Kranju je darovala Potočnikova rodbina iz Rovt nad Podnartom 20 kron v zahvalo gimnazijskemu pevskemu zboru za lepo petje pri pogrebu sedmošolca Janka Potočnika.
Glas iz občinstva. Občinski zastop našega mesta se je v eni zadnjih sej bavil z določitvijo selilnih rokov. Obžalovati je, da se pri tej priliki ni sprožilo tudi vprašanje o hišnem redu za stranke, ki ga tako krvavo potrebujemo. Če hočemo biti res napredni, moramo vpoštcvati tudi sLvari, ki so sicer malenkostne videti, a so vendar velikega pomena bodisi v družabnem, ali zdravstvenem oziru. V mislih imam G., 7. in 10. točko hišnega reda, kakršnega imajo v Ljubljani, ki govore o snaženju oprave, preprog, shranjevanju butar, odpravi smeti, ubite posode, pepela in drugih odpadkov i. t. d. V Ljubljani ne smejo niti otirače za prah po hišni opravi stepati skozi okna, kar je tudi popolno v redu. Pri nas pa imajo nekateri ljudje to lepo navado, da snažijo preproge, da, celo pasje postelje, skozi okna ali na mostovžih in spodaj stanujoče stranke imajo čast paziti, kdaj se bode to godilo, da zapro okna ip, vrata, da jih nesnaga in prah ne zadušita, a potem morajo pa okna pomivati. Ni treba imeti ravno akademiške naobrazbe, da se spozna, da je tako ravnanje tudi iz zdravstvenih ozirov ncodpustljivo ; toda ne govorim o tem, ker že navadna gorjanska omika tako ravnanje izključuje. Tudi zlivanje pomij, nesnažne vode na dvorišča in druge enako prijaznosti naj se strogo prepovedo. Hišni gospodarji bi sicer lahko prepovedali take stvari, a gotovo jim ni prijetno ruvati se s strankami. Kako lepo sodbo si mora napraviti tujec o nas meščanih in o našem napredku, ko vidi kaj takega! Našim občinskim očetom prav toplo priporočam, da bi sprožili to zadevo, in ker ima bržkone tu odločevati c. kr. okrajno glavarstvo, naj bi se mestni zastop poprijel iniciative v tem oziru, ki bode asanacijo mesta zdatno pospešila. Ljudem, ki bi se pa ne ravnali strogo po teh določbah, naj bi se odmerile občutne denarne kazni v prid mestni blagajni. Gospod urednik, upam, da v kratkem ponatisnete ves hišni red za napredno meslo I Kranj ! !
Pokopali so danes popoldne ol> štirih truplo e. kr. okrajnega komisarja Avgusta pl, Fiudungu. Zelo mnogo-brojua udeležba pogrebeev iz vseli slojev je pričala, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh krogih. Občinstvo bo pogrešalo izredno ljubeznivega in posLrežljivega uradnika, reveži pa milosrčnega dobrotnika,
Prijatelj Burov. Baron Baillou iz Kokrice je šel baje te dni k Burom.
V Tržiču imajo navado, da vsako leto na dan svetega Gregorija ali pa dan poprej prižigajo kresove. Otroci pa spuščajo papirnate čolničke z lučieami po Bistrici. S tem namreč pokažejo starodavno navado, da nehajo črevljarji delati pri luči.
Umrl je dne 12. t. m. ponoči v Lescah znani gostilničar in posestnik gospod Ivan Wucherer v (34. letu svoje dobe.  Naj v miru počiva!
Zgodnja pomlad. Iz Krope se nam poroča, da cveto ondi na vrtu gostilne g. Josipa Jalena že od 12. t. m. marelice. Sicer se dobi morda tako cvetje sedaj že tudi kje drugje na Gorenjskem, ali za Kropo, kjer je «svet s piankami zabit», in kamor po zimi solnčni svit pokuka le za par ur vsak dan, je cvetoče sadno drevje v sedanjem času vsekako nenavadno.
Poštno zvezo trikrat na teden so dobile pretečenega meseca iz Selc sledeče vasi: St. Lenart, Ostr. Vrh, Spodnja in Zgornja Ljuša, Rovte, Bukovica, Praprotno, Bukovščica, Dolenja vas, Zgornja in Spodnja Golica, Jamnik, Poziru, Zabrekva, Podblica in Nemile. Iz Železnikov pa naslednje vasi: Martinji Vrh, Cešnjica, Dražgoše, Kališe in Rudno.
Tatvina. Dne 2. t. m. je poštarju Ivanu Potokarju iz Radomelj, okraj Kamnik, i izginila iz nezaklenjene omare srebrna damska ura s pozlačeno verižico v vrednosti 40 kron, dalje mu je izmanjkalo iz njegove listnice, kjer je imel spravljenih 170 kron v papirnatem denarju, 50 kron v petakih.-Na sumu tega dejanja je bila llMetna Katarina Prešeren iz Radomelj, ki je bila ob tistem času na pošti in je potem tekla proti domu. Po dolgem tajenju je dekle priznalo zločinstvo in povedalo, da je ukradene stvari izročilo svoji materi, ki jo je k tatvini nagovarjala. Brezvestno mater so izročili c. kr. okrajnemu sodišču v Kamniku.
Kamniški salonski orkester napravi v ponedeljek, dne 19. t. m., s sodelovanjem pevskega društva «Lira» v zdraviliščnem salonu v Kamniku koncert z raznovrstnim sporedom.  Začetek ob osmih zvečer.  Vstopnina 80 vin.
Določene ure za žganjarne. Kakor je odredil mestni magistrat ljubljanski, da mora vsakdo, kdor toči žgane opojne pijače v posebnem lokalu, v soboto ob šestih zvečer, ob nedeljah ter praznikih ob 12. uri opoldne ustaviti točenje, tako je bila te dni izdana jednaka naredba za kamniški politični okraj. Kdor se pregreši proti tej prepovedi, zapade globo od 10 — 400 kron ali pa 1 — 40 dni zapora. Jako umestna naredba! Želeti bi le bilo, da se kmalu uvede povsod.
Na Kranjskem sploh.
Ruski kružok v Ljubljani prav dobro uspeva in napreduje. Tečaja se udeležuje 130 do 40 učenk jn učencev. Učenci, zlasti učenke — gospe in gospodične — uprav tekmujejo med seboj v učenju, tako da ne bo treba več dolgo čakati, ko si društvo osnuje svojo čitalnico. Ruski kružok stoji na vsestrausko dobri podlagi, ter mu je trajno življenje zajamčeno. — Tudi v Kranju bi se lahko učili ruskega jezika, ko bi se dobil kdo, ki bi se žrtvoval tej stvari.   Učencev bi se ne manjkalo.
Zavarovanje poslov. Ljubljanski mestni svet je sklenil ustanoviti zavarovalnico poslov za slučaj bolezni in onemoglosti. Vplačevanje bo neznatno.  Tako je prav!
N a P r i m o r s k 0 m.
V Solkanu na Goriškem so ustanovili zadnjo nedeljo telovadno društvo «Solkanski Sokol*. Nazdar! najmlajšemu sokolskemu bratcu!
Franc Gosti, slovenski pisatelj, iz Ljubljane je bil včeraj na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem medicine.
Križem sveta. Cesar je pomilostil troje obsojencev zaradi moruvskih nemirov povodom jezikovnih naredb, petim pa je kazen izpregledal.
Rusija je zapovedala splošno oboroženje na kopnem in na morju. Oboroževanje je naperjeno proti Turčiji, ki je odposlala v Trapecunt več topov in pomnožila posadke. — Ruski trgovci in industrijalci so sklenili bojkotirati Angleško zaradi nepoštenega vojevanja v Afriki.
Domača knjižnica.
»Izgubljeni Bog». To povest so morali tiskati že v tretje. Oglasilo se je toliko naročil, da se je v kratkem razprodalo 3000 izvodov. Kdor jo hoče dobiti, naj poMje v «Narodno tiskarno* v Ljubljani 23 vinarjev.
«Slovenke» je izšla 2. številka z raznovrstno vsebino.
Najnovejše vesti.
Državni zbor.
V četrtkovi seji poslanske zbornice so ministri od-I  govarjali na razne interpelacije.  Razpravljalo se dalje o
živinski kugi z ozirom na Ogrsko. Slovenski poslanec Pfeiicr j je govoril o razmerah na Dolenjskem glede prašičje kuge.
V včerajšnji seji se je primeril velik škandal. Schônerer I je zmerjal predsednika Fuchsa s: «suftom», »lopovom »,
•jezuitsko kreaturo», « ničvrednim klerikalnim sleparjem« i. t. d. — Govorilo se je o §§ 59. in (30, obrtnega reda, potem pa so se volile delegacije, ki bodo zborovale šele jeseni.
Delegatom za Kranjsko je bil včeraj izvoljen poslanec Vencajz,- namestnikom poslanec Krek.
Danes v soboto se seja poslanske zbornice nadaljuje.
Posl. Žičkar in Berks sta vprašala ministra za notranjo stvari zaradi izgredov povodom prihoda Cehov v Celje dne 9. in 10. velikega srpana. — Poslanec Spmčič zaradi rabe slovenskega jezika na Primorskem. — Dr. Fe rj anči č je interpeliral pravosodnega ministra zaradi slovenskega uradovanja in glede izdajanja razsodb o slovenskih tožbah pri nadsodišču v Gradcu in najvišjem sodišču na Dunaju.
Vojna v Južni Afriki.
London 14. sušca. Iz Kapstadta se poroča, da je angleški general Frenčh zavzel Bloemfontein.
London 14. sušca. Angleški mirovni pogoji so: 1) Transvaal in Oranje-republika »e morata brezpogojno vdati, 2) obe državi izgubita neodvisnost, ;3) uprava st; začasno izroči vojni oblasti, pozneje pa se uvede tak self-gouvernement, kakor je uveden v angleških kolonijah,
Dunaj IG. sušca. «Wiener Allgemeiue Zeiluug» poroča, da se je poroka nadvojvodinje Štefanijo odložila ra nedoločen čas, ker je njen ženin, grof Lonyay, v Benetkah zbolel za hripo.
Daril a.
Dijaški kuhinji v Kranju so od dne It, lixtopadu I. IMï»ï#.
do 10. sve'nà t. 1. izročili, oziroma doposlali p. u. goMpodj««, dume in uradi naslednje darove : (Konec.) Profesorski kolegij *u mener ifriuhm 12 K, kanonik Matija Leben v Ljubljani ti K, župniki Juh. Zrinil, v Cemšeniku 8 K, M. Erzar v Selcih 10 K, J. MikA v Tmteniku 4 K, Jrrij Dernovček v Zabnici 9 K, Franc Porenta v Kritih 10 K, Jun. Molj v MiMnjali 10 K, in Blaž Muhovec v Kamniku 20 k, trgovec J, C.
Dttnftr v Železnikih 4 K, nadiiritelj Ani. Požar 8 K. meslni župnik Iv,... (•.miži. v škofji Loki 10 K. pah-r Vovk v Hrc/.ieali H K, /upnika Ant. Zornimi v Kamniku H K iu .los. Karton v IVedosljih 6 K, županstvo
preddvor :k> K. tupanetvo dpitalič 10 K. župan Jan. Done, Depalja
\as. t K. namesto verna na krsto rajnrega g. Pet Majrrja si. so darovali gjr: Kali Kloiian 10 K, Kari Šavnik 6 K, Krunc Clirobut, Jon. Hulmd,
Alojzij Umenčič, Franc I•«•!«■!lin. C. Pire, Ferd. Sajovic, Al. 8elielar, dr, Edvard šavnik iu Andrej 2umer po 2 K, Kram- Majcen, Ferdinand 1'olak. Jan. I težek, Bdrn. Room>, Janko Verbič, dr. Jakob Zrnate in
neUnenoran pO I K iu nadm itelj Karol (a-snik 80 vin., m sardine v MerritllfB ti K. ntilHfHftfim iz Kranja 2 K, župan Mat. Barle iz Luž M K. neimenovan iz Kranja 2 K, prof. A. Peterim iz Kranju 4 K, J. IViisini, trgov«« v Kranju, 1<> K, M. K. v V. <*> K, župan Jan. Molj
v Vohljali 4 K. Prane Mena, trgorec v Kranju kol odkupnino novoletnih roieil 20 K. stefan Hojnik, e, kr. računski oAedJed v Oradeu,
•1 K, Uolarjevo omizje v  Kranju namesto venca na kislo rajmega
predragega druiabniaa evojaga Viljema Robide, c. kr. Bnancne straže
koinis.irju, 21» K 2<> vin., župnik Anton Knk«'lj v Šenčurju 10 K, profeeorikJ kolegij za prosince 11 K, prof. Anton Zupan v Kranju nabranih vinarskih darov 1 K, II. a razred za izposojena držala 80 vin., namesto venca na krsto Viljema Hobide g. Loiiis iz Kranja 2 K, župniki J. Koželj iz Poilbrezij 4 K, Alojzij Stare iz Ljubljane 10 K in A. Nemec iz Kokre 4 K, posestnik Kr. Zaplotnik v Letencab 90 K, dr. Martin Travuar, c. kr.deželni sodni s\elnik v Ljubljani, 4 K, profesorski kolegij Za svečan 1» K, na plesu samcev v Kranju so namesto šopkov darovali gg.: nadučilelj Luznar I K, notar Šlainlterger i K, prof. Slrito!" 2 K, in neki nesamee, ker se mil niso oči odprle, f> K. okrajna posojilnica v Kamniku ."><> K, durakisti pri l'et. Mavrju 2 K, I. H. iz dobre volje 24 vin., županstvo Smlednik 80 K, ilurakisti pii INI. Mavrju 1 K 70 1 iu., iu Anton Zormaii, posestnik na 1'raprotni 1'oliri, 2 K ."»u vin. Ni /ix 11111 je darovala J. Verbič iz Smlednika 60 kilogramov krompirja.
Odbor Dijaške kuhinje izreka na tem mestu vsem p. n. pod|ioruikom iu podpornicam svojo najiskreiiej-o:zalivalo za naklonjene darove iu prosi slavno d< din Ulji vo občinstvo z ozirom iih visoko poti ehr-Vino v drugem polletju še i m« l.i tj 11 i 11 iu izdatnih darov.
Dijaški .hinji v Kranju so darovali mesto venca na krsto pokojnega c. kr. okrajnega komisaija g. Avgusta p!. Hadunga, in sicer: 4 K dr. E. šavnik; po 2 K: I. Hakovc, V. Majdič, dr. V. Štempihar, A. Livien.'ič, G, 1'ire, A. Peterim, K. Peterlin, A. Kreuzherger, 1. Maselj, K, Kokalj, P. Mayr; po 1 K: K. Polak, K. Sajovic, V. Korun, A. Štritof, dr. K. (ilohočnik, J. Parluini. F. Kojina, A. Zupan, J. Sajovic, J. Majdič.
Listnica uredništva.
(iospod Do rte! Poslano pride prihodnjič na vrsto. Hvala! Prosimo, da nam kmalu pošljete nadaljevanje, če mogoče saj do srede.
Dot pod Oebrovekil Vaš spis priobčimo drugi mesec. Prosimo toliko časa potrpljenj;..      * () 1» s o j e n •>! Tudi Vam bodeiuo ustregli.
Loterijska srečka dne 10. sušca 1.1.
Trst:      86      24      14      88 0
Tedenski sejem v Kranju dne 12. t. m.
Prignalo se jo lili* glav govejo živine, ;> teleta, 12prati-
feev. 60 kilogramov stane, in sicer: pšenice K S2.'). rži K 7■".">, ovsa K 6*60, ječmena K 7';")0, prosa K K'-— turščiee, nove, K 6*60, stare K 7"2.'>, ližola, rdečega, K IP—, koksa K 10*—. — Semena: j are rži K 10*—, jarega ječmena K 10'f)0, čiste grahore K 9"—, mešane K S-—, domače detelje K lil), nemške K 60'—, repnega semena K 80-—.
Zahvala.
Gospodu H ud o 1 l'u Kokalju, glavnemu zastopniku c. kr. priv. avstrijske zavarovalne družbe
„DUNAV"
zahvaljujem se najtoploje za nagrado, ki ini jo je podelil od zavarovalne družbe „DUNAV". 68
__ Alojzij Gdtzl.
Proda se tukaj v Kranju dobro ohranjen
99
Styria"-kolo
vsemi spadaj očimi deli za prav nizko ceno. r>4—i Kje? pove npravništvo «(j!orenjca»,
domače detelje, nemške detelje (lucerne), raznetrave, velikanske pese, grahore, zgodnjega ovsa,zelo lepe jare rži in ječmena, pravega ribniškega fižola, vsakovrstnih vrtnih zelišč in
cvetlic
r,9_i dobiva se najceneje pri
Ivanu Maj(liču v Kranju.
Isti pridoroča tudi svojo zalogo vsakovrstnega
žita, pravega dovskega mavca (gipsa),
Roman- in Po rt I and- cementa kakor
tudi razne špecerijske robe.
NB. Deteljno seme je očiščeno od predeniee (žide) na nalašč v to svrho nabavljenemu stroju. Knpec dobi pri odjemu večje množine garancijski listek, kateri ga opraviči do brezplačne preskušnje semena pri c. kr. semenski kontrolni postaji na Dunaju.
k:ljučavničar v Kranju
priporoča
ur,—i
kolesa iz tvrdke IVAN JAX
po najnižjih cenah.
Lstotam se izvršujejo popravila vsake vrsto točno in cenu.
O I
!
!
i
!
:
»T
k
a o
C
>
rt _ >
C (C C N
crj | i
2 |<
I s
23 >
^^Jt fL ^ 0» 6&«1
Špecerijska trgovina
R. & E. ROOS
prej 53—1
A. KREUZBERGER v Kranju
se priporoča slavnemu občinstvu za obilen obisk i zagotovilom vedno točne in dobre postrežbe
s svežim (frišnim) blagom «f na drobno in na debelo
po najnižjili cenah.
^&<&<M r:. r: r. 44fh " r. r.% ggf v: f   .;: J ^TTTTTT*
Ml |		
te		
		
c		
N		
C CB		
k X-' >	• >m	
k O)		'-5
		
>	>	
>	1»	G
		c "t
O v:	♦	
>n
o g
cd
S
¿4
v-
S C 3
|F§ 'S'
;jrea >
a? o> o ■5 > c
O N O 0.
c —
3
rt
n
3 >
rt CL
ej
S t
g >m C
.2 .rt\ •3 «0 o o •
^ TI M
rt s
O O
co a
■
s- ej 5 a s © .
o — S CT*H i. o H
p -m « g 2 a ©
w S s 5 — - ^
c o
o »d
>
rt I
j§piaiai[aiiiia!guiai^iia
11
i
I i
i S
= i
r-  O =5
ea 15
•o
^ S"
. tj
"C °
C3
O Ji!
os
I—I o
92 M
u.
, > <e __u
— C«
B
c J*
i i 11
1
m m
|
£ S = & 8^
S? M o
11
0 ||
c :" rt c
N
rt Z
- r„~- a> ~ Z; ©
c 0
.£•3
o d)
o
co s-
co
o rž: > '=
«e ? o
eS O
|i c a
I °
K/J •
S ti
u
U
n
s .8 ^ .s
O. i"
i
S s
tn -z
a
n >
k
•d B
il
i i
i
i
1
iS 1
s3
rt
o
O ^
lil
rEJiia»BliailBllil|g||BilBI|gllB!i
Za nakup v Ljubljani so priporočajo naslednjo tvrdko:
KLOBUKE
najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 57-1
J. S. BENEDIKT na Starem trgu.
:    Gričar & Mejač £
Prešernove ulice 1)   @ Prešernove uljce 9 £
s Največja zaloga /gotovi jenih oblek »
za gospode, dečke in otroke
konfekcije za dame. I
t: Solidno blago po čudovito nizkih cenah. £
§[ )+
4<     Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.       56—1 >f
-K »
¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥9^
Šivalni stroji ^ # # in kolesa.
Tovarniška zaloga
IVANA JAX-A
Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznam šivalne stroje in kolesa.
Ceniki  se  dopošljejo   na zalitevanje zastonj. Cul 1
š$ Pri nak upovanju
m duknenega in inanulakturnega
i:-
M
mm
•
blaga se opozarja na tvnlko
58—1
HUGO IHL
SpitaIske ulice štev. 1
Ve
m
Kiji ►V-
•9®@©@®©©©©©©@©@@©©©
H    Najboljše vrste kolesa! <|
@ tu- in inozemskih tovarn IV. IHTHA © © Monarch, Nauman, Peugeot 0
francoska kolesa od 150---230 gld. prve vrste § S priporoči 60—1 A
t   tvrdka A. Putrich S
V zalogi imam vedno 400   50O koles, katere prodajam po
najnižjih cenah. /r?v
I I I 1 1 1 I
i i
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je
»pri avstrijskem cesarji?1
v novozgrajeni hiši o tvoril hotel. 02—1
Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe
za prenočišča.
Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo
pristna dolenjska, istrska in štajerska vina.
Za dobro postrežbo se jamči.
Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno d v o r i š č e. - CENE NIZKE. -
1
i
i
M S
m §
M
FILIP FAJDIGA
Zaloga in lastna izdelovaltuca sobne oprave Prešernove (prej Slonove) uliee št. 50
priporoča svojo veliko 61 —1
zalogo vsakovrstne bobne oprave
garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les.
Modroce na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po
Stoli za gostinle po 95 kr.
nizkih cenah.
Pravo
Sb
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah
se dobiva
5!) I
v zalogi Ivana Gorupa.
7T
vfc ífc ..Tí * •T.- .V •.?.- -.T*    -.T/     vTi -T-- *£AT*\T> «.T^W
Telefon St. (.>o.
urar @
v Kranju (pologlekarne) in na Savi p. Jesenice
priporočil 47—3
bogato zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnastih, žepnih in stenskih ur
dalje
budilk, ur z nihalom, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga.
št. lo.-J. Srebrna cilinder-remont.,
cela gravirana In lako močna did. 7-50
Se
llf
prS p
- •'iS
št. 1. Srebrni cilinder-remontoir,
<> rubin, ^ld. 6'50 Jako motna in lina gld. 7,f>()
•g s
00 o
OS«
št. 112, Srebrna cilinder-romontoir, 6 rabiš, gld. 6*50 Jako močna in lina, lo rubis, gld. 7*50 Zlata od idd. 16-— do 60- -
št. 1<>7. Srebrna cilinder-remont.,
z dvema pokrovoma, Jako močna gld. 7-75
Enaka Anker, 15 rubia, od gld. 9*60 naj tej
št. 11>«;. Zlati laški uhani, 14 kar., gld. 3-80 Platirani gld. 1-35
200 raznih vrst uhanov vedno v zalogi.
Št. It')"«. Ura s kukavico, fina, z lepo izrezano omarico, gld.
Naočniki in očala, navadni, v jeklo vdelani, gld. —'45 fini, nikelnasti, gld. 1*35, v douhle-zlato vdelano gld. 3*80 NOVO!  V želvovino vdelani, prav lahki, gld. 1*80
Št. 121.   11 kar. z zlatom platirana broška, maji.na gld. V80, ve-jn gld. 2-80, največja gld. 3-80
ši. 118. Zlat prstan, 6 kar. Dvojnati daljnogled (Feldstecher) v toki od gld. 2-30 naprej; 14 kar. od   (Etni) gld. 550; prav lini, z H lečami.
1.4' naprej; spravim diamantom od gld. Tv- naprej
črni gld. 7-75, najlinej-i gld. 13*—
Št« 119. Zl.ti uhani, 14 kar., gld. 480 Platirani o 1 gld. 1'60 naprej
Opomba. Kdor želi po coni in dobro uro kupiti, naj se zanesljivo obrne na zgornjo tvrdko.
Razprodajam fine repasirane ure z enoletnim jamčenjem.     Zlatnina in srebrnina je puncirana po c. kr. kontrolnem uradu.
— CENIKI na zalite vanje franko. —
Št. 124. Zlati murčki, mali par »Id. 1*75
veeje gld. 2*90, nijve'je gld. 2*75
Usnjnm 86 velečastitim damam naznanjati, da bodem radi udobnosti vclecastitih dani
pričenši z dnem 13. susca 1900. 1.
prihajala redno
vsaki torek v Kranj
^ kjer bodem sprt-jemala obiske veleeaslitih dam ^ v  ruMelti (f
„Nova pošta" (Fr. Ks. Sajovic).
Priporočam  se  velečastitim damam v izdelovanje
•^H* ženskih oblek »»»
po najnovejši fagoni za prekrojevanje in moderniziranje istih ter nadalje v izdelovanje ^
•r klobukov |»
po najnovejših modelih, v katero svrho bodem 3; prinašala seboj tudi raznovrstne in najmodernejše
modele klobukov
in sicer z nakitom in brez nakita. 61   2 Z iiiijocllirnejšitu spoštovanjem
Ana Maske
modistinja in Šivilja v Ljubljani, Stari trg št. 20.
Mestna hranilnica
v Kranj ti obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog. 2,080.232 kron 78 vinarjev.     Stanje hipotečnih posojil 1,329.573 kron 44 vinarjev. 35- r,
Mlekarna
v Šenčurju pri Kranju prodaja
surovo maslo, mleko in sir domačega izdelka
po najnižjih cenah. 52—2 Natančnejša pojasnila daje Jos.Globočnik v Šenčurju.
V a bilo
5'J 9
i a
shod za osnovanje
Zaloga „Belske kisle vode"
(Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Ran tu, Kranj, Savsko predmestje.
/ zaboj (50 steklenic) 8 kron 50 vinarjev.
Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago po najnižjih cenah. 29—7
KAR0L FLORIAN
trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikaiijami in godbenim orodjem
v Kranju, glavni trg
priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (viz itn k) in galanterijskega blaga,
Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja In strun in prodajam vse po najnižji ceni.        14—lo
Gospodom učiteljem in prekupovaleem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta.
[i)
v Krnu jo
ki se vrsi |g
v nedeljo dne 18. t. m. §
ob 3. uri popoldne
? gostilni ..pri Jahaču" (.Maierling') S
h  kateremu se uliudno  vabiio vsi
Glavna slovenska
hranilnica posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna na Kongresnem trgu št. 14 tik nunske cerkve *yyyyyyy¥¥yyyyy¥ v Ljubljani wvyyvyyyyyvyyyy
sprejema in izplačuje hranilne vloge in 81 7
obrestuje po 47»%
od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje pretrgalo.
m
mojstri kranjskega mesta.
osiK.vaini odbor. ^mmmmmm^mmmmmmmmmmwMm
l/>!oj.i in mlitga koneorcij »Gorenjca
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiika tiskarna v Kranju.