po5tn7na ofacana v ootovin?
Maribor, sreda c5<ecerratoro l©33>
stav. 277 Lelo VII.
BURSKI
Cena 1 Din
UradnlStvo In uprava: Maribor, Gosporii« «1. It / Totalen uradnlltva 3440, uprava 24&a Uhaja rutn neColja In prufchltrou vaata dan ob 16.«ri / - Vikija moaečno prejanun ; - -: v upravi al po poiti 10 Din. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi pa ceniku / Oglasa	— _
oprsjema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani e Pelini lokov«! račun W, 11.40« 7S
Pred razpadom kitajske republike
Možnost razdelitve med anglij o, francijo, rosijo in japonsko.
Alarmantne vesti, ki so nam pripove-°vale o bližajočem se vojnem viharju a Daljnjem Vzhodu, so utihnile, in pred '°niladjo ni pričakovati novih. Zima je • ^krajinah, kjer bi se spopadli Rusi . Japonci tako silovito ostra, da se aoie oboji. Nekaj'je pa k temu pripojilo tudi nepričakovano zbližanje med .sij o jn Združenimi" država-1 Severne Amerike. Med tem pa, ko Sai pred pomladjo prihodnjega leta_ru
angleški protektorat! Dejansko pomeni to, da je postala fn teresno ozemlje velikobritanskega imperija, jutri pa bo morda že njegova kolonija. Istočasno se je pojavil vpad Tibetancev v provinco J u n a n, ki meri 382 tisoč km*, a šteje samo 11 -milijonov prebivalcev.
KONFERENCA AVSTRIJSKIH ŠKOFOV SKLENILA UMIK VSEH DUHOVNIKOV IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA, KER NE ZAUPA V TRAJNO MOČ DOLLFUS-; SOVEGA REŽIMA IN SE BOJI POSLEDIC.
DUNAJ, 6. decembra. Konferenca av-
J-^ovati novi.h zt\p]etjjaiev_ na mejah ^džurije, prihajajo iz vzhodne Azije , Ve vesti, ki so jirav ,ta.ko uoijiembne utegnejo do temeljev spremeniti ves ,°'°žaj in tudi zemljevid. Po teh vesteh s,nA>reva vedno bolj — razkosanje I(itaj-Kitajski listi pišejo o tem že čisto .''Vito, a zp njirpi tudi Jisti v Evropi in jOSprikj. kitajska u m i r a, stara kitajska. ’ -'5 nedvomno- najstarejša država na V£tu,^saj vemo, da je obstojala že naj-. anj ?opo iet pred Kristom! Od takra-t
^zpadla doslej sanio' dvakrat, toda za
Je
?e'°- kratko dobo, in sicer v 1Q. stoletju n tik pred svetovno vojno. Prvič jo je ptem obnovil mongolski kan. C k u b.i-
ah drugič pa Čang Kaj še k................
D° japonskega vpada in odcepitve ”‘andžiiTije je merila Kitajska .’414.500 km2, torej le približno 1.4 milijona km2 manj kakor cela Evropa, pre-ivalcev pa je štela okoli 486 milijonov, ekaj več kakor Evropa. Bila je . torej saj po številu prebivalstva naj večja pava ria -svetu. Sestojala je iz 25 pro-n°> ki je bila vsaka tako velika, kakor ® evropske države, ter iz dveli podreje--
Pokrajin.- Vzhodnega Tšrkestana- in _ 1Deta. V D. ž it n g arij i so že -davna <aSospodarili Rusi; dasf je niso ne oku-pitati: ne anektirali š8 vendar -v njej de-Stiski gospodarji, ker je v rokah boliše-V^kih plemen, ki -kitajske oblasti ne tbižnaVa-jo. V M a n d ž u-r i j o rn vzhod-^ M o n gol i jo do Velikega Mmgan-s*ega gorovja g>a vpadli J a,jj o n c i. Jtj. u-?Janoyili »neodvisno« državo MaJžukuo, j^zpad pa se sedaj naglo nadaljuje. Nanoška vlada, ki naj bi bila gospodarica vSe Kitajske, vrči svo.ip oblast, dejansko 5a[tio nad vzhodnim osrednjim dp’rmi dr--*ave, drugod je a n a rhi j a in brezni a d je. V nekaterih provincah-obstoja: samovlade posameznih generalov, ; v 'kupih pa poslujejo sovjeti kitajskih komunistov. Toda tudi-te anarhije se kažejo že jasne razpoke bodpče popolne de-'tve.	...
.Te dni se je od Kitajske odcepila pro-Jjuica Fu k je u z glavnim mestom F u-0 n. ki le^i ob moniu. nasproti, japonskega otoka Formoze, Provinca, ki meri 120 h«oč knr. in šteje okoli. 15 tpiliionov. pre-®|valcev, je odpovedala poslušnost nan-^■nški vladi, proglasila, svojo popolno Neodvisnost in se stavila pod
- -	-	i	i	H	i	«111111 ii n ■ ~ um ur
Provinca je zelo bogata -na rudninah, ki~j sirijskih škofov je sklonila, da morajo
vsi duhovniki odložiti svoje mandate v političnih in parlamentarnih zastopstvih, kakor tudi v občinskih odborih. Ta sklep je vzbudil v vseh političnih krogih veliko senzacijo. Kakor se doznava, je dal iniciativo za ta sklep dunajski nadškof in kardinal dr. Innitzer, ki se je že poprej zavzemal za to, da krsčansko-socialne (klerikalne) politike v Avstriji ne bi več vodili duhovniki, da bi se na ta način o-hranii prestiž katoliške cerkve v primeru morebitnih notranjepolitičnih zapletlja-jey, Identificiranje cerkye jn stranke je vzbujalo v nacionalnih krogih tako veliko nezadovoljstvo, da je prišlo v mnogih krajih do javnih razračunavanj med verniki in duhovniki. Mimo tega je vedno več nacionalistov zapuščalo katoli-
se pa slabo eksploatirajo. Tudi ta vpad ni brez dalekosežnega političnega pomena. Za njim stojita Anglija in Francija! Na zahodni del, kakor tudi na Tibet, misli očito Anglija, na vzhodnega pa Francija, ker riieji ha'-njeno kolonijo Tongking. Govori se že čisto določno. da namerava Francija okupirati in anektirati vse ozemlje gori do reke Jangcekianga. Ta govorica se seveda u-radno ne potrjuje, je pa zelo verjetna. Francija bi pridobila s tem kolonijo, ki bi se dala industrijsko sijajno izkoriščati, ima pa poleg tega tudi podnebje, ki je u-godno za Evropejce, vsaj mnogo bolj kakor Indolgua. če na pomislimo še na nedavne izjave vodilnih japonskih državnikov, »da je bodočnost Japonske na Kitajskem«, si prav lahko predstavljamo, da se vodi akcija za delitev Kitajske od vseh stranj: japonske, Rusije, Anglije in Francije, "torej vseh štirih držav odnosno njihovih posesti, na katere meji.
Tako lahko pričakujemo morda že v bližnji bodočnosti popolno razdelitev sedanje Kitajske. Jug in jugovzhod bodo polirali Angleži in Francozi, severozahod Rusi, severovzhod pa J a-ponci. Če bo morda še kje kaj ostalo, bo popolnoma brez pomena. Namesto o-gromne kitajske republike bodo nastale kolonije velesil. To se bo zgodilo zaradi tega, ker ni danes na Kitajskem nobene sile, ki bi jo mogla obvladati, zediniti; jn organizirati; Velesile ne bodo , v primeru okupacije naletele na neben res-neiši odpor; Vse se bo zgodilo še dosti lažje .kakor-se je v Mandžuriji, ki so jo Japonci zasedli z za današnje -čase neznatno vojsko, želo verjetno je tudi, da s§ bodo AngIijarFrancija in Rusija-od. ločile za delitev zato, da omeje razširjanje japonske oblasti-na azijski celini tri najbrže se bodo px\ tem tudi lahko sporazumele. saj je pian tako ogromen, da ne bo nobeden prikrajšan. V sak bo dobil tako velik grižljaj, da ga bn še težko, prebavil. Nove kolonije hodo'merile vendar milijone kvadratnih kilometrov m bedo pomenile, ko bodo upravno' in gospodarsko organizirane, ogromen vir n ov-ih d o hod kb.v-, silen objekt za eksploatacijo.
Tako vsaj.izgleda'zaenkrat usoda, kateri" gre nasproti Kitajska,. Morda, bomo morali njen obstoj že kmalu pofishiti v zgodovino kot nekaj kar ‘je bilo, pa ni več. v", ..' i	t	Vi;	'Ž.,
it*
Konec levičarske oblasti v Španiji
^ORAZ LEVIČARJEV JE POPOLN. MOČNA VLADA CENTRUMA DESNICE ZAGOTOVLJENA, VPRAŠANJE KATALONIJE.
IN
Madrid. 6. decembra. V-novo--zbor Nico, ki so bo sestala v petek, kakor '° poročajo zadnje vesti, bo prišlo 473 Narodnih zastopnikov, Od teh bo i meja desnica 297 mandatov- centrom 167, levica in skralna levica 97 ter 2 ne-?avisna mandata. Zmaga ,ie desničar-
ji več kakor zasigurana, S pomoč-
k
jo zmpfn« n conirnma bodo lahko se-^avilj vlado, ki bo na čvrstih nogah. e°raz levičarjev zlasti skrajnih. Je ^ro^ovit. l'!jihova vloga v političnem dvHr>,-r ,	pp vseh znakih
.0f,"č za deli časa končana. Skrajni levičarji pretijo sicer,z nasiljem in bo-
ško cerkev jn prestopalo v protestantizem kot nerašjto ve/oizpoved. Zaradi te-ga je sklep škofov za notranji razvoj v Avstrijj velikega pomena in se Splošno računa s spremembo kurza.
DUNAJ, 6‘. decemhra. Kluh krščanskosocialnih poslancev se ie sinoči sestal na konferenci, ki je trajala ppzno v, noč in se bavila s sklepom škofovske konference. Dr. Dollfuss se je večkrat oglasil k besedi in opravičeval svojo politiko In kurz proti nacionalističnim elementom, Če so bili sprejeti tpdi kakšni konkretni sklepi, ni znano, vidno pa je, da leži od včeraj težka depresija nad vladnimi krogi, ki je gotovo v zvezi s stisko katoliške cerkve, ki se pričenja bati za svoj prestiž, ker se ie bila postavila za sedanji Dollfusov režim.
_ Mussolinijevi^zunanjepolitični načrti
MNENJE ANGLEŠKEGA LISTA OB OBISKU LITYINQVA V RIMU. GLAVNA OST NAPERJENA PROTI MALI ANTANTI.
LONDON. 6. decembra. »Daily He-rald« prinaša poročilo svojega diplomatskega sotrudnika, ki pravi, da si Mussolini, mnogo obeta od Litvinove-ga obiska v Rhnu. V prvi vrsti so Mussolinijevi pogledi naperjeni na Bal kan Jn veruje v bodočnost italijanskega imperializma, ki leži nad vzhodnim Sredozemljem. Načrt o veliki balkanski zvezi Turžke, Grčije, male antante in Bolgarije je-kot strašilo za Musr sodnija, ki si prizadeva, da bi že v kali zatrt uresničenje tega načrta. Ra-
ške koncesije namerava Mussolini pri dobiti sovjetskih Rusijo za svoje načrte in odpira italijanska tržišča za rusko žrto in petrolej? Namesto balkan skega bloka, ki se naglo ustyarja* bi želel Mussolini žakljueitev zveze med Rusijo. Italijo, Grčijo invTurško. Tudi je mnenja, dahi bila vtem primeru. Bolgarija prisiljena prikiiiičiti -se temu. bloku in bi bila na ta način mala antanta naravno izolirana,1 kar bi povečalo vpHv Italije na Balkanu io Egejskem morju. Vprašanje pa je. -če bodo dali kedaj uresničittf ti Mu^ptt*,;
di tega si prizadeva pridobiti Firčija. in Turčijo; V zamenjavo za ekonom- inijevi načrti. Svet dvomi a tom..
,	------ ■■■ m——~r-nt ~j'- - -
Konec proti kapiteli sličnih parol Rusije •	-
PARIZ, 6. decembru. Kakor sp razvidi iz komentarjev francoskega tiska so obiski Litvinova v Washingtonu in Rimu dokazali, da so protikapitalistične parola ruske sovjetske politike preračunjene samo Še za Rusijo samo in še ne morejo več smatrati .za Izvozno blago. Litvinov je-izjavil v. Rimu skupini časnikarjev, da želi Rusija sodelovati z vsemi drjjgs vami kj. žele miru. Z ozirom na vprašanje revizije mirovnih' pogodi) - |e izjavil da to’ vprašanje Rusije kot neevropske sile ne zanima.
jem prot! centruinu in desnici,-vendar bo pa krepka vlada desnice v najkrajšem časii likvidirala levičarsko rova-renje In napravila red. Odprto ostane samo vprašanje Katalonije,-ker če bodo hoteli desničarji izvesti svoj načrt in ukiniti avtonomijo, bi utegnilo priti do hujših .konfliktov., ker hi se sedai Katalonija pač ne hotela več pokoriti,
Tc je eno najvažnejših vprašanj za	CDnDi7I,M	,	*MFp.irn
novo vlado, vendar se pa pričakuje,	SPORAZUM	ITALIJE Z AMERIKO.
da bo desničarska vlada prav gotovo | WASHINGTON, 6. decembra. Izgleda, dala Kataloniji še nadaljnjo avtonomi- j da so se pogajanja o vprašanjih vojnega jo»	i	dolga med Italijo in ameriškimi država-
mi ugodno končala. Italija ie baje pri-
Popoln kontec prrshibidije -v Ameriki
VVASHINGTON, 6; decembra. Včeraj popoldne je bila na vsem teritoriju USA popolnoma ukinjena prohibicija. O tem so bile takoj obveščene vse federalne vlade in je bilo odobreno neomejeno točenje vseh vrst vina, piva, likerjev in koncentriranih vrst alkohola. V vsej Ameriki , je veliko veselje nad tem dogodkom in go v*e gostdne in restavracije prenapolnjene ter vsepovsod igrajo godbe.	......	r
pravljgna plačati je . v tekočem mesecu irfilijpjri. <dolarjev. Nadaljevati bi se ;mo»‘ rafajtudi pog^aftja' za kdrično' regulačijo’-vojrfih dolgov. Kolikor je znano; s6'-ameriške države. pri$ta]evjflf izplačilo, ki ga
*rar> .	-.A-	»	,	-	n..
ponuja ItaHjar* -	;	—...........1
- . č ..	'	*-ta- lu X? ii	ir.J<~.	/.<
ZA ANGLEŽI Š& FRANCOZI.
PARIZL'6. decembra.' »Az Tst« poroča iz 'Pariza, "'da'se je v francoski zbornici osnovala.skupina 80 poslancev, ki vho jyo«jčeyala- .politično-gospodarsko in manjšinsko vprašanje v srednjeevropskih 4rjavah. Madža^ ski nacionalni odbor poklical njeno skupin«.v Budimpešto, da pi.ha. kraju proučila položaj na Madžarskem. Skupina -se jp temu pozivu odzvala -in bo -40 francoskih narodnih poslancev v najkrajšem.Času. pod vodstvom Rduarda Souljea- oluskala 3u» dimpešto. :	•	••-'	•
* KONGRES bolgarskih
FAŠISTOV. "‘"V'’'
SOFIJA, 6, decembra, Sestanka prvega kongresa bolgarske fašistične straRkfeseije.udeležilo nadFOfl delega tov. Ob t?j priliki §o pristaši pryič oblekli predpisane uniforme za bolgarsko fašistično stranko; Mnogi govorniki so na sestanku nag)ašalj smernice novega fašističnega pokreta in napo-, vedali oster boj vsem bolgarskim strankam. Propaganda se bo pričela s polno paro po italijanskem načrtu. Doslej ima stranka v vsej državi 48 občinskih svetnikov.
| inženj er Albin Černe
Dnevne vesti
i
Sinoči ob pol 7. uri je v tukajšnji bolnišnici za vedno zatisnil oči mestni gradbeni nadsvetnik g. inž. Albin Černe. Pred 14 dnevi se je hudo prehladil in dobil pljučnico, ki ga je pobrala v najlepši moški dobi. Štiri dni je ležal v bolnišnici in je bilo zaman vse vestno prizadevanje zdravnikov, da bi mu ohranili življenje.
Pokojnik je bil rojen 16. decembra I. 1890. v Ljubljani, kjer je dovršil realko. Tehniko pa je študiral na Dunniu in je po končanih študijah vstopil v L: v.ljani v privatno službo k dr. inž. Kas;- '. Leta 1924. 1. oktobra je prišel v Maribor in nastopil službo pri mestnem gradbenem uradu, kjer je bil takrat šef inž. Baumel. Ko je stopil ta leta 1925. v pokoj, je bil imenovan inž. Černe za njegovega namestnika ter je postal šef mestnega gradbenega urada in vodovoda. Z njegovim najintenzivnejšim sodelovanjem so se realizirali marsikateri načrti mestne občine mariborske. Mnogo je sodeloval pri uvedbi avtobusnega prometa za mesto in okolico, veliko si je prizadeval za ureditev Mariborskega otoka, mnogo se je trudil, da bi mestna občina dobila moderne stanovanjske hiše, moderne in dobre ceste.
Poleg vsega tega pa se je zelo mnogo udejstvoval tudi v javnem življenju. Bil ie dolga leta predsednik Društva inagi-stratnih uslužbencev, predsednik Stavbne zadruge »Pohorski dom«. Vse dolžnosti ki jih je prostovoljno prevzel na svoje rame je opravljal z veliko požrtvovalnostjo in agilnostjo. Bil je tudi častni člar. mariborske prostovoljne gasilske čete. Kot navdušen lovec in velik prijatelj našega Pohorja ter prijeten družabnik in objektiven in odločen mož, si je pridobil velik krog znancev, ki vsi prav iskreno obžalujejo njegovo nepričakovano smrt. Težko prizadeti rodbini naše iskreno, in globoko sožalje!
Prošnja mariborskih podružnic C. M.
D. Na zadnji seji odborov moške in ženske podružnice C. M. D. jo bil sprejet predlog, da se v kraje ob naši severni meji redno vsak teden pošiljajo preči-tani časopisi, knjige in revije. Naše ljudstvo v tamošnjih krajih je po večini siromašno in si radi tega ne more naročevati časopisov in knjig, željno je pa čita-nja, da izve, kaj se godi v naši državi in drugod. Zamišljena akcija bo brez dvoma narodno- in državr.o-vzgojnega pomena. Obe podružnici C. M. D. prosita mariborske narodnjake, zlasti svoje člane in članice, naj prečitane časopise in knjige zbirajo ter jih redno vsak teden v sredo dopoldne oddajo v pisarni g. dra. Lasiča v Marijini ulici ali pa v trgovini g. Majerja na Glavnem trgu. Odtam se jih bo pošiljalo v obmejne kraje v razdelitev med ljudstvo. Nadejamo se, da ta prošnja ne ostane klic v puščavi.
Mariborska Pomožna akcija. Včerajšnjo našo notico popravljamo v toliko, da mariborska Pomožna akcija že delj časa posluje in da podpira iz vseh svojih razpoložljivih sredstev veliko ” ’ilo pomoči nujno potrebnih; Tako - . ran ju je vsak dan nad 300 revežev v mestni ljudski kuhinji, izdaja jim nakaznice za najpotrebnejša živila pri trgovcih, nadalje jim deli nakaznice za drva, deli jim obleko, obutev itd. Na mestni socialno-poli-tični urad je silen naval, ki se veča od dne do dne. Ves dopoldne jih stoji dolga vrsta, ki čakajo in prosijo pomoči. Med njimi opazimo matere z dojenčki v naročjih, raztrgane, premražene in izmozgane. Vsi, ki prosijo in čakajo, so pomoči resnično potrebni. Toda v kaki meri bo mogla ietos mestna občina pomagati tem revežem, je v prvi vrsti odvisno od 'razumevanja javnosti, rta katero je apelirala, naj bi ji priskočila na pomoč tudi letos, ker jc kriza in beda še hujša kot lani. Odziv doslej ni dosegel tistega u-speha, ki sc je pričakoval z ozirom na povečane socialne potrebe.
Odlikovanje. Z redom Jugoslovanske krone 5. stopnje je odlikovan g. Stevan Krajnovič, komisar mariborske obmejne in železniške policije, z redom sv. Save 5 stopnje pa g. Fran Jaki, pomožni tajnik okrajnega glavarstva v Mariboru. —
Čestitamo!
Koroški pevci iz Podjune dospejo na *voji pevski turneji 8. tm. ob 7.37 v Maribor. Po maši, ki jo daruje njihov voditelj g. Poljanec in pri kateri poje pevski zbor Korošcev, odpotujejo proti Ptuju in. Ljutomeru, od koder se vrnejo v nedeljo ,10. t. m. v Maribor in priredijo ob 10. tiri v kazinski dvorani koncert za srednješolsko mladino s sodelovanjem Glasbene Matice, na katerega se vabi tudi ostalo občinstvo.
iz bolnišnice. Prihodnji redni zdravniški sestanek s predavanji bo v tukajšnji splošni bolnišnici 15. decembra ob 17. uri. Na dnevnem redu so sledeči predavanji »Kronična obolenja srčnega mišičja in njega zdravljenje ter Diagnostika in zdravljenje sifilide <. Opozarjamo na ti predavanji vse gg. zdravnike mariborskega okoliša, predvsem banovin ske zdravnike z vabilom, da se udeleže tega sestanka, ki je zadnji v tekočem letu. Sestanek 8. decembra odpade zaradi praznika.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 8. decembra radi praznika ni prireditve. V ponedeljek 11. decembra koncer tira v veliki kazinki dvorani naš odlični virtuoz Karlo Rupel. Prodaja vstopnic od četrtka dalje pri ge. Brišnikovi in g.
Hoferju.
Ljudska univerza. V ponedeljek 12. tm.
>o koncertiral v kazinski dvorani ljubljanski violinist prof. Karl Rupel, ki se vsako leto rad oglasi pri nas in katerega nastopi vzbujajo vedno največje priznanje in zanimanje. To pot bomo imeli priliko spoznati njegovo spremljevalko na klavirju Zoro Zarnikovo, o kateri so stro kovna poročila kar najbolj ugodna. C) sporedu koncerta bomo še spregovorili.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 7. tm. ob 19. uri nadaljuje gosp. proi.
Jan Šedivy svoje predavanje o Sofiji (s | stojbine za pisma in dopisnice, namenjene
Lv-Italijo, pa ostanejo neizpreuietijeiie
Pozor, snemamo!
Kdor bi bil rad ffiman, nat pride v petek 8. dec. v hotel Mariborski dvor.
Iz Ljubljane so namreč prihiteli gg. Ferdo Delak, kot režiser, Joža Vombergar, kot zastopnik ZalOŽbG Drama in ostali, ki bodo snimali Maribor za Slovenski zvočni film „Triglav".
Kdor bi hotel pri filmu stalno sodelovati, naj se naroči na revijo Drama, kjer bo dobil vsa pojasnila.
Vse one, ki bodo v paftek prišli, prosimo, da se strogo pokore retiser^u In tehničnemu vodstvu.
Planinci - smučarji! Da bodete imeli pravočasno planinske izkaznice žigosane z žigom železniške uprave za 1, 1934, oddajte takoj članske izkaznice v pisarni »Putnika«, Aleksandrova c. 35, ter poravnajte istočasno tudi članarino.
Lovci, člani SLD se bodo v petek polno številno udeležili pogreba gradbenega nadsvetnika inž. Černeta. Zbirališče ob pol 15. uri na mestnem pokopališču. — Slov. lovsko društvo, podruž. Maribor.
Tudi naši rezervni podčastniki se organizirajo. Vsi rezervni podčastniki so vabljeni na ustanovni občni zbor Združenja rezervnih podčastnikov Jugoslavije, ki bo v nedeljo 10. tm. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma.
Še godbeno društvo »Lira«. Po društveni veselici 19. novembra v dvorani gospe Sluga v Studencih se godbeni orkester vežba naprej. Kapelnik g. Alojz Polič. Vrbanova ul. 26, razpolaga z mnogimi, prav dobro kvalificiranimi moč mi. Za plesne ir. druge prireditve v Mariboru in okolici je pripravljen dati vsak čas na razpolago polnoštevilni orkester ali pa tudi samo 6—8 godcev, ki bodo ob činstvo zadovoljili v polni meri. Naša narodna društva naj se izvolijo obračati nanj.
Jadranaši in drugi prijatelji naši! Iz
Renč sem dobil po radiu obvestilo, da pride Miklavž že v petek (8. 12.) k nam. Sprejem bo v Narodnem domu ob 16. uri. Pridite in pripeljite mladino, da bo videla Miklavža in slišala, kaj bo vse povedal. Vstopnina se ne bo pobirala, pač pa prostovoljni prispevki. Poskrbljene je tudi, da bo v dvorani toplo. Darovi se sprejemajo v petek od K), ure naprej v Narodnem domu. N.
Podražene poštne pristojbine za tuji* 110. Prometni minister je v soglasju s finančnim ministrom izpremenil ekvivalent taks za pisma in dopisnice v mednarodnem poštnem prometu. Pristojbina za pisma do 20 gr za tujino je določena na 3.50 Din. za pisma, ki so težja od 20 gr pa ostane za vsakih 20 gr ali del te teže tudi v bodoče pristojbina 1.50 Din. Pristojbina za odprto dopisnico je zvišana od 1.50 na 1.75 Din. Nove pristojbine stopijo v veljavni 1. januarja 1934. Pri-
slikarmj.
Sečnja in prodaja božičnih drevesc.
Mariborsko mestno načelstvo opozarja na razglas banske uprave, s katerim se prepoveduje v nedoraslih gozdovih sekanje mladih igličastih drevesc, če bi se s tem ogrožal razvoj ali obstoj mladega gozda. Za božična drevesca se smejo sekati v prebiralni sečnji samo drevesca, ki prihajajo v poštev za čiščenje in redčenje gozdnih nasadov. Od vsakogar, ki prodaja ali prevaža božična drevesca, se bo zahtevalo tudi uradno potrdilo županstva one občine, kjer se bodo drevesa posekala, o izvoru teh drevesc. Na potrdilu bo moralo biti tudi točno o-značeno število drevesc. Vsa drevesca brez tega potrdila se bodo zaplenila. — Osebam, ki prenašajo oziroma prevažajo posamezna drevesca s trga domov, potrdilo ni potrebno. Prodajalci božičnih drevesc morajo dati vsak dan ugotoviti razprodano število drevesc po noMcijskih ali tržnih organih in to zabeležiti na izkaznici odnosno potrdilu. Dovoljenja za prodajo drevesc na trgu se bodo izdajala le na podlagi predpisanih občinskih potrdil o izvoru. Vse ostale podrobnosti so razvidne iz razlogov, nabitih na uradnih razglasnih deskah.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 7. t. m. Ob 12.15: reproduciran instrumentalni koncert, klavirski solo; 12.45; poročila; 13: Richard Taubcr poje na ploščah; IS: »O prehrani otroka«, predava dr. Konvalinka-Tavčarjeva, 18.30: pogovor s poslušalci, se pogovorja prof. Prezelj; 19. srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel; 19.30: plošče po željah; 20: prenos koncerta Narodne Obrane iz Uniona; 22: čas, poročila, reproducirana glasba.
Kino Union. Od danes, srede dalje izborila veseloigra »Kralji valčka«, vele-opereta, polna dunajske glasbe in valčkov z Willi Fritschem, Renato Miiller. Roso Barsony in Paulom tlorbigerjem v glavnih vlogah.
Grajski kino. Od danes dalje vese! dvojni spored: 1. »Alioi... Ahoi...« Szo-ke Szakall kot mornar. 2. »Dobrotnik naroda«, Buster Keaton. Izborni smehapoln veseloigri. Oba filma sta v nemškem jeziku.
Pri številnih nadlogah ženskega spola j povzroči »Fran-' iosefova« grenčica naj-' boljše olajšanje
Na« giafiai
REPERTOAR.
Sreda, 6. novembra ob 20. uri: »Orlov« Prvič. Red C. Gostovanje Djuke Trbu-hoviea. Red C.
Četrtek, 7. novembra ob 20. uri: »Študentje smo«. Red A.
Petek, 7. decembra ob 15. uri: »Glas^od doma«. Akademija primorskih akademikov iz Ljubljane. — Ob 20. uri: »Orlov«. Gostovanje Djuke Trbuhovi-ča«.
Domača opereta »Študentje smo«, delo zabavne vsebine ter živahne, v načinu jazza napisane glasbe, se ponovi Y četrtek, 7. tm. za red A.
Prva letošnja ponovitev Granichstadte nove operete »O r I o v« bo na Marijin praznik, v petek, 8. tm. ob 20. uri. Tudi pri tej predstavi gostuje popularni operetni pevec Djuka Trbuhovič kot Aleks Dorošinski, ki je njegova najboljša uloga.
Petnajstletnico smrti Ivana Canvwa proslavi mariborsko gledališče v kratkem. Ob tej priliki uprizori njegovo dramo »Kralj na Betajnovi«, ki je pred le« v režiji gl. režiserja J. Koviča dosegi* prav močan uspeh.
Pri ienivosti črevesa, bolezni jeter i® žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro i® brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Fran* Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trg o* vinah.
Krajevni odbor Rdečega križa v Krče* vini priredi v nedeljo 10. t. m. popoldn® ob 16. uri v gostilni »Promenada«, Tort-šičev drevored, v korist uboge šolske dece srečolov z mnogimi dobitki. Obenem bo to družinski zabavni večer za občane iz Krčevine ter naše prijatelje iz Maribora in okolice. Vstopnine ni, svirala bo pa trojica priznanih modernih godcev. Kdot ima src<^ za čez 200 ubogih, prezebajočih otrok krčevinske šole, se bo te prireditve iz dobre volje udeležil, da jim s tem nekoliko pripomore do prepotrebne obutve in obleke. Ta apel naj velja obenem kot prošnja in vabilo odbora R. K. do občinstva. Božič prihaja, praznik radosti za vse one, ki so razmeroma še dobro situirani, naša človečanska dolžnost je, da naredimo nekoliko veselja tudi našim v uboštvu živečim, bedo in mraz trpečim otročičem! Usmiljena srca pa prosi odbor, naj naslednje dneve izvolijo darovati za srečolov še kakršnekoli dobitke.
Delodajalci, spomnite se brezposel* nih intelektualcev! Dajte jim dela dajte jim kruha!
Ukradena konjska oprema. Dne 1. decembra zvečer je znan tat ukradel v Hrastju posestniku Otmarju Reiserju iz hleva kompletno konjsko opremo za lahko vožnjo, vredno okrog 2.000 lifn. Ker je storilec znan naj vrne ukradeno opremo nemudoma lastniku, sicer bo v nasprotnem primeru prijavljen orožnikom« Pred nakupom pa se svari.
Vremensko poročilo s, pohorskih vrhov. 6. decembra: Mariborska koča m Pohorski dom. Ob 7. uri zjutraj: minus6 stopinj C, oblačno, brez vetra 30 cm pršiča, smuka in sankališče idealna; Klopni vrh ob 7. uri zjutraj: minus 6 stopinj C, mirno, 35 cm pršiča, smuka ugodna; Pesek ob 7. uri zjutraj: minus 7 stopinj C! tiho, 40 cm pršiča, smuka s^calna; Seniorjev dom ob 7. uri zjutraj: minus 9 stopinj C, 30 do 50 cm pršiča, smuka idealna, kakor še nikoli; Sv. Lovrenc na Pohorju ob 7. uri zjutraj: minus 4 stopinj C, 30 cm pršiča, mirno, smuka izborna! Rimski vrelec ob 7. uri zjutraj: minus 5 stopinj C; oblačno brez vetra, 20 do 30 cm pršiča, smuka idealna.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7.2 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 9.6 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri ^ stopinjah 743.4, reduciran na ničlo P® 741.7; relativna vlaga 91; vreme je oblačno in mrzlo. Vremenska napoved pravi, da bo vreme pretežno oblačno, vendaf na se bo pričelo jasniti Mraz bo oolagn-m pojenjal in nastopilo bo stalno vre* 'me.
Napori in cilji našega obrtništva
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA OBRTNEGA DRUŠTVA V MARIBORU.
Leto trdega dela in velikih skrbi ima za seboj Slovensko obrtno društvo mariborsko. Saj je v tem letu bilo treba rešili Prav neprijetno krizo v predsedstvu na e|ii strani, ko je obupal nad bodočnostjo društva bivši predsednik, in krizo v društvenem članstvu na drugi strani, ko so se zaradi ustanovitve konkurenčne organizacije razhajali stari in preizkušeni oruštveniki. Tem zanimivejših- bil društveni občni zbor v ponedeljek h. t. ra., ko se je v restavraciji Narodnega doma pod. vodstvom društvenega podpredsednika S; Sojča zbralo zavedno slovensko obrtništvo v takem številu, kakor le redko-kedai. \i poročil je bilo razvideti veselo dejstvo, da so se tekom leta precej rv-■ cJstile vrste društvenikov, da pa njih š‘ v>!o ni uadlo, ker so vstooili mnogoštevilni novi. poprej nevidni člani. Ta zdrav Pojav bo nedvomno društvu v korist, ker Povi člani prinašajo, kakor se je to prav Pa občnem zboru dobro opažalo, nove •deje, novih delavcev in novega dela za Procvit obrtništva. Maribor je rabil konkurenčno organizacijo, da so zavedni obrtniki, naenkrat občutili potrebo in dolžnost sodelovanja v edini naši poklicni organizaciji nacionalnega mariborskega obrtništva.
Z največjo vnemo jc društvo tudi to >eto zasledovalo svoje izobraževalne ci-be rned rokodelskim naraščajem. T.ahko Se gleda na to delo z različnih vidikov, kakor se je to tudi na občnem zboru pokazalo. to pa je za objektivnega opazovalca iasno, da je na liubezni do naroda 'n države zasnovano delo med rokodelskim naraščajem v Mariboru vse dot'ei. doMer ne bomo imeli svoie državne obrt ne šole in vaienskega doma. ogromne Važnosti za utrditev naše nacionalne in Gospodarske osamosvojitve, in da ie nrav v tem delu. ki kkče na nDii ne samo obrt niške mojstre, amoak tigli iavne delavce dri'g'ii krogov, izražena naimočneiša in nadenša noteza v dolovamu Slovenskega ohr+nega društva radi katere 'e društvo za Maribor neobhodno potrebno in zasluži vso pozornost in podooro naše zavedne 'avnocft Društvo ie pod nreds^d. Štvprn cr	«Voro	na	vsaki	švouh
tnfiogošto,rUu’li odbnrovh' sei m^nravUn. 0 med dr,ug;m tildi o obrtniškem nara-
ščaju. Uspeh te skrbi vidimo v delavnih pevskih in glasbenih formacijah obrtniškega naraščaja,, ki so se pri ponovnih prilikah tudi že prav častno pokazale v javnosti. To delo, katero bo v obrtniški mladini zapustilo neizbrisen vtis, vzbudilo v marsikaterem naraščajniku na novo blagodejno ljubezen do narodne pesmi, poglobilo njegovo samozavest, ljubezen do poklica, do naroda in države, pa tudi utrdilo vezi in zaupanje med delavci in delodajalci, je plod neumornega zadevnega dela društvenega tajnika g. Senice, tega izredno agilnega tihega delavca. kateremu je delo za obrtniški naraščaj postalo skoro življenskj namen, ki ga zasleduje vzlic neprijetnim kritikam in neštetim drugim oviram z nenadomest Ijivim idealizmom in vzgledno vztrajnostjo, ne da bi ga društvo za to delo moglo odškodovati. G. Senici so doseženi uspehi najlepše in edino plačho. kar se ie na občnem zboru tudi naglašalo.
Občni zbor. ki je trajal oreko pol- j nočne ure in bi! izredno živahen radi ob-j širnih prav zanimivih debat o bodočem delovnem programu, si je zbral novo vodstvo, v katero so izvohani: kot predsednik med živahnim odobravanjem naš stari domačin g. Snič. kot podpredsednik znani žilavi narodni delavec g. Vahtar. kot člani uprave gg. Fidler. Gustinčič. Ilich, Jemec, Koter. Kvas. Sulič in Zotter. kot namestniki gg Koros*ec Novak in Rataic. kot računska revizorja gg Forstnerič in Kumerc. kot predsednik razsodišča v. Bjireš. Občnemu zboru sta prisostvovala kot gosta tudi mag. ravnatelj g- Pnrmš0’-- in obrtnpzadrnžni inšpektor g. Zjdošnik Društvo je sklenilo nrireiati v bodoče po potrobi, uaimanj pa četrtletno. člansko sestanke Se ta mesec namerava t”d; sklicati iavno obrprško zborovanje. da zavzame obrtništvo svoie sta-nš.-e vl«de noTT’h frr*s-indarsi.'in zakonov !,i 'vedh i\7 zadnie dobe
rtovsem se strmiamo z društverniki v ulilirorj ček" da bi co y bodočem društvenem letu u’;hnve vrste iz.er.^-iuUi ip b' vsj narodno zavedni nbrtnišv; moistri repstri Mertbora in oholi'"'*' ii\tidQli da ie znu'e	1-ppcto za vsestransko ko-
ristno }., ntodno dr 'o Ig v okviru Slovenskega obrtnega društva
Podfuna n n|eoe p^smi
OB PRIHODU PEVCEV IZ PODJUNE.
Ko se voziš iz našega Traperga (»Dravograda«) v Celovec in ti je smuknil za hašo zadnjo postajo Homcem vlak skozi kratek predor pod »Kraljem« na avstrijska tla, se začne prej gorati svet nižati, izravnavati In širiti pred tabo na levo in Pa desno; odpira se razprostrana ravnina z rodovitnimi polji, senožetmi in gozdovi; tu pa tam pogleda radovedno iz ravni niz-ek, okrogel, svetel griček, hribček ali •lolrnček; na njem stoji in te pozdravlja be'a cerkvica, vsa obdana okoli in okoli °d zelenega gozdička. Ob južnem robu cele ravni rastejo iz njenih tal visoki Gorski orjaki: Pleišivec, Peca in Obir v ospredju v ozadju pa vise glave Savinjskih alp. Na severu ravnina nima takih skalnatih sten in kulis. Preko počasi in Polagano vedno više rastočih in dvigajočih se hribov in gorskih hrbtov uhaja
ravnina na visoko in obširno planoto svetlo razžarjene Svinjske planine, kojih kenture se vijejo v lahno ukrivljenih valovitih črtah.
To je Podjuna; lepo zaokrožena deželica s pristno slovenskim kmetskim ljudstvom, prava žitna zakladnica cele koroške dežele. »Pod Juno« je prvotno krajevno ime, ki se še danes drži svojega kraja ob Goslinjskem jezeru in se v listinah navaja že v 12. stoletju; od upliv nega kraja je prešlo na celo pokrajino »Podjuno«, ki je v srednjem veku segala od Apač pod Obirjem pa doli do Švabe-ka nad Pliberkom.
Na vožnji iz Pliberka, ki je za jugoslovanskega potnika, namenjenega v Celovec, prva avstrijska postaja, mora vlak skozi dolg in obširen gozd, ki se imenuje »Dobrava«. Za tem gozdom, ki
je s svojim imenom še do danes ohranil prvotni pomeri vseh naših »Dobrav«, se Podjuna s svojimi širokimi njivami in travniki zopet odpre in razširi; Dobrava deli Podjuno v dve izravnani banjici; Pliberk je središče v prvi. Velikovec in Dobrlaves pa v drugi.
Slovenski pevci, ki jih bomo čuli v Rušah, v Ljutomeru, v Ptuju in končno tudi v Mariboru, so vsi iz pliberške okolice, torej naši najbližji mejaši; iz pokrajine, ki je pri plebiscitu dala absolutno večino za Jugoslavijo, in že zato zasluži vso našo pozornost. Ta pokrajina je tudi v gospodarskem oziru zelo važna za naše Podravje in za Slovenske gorice, ker je bilanca naših trgovinskih stikov z njo za nas močno aktivna.
Nad vse prijazni in ljubeznjivi marsi-kteremu slovenskemu planincu dobro znani Šmihel blizu Pliberka je središče in oporišče, pa tudi prva in stara šola vseh onih pevcev, ki vkljub tisočletnemu suženjstvu v še vedno slovenskih vaseh pobožno molijo slovenske molitve ter lepo in veselo prepevajo prastare in nove pesmi v jeziku, ki so ga jim čuvali, ohranili in zapustili njihovi pradedje. »Šteben«, to je sv. Štefan, je druga vas, ki je vzgojila v svoji sredini navdušene pevce, ki se ne strašijo ne truda, ne stroškov. ne sitnosti in neprilik, samo da se morejo združiti in zapeti svojo domačo pesem. Kazaze, tudi blizu Pliberka, se nemško imenujejo »Edling«; že ta beseda pove tudi neukemu, da so pevci in Kazaz potomci slovanskih kmetov, ki so tod imeli svoj sedež ali svoje posestvo. Ko čuješ ime četrte vasi, ki bo iz pliberške okolice k nam poslala svoje pevce, Vo-grče, se nehote spomniš na Vorbre (nemško Haimburg iz Hunenburg) in Lašinje (iz »Lah-inje«), ki s svojimi imeni izdajajo, da-so se v njih dolgo držali tuji, predslovanski deželani, dokaz prijateljskega sožitja med zmagovitimi Slovenci in premaganimi prejšnjimi prebivalci dežele.
Podjuna, zlasti pa še oni del, ki daleč slovi po »Pliberškem maslu«, je pristna Beocija v slovenskem delu Koroške; njen kmet ni tako okreten, ni tako živahen in temperamenten, kakršnih še najdeš v Rožu in na Zilji. Težko in težavno obdelovanje zemlje mu je vtisnilo pečat neke počasnosti in neokretnosti, ki se cesto kaže tudi na podstavnem, čokatem telesu, na licu in obrazu. Skozi oči mar-sikterega Podjunčana pa za antropologa še danes gleda predslovanski obdelovalec te zemlje.
Erotika in vse, kar je z njo v zvezi, v narodni pesmi v Podjuni nikakor ne prevladuje torej v taki meri, kakor se to u-pravičeno sme trditi o narodni pesmi »Poljancev«, Rožanov, Ziljanov in deloma tudi »Rutarjanov«. Še tisto malo erotike, kar je najdeš v Podjuni, ne more zatajiti svojega izvora iz Roža ali s »Puelj«, iz celovške okolice. Nekaj pristno veseljaškega najdeš le okoli Klopinj-skega jezera, tam, kjer je vas Vinarje (nemško »Narash« in »Vinarje«) že s svojim imenom ohranila spomin na one čase, ko so prebivalci tod bili vinogradniki. Tu najdeš še pesem o vinskem bratu in o vinski trti, o pijancu in zapravljivcu, pa tudi pesem o slovitem koroškem »moštu«.
»Koroška dežela najbolj se glasi: m« mošta zadosti, naj Boga časti.
Ko sodov primanjka, oh kam ga bom
djal?
Koj pridi, moj, brateč, da teb’ ga bom
dal!«
Do graditve južne železnice odmaknjena zunanjemu svetu in tujemu uplivu, je Podjuna prav zato ohranila marsikatero lepo staro legendo, sploh več takozva-nega narodnega blaga, pa tudi bolj svoj slovenski jezile; le tako je razumljivo, da ravno severno nad njo leži najsevernejša slovenska vas Djekše.
Značilna za Podjuno in njeno pesem pa je neka nad vse prijetna, dobrohotna šaljivost in šegavost, ki si takorekoč sama sebi dopada. Pesem od »Žitraj‘kih jogrov« ali o d »Vovka na Reberci«, »Ko sta Žnidarja oba vovka ubijava«, Kočevar Gregor in Guzelj Blaž. kako bežijo trije krojači, »jongr, ksel in mojster« pred polžem, dihajo zdrav humor, ki je doma le med zdravim narodom, kakršen je v Podjuni.
Tako po vsebini kakor še prav posebej po napevu pa se med vsemi pesmimi naše Podjune odlikuje pesem o »Lovčevem pogrebu«. Njen napev je tako svojevrsten in značilen, da je res čudno, da te pesmi še ni uglasbil noben slovenski skladatelj. (Kdor bi se za to zanimal, naj se obme na g. inšpektorja dr. Fr. Kotnika v Celju!)
»Na unam kraji Drave je bu an kupec svame.
Tam noter so ga pokopali so vsi raven trap’ tali.
Gavobi noj jarebi ga nesejo pogrebi.
Losica, ti rijava, si roženkranc žebrava.
Vovk je čudno tulov, je jagra močno lubov.
Madvad se je tresov, je križ poprida nesov.
Zui so ga pokopali.
Oh kaj je biu za’ n jamer,
Ko je padov jager v jamo:
O jo jo, oh oh o,
Zdoj pa jagra več ne bo!« v Ko prihajajo naši pevci iz Šmihela, Štebna, iz Vogrč in Kiizaz, jim vzhičeno kličemo: »Naj živi Podjuna, njena slovenska pesem in njeni slovenski pevci!«
Dr. Franc Korotanski.
Ptuj
Obrtniški tečaj v Ptuju. Po inicijativi agilnega odbora za naobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja pod vodstvom g. M. Senčarja se je dne 4. t. m. otvoril v Ptuju že drugi tečaj predavanj za mojstre ir. pomočnike, za katerega se je takoj priglasilo 58 udeležencev iz različnih strok. Na sporedu so predavanja o obrtnem zakonu, zakonu o zavarovanju delavcev, zakonu o davkih in osnovnih pojmih iz matematike, knjigovodstva, kalkulacije in državoznanstva. Zanimanje za predavanja je posebno veliko med rokodelskimi pomočniki in pomočnicami, ki bodo v bližnji bodočnosti polagali mojstrski izpit. Predavanja bodo trajala do 15. t. m. in se bodo vršila vsak dan od 18. do 20. ure zvečer, izvzemši petek 8. t. m., ko bo predavanje od 9.—11. ure, in soboto in nedeljo, ko predavanje odpade. Tečaj je omogočil obrtnopospeševalni zavod pri Zbornici za TOI, vrši se pa pod firmo mariborske poslovalnice tega zavo da, ki je poslala tudi predavatelja v osebi obrtnozadružnega inšpektorja g. Založnika.
M P. Čehov:
Odvlšni liudhe
»Papa, ali znaš ti igrati na odru?« sli-*i Peterčkov glas.
»Ah, ne nadleguj me s svojimi neumni-hii vprašanji!« se jezi Zajkin. »Sc me držiš kakor klop! Šest let si že star, i»a si še vedno tako neumen, kakor pred tremi leti. Neumen, razposajen dečko! ckaj n. pr. kvariš te karte? Kdo ti ie dovolil tratiti jih?«
»Saj niso tvoje«, de Peterček in se °zre. »Saj jih je meni dala Natalija « »Lažeš! Lažeš. ti grdi fantalin ti!« *e Czjezi Zajkin čedalje bolj. »Ti kar t ^rej lažeš! Našeškati te je treba, tal*--Ga pujska! Kar ušesa ti bom potrgal'-Peterček poskoči, iztegne vrat ter upor gleda v rdeči in srditi očetov obraz Jegove velike oči začenjajo najprej po-•"epetavati. nato se prevlečejo z vlago. n dečkov obraz se je jel kremžiti.
»Zakaj pa se kregaš?« vrešči Peterček. »Zakaj pa me ne pustiš pri miru, bedak? Jaz ne storim nikomur nič žalega, ne razsajam, s*3in ubogljiv,, a ti se pa jeziš! No, zakaj se kregaš nad menoj?«
Deček govori tako prepričevalno in tako bridko joka, da je Zajkina kar sram.
»Pa res, zakaj mu nagajam«, si misli. »No, dovolj, dovolj«, pravi in potreplje dečka po rami. »Jaz sam sem kriv. Peterček. oprosti mi!«
Saj si ti moj priden dober fantek, saj te imam rad.«
Peterček si z rokavom otira oči, vzdih ne in sede na svoje prejšnje mesto ter začne izrezljavati damo. Zajkin gre v svoj kabinet. Vleže se na divan in pod-loživši si roke pod glavo se zamisli. Radi dečkovih solz je njegova jeza ponehala ir. pri jetrah mu je odleglo. Počutil se je samo trudnega in lačnega.
-Papa!« začuje Zajkin za vratnii. »Ti smem pokazati svojo zbirko žuželk?«.
»Le pokaži!«
Peterček stopi v kabinet in da očetu dolgo zeleno šatuljo. Ni je še Zajkin prinesel do ušesa, že sliši strašno brenčanje in praskanje nog /ob stene. Ko odkrije pokrov, zagleda množico metuljev, hroščev, kobilic in muh, pritrjenih z iglo k dnu šatulje. Vse. razen dveh, treh metuljev, je bilo še živo in je migalo.
»A, kobilica je še živa!« se začudi Peterček. »Včeraj zjutraj smo jo ujeli pa še do zdaj ni umrla!«
»Kdo te je naučil jih tako prebadati?« vpraša Zajkin.
»Olga Kirilovna.«
»Olgo Kirilovno samo bi bilo treba tako prebosti!« pravi Zajkin z gnusom »Nesi preč! Ni lepo. mko trpinčiti živa-lice!«
»Moj Bog. kako grdo ga vzgajajo- : misli Zajkin po Peterčkovem odhodu.
Pavel Matojejevič ;e bil že pozabil lakoto ter mislil samo na usodo s\ ojt-ga malčka. Zunaj je med tem polagoma na-
stajala tema. Slišalo se je, kako so se vračale skupine letoviščarjev od večernega kopanja. Nekdo se je ustavil pred odprtim oknom jedilnice in vpil: »Ali ne želite gob?« Ko pa ni dobil odgovora, je odšel z bosimi nogami. In tedaj, ko je postal mrak tako gost, da je pelargonija za zastorom 'zgubila svojo rbliko in jc začela skozi okr.a pihati sveža večerna sapa, so se vežna vrata s šumom odprla i» zaslišali so sl hitri koraki, govorje-n e smeh ...
»Mama!« m vpije Peterček
Zajkin pokuka iz kabineta in uzre svo jo ženo Nadeždo Stepanovno, zdravo, rdečo, kakor vedno. Z njo je Olga Kirilovna. suha blondinka z velikimi solnč-nimi pegami po obrazu in dvojica nekih neznanih moških, prvi mlad. visok, z rjavimi, skodranimi lasmi in debelim goltancem., drugi pa nizek, zastaven, z obri tim igralskim obrazom in temno, zakrh -Ijeno brado.
(Konec jutri)
Službo iice
Društvo mestnih usružt?encev in Stavbena zadruga »^otio^ski
d©m“ V §*8ar boru naznanjata žalostno vest, da je dne 5. decembra ob 19. uri umrl njun priljubljeni in agilni predsednik, gospod
medni gradbeni nadsvetnik
Pogreb pokojnika bo v petek, dne 8. dec. pb 15. uri iz mrtvašnice ria mestnem pokopališču na Pobrežju, Našemu prezaslužnemu predsedniku bodi ohranjen oajčastnejši spomin!
Maribor, 6. decembra 1933.
Društvo mestnih uslužbencev in Stavbena zadruga »Pohorski dom*' v Mariboru
Izdaja konzorcij »Jutrac v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru
Studenci pri Mariboru
Niccodemi: Mucek (Scampolo)
Uprizoritev sokolskega odra v Studencih.
Sobotna in nedeljska predstava te komedije na studenškem sokolskem odru po meni nov uspeh agilnih studenških diletantov. Dela Italijana Niccodemija so zelo prikladna za diletantske odre, ker na igralce ne stavijo prevelikih zahtev. Delo ni bilo fd Maribor oziroma Studence novost. Znano nam je že bilo iz mariborskega gledališča in kina. Prav v tem oziru je bila studenška uprizoritev režijsko konglomerat kopiranja gledališke in kinomatografske režije. Režijsko torej je bilo podanega le malo originalnega. Sicer pa je bila igra pod vodstvom g. L i n-tnerja naštudirana vestno, grajena na efektih. Na mestu pa ni bilo prepogosto spremljevanje dialogov z godbo, kpr je prav to potisnilo v ozadje dialoge, ki bi biij spremljave potrebni. Scenerija je biki solidna, v tretjem dejanju je bila sce,-na napram dogajanju skoraj irealna.
Naslovno vlogo »Mucka« je podala gdč. Spanringovg tako, da bi se z njo lahko pokazala tudi na marsikater rem poklicnem odru. Njena igra je rastla iž dejanja v dejanje in enako postopoma osvajala pubjjkp. Vredep paftner ji je bil g. Mlakar v vlogi inž. Milana, ki nas je prepričal, da je na mestu tudi v takih vlogah. Inž. Beribana je podal g. Lin-t n e r v svojem običajnem stili!. V njem je bilo mnogo premalo življenja, Nič bolj živahna ni bila njegova žena Sonja (ga. Hermanova). Ljubico ipž, Milana je podala ga. Lintnerjeva. Razvajene, moderne ljubice ni odigrala prepričevalno, vse njeno kretanjc je bilo nekako prisiljeno. V epizodnih vlogah sta nastopila še g. Š k i 1 a n in R o v a č i č (učitelj Škalin in natakar Jože).
Predstava je potekla v živahnem tempu. Lokaliziran tekst ni bil povsod učinkovit, pridjana »šlagerja« bi lahko izosta la v dobro celote. — Publike je bilo oba večera mnogo in kar je treba poudariti: — dobre publike, ki je lahko v čast Stu-denčanom!	Btd.
Pomožna akcija občinske uprave je
pričela poslovati in je do nadaljnjega v permanenci. Te dni dobe hišni lastniki nabiralne pole z vljudno prošnjo, da po svojih močeh skupno s svojimi najemniki podprejo dobrodelno stvar revnih in brezposelnih soobčanov. Naj ne bo nikogar, ki bi vrnil prazne pole!
Za nabiralno akcijo v Studencih so do sedaj darovali v prid revnim in brezposelnim sledeči gg.: Kumperščak Anton 100 Din, Kosi Viktor 100 Din, Blaževič Ivanka 100 Din, Pušnik Franc 60 Din, Blažič Andrej 50 Din, Falež Franc 50 Din. Prvim darovalcem bodi izrečena iskrena zahvala s prošnjo vrlim Studen-čanom, da darovalce čim lepše posnemajo!
■■■	■■■■■	—  . ■■■■■ i i  .■■■■■ i	—
Sokolsko
Sokol Maribor I. priredi 16. decembra akademijo, pri kateri bodo sodelovali vsi oddelki. Prednjaški zbor je s polno paro na delu, tako, da bo temeljito pripravljen za svečan nastop. Na sporedu so ne-katpfe nove skladbe in zato že danes o-pozarja uprava ysa bratska sokolska društva, da se akademije udeleže v čim večjem številu in da upoštevajo določen dan.
Iz župnega načelstva. Tridnevni delovni sestanek načelnikov in načelnic svojih edinic priredi Sokolska župa v Mariboru v dneh 8., 9. in 10. decembra.
Mali o
Razno	Stanovanie
SANKE. Prvop§t»e ju zelo poceni, kupite pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 4650	TRISOBNO STANOVANJE z uporabo vrta se takoj o-dda. Koroška cesta 27. 4664
	200 Din NAGRADE dam tistemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje v centru mesta, do Novega leta Naslov v upravi »Večernika« 7004
1 u' Xf ...	
Bil	
	DVOSOBNp STANOVANJE išČe s januarjem 1934 ali takoj. mirna, zanesljiva stranka brez otrok, v sredini mesta, Ronudbe pod štfro »Dober plačnik« na upravo lista. 7005
-%r x -1 lokal	Pouk
VELIKE LEPE DELAVNICE, pripravne za skladišče v centru mesta oddam v najem. Vprašati -Gosposka uHca 11. pri hišniku. 7003	NEMŠČINA} Inteligenčna’ metoda, brez učenja posameznih besed. Odličen uspeli tudi pri jezikovno nenadarjenih. Naslov v upravi lista,.—. , 4665
	
Sobo odda
MALO SOBO
s posebnim vhodom, oddam s 16. decembrom. Frankopa-nova ulica 41.	4667
BANČNI URADNIK
s 15. letno bančno prakso išče zaposlitve v industriji ali kakem večjem podjetju. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Vsestransko verziran«. 7005
Zgublieno
LOVCI POZOR!
Psica španiel. belo-rjave barve, ne kopirapa. je bila odpeljana. Komur je kaj znano naj javi lastniku Ivanu Grizoldu. Bistrica pri Rušah. 4663
Oopisi
Opozarjamo tem potom še enkrat vse načelnike in načelnice društev in čet, da se zanesljivo udeleže tridnevnih posveto vanj v Mariboru. Kakor smo že javili, je udeležba za vsako edinico strogo obvezna! Sestanek se prične v petek zarana točno ob 8. uri v telovadnici deške meščanske šole, Krekova ulica. Telovadna obleka!) Popoldne ob 2. uri posvetovanja v spodnji kazinski dvorani (Stolni trg — gledališko poslopje). V soboto dopoldne od 8.—10. v telovadnici; 10.—12. v kaz. dvorani; popoldne ob dveh v kaz. dvorani; v nedeljo dopoldne v kaz. dvorani (tel. obleka!)
Sokolska župa mariborska vabi članstvo vseh mariborskih društev na pozdravni večer načelnikom in načelnicam. Večer to v petek 8. decembra ob 20. uri zvečer v spodnji kazinski dvorani. Vabimo k obilni udeležbi, da preživimo ta večer v bratskem razpoloženju z brati in sestrami, ki pridejo iz yseh naših edinic.
Iz župne uprave. Izredna ožja seja župne uprave bo jutri v četrtek ob 19. uri v župni pisarni v Narodnem domu. Udeležba je nujno obvezna. Zdravo! Tajnik.
Sokol Maribor Matica. Redna odboro-va seja bo jutri v četrtek ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Pridite vsi in točno! Zdravo! Tajnik.
Sokol Matica. Prednjaški zbor ima drevi ob 20. uri. v društveni pisarni v Narodnem domu svojo sejo. Prednjaki. pridite vsi in točno. Ob 19. uri pa je v društveni pisarni sestanek načelstva, — Zdravo! Načelstvo.
Sokol Maribor III, Sokol Maribor III. priredi v četrtek ob 20. uri v društveni telovadnici na Zrinjskega trgu Miklavžev večer za svoje članstvo z zelo pestrim sporedom. Članstvo naj se Miklavževega večera udeleži v čim večjem šte vilu. Zdravo! Na svidenje!
$9'
Katere reforme so potrebne v nogometnem športu? Pod tem naslovom priobčujejo današnje »Novosti« daljši čla-
nek izpod peresa ljubljanskega športnika g, dr. Birsa. Pisec članka se zavzema za pravično rešitev vprašanja državnega prvenstva, vprašanja »profesionalizma«, financiranja ligaških tekem in drugih perečih vprašanjih v našem nogometnem športu. Tekmovanje za državno prvenstvo naj bi se odigralo na sledeči način: ustanovitev enotne lige, ki bi bila razdeljena v dveh divizijah. V prvi diviziji bi igrali klubi BSK, BASK, Jugoslavija, Hašk, Gradjanski, Concordia in Primorje, v drugi diviziji pa Sparta (Zemun), SK Split, Vojvodina, Slavija (Osijek) in Slavija (Sarajevo),- ter po en klub iz Subotice, Maribora in Ljubljane.
Tekmovanje za svetovno prvenstvo v table-tenisu. V mednarodnih tekmah v table-tenisu, ki jih je organizirala Francija, zaseda Jugoslavija trenutno tretje mesto. IJosedaj je Jugoslavija zrna gala nad Belgijo in. Holandsko, obakrat s 5:0.
Vodstvo SSK Maribora poziva članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba dolgoletnega odbornika in zasluženega sodelavca g. gradbenega nads.vetnika inž. Černeta.
Pevčevo srce počilo sredi predstave.
Med izvajanjem operete »Dekle s planin« v nekem gledališču v mestu Batini v grofiji Somerset, je neki mlad pevec nenadoma prenehal peti in se zgrudil na tla. V prvem trenutku so vsi mislili, da mu je postalo slabo, -kmalu pa je gledališki zdravnik ugotovil smrt. Pred mesecem dni je umrla mlademu in ze'o talentiranemu operetnemu pevcu Conu Ricliu njegova 241etna žena za pljučnico. Globoko užaloščeni mož je skušal pozabiti svojo veliko bolečino v delu. Vsak večer je pel, plesal in se smejal na odru, ne da bi kdo slutil, kaj se prav za prav dogaja v njegovi duši. Zato je prav verjetno, da mu je med predstavo počilo srce zaradi velike žalosti za pokojno ženo.
LEPA NEZNANKA
z zadnje zabave! Izgubil naslov. prosim javite se pod »Madona kje si!«	4646
im
naznanjata, da je 5. decembra 1933. umrl njun zaslužni častni član, gospod
inž. Albin Černe
mestni ctradbeni nadsvetnik itd. *
Pogreb bo v petek, dne 8. decembra ob 15. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališče.
Svojega zaslužnega člana ohran mo v častnem spominu! V Mariboru, dne 6. decembra 1933.	15025
Upravni odbor.