K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
10
KAKO DOLGO ŠE SE BOMO LAHKO 
ZANAŠALI LE NA IZVOZ?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Velika nihanja izvoza ostajajo ključno tveganje uspešnosti slovenskega gospodarstva, saj je 
še naprej, tudi zaradi ekonomske politike, to močno odvisno od izvoznega povpraševanja. 
Okrevanje domačih komponent trošenja je, kljub zdajšnji pospešitvi trošenja prebivalstva, 
države in investicij, počasno in kumulativno zelo skromno. Brez sprememb v ekonomski 
politiki potemtakem ni pričakovati, da bi rast v Sloveniji glede na evro območje opazno 
pospešila. Ključno za rast je povečano trošenje države in/ali večje kreditiranje, vsaj 
prebivalstva. Vendar nič ne kaže, da bi se kaj spremenilo.
V juliju sta se rasti izvoza in uvoza umirili, zunanjetrgovinski presežek pa se je še povečal, 
posebno na račun ponovnega presežka v trgovanju izven EU. Cenovni pogoji menjave so 
bili v drugem četrtletju letos za skoraj 2% ugodnejši kot v enakem obdobju lani, kar je 
bistveno bolje kot v preostali EU27. V dinamiki in saldih izvoza in uvoza Slovenija dosega 
rezultate na ravni povprečja EU28.
Gospodarska klima se je ob koncu poletja izboljšala zaradi povečanega zaupanja v 
predelovalnih dejavnostih, ustalitve zaupanja v storitvenih dejavnostih ter večjega zaupanja 
v gradbeništvu in trgovini na drobno. Gospodarska klima se je avgusta v primerjavi z 
avgustom lani popravila tudi v celotni EU28; zaradi večjih naročil v gradbeništvu, ter 
izboljšanj pričakovanj v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih. 
Industrijska produkcija se je julija v medletni primerjavi popravila; tudi trendno je hitro 
rasla. K temu sta prispevala tako rudarska kot predelovalna dejavnost. Industrijska 
produkcija v EU je junija oslabela, razlike med članicami pa ostajajo velike; tokrat je šlo 
najbolje Nizozemski in Danski, najslabše pa Portugalski in Hrvaški. 
Vrednost gradbenih del je poleti upadala. Skupno število turističnih prenočitev se je v 
zgodnjem poletju povečalo. Pri tem so tujim turistom pomagali tudi domači. Zračni prevoz 
se še naprej krepi, mestni potniški promet ostaja nespremenjen, pretovor v Luki Koper se 
povečuje. 
Na trgu dela se je stanje še nekoliko popravilo; število delovno aktivnih in zaposlenih se je 
povečalo, število brezposelnih zmanjšalo. Trg dela postaja vse bolj prekaren; v prilivih na 
zavode za zaposlovanje vse bolj prevladujejo iskalci dela, ki jim je pretekla zaposlitev za 
določen čas, v odlivih pa tisti, ki dobijo novo prekarno zaposlitev. 
11
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
Dolgoročna dinamika cen se je avgusta zmanjšala že dvanajsti mesec zapored. Še naprej 
se blago ceni, storitve pa počasi dražijo. Rast so avgusta potiskale navzgor cene električne 
energije in počitniških paketov, navzdol pa naftni derivati in zelenjava. Tudi v evro področju 
se cene komaj premikajo, vendar se dolgoročno ne zmanjšujejo. Cene industrijskih 
proizvajalcev nihajo okrog ničle. Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb v 
bližnji prihodnosti, kaže, da se bo, če že, pešanje cen samo še okrepilo. Cene surovin še 
naprej padajo. 
Plače se počasi krepijo, bolj dolgoročna dinamika se je obrnila navzgor. Junija so se najbolj 
povečale plače v kmetijstvu, predelovalni dejavnosti in oskrbi z električno energijo, najbolj 
pa so zaostale v prometu in finančnih dejavnostih. Bolj dolgoročno so najbolj naraščale 
plače v kmetijstvu, predelovalni dejavnosti in finančnih dejavnostih, najbolj pa zaostajale v 
rudarstvu. V povprečju javnofinančnih sektorjev so plače junija padle, najbolj v zdravstvu, 
medtem ko so v izobraževanju porasle. Bolj dolgoročno plače v ožji državi in šolstvu počasi 
naraščajo, v zdravstvu pa padajo.
Povečevanje plač v gospodarstvu se odraža v dinamiki enotnih stroškov dela. Ta je 
v gospodarstvu v prvem četrtletju letos pospešila glede na dinamiko v evro področju, v 
netržnih storitvah pa je za dinamiko v evro območju dodatno zaostala. 
Dinamika javnofinančnih prihodkov ostaja ugodna. Do avgusta so lanskoletne presegli 
že za 293 milijonov evrov. Prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz so avgusta padli; 
glavnino zmanjšanja je povzročil davek na dodano vrednost po obračunu, močno padanje 
cen nafte pa je omogočilo povečanje trošarin. Neposredni davki in ostali prihodki so 
porasli. Davčni donos se popravlja tudi glede na evro območje. Davki na proizvodnjo so 
že skoraj ujeli ustrezne v evro območju. Do preloma je prišlo po prenehanju ZUJF-ovega 
dodatnega stiskanja trošenja prebivalstva in države ter povečanju stopnje DDV. Še večji so 
bili učinki ZUJF-a na prispevke, ki pa so se že v 2013 vrnili na raven, okoli katere so nihali 
vse od začetka krize. Še bolj sta kriza in ekonomska politika prizadeli prihodke od davkov 
na dohodek in premoženje. 
Krediti še naprej zavirajo rast; julija so se zmanjšali tako krediti podjetjem kot tudi 
gospodinjstvom. Dinamika kreditov podjetjem močno zaostaja za dinamiko kreditov 
v evro območju, čeprav je rast slovenskega gospodarstva hitrejša. Nezadostna kreditna 
podpora podjetjem tako še naprej zavira gospodarsko aktivnost. Čeprav je zadolženost 
gospodarstva že lani padla pod povprečno zadolženost v evro območju, regulator in banke 
ne popuščajo pri zaviranju kreditne rasti. Medtem ko v evro območju banke že od začetka 
2014 neto zmanjšujejo kreditne zahteve, so jih banke v Sloveniji še v začetku letošnjega leta 
povečevale. Navkljub zmanjševanju kreditov se depoziti še naprej povečujejo. Pri posojilnih 
in depozitnih obrestih ni opaznih sprememb. 
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
12
Presežek na plačilni bilanci se vztrajno povečuje. Po sedmih mesecih je presegel poldrugo 
milijardo evrov, presežek na računu blaga milijardo, na računu storitev pa 1.1 milijardo. 
Zaradi prodaj podjetij pa vztrajno narašča tudi primanjkljaj na računih primarnih in 
sekundarnih dohodkov. K prvemu je odliv prek računa kapitala prispeval 0.6 milijarde 
evrov, k primanjkljaju na računu sekundarnih dohodkov pa je neto odliv iz državne blagajne 
prispeval 0.2 milijarde evrov. Na finančnem računu je letošnje leto precej mirnejše od 
lanskega, do julija je prišlo do povečanja obveznosti predvsem zaradi preventivne zadolžitve 
države. Bruto in neto zunanji dolg se zmanjšujeta, donosi na slovenske desetletne obveznice 
nihajo na ravni italijanskih in španskih. 
HOW LONG WILL WE BE ABLE TO 
RELY ON EXPORTS ONLY
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Large swings in exports remain a key risk factor for performance of the Slovenian economy 
which continues to be highly dependent on export demand. The recovery in domestic 
spending components is, despite recent acceleration of households spending, government 
spending and investment, slow and cumulatively very modest. Without changes in economic 
policy it is not possible to expect that growth in Slovenia would markedly accelerate 
relative to the euro area. The key to growth would be increased government spending and/
or increased credits, at least to households. However, there is no indication that anything 
will change.
 
In July, growth of exports and imports slowed while trade surplus increased, especially at 
the expense of positive balance in trade outside the EU. Terms of trade were in the second 
quarter almost 2% more favorable than in the same period last year, which is significantly 
better than in the rest of the EU28. By the dynamics and balance of exports and imports 
Slovenia has been at the average level of EU28.
 
The business climate improved at the end of the summer due to increased confidence in 
the manufacturing sector, stabilization of confidence in the services sector, and greater 
13
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
confidence in construction and retail trade. Economic sentiments in August compared with 
August last year improved throughout the EU28: due to more orders in the construction 
sector and improving expectations in retail trade and in manufacturing.
 
Industrial production in July recovered, the trend is rising. Both, mining and processing 
activities contributed. Industrial production in the EU weakened in June, the differences 
between states remain high, this time the best performers were Netherlands and Denmark, 
the worst Portugal and Croatia.
 
The value of finished construction works declined. The number of tourist overnight stays 
increased in early summer; the performance was helped by domestic tourists. Air transport 
is constantly growing, urban transportation is remaining stable, transportation in the Port 
of Koper is increasing.
 
The situation on the labor market has improved; the number of active persons and 
employees is increasing, the number of jobseekers decreasing. The labor market is becoming 
increasingly precarious; inflow of to employment offices is more and more dominated by 
inflows of people who lost their terminated jobs, outflows by those who get new precarious 
jobs.
 
Long-term dynamics of consumer prices in August fell for the twelfth consecutive month. 
Prices of goods decreased, prices of services grew very slowly. The cost of living index was 
in August pushed upward by prices of electricity and holiday packages while they were 
pushed downwards by prices of petroleum products and seasonal vegetables. In the euro 
area, retail sale prices barely move. Industrial producer prices continue to fluctuate around 
zero. Price expectations indicate no major changes in the near future, indeed, they suggest 
that deflation might intensify. World commodity prices continue to fall.
 
Wages increased, their long-term dynamics turned up. In June, they increased the most in 
agriculture, manufacturing and electricity production, while they decreased in transport 
and financial activities. Wages in general government sector fell, the most in health care, 
while in education they rose. In the longer run, wages in the government sector and in 
education are slowly growing, in health care they are falling. 
 
Increased wages in the business sector are reflected in the dynamics of unit labor costs 
which accelerated in market activities while the dynamics in the non-market services lagged 
behind the pace in the euro area.
 
The dynamics of general government revenues remains favorable. Until August, public 
revenues exceeded last year revenues for 293 million euro. In August, taxes on production 
and imports fell; the bulk of the reduction was caused by value added tax, while a strong 
drop in oil prices allowed an increase in excise duties. Direct taxes and other revenues grew 
as well.
 
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
14
The revenue of taxes on production almost reached the corresponding revenue in the 
euro area. A break occurred after the cessation of austerity measures which additionally 
compressed consumption of the households, and with the increase of value added tax rate. 
An even greater, though short lasting effects had the austerity measures on the social 
contributions which but soon returned to a level at which they have fluctuated since the 
beginning of the crisis. The revenues from taxes on income and wealth were even more 
affected by the crisis and by the austerity policy.
 
Loans continue to hinder growth. In July, both loans to companies and to households were 
reduced. The dynamics of the loans to companies significantly lags behind the dynamics 
of the loans in the euro area, although economic growth in Slovenia is faster. Insufficient 
credit support to business sector continues to inhibit economic activity, although demand 
for credits by companies is large enough. The indebtedness of the business companies 
fell below the average indebtedness in the euro area. Nevertheless, the regulator and the 
banks do not give up in braking the credit growth. While in the euro area banks have been 
reducing credit requirements since the beginning of 2014, in Slovenia, the requirements 
boosted at the beginning of this year. Deposits continue to increase due to large surpluses 
in transactions with the rest of the world which cause large net inflows in the accounts of 
companies. There have been no changes in the deposit and lending interest rates.
 
The surplus of the current account is steadily increasing; after seven months, it has exceeded 
one and a half billion euro, the surplus in the goods account exceeded one billion, and on 
the account of services 1.1 billion. Sales of companies to foreigners are steadily increasing 
the deficit at the account of primary and secondary income. Thus, the outflow through the 
capital account contributed 0.6 billion euro to the deficit. The treasury contributed 0.2 
billion euro to the deficit on the account of secondary incomes. The state on the financial 
account has been much calmer than last year. In July, liabilities increased mainly due to 
preventive borrowing by the government. Gross and net external debts are slowly declining, 
yields on Slovenian ten-year bonds fluctuate at the level of corresponding Italian and 
Spanish bonds.
15
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Visoka izvozna ranljivost sedanje rasti se nadaljuje 
Podatki o mesečnem trošenju so dostopni do junija. Domače trošenje je junija opazno pospešilo. 
Poraslo je za 6.4%, bolj dolgoročna rast se je povečala še izraziteje; trendna rast se je celo 
podvojila in krepko presegla 6% na letni ravni. Hitro so naraščale vse tri osnovne komponente 
domačega trošenja, tako trošenje prebivalstva, tekoče trošenje države in investicije. 
Trošenje prebivalstva se je junija povečalo za 5.7%, investicije za 3.2%, tekoče trošenje države 
pa se je povečalo za preko 20%. Vse tri komponente so trendno naraščale po preko 6% letno. 
Izvozno povpraševanje se je junija prav tako zelo močno povečalo (za 9.4%), trendno je 
naraščalo celo po preko 12% na letni ravni; izvoz v evro območje se je povečal bistveno bolj 
od izvoza v ostali svet (ta se je medletno povečal le za 5.6%). Podatki o izvozu so dostopni 
tudi za julij, ko je dinamika izvoza opazno opešala, saj se je izvoz zmanjšal za 8.8%. Tudi 
bolj dolgoročna dinamika se je umirila, trendna rast je padla na samo okoli 1.5% letno. 
Končno trošenje – investicije v stroje in naprave ter trošenje prebivalstva
0.5
0.6
0.7
0.8
0.9
1.0
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.3
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
0.9
1.0
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
1.12
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.65
0.70
0.75
0.80
0.85
0.90
0.95
1.00
1.05
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
TROŠENJE PREBIVALSTVA - TRAJNE DOBRINETROŠENJE PREBIVALSTVA - NETRAJNE DOBRINE
INVESTICIJE V STROJE IN OPREMO INVESTICIJE V TRANSPORTNE NAPRAVE
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Slovenija
evro evro
evro
evro
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Komponente končnega trošenja;  nominalne in desezonirane vrednost i ;  normirane na 2008/I I I=1;  obdobje 
rast i  BDP je osenčeno 
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
16
Velika nihanja izvoza predstavljajo ključno tveganje uspešnosti slovenskega gospodarstva, 
saj še naprej ostaja (tudi zaradi narave ekonomske politike) izrazito odvisno samo od 
izvoznega povpraševanja, saj je okrevanje ostalih komponent trošenja zelo(!) počasno in 
doslej, kumulativno, zelo skromno. 
Gospodarska aktivnost se je v zadnjem poizkusu okrevanja začela povečevati konec 2012. 
Od takrat neprekinjeno in krepko raste samo izvoz, ki istočasno tudi narašča tako hitro 
kakor v evro območju. V sredini letošnjega leta je raven izvoza Sloveniji za 10% (v evro 
območju pa za 15%) višja kot v pred-kriznem obdobju.
Neprekinjeno, vendar počasi (po okoli 1% nominalno na leto), naraščata še trošenje 
prebivalstva za netrajne dobrine ter investicije v transportne naprave. Obe komponenti 
naraščata enako hitro kot v evro območju. 
Investicije v nestanovanjske gradbene objekte so (zaradi evropskih sredstev) na prehodu iz 
2013 v 2014 sicer močno pospešile, vendar sedaj na doseženi malo višji ravni stagnirajo, 
tako kot investicije v nestanovanjske gradbene objekte v evro območju. 
Ostale komponente naraščajo počasneje kot v evro območju, torej relativno rast BDP v 
Sloveniji zmanjšujejo.
17
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
Končno trošenje – Izvoz, tekoče trošenje države, investicije v gradbene objekte
0.75
0.80
0.85
0.90
0.95
1.00
1.05
1.10
1.15
1.20
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.97
0.98
0.99
1.00
1.01
1.02
1.03
1.04
1.05
1.06
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
0.9
1.0
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.4
0.5
0.6
0.7
0.8
0.9
1.0
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
IZVOZ
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Slovenija
evro
evro
evro
evro
OSTALI GRADBENI OBJEKTI STANOVANJSKA GRADNJA
DRŽAVA
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Komponente končnega trošenja;  nominalne in desezonirane vrednost i ;  normirane na 2008/I I I=1;  obdobje 
rast i  BDP je osenčeno 
Trošenje države in investicije v stroje in opremo stagnirajo, čeprav obe komponenti 
končnega trošenja v evro območju naraščata (čeprav počasi). Trošenje države že štiri leta 
nominalno stagnira, medtem ko v evro območju narašča, tako da je bilo tekoče trošenje 
države v Sloveniji konec drugega četrtletja za približno 9% nižje kot v evro območju, 
seveda relativno glede na pred-krizno obdobje.
Trošenje prebivalstva za trajne dobrine, ki je v drugi polovici 2014 pospešilo, sedaj že tri 
četrtletja stagnira, medtem ko v evro območju opazno narašča. 
Investicije v stanovanjske objekte se v Sloveniji še vedno počasi zmanjšujejo, medtem ko 
v evro območju stagnirajo, v 2015 so bile 40% višje kot v Sloveniji glede na pred-krizno 
obdobje. 
Brez sprememb v ekonomski politiki (fiskalni ali monetarni) potemtakem ni pričakovati, 
da bi rast v Sloveniji opazno pospešila glede na evro območje. Ključno za rast je očitno 
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
18
povečano trošenje države in/ali večje kreditiranje, vsaj prebivalstva. Vendar nič ne kaže, 
da bi se kaj spremenilo. Kot kaže komentar v točki 10, je zadolženost podjetij padla že 
daleč pod raven v evro območju, vendar so kreditni standardi v Sloveniji še vedno bistveno 
ostrejši, tako da krediti podjetjem še naprej padajo. Celo krediti prebivalstvu praktično 
stojijo, čeprav je prebivalstvo v Sloveniji najbolj solventno v evro območju.
2. Ob umirjanju dinamike rasti zunanjetrgovinski presežek narašča
V juliju sta se rasti izvoza in uvoza nekoliko umirili, vendar se je poleti zunanjetrgovinski 
presežek še povečal, posebno na račun ponovno pozitivnega salda v trgovanju izven EU. 
Cenovni pogoji menjave so bili v drugem četrtletju letos skoraj 2% ugodnejši kot v enakem 
obdobju lani, kar je bistveno bolje kot v preostali EU27. V dinamiki in saldih izvoza in 
uvoza letos Slovenija dosega rezultate na ravni povprečja EU28.
V juliju 2015 je bil skupni izvoz 2123 milijonov € (4.8% več kot julija 2014), skupni uvoz 
1959 milijonov € (0.5% manj kot leto prej), kar pomeni presežek 164 milijonov € oziroma 
108.4% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je odprema blaga v članice EU znašala 1597 
milijonov € (2.7% več kot pred letom), prejem blaga iz članic EU 1611 milijonov € (0.3% 
več kot leto prej), kar pomeni primanjkljaj 14 milijonov € oziroma 99.1% pokritje uvoza 
z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 526 milijonov € (11.8% več kot julija 
lani), uvoz 348 milijonov € (4.5% manj kot leto prej), kar da presežek 178 milijonov € 
oziroma 151.1% pokritje uvoza z izvozom.
V prvih sedmih mesecih 2015 je skupni izvoz znašal 14045 milijonov € (5.6% več kot v 
enakem obdobju lani), skupni uvoz 13526 milijonov € (3.3% več), kar pomeni presežek 519 
milijonov € oziroma 103.8% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bila 
petmesečna odprema blaga 10846 milijonov € (6.9% več kot leto prej), prejem blaga 10883 
milijonov € (5.7% več kot v enakem obdobju lani), kar pomeni primanjkljaj -37 milijonov € 
oziroma 99.7% pokritje prejema z odpremo blaga. Izvoz v nečlanice EU je bil prvih sedem 
mesecev letos 3199 milijonov € (1.4% več kot lani), uvoz 2643 milijonov € (4.4% manj kot 
lani), kar da presežek 556 milijonov € ali 121.0% pokritje uvoza z izvozom. 
19
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
Trgovinska menjava 
1,700
1,750
1,800
1,850
1,900
1,950
2,000
2,050
2012 2013 2014 2015
-1090 -576
+329
uvoz
izvoz
mil. €
Vir :  SURS, 
Opomba:  desezonirani  podatki ,  števi lke med čr tama so letni  podatki
Za dinamiko blagovne menjave so podatki do vključno julija 2015, ko je bila mesečna 
dinamika slovenskega izvoza rahlo pozitivna (0.08%) in povsem enaka dinamiki uvoza 
(0.08%). V drugem četrtletju letos je bilo razmerje med cenami izvoza in cenami 
uvoza Slovenije 1.019, v preostali EU27 pa 1.006, kar pomeni, da so se cenovni pogoji 
zunanjetrgovinske menjave Slovenije izboljšali in to celo nekaj bolj kot v preostali EU27. 
V prvem polletju skupaj je bil izvoz blaga iz evro območja 6%, uvoz v evro območje pa 3% 
večji kot v enakem obdobju 2014, kar je na ravni slovenskih porastov. Med 28 članicami 
celotne EU je Slovenija dosegla v polletni rasti izvoza 10.-12. mesto, pri rasti uvoza pa 
8.-11. mesto. Je med 13 članicami EU28 s pozitivno trgovinsko bilanco v prvem polletju 
2015. 
3. Gospodarska klima v avgustu boljša
Gospodarska klima se je ob koncu poletja otoplila. Po anketi Statističnega urada Republike 
Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bila vrednost njenega kazalnika v avgustu glede 
na mesec poprej za 3,4 odstotne točke višja, od avgusta 2014 je višja za 8,5 odstotne točke, 
hkrati pa je njegova vrednost za skoraj 11 odstotnih točk višja od dolgoletnega povprečja. 
Porast vrednosti kazalnika gospodarske klime v avgustu je bil med drugim posledica 
zvišanja vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki je bila za 2 odstotni 
točki višja kot julija, glede na avgust 2014 je bila njegova vrednost višja za 6 odstotnih točk, 
glede na dolgoletno povprečje pa za 10 odstotnih točk. Pričakovanja za naslednje tri mesece 
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
20
so se v avgustu v primerjavi s predhodnim im mesecem večinoma izboljšala; znižala se je 
le vrednost kazalnika pričakovane cene. 
V storitvenih dejavnostih se je klima ustalila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v 
teh sektorjih v avgustu enaka kot predhodni mesec in hkrati za 8 odstotnih točk višja od 
dolgoletnega povprečja, v primerjavi z avgustom lani pa je bila njegova vrednost višja za 
9 odstotnih točk. 
Naročila
-80
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
2012 2013 2014 2015
-80
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
2012 2013 2014 2015
GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija
EU28
EU28
normalna raven naročil normalna raven naročil
PREDELOVALNA DEJAVNOST
Vir :  Eurostat
Zaupanje v gradbeništvu se je popravilo; vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju je bila 
v avgustu za odstotno točko višja kot julija 2015 in za 3 odstotne točke nižja kot avgusta 
2014. Pomenljivo je, da so se vrednosti kazalnikov pričakovanj v gradbenem sektorju za 
naslednje tri mesece v primerjavi z julijem večinoma znižale; zvišala se je le vrednost 
kazalnika pričakovana skupna naročila, medtem ko se vrednosti kazalnikov pričakovano 
zaposlovanje in pričakovane cene nista spremenili. 
Ankete SURS-a kažejo, da se je zaupanje v trgovini na drobno v avgustu povečalo, vrednost 
kazalnika je bila glede na predhodni mesec višja za 11 odstotnih točk, glede na avgust 2014 
pa za 5 odstotnih točk. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se avgusta v primerjavi s 
prejšnjim mesecem večinoma okrepila, znižale so se samo vrednosti kazalnikov pričakovano 
zaposlovanje, pričakovana skupna nabava in prodajne cene. 
Gospodarska klima se je avgusta v primerjavi z enakim mesecem v letu 2014 v celotni 
EU28 popravila. V gradbeništvu so se naročila glede na mesec prej zvišala za 0,7 odstotne 
točke, glede na avgust lani pa so višja za slabih 7 odstotnih točk. Glede na julij so se v 
avgustu za 7,5 odstotnih točk zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, pričakovanja v 
predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju popravila za 1,1 odstotne točke. 
21
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija višja
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila. Po podatkih SURS-a je bila 
industrijska produkcija v juliju 2015 za 3,3% višja kot v enakem mesecu leta 2014, glede 
predhodni mesec pa se je vrednost povišala za 0,9%. Impulzni trend kaže, da se je v juniju 
2015 industrijska produkcija zviševala po stopnji 1,33%. 
Dejavnost rudarstva se je po podatkih SURS-a v letošnjem juliju v primerjavi z julijem 
2014 povečala za 7,6%, glede na junij 2015 pa zmanjšala za slabih pet odstotkov. Impulzni 
trend pa kaže, da se je v letošnjem juniju dejavnost rudarstva zviševala po stopnji 5.66%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po podatkih SURS-a v juliju v primerjavi z julijem 
2014 povišala za 4 odstotke, glede na mesec prej pa za 1,1%. Impulzni trend pa kaže, da se 
je v juniju dejavnost predelovalne industrije zviševala po stopnji 1,29%. 
Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v juniju glede na maj industrijska produkcija 
v EU28 upadla za 0,2%, na območju evra (EA19) pa za 0,4%. Glede na junij lani pa je v 
letošnjem juniju industrijska produkcija v EU28 porasla za 1,2%, na območju evra pa za 
1,7%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija 
v juniju glede na mesec poprej najbolj porasla na Nizozemskem (3,9%) in na Danskem 
(4,2%), najbolj pa je upadla na Hrvaškem (-2,9%) in na Portugalskem (-2,1%).
5. Zmeren padec gradbeništva in porast turističnega povpraševanja 
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del junija letos za 1,8% nižja od vrednosti 
gradbenih del, opravljenih v maju, vrednost opravljenih gradbenih del v juniju v primerjavi 
z istim mesecem 2014 pa se je zmanjšala za dobrih 13 odstotkov.
Skupno število turističnih prenočitev se je v zgodnjem poletju povečalo. Junija jih je bilo 
za 6,7% več kot v enakem mesecu leta 2014, skupno število prenočitev v šestem mesecu 
letos pa se je zviševalo po mesečni stopnji 1,3%. Pri tem je prišlo do porasta domačega 
turističnega povpraševanja, saj je v juniju število turističnih prenočitev domačih gostov 
poraslo za 7,4% glede na junij 2014. Impulzni trend prenočitev domačih gostov v letošnjem 
juniju kaže rast po stopnji 0,28%. V juniju letos se je tudi število prenočitev tujih gostov 
povečalo in sicer za 6,3% glede na enak mesec v letu 2014, impulzni trend prenočitev tujih 
gostov v juniju kaže pozitivno rast po stopnji 1,63%.
Podatki SURS-a o transportu za junij 2015 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih 
za 19% več potnikov kot junija lani, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v 
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
22
zračnem prevozu prav tako večje in sicer za 22%. V cestnem mestnem prevozu je bilo junija 
prepeljanih približno enako število potnikov kot v istem mesecu 2014. V luki Koper je bil 
blagovni promet v juniju za 9% večji kot junija lani. 
6. Brezposelnih nekoliko manj
Na trgu dela se je stanje nekoliko popravilo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih 
SURS-a v mesecu juniju 2015 povečalo na 917310 oziroma za 12 oseb glede na mesec prej, 
glede na junij 2014 pa se je število zmanjšalo za dobrih 2 tisoč oseb oziroma 0,2 odstotka. 
V juniju je bilo v Sloveniji 807065 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na maj se je število 
delovno aktivnih povečalo za 2152 oseb, glede na junij 2014 pa se je to število povečalo za 
4976 oseb ali 0,6%. Med zaposlenimi jih je bilo še vedno slabih 93% zaposlenih pri pravnih 
osebah, njihovo število pa se je od junija lani povečalo za 1,4 odstotka. Število zaposlenih 
pri fizičnih osebah se je glede na junij 2014 povečalo za 0,9%. Med samozaposlenimi pa je 
bilo 66% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v juniju povečalo za 
91, od junija 2014 pa za 4,6%. 
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec avgusta 2015 registriranih 107935 
brezposelnih oseb, kar je za 1622 oseb oziroma 1,5% manj kot ob koncu julija, v primerjavi 
z avgustom 2014 pa je bilo brezposelnih oseb manj za šest odstotkov. V letošnjem avgustu 
se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 5754 brezposelnih oseb, kar je slabih 
20% manj kot v juliju in za 3,1% več kot avgusta 2014. Med novo prijavljenimi je bilo 
664 iskalcev prve zaposlitve, 1014 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3200 
brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je avgusta 
letos znašal 7376 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 
4701, kar je 10,1% manj kot julija in 10,5% več kot avgusta lani. 
Iskalci dela
105,000
110,000
115,000
120,000
125,000
130,000
135,000
2011 2012 2013 2014 2015
število
Vir :  ZRSZ
23
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
Po podatkih Eurostata je bila julija 2015 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA19) 
10,9%, kar je 0,2 odstotne točke manj kot predhodni mesec ter 0,7 odstotne točke manj 
kot julija lani. V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti 
v juliju 9,5% in se je glede na enak mesec v 2014 zmanjšala za 0,7 odstotne točke. Po 
Eurostatovih ocenah je bilo julija v EU28 23,1 milijona brezposelnih oseb, od teh 17,5 
milijona na območju evra. Med članicami EU so v juliju najnižjo stopnjo brezposelnosti 
imeli v Nemčiji (4,7%) in na Češkem (5,1%), najvišjo pa v Španiji (22,2%) in v Grčiji, za 
katero majski podatek znaša 25,0%.
CENE, PLAČE, STROŠKI DELA
7. Cene se dolgoročno še naprej znižujejo 
Avgusta so cene porasle za 0.1%, bolj dolgoročno pa so se zmanjšale za 0.3%. Dolgoročna 
dinamika cen (merjena z rastjo impulznega trenda kot medletno rastjo) se je zmanjšala že 
dvanajsti mesec zapored. Še naprej se blago ceni, storitve pa (sicer počasi) dražijo; avgusta 
se je blago pocenilo za 0.1%, storitve pa so se podražile za za 0.6%! Dinamiko skupnih 
življenjskih stroškov še naprej diktirajo predvsem padajoče cene energentov, saj padajo po 
skoraj 7% na leto.
Rast življenjskih stroškov so avgusta potiskale navzgor cene električne energije in 
počitniških paketov (vsaka od teh skupin je k dinamiki cen prispevala po 0.1 točke), navzdol 
pa so avgusta cene še naprej stiskali naftni derivati sezonsko pa tudi zelenjava (cene goriv 
so skupne cene zmanjšale za 0.2 toče, zelenjava pa za 0.1 točke). 
Harmonizirana inflacija
-1
0
1
2
3
4
2012 2013 2014 2015
%
Slovenija
ciljna inflacija ECB
evro območje
Vir :  Eurostat
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
24
Med državami primerljivo rast cen kaže harmoniziran indeks življenjskih potrebščin, ki je 
bil avgusta že 0.6% nižji kot pred enim letom. Tudi v celotnem evro področju se cene komaj 
premikajo, vendar se dolgoročno še ne zmanjšujejo. Tako so avgusta medletno rastle po 
0.2%. Navzdol jih tiščijo predvsem cene energentov, ki padajo po 7.1% na leto, medtem ko 
cene blaga (brez energije) naraščajo medletno po 0.6%, storitev pa po 1.2%. 
Cene industrijskih proizvajalcev še naprej nihajo okoli ničle. Julija so se tako znižale 
za 0.2%, bolj dolgoročno pa so naraščale po 0.2% letno. Znižale so proizvajalčeve cene 
produktov za izvoz (za 0.4%), medtem ko so proizvajalčeve cene za domači trg ostale 
nespremenjene. Po namenu porabe so proizvajalčeve cene julija padale pri surovinah, 
energentih in proizvodih za široko porabo, le pri investicijskih proizvodih so se povečevale.
Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb v bližnji prihodnosti, kažejo, da se bo, če 
že, pešanje cen samo še okrepilo. Pričakovane cene blago na drobno se še naprej zadržujejo 
opazno pod dolgoletno ravnijo (delež tistih, ki pričakujejo znižanje cen presega delež 
tistih, ki pričakujejo zvišanje za skoraj 20% vseh anketiranih). Cenovna pričakovanja pri 
proizvajalcih so začela ponovno zaostajati za dolgoletnim povprečjem, pri storitvah pa so 
pričakovanja po daljšem obdobju povečevanja sicer dosegla dolgoletno povprečje, vendar 
so se takoj ponovno obrnila navzdol.
Cene surovin še naprej padajo. V zadnjem mesecu (do 10 septembra) so se v evrih znižale, 
za 5.8%. Najbolj so se zmanjšale cene hrane (za 8.8% v evrih), medtem ko so, na drugi 
strani, cene kovin, zlata in nafte v evrih porasle, cene prvih dveh za malenkost (za okoli 
0.2%), cene nafte pa za 4.5%. 
V zadnjem letu so se surovin pocenile (v evrih) za 7.8%, najbolj nafta (za 38.4% v evrih) 
ter kovine (za 13.5% v evrih), najmanj pa hrana (za 5% v evrih), medtem ko se je zlato v 
evrih podražilo za 1.7%! 
8. Plače se še naprej počasi krepijo
Junija so se plače povečale za 0.7%. Bolj dolgoročna dinamika se je tudi opazneje obrnila 
navzgor (medletna stopnja rasti je porasla na 1.2%, trendna rast pa celo na preko 3% letno).
Junija so se plače najbolj povečale v kmetijstvu, predelovalni dejavnosti in oskrbi z 
električno energijo (za preko 2%), najbolj pa so zaostale v prometu in finančnih dejavnostih 
(za 1.2%). Bolj dolgoročno so plače najbolj naraščale v kmetijstvu, predelovalni dejavnosti 
in finančnih dejavnostih (po preko 3% letno), medtem ko so najbolj zaostajale v rudarstvu 
(kjer so v letu dni padle za 7.7%).
V povprečju javnofinančnih sektorjev so junija plače padle, najbolj v zdravstvu (za 0.9%), 
medtem ko so v izobraževanju porasle za 0.4%. Bolj dolgoročno so plače v ožji državi in 
25
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
šolstvu počasi naraščale (po 0.8% oziroma 0.2% letno), v zdravstvu pa padale (po 0.7% 
letno).
Stroški dela
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.950
0.975
1.000
1.025
1.050
1.075
1.100
1.125
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
1.20
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.92
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
evro
slo
evro
slo
evro
slo
evro
slo
PREDELOVALNA DEJAVNOST
INDUSTRIJA, RUDARSTVO IN GRADBENIŠTVO TRŽNE STORITVE
NETRŽNE STORITVE
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Enotni  stroški  dela;  normirani  na 2008/IV=1
Povečevanje plač v gospodarstvu je vidno tudi v dinamiki enotnih stroškov dela. Ta je 
namreč v gospodarstvu (industriji, in tržnih storitvah ter še zlasti predelovalni dejavnosti) v 
prvem četrtletju letos pospešila glede na dinamiko v evro območju. Istočasno pa je dinamika 
enotnih stroškov dela v netržnih storitvah še dodatno zaostala za dinamiko v evro območju. 
Konec prvega četrtletja letos je bila raven enotnih stroškov dela v netržnih storitvah za 14% 
nižja od ustrezne ravni v evro območju, glede na izhodiščno stanje tik pred izbruhom krize. 
Istočasno so enotni stroški dela v predelovalni dejavnosti glede na evro območje povsem 
ohranili, v tržnih storitvah, pa nihajo okoli ravni, ki so jo dosegli konec 2008 (na začetku 
letošnjega leta so zaostajali za evro območjem, glede na izhodiščno razdobje 2008/IV, za 
10%). Precej večji zaostanek aktivnosti storitvenih sektorjev za pred-krizno (glede na evro 
območje) torej opazno vpliva tudi na raven enotnih stroškov dela v tržnih storitvah.
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
26
FINANČNA GIBANJA
9. Tudi poleti ugodna dinamika javnofinančnih prihodkov 
Javnofinančni prihodki so avgusta porasli za 3.9%, bolj dolgoročna dinamika je tudi porasla, 
saj je medletna stopnja rasti povečala z 5.3% julija na 8% v avgustu. Kumulativno so do 
letošnjega avgusta javnofinančni prihodki presegli lanskoletne že za 293 milijonov, torej za 
dobrih 0.8% BDP. Če se upošteva, da so lani koncesije enkratno povečal prihodke države za 
okoli 140 milijonov, je letošnji izplen javnofinančnih prihodkov še toliko boljši!
Javnofinančni prihodki
0.92
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.75
0.80
0.85
0.90
0.95
1.00
1.05
1.10
1.15
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
1.12
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
Slovenija
Slovenija
evro
evro
evro
DAVKI NA PROIZVODNJO IN UVOZ DAVKI NA DOHODEK, PREMOŽENJE
PRISPEVKI
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Javnof inančni  pr ihodki ;  nominalne vrednost i  normirane na 2008/IV;  desezonirane vrednost i
Davki na proizvodnjo in uvoz so avgusta padli zaradi močne sezone in premika timinga 
vplačil. Na to kaže bolj dolgoročna dinamika davkov na proizvodnjo in uvoz, ta je namreč 
avgusta močno porasla (za preko 17%). Glavnino zmanjšanja davkov na proizvodnjo je 
povzročil davek na dodano vrednost po obračunu (za preko 70 milijonov); prav ta izpad je 
verjetno posledica tudi premika timinga vplačil. Za končno oceno trendnih vrednosti davka 
na dodano vrednost in tudi celotnih davkov na proizvodnjo in uvoz v juliju in avgustu 
27
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
bo treba počakati še za kakšen mesec. Trošarine so avgusta porasle za 6%, še bistveno 
večje pa je bilo njihovo medletno povečanje, vendar je slednje prav tako verjetno posledica 
enkratnih dogodkov na svetovnem trgu derivatov; celoletno in močno padanje cen nafte 
(padle so za okoli 50% v dolarjih) je namreč omogočilo povečanje trošarin. 
Neposredni davki in ostali prihodki so avgusta zelo močno (za prek 16%) porasli. Povečanje 
je v veliki meri posledica timinga obračuna (julijskih vračil) dohodnine. Ta se je, zaradi 
julijskega izpada, avgusta povečala kar za 126 milijonov.
Bolj dolgoročna trajektorija davčnega donosa kaže, da se donos popravlja tudi glede na 
evro območje. Le da je pospeševanje davkov na proizvodnjo (še zlasti po lanskoletnem 
dvigu davčne stopnje davka na dodano vrednost bistveno bolj izrazito, kot popravljanje 
davkov na dohodek in premoženje ali pa prispevkov. 
Davki na proizvodnjo so v prvem četrtletju letos po ravni že skoraj ujeli ustrezne prihodke v 
evro območju. Do preloma v trajektoriji donosa je očitno prišlo po prenehanju ZUJF-ovega 
dodatnega stiskanja trošenja prebivalstva in države v 2012 ter povečanja stopnje davka na 
dodano vrednost v 2013. 
Še večji (a le začasni ) so bili učinki ZUJF-a na prispevke, saj je njihova raven v 2012 padla 
skoraj za 8%. Vendar so se že v 2013 prispevki vrnili na raven, okoli katere so nihali vse od 
začetka krize (to raven so sicer dosegli že konec 2008). Zaradi padanje plač in zaposlenosti 
po začetku krize (do 2014), takšna stagnacija prispevkov sploh ne preseneča. Seveda pa 
je zaradi te stagnacije obseg prispevkov v Sloveniji zaostal za prispevki v evro območju 
za okoli 11%, čeprav je nominalni obseg produkta v Sloveniji v istem razdobju zaostal za 
ustreznim produktom v evro območju le za 6.9% (nominalni produkt v 2014 je v Sloveniji 
zaostajal za produktom v 2008 za 1.7%, v evro območju pa ga je prehiteval za 5.1%) ! 
Še bolj je kriza in ekonomska politika v pokriznem obdobju (predvsem ZUJF) prizadela 
prihodke od davkov na dohodek in premoženje. Ti so namreč najprej, zaradi krize, padli 
za okoli 10% (v evro območju za 7%), tam so nato stagnirali do 2012, potem pa so zaradi 
ZUJF-a padli še za 10% (v evro območju so od 2009 dalje vztrajno naraščali). Šele po sredini 
2013 so se začeli počasi popravljati, vendar so še v prvem letošnjem četrtletju zaostajali za 
ustreznimi davčnimi prihodki konec 2008 za okoli 15% in za ustreznimi prihodki v evro 
območju kar za 27%, čeprav je, kot rečeno, nominalni obseg produkta v Sloveniji v istem 
razdobju zaostal za ustreznim produktom v evro območju le za 6.9%!! 
Tako velika razlika med zaostankom (za evro območjem) pri davčnih prihodkih (prispevkih 
in še zlasti davkih na dohodek in premoženje) in zaostankom (za evro območjem) BDP je 
posledica prestrukturiranja razdelitve BDP v škodo (bolj obdavčenega) dela in korist (manj 
obdavčenega) kapitala (poslovnega viška), do katerega je prišlo v Sloveniji po začetku 
krize. 
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
28
10. Krediti še naprej zavirajo rast
Julija so skupni krediti po daljšem času zopet precej padli. Medtem ko so se od novembra 
2013 zmanjševali po mesečnih stopnjah manjših od 0.5%, so julija padli za 1.1%. Tako so 
se v 2015 že po sedmih mesecih zmanjšali za preko 6%.V istem času so skupni krediti v 
evro območju porasli za 0.7%. 
Krediti podjetjem
0.94
0.95
0.96
0.97
0.98
0.99
1.00
1.01
01 02 03 04 05 06 07
2015
Slovenija
evro
Vir :  ECB,  BS;  lastni  izračuni
Opomba:  Nominalni  kredit i  podjet jem; normirani  na 2015/1=1
Julija so se zmanjšali tako krediti podjetjem kot gospodinjstvom. Medtem ko je bilo 
zmanjšanje pri kreditih gospodinjstvom simbolično, so krediti podjetjem padli za 1.9%. 
Dinamika kreditov podjetjem V Sloveniji močno zaostaja za dinamiko kreditov v evro 
območju, čeprav je rast gospodarstva še enkrat hitrejša. Medtem ko so v evro območju 
krediti podjetjem v letošnjem letu stagnirali, se v Slovenji krediti podjetjem hitro 
zmanjšujejo. V šestih mesecih so se zmanjšali že za 5.5%! Nezadostna kreditna podpora 
podjetij tako še naprej opazno zavira rast gospodarske aktivnosti. Čeprav gospodarstvo 
raste opazno hitreje kot v evro območju, torej čeprav je povpraševanje po kreditih podjetij 
dovolj veliko (glej sliko) in čeprav je solventnost (zadolženost) gospodarstva že v lanskem 
letu padla opazno pod zadolženost v povprečju evro območja (zadolženost je padla pod 
3.8 EBITDA), regulator in banke ne popuščajo pri zaviranju kreditne rasti. Medtem ko 
v povprečju evro območja banke že od začetka 2014 neto zmanjšujejo kreditne zahteve 
(»mehčajo« standarde), so jih banke v Sloveniji še v začetku letošnjega leta povečevale. 
In to ne glede na dejstvo, da so kumulativne zahteve, kot kaže slika, v Sloveniji že tako 
bistveno višje kot v evro območju. 
29
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
Finančne omejitve proizvodnje v predelovalni dejavnosti
0
5
10
15
20
25
30
35
40
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
%
Slovenija
evro
Vir :  EC- AMECO; lastni  izračuni
Opomba:  Anketa;  odstotek podjet i j  predelovalne dejavnost i ,  k i  j ih  nezadostna kreditna podpora ovira pr i  proizvodnj i
Spreminjanje kreditnih standardov 
-20
0
20
40
60
80
100
120
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Slovenija
evro
Vir :ECB;  lastni  izračuni
Opomba:  Neto spreminjanje kreditnih standardov bank pr i  odobravanju kreditov podjet jem
Navkljub zmanjševanju skupnih kreditov se skupni depoziti prebivalstva in podjetij še 
naprej povečujejo. Samo v zadnjih treh mesecih so se povečali za preko 2%, v letu dni 
pa za skoraj 4%. Bolj dolgoročna dinamika je še zlasti visoka pri depozitih podjetij, saj ti 
naraščajo medletno po stopnjah preko 6%. Veliki viški v transakcijah s tujino se potemtakem 
še naprej kažejo v velikih neto prilivih na račune podjetij.
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
30
Pri obrestih julija ni bilo opaznih sprememb. Krediti prebivalstvu (za stanovanja in 
potrošnjo) in podjetjem za manjše zneske (pod milijon) so se malo pocenili (v povprečju za 
0.1 točke), večji krediti podjetjem pa so se, prav tako malo, podražili. Depozitne obrestne 
mere se niso spremenile.
11. Julija nov rekordni presežek tekoče plačilne bilance
Julijski presežek tekočega računa plačilne bilance je znašal kar 378.1 milijonov € (julija 
2014 je bil 307.2 milijonov €) kar je rezultat blagovnega presežka 243,1 milijonov € (135 
milijonov €), storitvenega presežka 223,2 milijonov€ (191 milijonov €), primanjkljaja v 
primarnih dohodkih 58,4 milijonov € (lani presežek 36.6 milijonov €) in primanjkljaja v 
sekundarnih dohodkih 29,7 milijonov € (55,3 milijonov €). K storitvenemu presežku je 
80 milijonov evrov prispeval transport, 147,5 milijonov pa potovanja oziroma turizem. 
Največji del 93 milijonov evrov primarnega primanjkljaja v višini so ustvarili neto odlivi 
prek računa kapitala, presežek na računu dela je bil 31 milijonov evrov. 
Plačilna bilanca
(milijoni evrov)
januar-julij julij
2014 2015 2014 2015
I.  Tekoči račun 1.478,8 1.562,5 307,2 378,1
1.  Blago 714,7 1.020,8 135 243,1
2.  Storitve 955,3 1.107,2 191 223,2
Transport 426,1 480,3 74,1 80,0
 - potovanja 689,6 771,3 130,3 147,5
3.  Primarni dohodki 96,8 -263,4 36,6 -58,4
od dela 254,4 248,8 31,9 31
 - od kapitala -326,0 -629,2 -1,3 -93
ostali 168,4 117,0 6,0 3,6
4.  Sekundarni dohodki -288,1 -302,1 -55,3 -29,7
 - država -209,1 -200,0 -32,5 -11,2
II.  Kapitalski račun -19,4 51,5 19,0 49,2
III.  Finančni račun 1.392,3 1.656,9 301,6 328,2
1.  Neposredne naložbe -357,9 -239,6 77,8 23,5
2.  Naložbe v vrednostne papirje -4.630,0 1.260,7 -312,1 -1.035,7
3.  Finančni derivativi -7,0 26,0 4,3 -2,9
4.  Ostale naložbe 6.223,4 598,2 533,2 1.334,3
IV.  Neto napake in izpustitve -67,1 42,9 -24,7 -99,1
Vir :  Banka Sloveni je
31
K A KO  D O L G O  Š E  S E  B O M O  L A H KO  Z A N A Š A L I  L E  N A  I Z V O Z ?
V sedmih mesecih je presežek tekoče na tekočem računu dosegel 1562,5 milijone evrov (v 
enakem obdobju lani je bil 1478,8 milijonov €), pri čemer je bil blagovni presežek 1020,8.0 
milijonov € (714,7 milijonov €), storitveni presežek 1107,2 milijonov € (955,3 milijonov €), 
primanjkljaj v primarnih dohodkih 263,4 milijonov € (lani presežek 96,8 milijona €), in 
primanjkljaj v sekundarnih dohodkih 302,1 milijonov € (288,1). K storitvenemu presežku 
je dobrih 480 milijonov prispeval transport 771 milijonov pa potovanja. K primanjkljaju 
primarnih dohodkov pa je kar 629,2 milijona evrov prispeval kapital; velik del tega so 
dobički tujih lastnikov podjetij, ker se delež njihovega lastništva povečuje se bo primanjkljaj 
na računu povečeval: v nekdanjih socialističnih gospodarstvih primarni primanjkljaj že 
presega presežke na drugih podračunih.
Na finančnem računu pa je bilo letošnje leto precej mirnejše od lanskega, do julija je 
prišlo do povečanja obveznosti (zmanjšanja terjatev) za 1656,9 milijonov € (lani v enakem 
obdobju 1392.3 milijonov €). Pri tem je bilo neto neposrednih naložb -239.4 milijone €, 
naložb v tuje vrednostne papirje neto kar 1260,7 milijonov €, obveznosti iz ostalih naložb 
pa 598 milijonov €. Ob visoko pozitivni tekoči bilanci se je v prvem polletju 2015 Slovenija 
preventivno dodatno zadolžila v tujini. 
EU28 je dosegla v juniju pozitivni saldo plačilne bilance 12.3 milijard € in 130.3 milijard € 
v mesecih do junija. V juniju so po razpoložljivih podatkih za 21 članic EU28 le štiri imele 
negativno plačilno bilanco: Latvija, Litva, Poljska in Romunija. 
Po podatkih iz Biltena Banke Slovenije je bruto zunanji dolg ob polletju znašal 44921 
milijonov € (668 milijonov € manj kot mesec prej oziroma 885 milijonov € manj kot junija 
2014. Pri tem je državnega dolga ali dolga za katerega jamči država že 63.9%. Mednarodne 
rezerve banke Slovenije so bile konec julija 2015 913 milijonov €, kar je 20 milijonov € več 
kot mesec prej oziroma 49 milijonov € več kot leto prej. 
Slovenskim desetletnim obveznicam se je donos po nekaj mesečni rasti znova znižal, je 
znaša 10. septembra znašal 1.821%, kar je znova ugodneje od Italije in Španije, s katerima 
donose običajno primerjamo.