NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Bronko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 12 - LETO 53 - CEUE, 26.3.1998 - CENA 280 SIT
ZGRABILI SO JIH ZA VRAT
Bodo rokometaši Celja Pivovarne Laško v soboto nadoknadili
sedem golov zaostanka za Zagrebčani? Stran 16.
Igle nevarnejše
od iztrebkov
Neurejena otroška igrišča in celjski mestni park. stran 7.
igrebškl rokometaši v nedeljo ekipi Celja Pivovarne Laško niso pustili
9 sape. Ostra igra in obrambe Rolanda Pušnika so ustavile Celjane,
osledica - velika negotovost pred povratnim srečanjem, ki bo v
)boto v dvorani Golovec v Celju. Finale je še vedno mogoč, toda
istveno dlje. kot smo vsi pričakovali.
KAZNI,
DA TE KAP!
Z novim zakonom do reda na cestah. Stran S2.
Na obisk
s pištolo
Poskus dvojnega umora v Celju. Stran 31.
Za žlahtnost zlato, za mesto
sijaj
Najboljša predstava na Dnevih komedije
celjski Minister v škripcih, žlahtna komedijanta
Jožica Avbelj in Zvone Agrež. Stran 17.
Ddštekane
frizure
^^rova letošnja moda in maturantski ples v
kroniki s Celjskega na strani 8.
Nova telefonska številka
hišna centrala: 422 50
2
DOGODKI
Bo na Celjskem 30 občin?
Volivci se bodo o ustanovitvi sedmih novih občin odločali 19. aprila
Kar dva dni, minulo sredo in četrtek, so državnozborski
poslanci rešetali predloge za ustanovitev novih občin. Približ-
no tretjino vseh, predlaganih v vladi, državnozborski komisiji
za lokalno samoupravo in posameznih strankah, ki so vložile
amandmaje, so poslanci potrdili in v Sloveniji bodo volivci v
nedeljo, 19. aprila, na referendumih odločali, v kakšnih obči-
nah želijo živeti.
Referendumi bodo seveda
izvedeni zgolj na tistih ob-
močjih, kjer bo lokalna sa-
mouprava po slovensko do-
bila novo podobo. Poslanci so
potrdili predloge za oblikova-
nje 36 novih občin, na Celj-
skem pa bodo na volišča odšli
volivci iz delov današnjih ob-
čin Podčetrtek, Vojnik, Luče,
Žalec in Laško.
Iz območja občine Podčetr-
tek naj bi se izločila samostoj-
na občina Bistrica ob Sotli, iz
vojniške samostojna občina
Dobrna, iz občine Luče pa
Solčava. Zdajšnja žalska ob-
čina bo razdeljena v 5 refe-
rendumskih območij, volivci
pa se bodo odločali za življe-
nje v samostojnih občinah
Žalec, Polzela, Braslovče,
Prebold in Vransko-Tabor.
Na volišča bodo odšli še kra-
jani Obrežja, ki so zdaj vklju-
čeni v laško občino, po no-
vem predlogu pa naj bi njiho-
vo naselje sodilo v občino Ra-
deče.
Za dan referenduma so po-
slanci določili nedeljo, 19.
april, minuli petek pa so zače-
li teči roki za opravila, ki so
potrebna za njegovo izvedbo.
V tem času bo morala vlada
oziroma resorno ministrstvo
za lokalno samoupravo po-
skrbeti še za nekaj - za tisto,
kar je v celotni razpravi o
oblikovanju novih občin, ves
čas manjkalo. Poslanci so na-
mreč z večino glasov sprejeli
predlog Aurelia Jurija, da je
treba pred izvedbo referen-
dumov ljudi na zainteresira-
nih območjih seznaniti s se-
danjim položajem in načrto-
vanimi spremembami siste-
ma financiranja občin, pa tudi
z učinki, ki jih bodo spre-
membe imele na obseg de-
narja, namenjenega vsaki no-
voustanovljeni občini.
IVANA STAMEJČIČ
Lašcani delali pošteno
Pd ugotovitvah računske-
ga sodišča, ki je pred dnevi
zaključilo revizijo poslova-
nja občine Laško za zadnja
tri leta, je občina po večini
gospodarila v skladu z zako-
ni, čeprav je računsko sodiš-
če ugotovilo tudi nepravil-
nosti in pomanjkljivosti.
O ugotovitvah računskega
sodišča je razpravljal tudi
petčlanski nadzorni odbor
laške občine, ki je po besedah
predsednika odbora Jožeta
Pušnika posebno pozornost
namenil priporočilom račun-
skega sodišča. To se je na-
mreč najbolj obregnilo ob
neizterjane dolgove iz naslo-
va kreditov za pospeševanje
podjetništva, saj posojila iz
leta 1993 mnogi sploh niso
vračali. Zato sta tako račun-
sko sodišče kot nadzorni od-
bor prepričana, da spremem-
ba pogojev glede vračarija teh
posojil, ki jo je konec lanske-
ga leta sprejel laški občinski
svet, ni bila gospodarna odlo-
čitev, saj je med drugim vpli-
vala tudi na primanjkljaj ob-
činskega proračuna, ki za lani
znaša milijon 121 tisoč tolar-
jev. Sprememba pogojev po-
meni manjši vir občinskih pri-
hodkov, zato bodo v Laškem
morali zaradi te odločitve naj-
ti dodatna sredstva.
Poleg tega je računsko so-
dišče med pomanjkljivostmi
navedlo tudi neustrezno ure-
jeno področje stavbnih zem-
ljišč in priporočilo bolj ažurno
izterjavo stanarin, kot izredno
pereč problem pa ugotovilo
neurejeno premoženjsko bi-
lanco z občino Radeče. Dolo-
čene nepravilnosti je računsko
sodišče ugotovilo tudi pri iz-
plačevanju sejnin zaposlenim
v občinski upravi, nedosledne-
mu upoštevanju javnih razpi-
sov pri oddaji nekaterih inve-
sticijskih del ter neobjavljenih
rebalansih proračuna za leto
1995 in 1996 v uradnem listu.
Nekaj pripomb pa so imeli
tudi na višino osebnih dohod-
kov za tiste vodje posameznih
občinskih oddelkov, ki nimajo
visoke izobrazbe.
Računsko sodišče je še pri-
poročilo, naj občina prevza-
me nekakšno kontrolo nad
poslovanjem krajevnih skup-
nosti oziroma naj vodenje fi-
nanc krajevnih skupnosti v
prihodnje prevzamejo občin-
ske službe. Ugotovili so na-
mreč, da so se posamezne
krajevne skupnosti mimo ve-
denja občine močno zadolže-
vale.	SM
»Premaknjene«
lire
v noči s sobote, 28. mar-
ca, na nedeljo, 29. marca,
jie pozabite premakniti
ure: ob 2. uri premaknite
urine kazalce za uro na-
prej, potem pa sladko zas-
pite. Lepe sanje vam žeh-
mo, pa ne le na to, najkraj-
šo noč v letu! Uro iz izgub-
ljene noči bomo nadokna-
dili jeseni.
37. seja Občinskega sveta Mestne
občine Celje
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset sklicuje v
ponedeljek, 30. marca ob 8. uri, 37. sejo, ki se bo nadaljevala v torek, 3L
marca, ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
Na seji bodo svetniki obravnavali naslednje točke dnevnega reda: pod 3 -
poročilo o realizaciji sklepov Občinskega sveta MOC od 30.3.1995 do 1998
in potrditev zapisnika: 35. seje občinskega sveta z dne 15.12. 1997,12.1.
1998 in 19.2. 1998, 3. izredne seje občinskega sveta z dne 19.2. 1998, 36.
seje občinskega sveta z dne 23. in 24.2.1998 ter 4. izredne seje občinskega
sveta z dne 6.3.1998; pod 4-a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge,
b) vprašanja, pobude in predlogi; pod 5 - predlogi Komisije za mandatna
vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade ter imenovanje nado-
mestnega člana v Nadzorni odbor Mestne občine Celje; pod 6 - predlogi za
podelitev priznanj Mestne občine Celje za leto 1998; pod 7 - odlok o
potrditvi zaključnega računa proračuna Mestne občine Celje za leto 1997;
pod 8 - potrditev zaključnih računov skladov občine Celje za leto 1997 in
sicer a) Sklada stavbnih zemljišč občine Celje, b) Stanovanjskega sklada
občine Celje inc) Sklada za razvoj obrti in podjetništva občine Celje; pod9-
a)	Odlok o proračunu Mestne občine Celje za leto 1998 - prva obravnava s
Predlogom prireditev in praznovanj v Mestni občini Celje v letu 1998 ter s
programi in finančnimi načrti Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje za
leto 1998, Stanovanjskega sklada občine Celje za leto 1998 in Sklada za
razvoj obrti in podjetništva občine Celje za leto 1998; pod 10 - Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Celjske
lekarne - prva obravnava; pod 11 - Sklep o določitvi nepremičnin in opreme,
ki sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture v Mestni občini
Celje; pod 12 - preventivni program preprečevanja nasilja v celjskih
osnovnih šolah (predstavitev); pod 13 - poročilo o delu občinske straže; pod
14 - odlok o komunalnem nadzoru v Mestni občini Celje - druga obravnava;
pod 15 - garažna hiša Glazija; pod 16 - program priprave planske dokumen-
tacije in prostorskih izvedbenih aktov Mestne občine Celje za leto 1998; pod
17 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Lisce
- druga obravnava; pod IS-a) predlog stališč do pripomb in predlogov na
javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Lava,
b)	odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Lava -
prva obravnava; pod 19-a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno
razgrnjeni osnutek ureditvenega načrta Šmiklavž - IH. faza, b) odlok o
ureditvenem načrtu za razširitev glinokopa v Šmiklavžu - III. faza - prva
obravnava; pod 20 - sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta
Ledina na Teharjah; pod 21 - sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in
dopolnitev zazidalnega načrta Gospodarska cona v Celju (območji ZN
Industrija jug in ZN industrija sever) - Klima, Alpeks ter pod 22 - pismo o
nameri Direkcije za državne ceste v zvezi z rekonstrukcijo Mariborske
ceste.
Stavkajočega ŠvigI ja
moti mraz
Mitja Švigelj je trdno pre-
pričan, da se slovenskemu
hmelju in njemu godi huda
krivica, zato se je prejšnji
četrtek ponovno odločil za
gladovno stavko, tokrat pred
Prothasijevim dvorcem na
Trgu celjskih knezov v Ce-
lju.
Diplomirani ekonomist iz
Velenja se je letos že prej mi-
slil odločiti za gladovno stav-
ko, vendar tega zaradi
zdravstvenih težav ni storil.
Sicer se hmeljarska afera vle-
če že osem let, od kar Švigelj
očita vodilnim v Hmezad Ex-
portu, članom Hmeljne komi-
sije pri kmetijskem ministrs-
tvu ter nekaterim slovenskim
politikom, ministrom in tožil-
cu, da naj bi takoimenovana
»zelena bratovščina« v letih
med 1990 in 1995 z mešanjem
savinjskega hmelja z manj
kakovostnim uvoženim hme-
ljem ogoljufala savinjske pri-
delovalce hmelja za približno
15 do 20 milijonov mark, s
svojim početjem pa naj bi kr-
šila tudi določila o geografski
zaščiti uveljavljenih znamk
slovenskega hmelja. Mitja
Švigelj se tako z gladovno
stavko bori poti organizirane-
mu kriminalu in proti nekate-
rim, po njegovem prepriča-
nju, vodilnim akterjem v
hmeljarski aferi, ki so uničili
renome slovenskega hmelja.
Švigelj zahteva razrešitev
tožilcev Milana Birse in Bori-
sa Ostruha ter svojo rehabili-
tacijo, državnemu zboru pa
postavlja vprašanje, zakaj or-
gani pregona ne preprečijo
goljufije s hmeljem.
Šviglja, ki je v torek stavkal
šesti dan, zelo motijo nizke
nočne temperature, kakor pa
sam pravi, bo z gladovno
stavko vztrajal do mejne toč-
ke.	US, Foto: G. KATIČ
NA KRATKO ^
Slovenski planinci v Celju
CEUE - V soboto 28. marca, bo v celjskem Narodnem ^^
redna skupščina Planinske zveze Slovenije. Prisotni se K
seznanili s poročili o lanskem delovanju organizacija
vključuje več kot 81 tisoč članov. Govorili bodo tudi o
njem finančnem načrtu, o vodilih pri delu, pripravljajo pa
volitve za mandatno obdobje 1998-2002. Edini kandidat
predsednika PZS je Andrej Brvar, med kandidati za podpj
sednike je z našega območja Adi Vidmajer (Prebold), zaffl
upravnega odbora pa Jože Kodre (Celje), Andrej Kuz^
Jože Melanšek in Franc Ojstršek (vsi Velenje) ter Ro^
Turk (Zlatarna Celje). Med kandidati za člane nadzord
odbora je tudi Jože Kumer (Mozirje).	j
Petič po obronkih Celja
CEUE - V Projektni pisarni Celje-zdravo mesto in Pl^
skem društvu Celje so minulo nedeljo pripravili pohod
obronkih Celja. Nekaj manj kot 30 pohodnikov je krenilo
Splavarja v mestnem parku po Savinjskem nabrežju, p^
Lise na Hom in mimo Zgornje Košnice do lovskega doma]
počitku pa so se vrnili proti mestnemu parku, kjer se je po|
tudi zaključil.	j
Poskusni popis prebivalstva
LJUBLJANA - V prvi polovici aprila bo Statistični urad ij
okviru priprav na Popis prebivalstva, gospodinjstev in stj
vanj leta 2001 izvedel poskusni popis na stanje z dne 31. nJ
ob polnoči. Poskusni popis bo izveden na polodstoa
vzorcu, kar pomeni, da bo zajetih 64 popisnih okolišev te
tisoč prebivalcev oziroma 3.300 gospodinjstev in stanov.
Na Celjskem bodo v poskusni popis zajeta naselja ozin
deli naselij Celja, Javorja v občini Šentjur pri Celju, Kozji
Velenja in Šempetra v Savinjski dolini.	j
O zgoščenki Bitchcraft le poročilo i
CELJE - Janez Lampret (SKD) je ob ostrem protestu zoj
izdajo zgoščenke Bitchcraft celjske skupine Strelnikoff i
teval poročilo Nadzornega odbora Mestne občine Celji
tem, ali je Celje finančno podprlo izdajo zgoščenke!
obravnavo tega »kulturnega škandala« v posebni točki dni
nega reda. Kolegij župana in predsednika občinskega sk
se je s tem sprva strinjal, vendar so člani koordinacije o|
vodilnih mož občine obravnavo v okviru samostojne tol
zavrnili. Na zasedanju sveta, sklicanem za v ponedeljek
torek, se bodo svetniki le seznanili s poročilom nadzora
odbora o tem, ali je bila zgoščenka sofinancirana iz občina
ga proračuna ali ne.	j
Lansko izgubo pokriti letos
ŽALEC - Svetniki so v torek sklenili, da morajo ravnai
javnih zavodov, ki so lansko leto zaključili z izgubo (zlasti vj
Griže, Žalec in Braslovče), le-to pokriti iz sredstev, pridobljej
s poslovanjem v letošnjem letu. Strokovne službe pa moa
pripraviti predlog, kako rešiti vprašanje kritja stroškov kura
v OŠ Žalec.	(N^
Enim za plače da, drugim ne
ŽALEC - Žalski svetniki so sklenili, da lahko Zdravst^
dom Žalec letos poviša maso osebnih dohodkov do 20% J
je nagrada za delovno uspešnost - kot to določa Zakon
razmerjih plač v javnih zavodih. V VVZ »Janko Herman« Za
lahko sredstva za osebne dohodke povišajo največ za ^
predloga o višjem odstotku dohodkov za delovno uspešnoi
JZ Žalske lekarne pa svetniki niso sprejeli.	(N>
Protest zaradi Macesnikovega plaiu
SOLČAVA - Krajevna skupnost je na ministrstvo za okoljf
prostor, oziroma na Upravo RS za varstvo narave, nasloi
protestni dopis zaradi prepočasne sanacije Macesnikovi
plazu. V dopisu, ki ga je podpisalo tudi devet lastnikov najt'
ogroženih kmetij v zaselku Podolševa zahtevajo, naj
pričnejo urejati plaz.
Priprave na 110-letnico
LAŠKO - Turistično društvo se že pripravlja na praznovS
110-letnice prihodnje leto. Izdati nameravajo fotomonogf'
jo Laškega v štirih letnih časih. Poleg izdelave prespi
Laško z okolico in izdajo brošure Laško kam in kak"
angleškem in nemškem jeziku, katere ponatis v skul
nakladi tri tisoč izvodov je izšel v začetku marca, bo TuH^
no društvo tudi letos prevzelo organizacijo tradicion^^
turistične prireditve Pivo in cvetje. Sodelovali bodo tud'
akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urej^
in čista. V začetku aprila bodo organizirali očiščevalno ak^'
letos prvič pa bodo pripravili silvestrovanje na prosteni.
okroglo mizo na temo povezovanje turističnih dejavni"
Laškega.
Komunalci - javno podjetje
ŽALEC - Žalski svetniki so k odloku o statusnem in upj.
Ijavskem preoblikovanju Komunalnega podjetja Žalec v
no komunalno podjetje Žalec d.o.o.«, sprejeli amandrn^'
določa, da bo skupščino javnega podjetja sestavljalo 7 člaj.
od katerih jih bo pet imenoval občinski svet, člana skup^.
pa bosta vselej tudi župan in predstojnik strokovne
občine za okolje, prostor in komunalne zadeve.	i
irSNOPIČ
DOGODKI
3
Sindikat za
/arno starost
^ svobodnih sindikatih
i^e upiramo reformi po-
juinskega sistema, celo
.protno, menimo, da je
j^a. Odločno pa smo proti
jaljševanju delovne dobe
leta starosti ter temu,
l,i ljudi silili z 2. stebrom,
|.3terega naj bi se prispev-
„anienjali naložbam na
pjtalskem trgu, država pa
jj ne daje garancije,« je
pd sobotnim protestnim
jdom v Ljubljani poudaril
jetar celjske območne
janizacije ZSSS Ladislav
iuža.
'Zvezi svobodnih sindika-
,Slovenije so se za organiza-
I protestnega shoda odločih
5, ker menijo, da mora tako
jiembna stvar kot je refor-
pokojninskega sistema te-
jjiti na pogajanjih in dogo-
[u. »Kljub temu, da smo že
ijeseni predložih vladi svoje
slloge, nismo dobili odgo-
a. Vlada se je odzvala šele
jšnji teden, ko smo že napo-
iali protestni shod in ko je
IV teku akcija zbiranja pod-
ov zoper tak predlog refor-
,«je povedal Kaluža in do-
,da naj bi se s Celjskega v
»to v Ljubljano odpravilo
)li 500 ljudi. Avtobusne pre-
;e so organizirali iz vseh
jih krajev od Radeč do Slo-
iskih Konjic in od Kozjan-
ga do Savinjske doline,
n zakaj protest prav v sobo-
»Zakonski predlog naj bi šel
jrvo parlamentarno branje
v začetku aprila in menimo,
so protesti potrebni zdaj, ko
ni v proceduri,« je poudaril
luža in dodal, da na Celj-
ffl dobivajo v sindikat tudi
iteve po zbiranju podpisov
razpis referenduma o vpra-
iju reforme pokojninskega
lema.	I. STAMEJČIČ
Avto sejem,
temelječ na stroki
Letošnja novost Moto boom - Bo Celje kdaj Frankfurt v malem?
Med L in 5. aprilom bo na
razstaviščih Celjskega sejma
9. sejem Avto in vzdrževa-
nje, ki je edini specializirani
sejem s področja avto-re-
montne stroke v Sloveniji.
»Pričakujemo, da bo avto se-
jem, ki v Celju pridobiva na
pomembnosti in svoji širini,
sčasoma postal edini v Sloveni-
ji in bo nekoč pravi Frankfurt v
malem,« je na novinarski kon-
ferenci pred začetkom sejma
dejal predsednik GIZ Avtoser-
visne remontne skupnosti Slo-
venije Marijan Kajzba.
Organizatorji 9. sejma Avto
in vzdrževanje, ki se mu letos
pridružuje kot novost tudi se-
jem Moto boom s predstavi-
tvijo motociklov, skuterjev,
opreme za motoriste in do-
datne opreme za motorje, so
Celjski sejem, Obrtna zborni-
ca Slovenije in GIZ Avtoservi-
sna remontna skupnost Slo-
venije. Razstavni sejemski
program temelji na predstavi-
tvi najsodobnejše tehnologije
s področja vzdrževanja vozil,
opreme in strojev za avtore-
montno stroko, seveda s po-
nudbo spremljajoče industri-
je. Pomemben sklop sejma
predstavljajo tudi tovorna in
druga gospodarska vozila, za
običajne obiskovalce pa bo
privlačen pogled na razstav-
ljena vozila osebnega progra-
ma.
Na skupno 13 tisoč kva-
dratnih metrih pokritih in zu-
nanjih razstavišč se bo pred-
stavilo 330 podjetij iz 15 dr-
žav, od tega bo 148 neposred-
nih razstavljavcev prišlo iz
Slovenije, Avstrije, Italije in
Nemčije, preostali pa se bodo
predstavljali preko zastopa-
nih podjetij. Sejem bo sprem-
ljala tudi vrsta strokovnih sre-
čanj in posvetovanja, rdeča
nit obsejemskih prireditev pa
bodo strokovnost, varnost in
ekologija.
Glavni pokrovitelj 9. sejma
Avto in vzdrževanje je tudi
letos Citroen Slovenija, ki bo
svojo predstavitev na sejmu
izkoristil še za začetek svoje-
ga udejstvovanja na humani-
tarnem področju. »Skupaj z
našim pooblaščenim proda-
jalcem Avtocentrom Košak,
družbo Celjski sejem in Ban-
ko Celje bomo Zdravstvene-
mu domu Celje podarili Ci-
troenovo vozilo Evasion, na-
menjeno za prevoz zahtev-
nejših bolnikov,« je v torek
napovedal komercialni direk-
tor Citroen Slovenija mag.
Aleš Teran.
I. STAMEJČIČ
Kdaj bo bolje?
Nazarcani in minister Gantar o ekoloških težavah
Na celotnem področju ob-
čine Nazarje, predvsem pa v
središču kraja, se večkrat
pritožujejo zaradi onesna-
ženega zraka.
Prah je bila ena osrednjih
tem na pogovoru sredi prete-
klega tedna, na katerem je
sodeloval tudi minister za
okolje in prostor dr. Pavel
Gantar. Za onesnaženost naj-
večkrat krivijo Glin Pohištvo,
kjer izdelujejo iverne plošče.
V tem Glinovem podjetju so
na en dimnik že montirali fil-
ter, letos pa bodo podobno
poskušali zaustaviti onesna-
ževanje tudi na drugem dim-
niku, in predvsem poskušali
dokazati, da niso glavni one-
snaževalci. Pri tem je direktor
Pohištva mag. Ivo Glušič iz-
postavil dejstvo, da je podjet-
je v večinski lasti Slovenske
razvojne družbe in zaradi te-
ga ne more kandidirati na
razpisih ekološkega razvoj-
nega sklada. Minister Gantar
je obljubil, da bo poskrbel za
srečanje med predstavniki
Glina, Slovenskega razvojne-
ga sklada, ekološkega razvoj-
nega sklada in ministrstva za
okolje in prostor, da bi skupaj
poiskali rešitev, kako bi tudi
Glinova podjetja lahko prido-
bila ekološka posojila.
Med onesnaževalci zraka v
Nazarjah je tudi drugo Glino-
vo podjetje, Grif, kamor sodi
kotlovnica. Tam nameravajo
preiti na ogrevanje z lesnimi
odpadki, in s tem bi zmanjšali
onesnaževanje. Minister Gan-
tar je nakazal možnosti za
pridobitev sredstev za sofi-
nanciranje za ta prehod.
V Nazarjah so govorili še o
vodotokih, saj so na srečanje
povabili tudi predstavnike
Ribške družine Mozirje. Ti so
opozorili na nezakonit odvoz
večjih količin gramoza iz Sa-
vinje. Minister Gantar je poja-
snil, da bodo letos zaposlili še
nekaj inšpektorjev, ki bodo
poskrbeli za večji nadzor,
imajo pa možnost večjih
sankcij, saj lahko med dru-
gim zaplenijo stroje, s kateri-
mi odvažajo gramoz, seveda
če krivce ulovijo pri delu.
■■■■■■■■■■■■Mni us
Ohranjanje spomina na
frankolovske žrtve
(Območno združenje bor-
fin udeležencev NOB Slo-
iske Konjice je dalo po-
"io za ustanovitev Društva
ohranjanje spomina na
'nkolovske žrtve.
^^ dve leti namreč deluje
' občini Zreče Odbor za
'3ditev spominskega ob-
pri grobiščih na Strani-
Namen tega objekta bi
''t^a bi v njem shranili pred-
^^ in spomine na žrtve in
Opremili s sodobno audio-
^^elno tehniko, s pomočjo
bi si obiskovalci sami
Nregli s potrebnimi infor-
l^^ijami. Sedaj dobe obisko-
^^ nezadostno informacijo
^'očinu na Stranicah. Odbo-
se je zataknilo pri zbira-
'''denarja.
so sprejeli idejni pro-
' objekta, ki ga je dala iz-
občina Zreče, vendar
^'^l^t ni bil uresničen. O
So razpravljali na letoš-
srečanju, ki se ga je ude-
"o okrog 90 članov. Spreje-
predlog Območnega
^^^enja borcev, da ustano-
j^,društvo, ki bi se bolj učin-
in trajno spoprijelo s
tremi nalogami. Izvolili so ini-
ciativni odbor, ki ga vodi Bra-
ne Golob, novinar iz Zagorja
ob Savi. Iniciativni odbor naj
pripravi vse potrebno za regi-
stracijo in izvede ustanovno
skupščino. Društvo bo delo-
valo pri občini Zreče, kamor
spadata grobišči. Člani inicia-
tivnega odbora so se takoj
lotili dela. Milan Razdevšek iz
Slovenj Gradca je kot pravnik
pripravil predlog Statuta, ki
so ga na sestanku predelali in
sprejeli. Registrirali in pri no-
tarju so overili 10 podpisov
ustanovnih članov potrebnih
za registracijo.
Društvo naj bi se imenova-
lo; Spominsko društvo Sto
frankolovskih žrtev. Glavne
naloge društva pa so: skrb za
urejenost grobišč, priprava
žalnih svečanosti, zlasti pa
zgraditev spominskega objek-
ta, v katerem bodo uredili stal-
no muzejsko zbirko in skrbeli,
da bodo obiskovalci dobili
kvalitetne in zgodovinsko toč-
ne informacije o tem strahot-
nem zločinu okupatorja.
Ustanovni občni zbor druš-
tva bo v petek, 4. aprila 1998
ob 16. uri v večnamenski dvo-
rani v Zrečah.
FRANJO MAROŠEK
Na Prevorju so začeli graditi šolo
Velenjski Vegrad, ki so ga izbrali za najbolj-
šega ponudnika, je prejšnji teden začel s pri-
pravljalnimi deli na gradbišču nove prevorske
šole. V petek so v stari šoli podpisali pogodbo.
Pogodbo o izgradnji podružnične šole so slove-
sno sklenili predstavniki šentjurske občine ter
Vegrada. Gre za gradbena dela v višini 103 milijo-
ne tolarjev, vrednost nove šestletke s telovadnico
(skupaj z opremo) pa bo 131 milijonov tolarjev.
Občina Šentjur ter ministrstvo za šolstvo in
šport bosta plačala vsak po polovico zneska
za gradbena dela. Slovesnosti na Prevorju se
je udeležila državna sekretarka iz tega mini-
strstva, mag. Tea Valenčič, ki je tam izročila
sklep o sofinanciranju gradnje nove prevor-
ske šole.
Vegrad bo moral gradbena dela zaključiti
maja 1999, septembra tega leta pa naj bi prišli
v šestletko prvi šolarji. Posebnost nove šole
bo galerija z astronomsko opazovalnico. Sta-
ro šolo, zgrajeno leta 1889, nameravajo nato
porušiti.	BJ
PO SVETU
Volitve v Republiki
Kosovo
v nedeljo so bile na Koso-
vu že dvakrat preložene par-
lamentarne in predsedniške
volitve, ki jih srbske oblasti
ne priznavajo, pa tudi sicer
albanske države na Kosovu
ni priznala še nobena druga
država na svetu. Kljub pozi-
vom številnih strank volil-
cem naj glasovanje bojkoti-
rajo, je bila volilna udeležba
precej visoka.
Na volišča niso prišli le pre-
bivalci Srbice, Drenice, Glo-
govca in nekaterih območij,
ki naj bi jih še vedno nadzoro-
vala srbska policija. * Dober
milijon volilnih upravičencev
je med skoraj 500 kandidati
izbiral poslance za 130-član-
ski parlament. Na glasovni-
cah za predsednika države pa
je bilo le ime sedanjega vodi-
telja kosovskih Albancev dr.
Ibrahima Rugove, ki ga bolj
radikalne albanske struje za-
radi njegove mlačne politike
do Beograda ne priznavajo
več za svojega voditelja. Se
pred dnevi so bili predsedniš-
ki kandidati tudi znani kosov-
ski politiki vendar so na kon-
cu menili, da glede na krvavo
stanje na Kosovu zdaj ni pravi
čas za volitve. Zato so jih poi-
menovali kar zasebne volitve
gospoda Rugove, saj bo ta po
zmagi verjetno popustil Beo-
gradu oz. ga bo ta z leporeč-
jem uspel privabiti za skupno
pogajalsko mizo, kar so ko-
sovski Albanci doslej zavra-
čali.
Diplomati
prepričujejo
Beograd
v Beogradu je bila silovita
diplomatska ofenziva za re-
ševanja kosovskega vpraša-
nja. Vendar pa so rezultati,
vsaj vidni, bolj slabi. Kinkel,
Vedrine, Gelbard, Primakov
- to je le nekaj imen ljudi, ki
so v tem tednu obiskali jugo-
slovanskega predsednika.
Vodji francoske in nemške
diplomacije sta po srečanju iz-
javila, da sta sicer dosegla po-
memben napredek, ne pa tudi
dokončnega preboja. Kar v di-
plomatskem jeziku ne pome-
ni ravno velikega uspeha. Mi-
loševič vztraja, da gre pri Ko-
sovu za notranjo zadevo Srbi-
je. Taka je tudi vsebina urad-
nega jugoslovanskega doku-
menta, ki so ga predali Zdru-
ženim narodom. V njem je še
zapisano, da je vmešavanje v
notranje težave ZRJ nedopust-
no, saj ima ta v skladu z vsemi
pomembnejšimi mednarodni-
mi listinami pravico do boja
proti terorizmu v lastnih me-
jah. Ameriški kongres pa je
izglasoval resolucijo, s katero
je Srbijo in Črno Goro (in ne
ZRJ) pozval, naj prenehata na-
silje na Kosovu, ameriška vla-
da pa naj skupaj z ostalimi
članicami OZN razmišlja o
morebitni ponovni uvedbi
sankcij proti Srbiji in Črni Gori,
ki so bile ukinjene po podpisu
sporazuma v Daytonu.
Jelcin odstavil
vlado
Ruski predsednik Jelcin je
spet presenetil. Po nekajd-
nevnem umiku iz javnosti,
bolehal naj bi za prehladom,
je bila vrnitev na delovno
mesto toliko bolj spektaku-
larna. Odločil se je namreč,
da odstavi premierja Černo-
mirdina in njegovo vlado.
Dolžnosti začasnega pred-
sednika vlade je zaupal ko-
maj 35-letnem Sergeju Kiri-
jenku, sicer dosedanjemu
ministru za energetiko in te-
snemu sodelavcu podpred-
sednika vlade Nemcova. Kot
je Jelcin dejal, se je za odsta-
vitev Černomirdina (pred-
sednik vlade je bil od leta 92)
odločil, da bi se ta lahko pos-
vetil pripravam na parla-
mentarne volitve leta 99 in
predsedniške leto kasneje.
59-letni Černomirdin je po-
vedal, da se bo sicer ukvarjal
s pripravami na volitve, čas
pa bo pokazal, če bo na njih
tudi sodeloval. Po tej nena-
vadni in hitri Jelcinovi odloči-
tvi o odstavitvi vlade, glavni
vzrok zanjo naj bi bila mlač-
nost dosedanjega kabineta,
mnogi Černomirdina vidijo
kot glavnega pretendenta za
Jelcinov predsedniški stol-
ček. Nova vlada, sestavili naj
bi jo do 11. aprila, bo nadalje-
vala politiko reform in naj bi
bila manj politična od seda-
nje.
Spremembe v
kitajskem vodstvu
v Pekingu je bil kongres
ljudske skupščine, na kate-
rem je tri tisoč delegatov iz
vse Kitajske izvolilo nekaj
ključnih oseb v kitajskem
vodstvu. Na čelu države je
ostal Jiang Zemin, ki bo po-
ložaj predsednika, general-
nega sekretarja KP in po-
veljnika oboroženih sil
opravljal še nadaljnjih pet
let.
Premierski stolček je za-
pustil Li Peng, ki bo odslej
»le« predsednik parlamenta,
novi predsednik vlade z de-
setletnim mandatom pa je
postal Zhu Rongji. 69-letni
Zhu je znan kot pobudnik
gospodarskih reform v dr-
žavi, zato se ga je prijel
vzdevek »kitajski Gorba-
čov«, ki pa ga nekdanji žu-
pan Šanghaja zaradi Gorba-
čovove izdaje komunizma
ne mara. Čeprav je bil na
prvi tiskovni konferenci po
imenovanju bolj živahen
kot njegov predhodnik na
vseh konferencah poprej,
pa o svoji politični preteklo-
sti ne želi govoriti. Znano je,
da se je leta 1957 znašel med
t.i. desničarskimi intelek-
tualci v obsežni akciji, ki jo
je sprožil takratni šef države
Mao Zedong. Zhu je v enem
od prvih nastopov dal prav
kitajskemu vodstvu, ki je le-
ta 89 na krvav način zaduši-
lo študentske proteste na
Trgu nebeškega miru.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Obrtniki o umiranju Celja
V središču mesta zaprti lokali - Obrtniki terjajo odgovore
......■ - » . ^
»Celjsko mestno jedro, ki
je v začetku desetletja zaži-
velo, da ga je bilo veselje
obiskati, nam pred očmi
umira. Je vzrok najemnina,
denacionalizacija ali kaj
tretjega? Poskusimo skupaj
najti odgovor,« so v vabilo na
posvet o težavah najemnikov
poslovnih prostorov v središ-
ču Celja zapisali celjski obrt-
niki.
Posvet pripravljajo v prosto-
rih OOZ Celje v soboto, 28.
marca ob 15. uri, na njem pa
bodo spregovorili o »umiranju
mestnega jedra« ter težavah
najemnikov poslovnih prosto-
rov v središču mesta. Za mizo
naj bi sedli predstavniki Mest-
ne občine Celje, Stanovanjske-
ga sklada Celje, najemniki po-
slovnih prostorov ter predsed-
nica Društva najemnikov po-
slovnih prostorov gospa Mar-
jana Pavlin Marinšek.
O »umiranju mestnega je-
dra« so se obrtniki že večkrat
pogovarjali z občinskih vrhom
in predstavniki stanovanjske-
ga sklada. Sodelovali so pri
oblikovanju Pravilnika o na-
jemninah poslovnih prostorov
v Celju, dali predloge k pravil-
niku, od junija leta 1996 pa je
na potezi Stanovanjski sklad,
ki pripravlja novo kategoriza-
cijo lokalov, hkrati pa naj bi
primerjal najemnine z ostali-
mi mesti v Sloveniji in ocenil
frekventnost obiskovalcev.
Čeprav je minilo že več kot
poldrugo leto, obrtniki nimajo
rezultatov oziroma dobijo le
odgovor: »Pravilnik čaka na
obravnavo v mestnem svetu.«
Sami na to odgovarjajo: »Če
bi mi tako počasi delali oziro-
ma opravljali svoje storitve, bi
že zdavnaj vsi, do zadnjega,
zaprli obratovalnice. Položaj
je vsak dan slabši ih zato ljud-
je, obrtniki in trgovci, ki dela-
jo v središču mesta, zapirajo
svoje lokale.«
Ulica zaprtih
lokalov
Leta nazaj je bila Gosposka
ulica polna obrtnih delavnic.
V njej je našlo delo in zaslu-
žek približno 5 krojačev in
šivilj, nekaj zlatarjev, urar, več
čevljarjev...
Danes sta od vseh ostali dve
čevljarski delavnici, ki tudi iz-
delujeta obutev, ostale, kjer so
čevlje samo popravljali, so že
zdavnaj zaprli. Tudi zlatarji
zlatnino danes kupujejo kot
gotove izdelke, razen redkih
izjem so zgolj trgovci. Krojači
in šivilje so svoje obratovalni-
ce že zdavnaj zaprli, zaprta
sta steklarstvo in zeliščna le-
karna, zaprli so se skoraj vsi
lokali v Friderikovem atriju,
na dvorišču Gosposke ulice.
Zaradi denacionaUzacije je
krznar preselil poslovalnico v
Vodnikovo ulico.
Ob Gosposki so se v mest-
nem jedru mnoge trgovine in
delavnice zapirale tudi v dru-
gih ulicah in trgih, v glavnem
zaradi denacionalizacijskih
postopkov. V zadnjih letih jih
je takšnih zagotovo več kot 30.
O vsem tem, strategiji mesta
Celje in mestnega jedra, bi
obrtniki radi od odgovornih
občinskih mož in predstavni-
kov stanovanjskega sklada od-
govore.
Kaj potrebuje
Celje?
Obrtniki vedo, da za vse ni
kriva le najemnina, za katero
menijo, da je glede na socialne
razmere v mestu vseeno viso-
ka, in denacionalizacija, ki je
največkrat nepravična in pre-
počasna, ampak splošne raz-
mere v Celju.
Gre za zaprtje industrijskih
gigantov, ogromno število ne-
zaposlenih in nenazadnje od-
liv ljudi in potencialnih kup-
cev v obmestne trgovinske
centre. Celje potrebuje najprej
strategijo za oživljanje gospo-
darstva, tudi obrtnega. Zato
želijo obrtniki sodelovati in po
svojih močeh pomagati, da se
gospodarstvo čim prej postavi
na noge, da ljudje dobijo služ-
be, zaslužek...
»Poleg najemnin in denacio-
nalizacije je nesporno to, da je
modra cona in obrnjen pro-
met skozi Celje, odvrnil ljudi
od prihoda v mesto. Celjani in
okoličani se v mestu ne znaj-
dejo več, odveč jim je plačeva-
nje parkirnine, zunanja parki-
rišča so oddaljena, obstaja
problem parkirnih hiš,« odpi-
rajo v OOZ Celje še en prob-
lem. In tudi na tega si želijo v
soboto slišati odgovor.
r------1 IVANA STAMEJČIČ
Ceneje do plina
V Celju bodo znižali oziroma ukinili plačilo prispevka za
priključitev na plinovodno omrežje
-----]
»Po analizah, ki so pri-
pravljene v JP Energetika, bi
lahko ta hip na celjsko plino-
vodno omrežje za potrebe
kuhanja priključili 40 od-
stotkov novih porabnikov, za
oskrbo celotnega gospo-
dinjstva s plinom pa kar
6.100 porabnikov,« je svojo
pobudo o nujnosti znižanja
oziroma ukinitve plačila
prispevka za priključitev na
plinovodno omrežje uteme-
ljeval svetnik Miro Terbovc.
V Celju so plačilo prispevka
uvedli leta 1979, vendar tako
zbran denar nikoh ni bil na-
mensko porabljen, temveč se
je prelival znotraj komunalnih
dejavnosti. Prispevki za pri-
ključek so dokaj visoki - ljudje
pa se, kljub temu. da je pri-
marno in sekundarno plino-
vodno omrežje zgrajeno, za
individualne priključke ne od-
ločajo prav zaradi plačila pris-
pevka. Znan je primer ulice z
Ostrožnega, kjer se - zaradi
visokega prispevka - okoli 50
gospodinjstev ne želi priklju-
čiti na omrežje, čeprav je le-to
zgrajeno povsem do njihovih
hišnih vrat.
Miro Terbovc, ki je med dru-
gim tudi član nadzornega sveta
JP Energetika Celje, se je zav-
zel za stimuliranje občanov in
predlagal, da bi zdajšnje pris-
pevke - v blokovni izgradnji
znaša prispevek za kuhanje
42.526 tolarjev, za celotno os-
krbo gospodinjstva 83.398 to-
larjev. v enostanovanjskih hi-
šah za kuhanje 41.526 tolarjev
in za celotno oskrbo kar
102.601 tolarja in pri večjih
porabnikih za 1 MW priključ-
ne moči nekaj manj kot 3.6
milijona tolarjev - občutno zni-
žali. Predlaga ukinitev plačila
prispevka v blokovni gradnji,
za enostanovanjske hiše eno-
ten prispevek 20 tisoč tolarjev.
pri večjih porabnikih pa za pri-
ključno moč enega megavata
poldrugi milijon tolarjev.
Njegovo pobudo so podprli
tudi člani kolegija predsedni-
ka občinskega sveta ter JP
Energetika in Komunalno di-
rekcijo Mestne občine Celje
zadolžili, da skupaj s predlo-
gom novega plačilnega siste-
ma za oskrbo z zemeljskim
plinom pripravita tudi predlog
nižjih cen plačil prispevka za
priključek na plinovodno
omrežje.
mmm^mm i. stamejčič
Za center za
ravnanje z odpadki
Konjiška komunalna de-
ponija je z 28 metri višine že
dosegla zgornje robove bliž-
njega gozda, veter pa »prid-
no« odnaša plastiko in papir
v krošnje dreves in bližnjo
okolico v razdalji štirih kilo-
metrov. Komunalno podjetje
sicer skrbi za čiščenje okoli-
ce po vsakem močnejšem ve-
tru, vendar je pogosto ne-
močno. Zato razmišljajo o
postavitvi centra za ravnanje
z odpadki.
Šlo naj bi za posebne, veli-
kim dvoranam podobne ob-
jekte, ki bi zagotavljali prev-
zem vseh odpadkov, pripelja-
nih na deponijo. Po dovozu bi
se vrata zaprla, odpadke pa bi
v objektu preko transportnega
traku dvigovali v zgornjo eta-
žo, prebirali in odlagali v
spodnjo etažo. Vse kar bi na
transportnem traku ostalo, bi
potovalo v stiskalnico, kjer bi
se odpadki stiskah v kocke. S
kockami (volumna približno
en kubični meter) bi se nato
dograjevala deponija in tako
vpliva vetra ne bi več tako
močno občutili. Odpadke iz
spodnje etaže bi ločevali (na
primer papir, plastiko) in po-
skrbeli za njihovo predelavo.
V	sklopu centra so predvi-
dene tudi asfaltne površine,
površine za delno kompostira-
nje organskih odpadkov, s ka-
terimi bi lahko ozelenjevali
površine brežin deponije ter
prekladalne površine.
V	tem času se še vedno le
dogovarjajo o pridobitvi zem-
ljišča v okolici obstoječega od-
lagališča. Dokler ni znano, ka-
ko veliko zemljišče bo možno
odkupiti, ni mogoče razmiš-
ljati niti o pripravi dokumen-
tacije za ureditev takšnega
centra. Zaradi zahtevnosti iz-
delave potrebne dokumenta-
cije bi za njeno pripravo zago-
tovo potrebovali vsaj leto dni,
je povedal Dušan Slapnik, di-
rektor komunalnega podjetja
v Slovenskih Konjicah.
V M.
Cesta vendarle bo
LUČE - Direkcija za ceste RS je v Uradnem listu objavila javno
naročilo za nadaljevanje gradnje ceste Ljubno-Luče; in sicer gre
za odsek v dolžini 3,8 kilometra v vrednosti 680 milijonov
tolarjev. Z deli naj bi začeli junija, projekt pa naj bi zaključih v
enem letu.	(US)
Za Malgajev spomenik
ŠENTJUR - Na rojstni hiši Frana Malgaja v Hruševcu je sicer
spominska plošča, v kraju pa želijo počastiti spomin na borca za
severno mejo še s spomenikom. Zato so se v občinskih prosto-
rih pred dnevi pogovarjali s kiparjem Kiarjem Meškom, ki je
pripravljen ustvariti Malgajev kip med likovno kolonijo v
Laškem. Čeprav odločitev ni dokončna, je mogoče slišati, da bi
bilo slavnostno odkritje spomenika za septembrski občinski
praznik.	(BJ)
Podvoz za Jurjevo
ŠENTJUR - Podvoz, ki bo omogočil povezavo naselij Hruše-
vec ter Jakob z drugimi kraji, nameravajo slovesno odpreti v
petek 24. aprila. Tehnični prevzem bo 22. aprila. Dela opravlja-
jo po terminskem planu, pri čemer so izdelali vrhnjo ploščo
podvoza, stene ter talno ploščo. Na vrsti je ponovna usposobi-
tev magistralne ceste, zato pričakujejo, da bo lahko prevozna že
v prvi polovici aprila.	(BJ)
Razvojna koalicija za Radeče
RADEČE - V prostorih bivšega hotela Jadran v Radečah je
vodja oddelka za gospodarstvo in finance občine Radeče mag.
Franci Žohar za danes, v četrtek, 26. marca, ob 9. uri sklical
sestanek, na katerem bodo govorili o pospeševanju razvoja
lokalne skupnosti in s tem o povezavi ključnih lokalnih razvoj-
nih partnerjev v razvojno koalicijo.	TC
Letovanje laikih otrok v Nerezinah
LAŠKO - Okrog 150 otrok občine Laško bo tudi letos počitniko-
valo v Nerezinah na Malem Lošinju. Takšen je dogovor laškega
občinskega vodstva s štiričlansko delegacijo občine Vrbovec, ki
se je v ponedeljek mudila na obisku v Laškem. Hrvaški predstav-
niki so ob obisku povedali, da počitniški dom obnavljajo, tako da
bo standard bivanja višji kot doslej. Med drugim so se dogovorili
tudi o ceni letovanja, ki bo znašala 22 mark na dan, letovanje pa
bodo organizirali meseca avgusta.	(SM)
Nov najemnik gradu Tabor
LAŠKO - Nov najemnik laškega gradu Tabor je družinsko
podjetje Gostinstvo Aškerc. Pivovarna Laško, ki je doslej skrbe-
la za gostinsko ponudbo na gradu Tabor, je z novim najemni-
kom že podpisala pogodbo. Lokal, ki se je v preteklih letih
uveljavil predvsem po svoji imenitni kulinarični ponudbi in
svojevrstnem ambientu, bo pivovarna oddala v najem s prvim
aprilom.	(SM)
Dve uri o priznanjih
ŠENTJUR- V šentjurskem občinskem svetu se v ponedeljek
niso uspeli sporazumeti o novem odloku o občinskih prizna-
njih. To se ni zgodilo kljub temu, da so sestavljalci delovnega
gradiva odloka predlagali dve različni najvišji nagradi. Po tem
predlogu bi najbolj zaslužni občani prejeli plaketo ali kipec Sv.
Jurija. Med dveurno razpravo so svetniki med drugim predlaga-
li zlatnik ter podobna odličja, do dogovora pa vseeno ni prišlo.
(BJ)
Občine za rentgenski aparat
NAZARJE - Župani in županja vseh petih zgornjesavinjskih
občin so se zavezali, da bodo 10 milijonov tolarjev, kolikor
potrebujejo za nakup novega rentgenskega aparata v zdravstve-
nem domu v Nazarjah, zagotovili skladno z deležem javne
porabe.	(US)
PO DRŽAV
SLS na udaru ^
UUBLJANA, 23.
(Delo) - Že v sredo so v
cernu Lek odkrili dokum^i
ki potrjuje, da je bil v letu 19
plačan račun podjetju ^
ties. ki naj bi posredovalo,
nar za izvedbo volilne b
panje ljudske stranke. Den
je bil najbrž nakazan bi
vednosti takratnega direkti
ja Metoda Dragonje, sedaj
ga ministra za gospodars
dejavnosti. Na podlagi siu
o storjenem kaznivem d^
vanju so nato kriminalisti d
nistrstva za notranje zad?
skušali ugotoviti, ali je mo!
če uvesti preiskavo o poj
vanju podjetij Herties, m
genta in o nelegalnem finj
ciranju volilne kampanje SI
Kasneje se je kazalo, da sta
nelegalno početje najb
vpletena še ljubljanski po^
ji Infin in Inteles, v medijih
se je pojavilo še več trditev
nelegalnem financiranju vi
ne kampanje. Po mnenju i
vršilnega odbora SLS gre
»grobo blatenje stranki
predsednik stranke Marj
Podobnik pa je zaradi laž
vih in grobih diskvalifikacij;
napovedal tožbo zoper t(
nik Mladina, kjer so začeli
razkrivanjem afere.
Višje pokojnine
UUBUANA, 17. mai
(Delo) - Upravni odbor i
voda za pokojninsko in
validsko zavarovanje Slo
nije je uskladil pokojnine;
sicer za 0,2 odstotka od
februarja letos. Višji do(i
tek za rekreacijo bo znai
46.400 tolarjev, nižji 23.21
tolarjev, dodatek pa boi
izplačali v dveh delih, pre
vidoma v maju in juniju.
Tolarji za kultun
UUBUANA, 17. man
(Delo) - Na izredni seji il
žavnega zbora je velika v
čina poslancev sprejela z
kon o kulturnem tolarju^
katerim naj bi v prihodnj
šestih letih kulturnim deja
nostim zagotovili več kot!
milijard tolarjev.
Vlada ni vedelfl
UUBUANA, 19. mac
(Delo) - V tajnem varno:
nem sporazumu z Izraeloi
spornem aktu. ki sta ga p"!
pisala direktorja vojaških o
veščevalnih služb, ne gre-
mednarodno pogodbo, a"
pak za tehnično-operatii'
akt dveh služb, ki določa^
rovanje tajnih podatkov. ^
ga akta vlada ni dobila v p
stopek niti ni bila z njim
nanjena, so sporočiU v vl^
nem uradu za informiranja
Peterka povzro«
evforijo
PLANICA, 22. marca (I'
lo) - Primož Peterka
drugič osvojil kristalni glo'"
FIS v skupni razvrstitvi svet"
nega pokala, kar je povzro^.
pravo evforijo med skora)-,
tisoč glavo množico.
tekmo bomo pomnili tudi ,
radi viteštva japonskih skal^
cev, Kasaia in Saita, ki sta »P
skočila« Funakija in
omogočila skupno zmag^
šemu junaku.
fTSNOPIČ
INTERVJU
5
Modro-bele rožice dvigajo glas
Sindikat medicinskih sester je dosegel začetek pogajanj o lastni kolektivni pogodbi
y Sloveniji je 13 tisoč medicinskih sester
zdravstvenih tehnikov, kar pomeni, da
jjjjjo med "najštevilčnejše poklicne skupi-
j ki skrbijo za zdrave in bolne od rojstva
J smrti. Poklic običajno enačijo s huma-
jjtjo in velja za izrazito ženskega, zato
, verjetno to eden od razlogov, da se
jposlene v tej dejavnosti do nedavnega
jjo posebej glasno zavzemale za svoje
jjvice in za izboljšanje delovnih razmer.
J leta 1994 so organizirane v samostojen
iprezentativni sindikat delavcev v
jravstveni negi, ki ima 7000 članov, od
ga 700 na Celjskem.
Sindikat vodi višja medicinska sestra Jelka
jrnivec, ki je redno zaposlena kot glavna
istra v mariborski bolnišnici. Pred kratkim
obiskala celjsko bolnišnico in ob tem
[edstavila nekatere glavne probleme, s kate-
mi se trenutno spopadajo. Še vedno je v
ipredju prizadevanje za uveljavitev kolek-
me pogodbe, ki je doslej niso imele in
(gajanja z delodajalci o njeni-vsebini še
jtekajo. Pot do začetka teh pogajanj pa je
ia vse prej kot enostavna.
»Leta 1996 smo pripravili svojo kolektivno
jgodbo in jo oddali na pristojni ministrstvi
I delo in zdravstvo. Postopek smo leto
isneje ponovili, ker smo ugotovili, da ob
evzemu novega ministra dr. Marjana Jereba
iše kolektivne pogodbe ni nikjer. Konec leta
bilo naše potrpežljivosti dovolj. Oktobra
ni smo organizirale protestni zbor v opozo-
lo ministrstvu, vladi in javnosti, da vlada za
IS nima posluha. Takrat smo ugotovile, da
w na pravi poti, saj so sestre pričakovale,
i gremo po tej poti naprej. Minister nam je
bljubil, da naj bi kolektivno pogodbo dobi-
do božiča, kar se ni zgodilo. Zato smo
isaie opozorilna pisma vladi, da bomo žal
rimorane peljati akcijo naprej, kar bo po-
lenilo negativne posledice za bolnike in
ase varovance.«
Ste že takrat pričele razmišljati o grožnji
stavko?
Verjetno je druga stran čutila to našo dile-
10, saj ne želimo delovati .proti bolnikom,
tndar, če začnemo govoriti o stavki medi-
jskih sester, bodo prizadeti in oškodovani
tav oni. Kljub temu smo dale jasno vedeti,
3 če ne bo prišlo do dogovora, ni več dileme
stavki.
Takrat so dojeli, da mislimo resno in ponu-
iii so nam nekaj imen pogajalske skupine,
f pa celotne, pri čemer smo po približno
lesecu dni ugotovili, da nimajo pooblastila,
^ se z nami pogajajo. Očitno je šlo le za
pridobivanje časa. Zato smo sklicali republiš-
ki odbor sindikata in sprejeli sklep, da se
preimenujemo v stavkovni odbor.
Pristojni so nato zadeve le pospešili in
februarja letos smo se prvič sestali s popolno
pogajalsko skupino s strani delodajalcev, ki jo
vodi minister za notranje zadeve Mirko Ban-
delj. To je bilo za nas presenečenje, vendar
imamo veliko skupnega z resorjem, ki ga
pokriva g. Bandelj, na primer benificirana
delovna doba pri policistih, kar je naša na-
slednja naloga.
Začeli smo s prvimi členi, od desetih prede-
lanih imamo devet usklajenih, podpisali smo
poslovnik o načinu pogajanj, s čimer smo
prenehale biti stavkovni odbor. Pogajanja so v
teku in veliko pomeni že to, da bomo KP
dobili. To bo prvi uradni dokument, ki bo
govoril o medicinskih sestrah.
Kaj naj bi vaša pogodba prvenstveno
urejala?
Na našem področju je toliko neurejenega,
da pomeni KP gašenje požara. Bistvo naših
problemov so zastareli standardi in normati-
vi, zaradi česar imamo na eni strani pomanj-
kanje medicinskih sester in na drugi strani
dokazovanje delodajalcev, da nas je preveč.
Žal je plača tista, ki ti omogoča preživetje in
zaradi kritičnega položaja sestre pričakujejo,
da se bo najprej uredil ta del. Ne govorimo le
o višji plači, precej poudarka je tudi na zaščiti
delavca s pravnega vidika.
Kakšne so torej plače medicinskih sester,
če govorite o preživetju?
V javnost smo že dajali podatke o osnovnih
plačah sester, problem pa je v tem, da z
raznimi dodatki res zaslužijo tudi 100 tisoč.
Ko smo navajali izhodiščne plače, pa so nam
delodajalci očitali, da zavajamo javnost.
Dejstvo je, da dobi srednja sestra, ko začne
delati, manj kot 60 tisoč neto, višja sestra pa
okrog 70 tisoč tolarjev. Vsi dodatki (nočne,
dežurstva) prinesejo več, seveda pa to pomeni
bistveno več vloženega dela. Zavzemali se
bomo, da gredo ti dodatki, s katerimi se je vsa
leta popravljala plača, v izhodiščno plačo.
Omenili ste normative, verjetno bo to
eden večjih zalogajev v prihodnje.
Ministrstvo se bo moralo lotiti klasifikacije
bolnišnic. Od vodstva bolnišnic pričakujemo
podporo ob našem pritisku, da se bodo te
stvari začele urejati. V tem neredu namreč
lahko zavarovalnica vodi svojo politiko.
Upravičiti porodnišnico, kjer se na 24 ur rodi
otrok, ni naša stvar, ljudje morajo biti zapo-
sleni in pripravljeni. Javnosti pa je treba
povedati, kaj smo jim pripravljeni nuditi ob
tem, kolikor odvajajo za zdravstvo. Znanstve-
ni apetiti so vedno večji, za sabo potegnejo
ogromno denarja. Nezadovoljstvo bolnikov
pa se sedaj lomi na nas. Ne opravičujem
nezadovoljnih sester. Vendar lahko v sindika-
tu samozavestno nastopaš šele, ko imaš za
sabo 13 tisoč ljudi, ki dobro izvajajo svoje
delo. Ali lahko to zahtevaš od nekoga, ki dela
14 dni v mesecu ponoči in še tri vikende, ker
ni dovolj ljudi? Kljub temu mora ob tem dati
maksimalno od sebe, ker bolnika njegove
težave ne zanimajo. Vprašanje pa je, kje so
meje, ko od nekoga še lahko zahtevaš. Na
strokovnem področju napredujemo maksi-
malno in si postavljamo standarde, na drugi
strani pa smo včasih na meji tega, da mu
nudimo minimum. Poudarjamo, da so krivi
tisti, ki to politiko v zdravstvu vodijo, mi
smo razcepljeni med tistim, kar znamo in
zmoremo nuditi. Če veš, da se da bolje in
bolj kakovostno, ti ni vseeno.
Verjetno vam očitajo, da v teh razmerah,
ko moramo vsi zategovati pasove, vi zah-
tevate boljše plače.
Ne strinjamo se, da vlada od nas zahteva,
da zategujemo pasove, v svojih vrstah pa
stvari ne uredi. Primer so lanski ukrepi za
negospodarstvo, ob tem pa so objavljali svo-
je plače in popravke svojih plač. Zato imamo
vso pravico, da se oglasimo.
So pred vami še kakšni drugi aktualni
problemi, ki se jih boste morali lotiti?
Veliko problemov imamo s pripravniš-
tvom. V skoraj vseh zavodih govorijo, da
potrebujejo pripravnike, vendar jih zaradi
denarja ne morejo sprejemati. Srednje sestre
lahko opravljajo brezplačno pripravništvo
ali pa še tega ne, ker tudi to nekaj malega
stane (okrog 22 tisočakov na mesec). Mladi
tako nimajo niti zaključenega šolanja. To je
ena od naših vzporednih nalog. Predvsem je
treba razčistiti med ministrstvoma za šolstvo
in zdravstvo, kdo je odgovoren za izvajanje
tega pripravništva.
T. CVIRN
Jelka Čemivec ima ob sindikalnem delu še
veliko obveznosti v službi kot glavna sestra
v mariborski bolnišnici.
Svetovni dan tuberkuloze
Zaradi tuberkuloze umre
[^les na svetu več ljudi ka-
zaradi katerekoli druge
'^•ezljive bolezni. Tuberku-
J^a pomori več ljudi kakor
in malarija skupaj,
^etovna zdravstvene orga-
"'^acija je zato izbrala 24.
f^rec za svetovni dan tuber-
kuloze.
Tuberkuloza je nalezljiva
Jzen. Kakor navaden preh-
^ Se tudi tuberkuloza razšir-
f Po zraku. Bacili tuberkulo-
/p
Napadajo različne telesne
jj^J^ne, a kužni so le tisti bol-
j,^' s pljučno tuberkulozo.
I®kašljajo, kihajo, pljuvajo
■^adar govorijo izločajo ba-
J tuberkuloze v zrak. Z ba-
ki povzročajo tuberkulo-
Se torej lahko sreča vsakdo
^^dnami.
L^radi tuberkuloze na svetu
umre 2 do 3 milijone
Kjkar predstavlja v razvi-
"^^ih državah dobro četrti-
no tistih smrti, ki jih znamo
preprečiti. Vsako leto na svetu
zboli med 7 in 8 milijonov
ljudi zaradi te nalezljive bo-
lezni.
In kako je pri nas? V Slove-
niji so vsi novorojenčki že v
porodnišnici besežirani, kar
pomeni, da so cepljeni z moč-
no oslabljenimi bacili tuber-
kuloze. Ugotovili so namreč,
da tako cepljenje zaščiti ljudi
pred hudimi oblikami tuber-
kuloze. Vsi mladostniki so na-
to v štirinajstem in devetnaj-
stem letu starosti testirani s
tuberkulinom. Tisti, pri kate-
rih je ta test pozitiven, kar
pomeni le, da so okuženi z
bacili tuberkuloze, so se dolž-
ni zglasiti v najbližjem dis-
panzerju za pljučne bolezni.
Tam z dodatnimi preiskavami
ugotavljajo ali taka oseba ima
tuberkulozo ali pa je samo
okužena z bacili tuberkuloze
in se opredelijo glede nadalj-
njega spremljanja oziroma
zdravljenja bolezni.
V Sloveniji smo 1985 leta
zabeležili še 46 novih bolni-
kov (na 100 000 prebivalcev),
1990 leta 36, leta 1996 pa le 27
novih tuberkuloznih bolnikov
(na 100 000 prebivalcev). Tu-
berkuloza v Sloveniji torej ne
dosega razsežnosti, ki bi bila
zaskrbljujoča. Stanje pa se
lahko hitro spremeni, saj tudi
Slovenci veliko potujemo v
države, kjer tuberkuloza do-
sega skorajda epidemične raz-
sežnosti.
Ko opažamo dalj časa traja-
jočo povišano telesno tempe-
raturo, suh kašelj, znojenje,
hujšanje, izgubo teka ali celo
krvavkast izpljunek - kar vse
so lahko prvi znaki tuberkulo-
ze - oglasimo pri zdravniku.
Danes je tuberkuloza povsem
ozdravljiva bolezen.
CVETA AVGUŠTIN, dr. med.
□
GOSPODARSTVO.
Konus se vrača
Na pogorišču nekdanjega giganta je vse bolj uspešna družba Konus Konex - Po
certifikatu ISO 9001 še pridobitev ekološkega standarda ISO 14001?
Prejšnji četrtek je Konus
Konex, mlada družba, ki želi
nadaljevati stoletno usnjar-
sko tradicijo Konusa, preje-
la certifikat ISO 9001. Spre-
jeli so ga kot eno izmed
vzpodbud za še bolj uspešno
poslovanje, tako uspešno, da
bo kmalu mogoče reči: »Ko-
nus se vrača!« Komaj so do-
segli en cilj, že so stopili na
pot za dosego drugega - pri-
dobitev ekološkega standar-
da ISO 14001.
Konus Konex je ena izmed
firm, ki so nastale iz propad-
lega Konusa. Družba je bila
edina med Konusovimi hče-
rami, ki je ves čas pozitivno
poslovala. V začetku, od leta
1992, jih je spremljala sloven-
ska razvojna družba, potem
pa so se leta 1996 olastninili z
domačim in tujim kapitalom,
večinski lastnik pa je postala
velika italijanska firma Chio-
rino. Zanj se je razvojna druž-
na odločila zaradi specializa-
cije proizvodnih programov
in delitve trgov. Kaže, da je
bila odločitev prava.
Lani je bila Konexova reali-
zacija 18,6 milijona mark, le-
tos jih pričakujejo 21, lani so
izvozili 79 odstotkov proi-
zvodnje, letos bi naj še od-
stotek več, lani je bila letna
realizacija na zaposlenega
120 tisoč mark, letos bi naj
bila 130 tisoč... V firmi je bilo
ob odkupu družbe 42 zapo-
slenih, danes jih je 162, priča-
kujejo pa še nove zaposlitve,
zlasti visoko izobraženih ka-
drov.
V	Konus Konexu so zadnji
dve leti širili in kupovali de-
javnosti oziroma programe,
ki jim omogočajo celovit na-
stop na trgu (med drugimi
Kofil in Netex). Sedaj je na
vrsti avtomatizacija in pove-
čanje produktivnosti. V proi-
zvodnji transportnih trakov
iz netkanih materialov so že
3. proizvajalec na svetu in na-
meravajo program še dogra-
diti. Dopolnjevati nameravajo
tudi ekološke programe ozi-
roma izdelavo različnih fil-
trov, pa tudi izdelke za široko
potrošnjo, kot so krpe za čiš-
čenje, zaščitne maske, filtri za
kuhinjske nape... Njihova
strateška usmeritev pa je
proizvodnja tehnološko zah-
tevnih proizvodov, tehničnih
artiklov. Hkrati z njimi bodo
razvili kar najboljši servis kot
pomembno konkurenčno
prednost.
V	prihodnjih petih letih na-
meravajo okrepiti svoje proi-
zvodno-trgovske firme v tuji-
ni. Po Ruski federaciji, Jugo-
slaviji, Bosni in Hercegovini
in Madžarski, kjer imajo
podjetja v večinski lasti, ter
predstavništvih v Makedoni-
ji, na Hrvaškem, v Romuniji,
Bolgariji in na Slovaškem,
načrtujejo ustanovitev pod-
jetij še v Ukrajini in v Molda-
viji.
Savo Grilj, direktor Konus
Konexa: »Z mladimi, sveži-
mi strokovnimi kadri bomo
še bolj korajžno stopili v no-
vo tisočletje. Posebej zato,
ker je v nas čutiti veliko pri-
padnost imenu Konus... In
iahko rečem, da se Konus
vrača, čeprav si morda kdo
tega ne želi.«
Po besedah direktorja
podjetja Sava Grilja, ki je v
Konusu zaposlen že 27 let in
je ves čas aktivno sodeloval
pri nastajanju novega podjet-
ja, so se za Iso standarde
odločili, ker hočejo biti ureje-
na firma. Prvega že imajo, a
to je šele začetek. Že doslej
so naredili več poslovnih po-
tez, ki so bile namenjene
ekologiji, sedaj pa so se odlo-
čili, da začnejo z akcijo pri-
dobivanja ekološkega stan-
darda ISO 14001.
MBP
Gostom, med njimi predstavnikom slovenske razvojne družbe in Gospodarske zbon^
Slovenije Vojku Roveru, Jožku Čuku in Majdi Šantl, je direktor Konus Konexa Savo Gr^
razkazal tudi proizvodnjo.
Posredovanje z licenco
v Informacijski borzi ne-
premičnin so se odločili za
pripravo izobraževanja po-
srednikov v nepremičnin-
skem prometu. Strokovna
predavanja so pripravili v
Gea Collegeu, izobraževanje
pa naj bi slušatelji zaključili
z izpiti za pridobitev licence.
Prodaja in nakup nepre-
mičnin sta večkrat povezana
s tveganjem, zato se ljudje
odločajo za pomoč posred-
niških nepremičninskih agen-
cij. Pred leti se je na sloven-
skem trgu pojavila vrsta no-
vih posredniških agencij, ne-
katere so se obdržale, druge
pa hitro zaprla svoja vrata.
Osnovni razlog za ustanovi-
tev Informacijske borze ne-
premičnin, ki je zaživela lani
novembra, je bilo prav dejs-
tvo, da je na tem področju
treba napraviti red.
Za posrednike v prometu z
nepremičninami so v borzi
minuli mesec pripravili izo-
braževanje s predavanji iz os-
nov stvarnega prava, pogodb
posredovanja in nepremič-
ninskega prometa ter davčne-
ga in upravnega prava. Po-
sredniki so opozarjali zlasti
na težave, s katerimi se pri
svojem delu srečujejo. Gre za
neurejeno stanje zemljiške
knjige in katastra, zaradi tega
pa so mogoče različne zlora-
be, med njimi tudi večkratne
prodaje ene nepremičnine.
»Udeleženci izobraževanja, ki
se bo zaključilo z izpitom, so
bili posredniki iz naših večjih
posredniških agencij. Pridob-
ljena licenca bo certifikat o
kakovosti storitev, ki jih v po-
samezni agenciji nudijo po-
sredniki, hkrati pa si bomo v
Informacijski borzi nepremič-
nin prizadevali, da bi v pri-
hodnje pridobljena licenca
postala pogoj za ustrezno
opravljanje poklica posredni-
ka v prometu z nepremični- .
nami,« pravi posrednik v pro-
metu z nepremičninami celj-
ske Stanovanjske zadruge
Atrij Gregor Pepel.
IS
Za dobro oskrbo z energijo
Sedež Slovenskega društva za daljinsko energetiko, usta-
novili so ga v začetku meseca v Zrečah, bo na Karlovški
cesti 3 v Ljubljani, in sicer v okviru Zveze strojnih inženir-
jev in tehnikov Slovenije.
Dejavnost društva bo namenjena predvsem doseganju ka-
kovostnejše oskrbe potrošnikov z različnimi vrstami energije
in njihovo racionalno rabo, lotevali pa se bodo tudi dela na
področju varstva okolja. Letos bodo pripravili tri izobraževal-
ne seminarje, izdali zbornik in glasilo ter navezali stike s
sorodnimi organizacijami doma in na tujem.	KL
Posojila za
razvoj obrti
Območna obrtna zborni-
ca Slovenske Konjice je v
teh dneh objavila razpis za
pridobitev sredstev za raz-
voj malega gospodarstva in
obrti.
Skupni razpisani znesek
posojil znaša 114 milijonov
tolarjev, višina posojila za po-
sameznega prosilca pa lahko
znaša največ tri milijone za
kratkoročna posojila, za dol-
goročna (z dobo vračanja do
tri leta) pa bo višina posojila
odvisna od kreditne sposob-
nosti prosilca. Na razpis za
pridobitev posojila se lahko
prijavijo člani Otjmočne obrt-
ne zbornice Slovenske Konji-
ce do konca marca. B. Z.
Premogovnik kot
delniška družba
v velenjskem premogovni-
ku so v petek, 20. marca,
prejeli od Agencije za pre-
strukturiranje in privatizaci-
jo RS drugo soglasje k pro-
gramu lastninskega preobli-
kovanja. To pomeni, da bo
premogovnik lahko zaklju-
čil proces privatizacije in za-
živel kot delniška družba.
Po petnajstih dneh bo agen-
cija predlagala vpis podjetja v
sodni register, nakar bodo lah-
ko opravili vse formalne po-
stopke za preoblikovanje pre-
mogovnika v delniško druži)]
»Do junija bomo naredili vsi
kar je potrebno za sklic skua
čine delničarjev, skušali M
mirati nadzorni svet in ure(|
registracijo na sodišču,« jedi
jal dr. Franc Žerdin, direki
Premogovnika Velenje. Veči
ski lastnik v delniški druž
bo država, ki bo imela 88,
odstotni delež. Delnice boi
imeli tudi Slovenski odško
ninski sklad. Kapitalski skl
pokojninskega in invalidske
zavarovanja. Slovenska ra
vojna družba, približno 3-o
stotni lastniški delež pa bo
rokah delavcev.
Prejšnji teden je skupil
strokovnjakov iz Slovenske|
inštituta za kakovost in men
slovje v premogovniku opra'
Ijala tudi presojo kakovos
po standardih ISO 9001. i
ugotovitvah presojevalcev i
nobenih zadržkov, zaradi ki
terih podjetje ne bi smelo di
biti tega certifikata. V premi
govniku, kjer so si za pridob
tev certifikata kakovosti IS
9001 prizadevali tri leta, pi
čakujejo uradno podelitev?
julija letos ob dnevu ruda
jev.
Preseljeni
bančni posli!
Konec marca bodo v Bank
Celje preselili nekatere svoj^
dejavnosti na. nove lokaciji;
Tako bodo posle odobrava
nja posojil fizičnim osebaH
preselili z Vrunčeve v celjsl^^
mestno hranilnico, Kreko|
trg 6, v I. in 11. nadstropij;
Družba Posest in Celjsl^i
borzno-posredniška hiša b";
sta od 1. marca dalje svo)'
dejavnost opravljali na Vruf
čevi ulici 1.
Digitel izgubi'
Ustavni sodniki so v cel^^
zavrnili vse pobude druZ
Digitel za presojo ustavn"^^
nekaterih členov zakonov,
podlagi katerih ta ni clo^''.^;
voljenj za opravljanje mob'
telefonije.
u SNOPIČ
DOGODKI
□
Igle SO nevarnejše kot iztrebki!
V Celju je potrebno rešiti problem otroških igrišč in mestnega parka - Največja težava za otroke iz vrtca Center
g^a od težav, ki v Celju marsikomu pov-
joča preglavice, je tudi neurejenost otroš-
jl, igrišč, in zanemarjen mestni park, v
jterem se dogaja marsikaj, le tisto, čemur
jjbi bil ta namenjen, ne. Razen naključnih
^fehajalcev zanemarjenost zelenih povr-
Ip v Celju še najbolj občutijo otroci; med
^gim tudi tisti, ki obiskujejo Enoto Center
yrrtcu Tončke Čečeve na Kocenovi ulici v
elju.
I
Starši, katerih otroci obiskujejo vrtec na
locenovi, so nad dogajanjem v mestnem par-
ji, Icjer njihovi otroci, ki ob vrtcu sploh
jnajo igrišča, preživljajo dopoldanske urice,
5e bolj razočarani in prestrašeni, zaradi česar
J občine zahtevajo, da določi površino ob
a\injskem nabrežju, primerno za ureditev
joškega igrišča in postavitev igral.
Tako je bila na pobudo Sveta staršev enote
enter že jeseni okrogla miza z naslovom
Otroška igrišča, mestni park in otroci, med
katero so se odgovorni predstavniki občine
obvezali, da bodo problem igrišča za ta vrtec
rešili tako, da bodo ogradili določeno površi-
no v parku. Med oktobrsko okroglo mizo so
starši predlagali, naj občina kot ustanovitelj
vrtca in lastnik javnega parka uredi del zelene
površine ob obzidju Savinjskega nabrežja ta-
ko, da bo ta primeren za varno igro otrok in
pa, naj ob vhodih v park postavijo opozorilne
table, na katerih bi bila zapisana vsebina
mestnih odlokov, ki zadevajo lastnike psov,
prepoved vožnje s kolesi in motorji po parku
ter druge predpise v zvezi z vzdrževanjem
javnega reda in o tem, kakšne so zagrožene
kazni za prekrške.
Milan Kozumara iz projektne pisarne Ce-
Ije-zdravo mesto je povedal, da urejanje vrt-
cev, igrišč in igral sicer je predmet zanimanja,
ni pa del izdelane strategije v občini. »Dosti
večji problem kot pasji iztrebki predstavljajo
odvržene igle in kondomi v mestnem parku.
Igel sicer ni tako veliko, dejstvo pa je, da lahko
ena sama naredi ogromno škode,« je povedal
Kozomara, ki sodeluje tudi pri Lokalni akcij-
ski skupini za boj proti drogam.
Emilija Pešec, ravnateljica vrtca Tončke
Čečeve, je vprašala, kaj vse še morajo v vrtcu
storiti, da bodo otroci končno pridobili tako
potrebni del javne površine. »Prosimo le, da je
prostor, namenjen igrišču, z ograjo ločen od
ostalih prostorov, uredili pa ga bomo sami,« je
dejala Peščeva in dodala, da so se k ureditvi
prostora za svoje otroke, ki so danes med
vsakim sprehodom po parku izpostavljeni
številnim nevarnostim, zavezali tudi starši.
Starši otrok so med posvetom postavih
vprašanje, ali je Mestna občina Celje sploh
sposobna izvajati odloke v zvezi z vzdrževa-
njem reda v mestnem parku (ti med drugim
prepovedujejo tdui vožnjo s kolesi in motorji),
eden od staršev pa je povedal, da v petih letih,
kar vozi svojega sina na sprehod v park, v
njem niti enkrat ni srečal policaja.
Sandra Stanjko iz Službe za družbene de-
javnosti pri MO Celje je povedala, da se progra-
mi za ureditev igrišč sicer pripravljajo, vendar
pa ne bo šlo hitrp. Še najbolj konkreten je bil
predlog ene od mam, ki je predlagala, da bi se
otroci in starši kakšno soboto zbrali v parku in
mimoidočim delili letake o tem, kako se v
mestnem parku primerno vesti, lastnikom
psov, ki pustijo svojim štirionožnim ljubljen-
cem opravljati potrebo vseposvod, pa bi ob tej
priložnosti delili vrečke in plastične lopatke.
Če bi to kakor koli pripomoglo k ureditvi
celjskega mestnega parka oziroma pospešilo
pridobitev primerne površine za igrišče otrok,
ki se sedaj na vsak sprehod v park odpravijo
polni strahu pred tem, da jih bo ugriznil pes ali
da se bodo nabodli na iglo (če padejo med
iztrebke, je to še najmanj, kar se jim lahko
zgodi), in če se na občini res še nekaj časa ne
bodo zganili, bi bilo ta predlog verjetno res
smiselno uresničiti.
NINA M. SEDLAR
Pred vinsko cesto
Povečano število gostov, ši-
{ev ponudbe ter turistična
tiznanja T\iristične zveze
kjvenije ter Dela in Dnevnika
10 so lanski rezultati, s kateri-
i so v 'Rirističnem društvu
jdčetrtek zelo zadovoljni.
V društvu, so zadovoljni tu-
i z lanskim začetkom delo-
mja TIC, s turističnim kata-
igom, očiščevalno akcijo, in
oreditvijo Lovrenčevo.
Kot so povedali na letnem
ličnem zboru, bodo letos
»d drugim pripravili ponatis
listične karte Podčetrtka in
listični prospekt športne po-
iidbe, sodelovali bodo v pro-
tou Turizmu pomaga lastna
ava, obnovili bodo markacije,
lipravili izobraževanje člans-
a, sodelovali pri fotografski
izstavi Podčetrtek skozi čas,
aanovili različne komisije TD
iT se vključili v projekt trasira-
ia vinske turistične ceste.
V društvo, ki ga vodi Mari-
jan Šviglin, je vključenih 84
članov. Med podjetji so priz-
nanje Zlata vrtnica (za lepo
okolje) podelili Zdravilišču
Atomske toplice, med doma-
čijami, ki se ukvarjajo s po-
slovno dejavnostjo, pa so jih
prejeli Muzej kmečke opre-
me, Kava bar AS, Kamnoseš-
tvo Debelak, Pivovarna Haler,
domačije Amon, Jelenov gre-
ben, Stiplošek in Štraus, pod-
jetje Marja, bistro HI-TI, mar-
ket Atom in butik Lida. BJ
Zlate vrtnice za najlepše
urejene domove so prejele
družine Hunski in Jurjec iz
Podčetrtka, Šelekarjevi iz
Olimja, Trupejevi, Bovhovi
in Amonovi iz Virštanja,
Prebilovi ter Anderličevi iz
Imenega ter Domadenikovi
iz Podčetrtka.
Ptički brez gnezda iščejo dom
V Centru za socialno delo Celje iščejo nove rejniške družine
v Centru za socialno delo
Celje ugotavljajo, da so rej-
niške družine na območju
celjske, vojniške in štorske
občine polno zasedene. Ker
jih z namestitvami novih
otrok ne morejo še bolj
obremenjevati, iščejo dodat-
ne nadomestne starše oziro-
ma rejnike.
Po besedah direktorja Cen-
tra za socialno delo Celje Bra-
neta Buta so za rejniške dru-
žine primerni zdravi zakonci
med 25. in 50. letom, ki imajo
urejeno družinsko življenje in
so pripravljeni v svoj dom
sprejeti otroke, potrebne dru-
gega doma. »Otroci, ki priha-
jajo v rejništvo, potrebujejo
veliko nege in skrbi, njihova
problematika je glede na sta-
rost, vzgojno zanemarjenost
in čustveno prikrajšanost, ze-
lo različna. Njihovo matično
okolje je največkrat neureje-
no, zato so ti otroci pogosto
brez ustreznih delovnih, uč-
nih in higienskih navad. Vse
to jim mora privzgojiti rej ni-
ča, kar pa ni zmeraj lahko, saj
je potrebno veliko strpnosti,
potrpežljivosti in razumeva-
nja, da se pri otroku nadok-
nadi zamujeno,« pravijo v
centru in dodajajo, da zato v
rejniške vrste vabijo družine
z urejenimi medsebojnimi
odnosi, polne toplih čustev
ter sposobne ponuditi ustrez-
no vzgojo otrokom, ki ne mo-
rejo odraščati pri svojih star-
ših. Čeprav je rejništvo plača-
no, je po oceni socialnih služb
primerno le za družine, ki
same niso socialno ogrožene
- pri odločitvi, da v svoj dom
sprejmejo ptička brez gnez-
da, pa jih morajo resnično
voditi humani razlogi.
Pod določenimi pogoji se
rejništvo nadomestnim mate-
ram lahko prizna tudi kot po-
klic, rejniške družine so upra-
vičene do rejnine, če sprejme-
jo v svoj dom prizadetega
otroka, pa še posebnega do-
datka k rejnini. Nagrada za
skrb za zdravega otroka je
12.966 tolarjev, v primeru, da
je otroku priznan dodatek k
rejnini, pa je lahko tudi višja.
Sicer pa rejnina za malčke do
enega leta znaša 28.895 tolar-
jev, za predšolske otroke
22.227 tolarjev, za osnovno-
šolce 26.672 tolarjev in za sta-
rejše od 14 let 22.227 tolarjev
v primeru, da imajo štipendi-
jo, oziroma 33.341 tolarjev, če
te nimajo.
Podrobnejše informacije o
možnostih rejništva imata v
Centru za socialno delo Celje
socialni delavki Cvetka Vodi-
šek in Breda Stegu, druži-
nam, ki bi želele sprejeti otro-
ke pa sta na voljo ob pone-
deljkih in sredah med 8. in 11.
uro ter 12. in 14..oziroma ob
sredah do 16. ure.
I. STAMEJČIČ
V Konjicah
razmišljalo o
čistilni napravi
' v Slovenskih Konjicah bo
"^ed gradnjo čistilne napra-
treba dograditi zbiralni-
ki bodo smiselno poveza-
in speljani do čistilne na-
Ji^dve. To naj bi začeli gradi-
Jčez štiri ali pet let, predvi-
"fva direktor javnega ko-
^iinalnega podjetja Dušan
Pred leti je bila lokacija či-
"'Ine naprave v konjiški obči-
znana - postavili naj bi jo
. bližini podjetja IMP.. Zaradi
'tfe širitve mesta pa bi bila
'J^ti bolj ustrezna bližini de-
pije komunalnih odpadkov;
J bi omogočilo tudi čiščenje
'^^dnih vod iz deponije.
I '^'a centralno čistilno napra-
'Jbi se lahko priključilo širše
l/^močje Slovenskih Konjic,
tudi Polene, Žeče, Spod-
il Preloge, Konjiška vas, Be-
Brdo-Vešenik. Po zelo
^^Dih ocenah bi za investici-
^ ^ Slovenskih Konjicah po-
u^^ali 350 milijonov tolar-
V M.
Na novo postavljajo hmeljsko žicnico
Hmeljarji iz Prekope pri Vranskem so se odločili, da bodo kljub slabim izgledom za
hmeljarstvo ponovno postavili hmeljsko žičnico na 9 ha velikem kompleksu, ki je lani tik
pred obiranjem padla.
Na omenjenem kompleksu ima svoje nasade pet hmeljarjev. Za ponovno postavitev so se
odločili tudi zaradi obljube kmetijskega ministra Cirila Smerkolja ob ogledu padle žičnice, da bo
ministrstvo hmeljarjem pomagalo. No, doslej od te obljube še ni bilo nič. Nekaj pomoči je
članom zadruge dala KZ Vransko, ostali pa bodo stroške pokrili iz lastnih sredstev, s krediti itd.
Da gre zares za veliko delo, povedo številke: postavili bodo več kot osemsto drogov, napeli več
kot deset ton jeklenih vrvi in zakopali mnogo sider. Ker je vreme ugodno, računajo, da bodo z
deli kmalu končali.	T. TAVČAR
Najboljši lučki otroci
Na Savinjsko-šaleškem
območnem tekmovanju Tu-
rizmu pomaga lastna glava v
Topolšici so se najbolje
odrezali učenci Osnovne šo-
le Blaža Arniča iz Luč, ki se
bodo 16. in 17. aprila pred-
stavili v Kopru na državnem
tekmovanju, kjer bo tekmo-
valo 12 najboljših z območ-
nih tekmovanj.
Poleg Lučanov so v Topolšici
tekmovali še učenci iz OŠ Gori-
ca pri Velenju, OŠ Karla Destov-
nika Kajuha iz Šoštanja, po-
družnica Topolšica, OŠ Mozir-
je, OŠ Ljubno, OŠ Ivana Skvar-
če iz Čemšenika in OŠ Frana
Kocbeka iz Gornjega Grada.
Naslov letošnje naloge je bil
Pridite k nam na počitnice, s
posebnim poudarkom na te-
mo Leto športa v turizmu. Lu-
čani so v raziskovalni nalogi, z
odrskim nastopom in razstavo
del predstavili turistično po-
nudbo občine. »Zelo zavzeto
smo delali in se zmage iskreno
veselimo,« je poudarila ravna-
teljica OŠ Luče Vida Štiglic. Za
idejo, izvedbo in predstavitev
je poskrbela Meta Mlačnik.
□
KRONIKA S CEUSKEGA
Odštekane frizure
Moda je letos surova - Razmršen, krepost in plastičen izgled naših las
z modnimi trendi v pomlad
98' je ime zanimivega frizer-
skega projekta, ki se je zgodil
na minuli prvi pomladni dan -
daleč od mestne vrtoglavosti,
v prijaznem osrčju Šmartne-
ga ob Paki. Tamkajšnji kul-
turni dom je gostil lepo števi-
lo velikih in manj velikih slo-
venskih česalnih mojstrov, ki
so mogli uživati v odličnem
nekajurnem programskem
konceptu, ki je imel strokov-
no-zabaven značaj.
Organizacija in izvedba za-
služita globoko pohvalo, saj je
bilo ves čas mogoče zaznavati
izredno natančnost, dovrše-
nost v luči profesionalnosti.
Ob tem se zapiše ime idejne
avtorice in glavne organizator-
ke projekta: Romana Marovt,
tudi iz frizerskih vod - iz
Šmartnega seveda, ki je s pre-
dano ekipo sodelavcev in ob
zavezništvu Romana Hlepa
(znano ime, tudi v vlogi izdaja-
telja zgledne strokovne revije,
namenjene profesionalnim
frizerjem), dokazala, da se tu-
di v tihih, neznanih logih, brez
kupov denarja in medijskega
brenčanja, zmorejo zgoditi ve-
like, krasne prireditve! In, pre-
žete z entuziazmom, brez bo-
lestne nadutosti ter zlaganega
blišča, so upravičeno vzor ti-
stim, ki naj bi bili, pa niso, ali
pa so zgolj v lastnem prepriča-
nju: veliki organizatorji...
Rdeča nit je bila absolutno
frizerska! Predstavitev kreacij,
umetelnosti posameznih fri-
zerskih salonov, ustvarjanje
pričesk neposredno na odru,
strokovna demonstracija v du-
hu seminarja, trend! Zgolj
drobci, ki so bili spretno prežeti
z glasbenimi in zabavnimi vlož-
ki. Globok pečat celotni priredi-
tvi in nedvomno tudi občutkom
občinstva je nedvomno vtisnil
Andrej Hofer, ki je v prisrčnem,
duhovito sproščenem slogu re-
snično blestel v vlogi voditelja.
Občinstvo je v nagradnem žre-
banju vstopnic preizkusilo tudi
srečo. Zapele so skrite pevske
duše, pa Irena Vrčkovnik, v
mamljivi manekenski vitkosti,
dobrosrči Alberto Gregorič
pa je seveda povsem drugačna
legenda...
Najprej je utrip domišljije in
mladih spretnosti predstavila
Srednja frizerska šola iz Celja.
Sledil je utrinek klasičnega fri-
zerskega tekmovanja stilistk
frizerskega salona Figaro iz
Maribora. Salon Vanje Dobnik
iz Šoštanja je ponudil športne,
otroške in kričeče raverske pri-
česke, završalo pa je, ko... so
se pogumni, radoživi mladeni-
či na pisti lotili, vaau, kar zadr-
ge ter gumbov na svojih hlač-
nih razporkih! Nadrealistične
vizije stilistk frizerskega salona
Nataše Zagoričnik iz Šoštanja
so očarale v zanimivi scenski
koreografiji - v duhu znanstve-
nofantastičnih, v prozorno foli-
jo in goloto odetih, človečnja-
kov... Za oddih nastop plesne
skupine Maje Bubik, in spet k
stroki! Odmoru je sledil Step
by Step seminar - vsak s svojim
modelom sta oder zasedla
priznana, četudi mlada frizer-
ska mojstra: Kristijan Petek -
salon Kristijan Styling iz Celja,
in umetniška duša Sašo Fenos -
Hairclub Fenos s Ptuja. Oba se
izobražujeta v okviru svetovno
priznane frizerske institucije
Tony&Guy, tokrat pa spet v
slikoviti demonstratorski vlo-
gi... Razlaga, demonstracija,
drobci zakonitosti in aktualno-
sti, so bili oplemeniteni z zgo-
vornim nastopom njunih zani-
mivo izbranih modelov - ano-
reksično suhljata telesa, s
skrivnostno zgovornim make-
upom, odeta v oblačila velike-
ga kreatorskega imena Urša
Drofenik, ki je po domačem
vrhu prodrio tudi v hišo Dol-
ce&Gabbana. Frizura se
sozvočju oblačila zlila z ii^jJ
dumom, in kot celota zaži\J
»Pričeska na persono, ifji
persona na pričesko!«
poučila ena od misli mladg,
strokovnjaka. V zakjučnem^
lu še prezentacija česalnih stw
ritev iz salonov Milene KJ
in Nataše Rošer, oba najd^
Velenju. Ob koncu podeli
diplom sodelujočim, in pj
odhodom slastna zakuska.^
Marsikdaj hudo razočau
pompozne, z vseh strani os\
Ijene, takšne in drugačne prj
ditve. Potem pa človek, ij
povsem nepričakovano dožn
skrbno izpiljen, krasen druij
ben dogodek, poln zanimivi
pristopov! V majhnem kraj|
po zaslugi preprostih ljudi...,
MOJCA VOČB
Foto: JOŽE MIKLAnj
Utrinek aktualnih modnih smernic: »Vse se dela na rag
šenih efektih, na surovih linijah. Na strukturah, teksturi
Barve so zelo prelivajoče, zelo strukturne, ni več bloki
širokih pramenov... Različne barve, ki se ne zaustavljajo; t|
če je barva kontrastna, se mora vse prelivati, senčiti... zt
nežni efekti. Moda izpred dveh, treh let z visokim topiranj^
roPco zadaj na ven - tega zdavnaj ni več. Zdaj je vse v pro^
padcih, zelo izrezano, brez volumnov, precej razmršeno,,,.
skoraj nekako spominja na modo punka, le da je to drugaf(
Letošnja moda se nekoliko razlikuje od lanske, ni več vlažni
efektov v razmršenih efektih, tako kot smo delali lani, amp^
morajo lasje imeti suho razmršen, nekako krepast, plastižg
izgled... Moda je letos surova!« se je glasila strokovna besed
Kristijana Petka.	I
Nataša Zagoričnik (desno), modna frizerka iz Šoštanja, se je predstavila s svojimi vesoljski-
mi frizurami.
Preživeli smo
maturantske plese
Celjska hala Golovec je
brez dvoma največje sloven-
sko plesišče. V zadnjih ted-
nih se je na skupno 13 matu-
rantskih plesih na njenem
parketu zavrtelo krepko pre-
ko 20 tisoč maturantov, nji-
hovih staršev in prijateljev.
Največja gneča je bila letos
na maturantskem plesu Sred-
nje ekonomske šole, na kate-
rem je bilo preko 2 tisoč obi-
skovalcev, prostora na pretek
pa ni bilo na nobenem.
V velenjski Rdeči dvorani
pa so se v minulih dveh ted-
nih zvrstili štirje maturantski
plesi, na katerih je četvorko
zaplesalo 680 bodočih matu-
rantov, skupaj z njimi še več
kot 3760 sorodnikov, prijate-
ljev in znancev.
Ob zaključku maturantske
plesne blaznosti so si brez
dvoma najbolj oddahnili star-
ši. Medtem ko bodo mladež
celo življenje spremljali, upaj-
mo da samo lepi, spomini na
zrelostni ples, pa se bo prene-
kateri družini še lep čas poz-
nala suša v denarnici. Takole
na grobo: za maturantkino
obleko in kar sodi zraven je
bilo treba odšteti vsaj kakšnih
30 tisočakov, za maturanta pa
zaradi dražjih suknjičev dva-
krat toliko. Vstopnice so bile
povprečno po 2 tisočaka, po-
vabljeni vsaj štirje ljudje, ki so
seveda tudi kaj pojedli in popi-
h... No, brez očkove nove kra-
vate in maminih novih čevljev,
je takšen ples stal družino po
malem 50 tisočakov, večino pa
precej več. Ampak, saj je samo
enkrat (za enega otroka)...
Maturantsko plesno sezono so v soboto v hali Golovec
zaključili maturanti Gimnazije Celje Center.
Velenjski gimnazijci so se zavrteli v Rdeči dvorani. Foto: LOJZE OJSTERŠEK
iTSNOPIČ
NASI KRAJI iN UUDJE
□
Pozornost preventivi
redni letni skupščini so se sešli člani Združenja
erjev in avtomehanikov Žalec.
po mnenju predsednika ZŠAM Žalec Iva Serdonerja (ki so
izvolili tudi za novega predsednika) bo treba več storiti na
(jročju preventivne vzgoje, v poročilu pa je govoril o števil-
lakcijah in prireditvah, ki so jih pripravili sami ali pa so se jih
eležih. Program letošnjega dela bo temeljil na podobnih
[ijah in delu kot v minulem obdobju,
(ia skupščini so sodelovali pevci moškega pevskega zbora
HM Žalec, podelili pa so tudi plakete in priznanja. Plaketo
farištva sta prejela Zoran Štok in Vinko Uršič, plaketo s
■bmim vencem Zvonko Čepin, plaketo z zlatim vencem
inc Lenko, priznanja pa Jože Vaši, Franc Marzel st., Domin-
Vrbič in Slavko Resnik.	T. TAVČAR
Ivo Serdoner, stari in novi predsednik ZŠAM Žalec.
Za Žene in
deicietana
Gomilskem
Svet krajevne skupnosti
Gomilsko je za svoje sokra-
janke pripravil proslavo
materinskega dne. V pe-
strem programu so nastopi-
li učenci podružnične os-
novne šole Gomilsko, de-
kliški pevski zbor in oktet
Gomilsko, Patricija Diklič in
sekstet Vransko, ob sprem-
ljavi godbe na pihala Zabu-
kovica.	T. T.
Drcnrinjeso
čistili le ribiči
V nedeljo, na svetovni dan
voda, so konjiški ribiči orga-
nizirali akcijo čiščenja bre-
žin reke Dravinje.
Udeležilo se je je samo se-
dem ribičev, ki so pobrali za
52 vreč odpadkov iz plastič-
nih mas. Predsednik sekcije
Franjo Šegel ob tem ugotav-
lja. da je bilo letos tovrstnih
odpadkov manj, žal pa se v
Dravinjo še vedno steka vse
preveč fekalij in industrijskih
odplak.	BZ
S pravljico v posteljo
I'okviru prireditev meseca družine so malčki enote Sonce celjskega vrtca Anice
[Jcjeve minuli teden prisluhnili pravljici »Ne moreš zaspati, mali medo?«, zatem pa v
J^rjalnih delavnicah, v katere so se spremenile njihove igralnice, lepili medvedku
^0, gnetli testo v male in velike medvedke, risali in iz blaga ukrojili svojega lastnega
^edka.
c^ntimnem vzdušju igralnice najmlajših vrtčevskih »žabic« so malčki skupaj s starši
'^hnili višji knjižničarki in pravljičarki Tilki Jamnik iz Ljubljane, že hip zatem pa so delček
kar so slišali v pravljici, izživeli v ustvarjalnih delavnicah. Velik del povedanega so,
z medvedki, ki so jih sami izdelali, odnesli tudi domov. Da bi pravljica zaživela vsaj vsak
p' v trenutku, ko otrok zleze v svojo posteljico. In prav je, da o pomenu pravljice, ki jo starši
^ spet podoživljajo le ob svojem otroku, razmišljajo tudi odrasli. IS, Foto: I. ROSINA
TEDNIKOVI DVOJČKI
Brata iz rodu
gostilničarjev
Eden je avtomehanil(, drugi gostinec - Ločita ju poklica,
številni znanci ju še vedno ne razlikujejo
Kolarjevi iz Ivence, majh-
nega kraja blizu Vojnika, so
že pred več kot osemdeseti-
mi leti postali gostinci. Naj-
prej sta imela gostilno Jožef
in Marija Kolar, nasledila sta
ju Anton in Ivanka Kolar, ki
sta avgusta pred štiriinštiri-
desetimi leti postala starša
dvojčkov. Brata Ivan in Mi-
ran se nista oba zapisala go-
stinstvu, zakaj le enega je
mikalo kuhanje, drugega so
navdušili avtomobili.
Oba pa se živo spominjata
majhne vaške gostilne svojih
staršev, v kateri so se domači-
ni radi ustavili, si naročili ko-
zarec jabolčnika in domačo
pečenico z zeljem. Večinoma
so gostje prihajali peš, daljše
razdalje pa premagovali s
konjskimi vpregami ali kole-
si. Mnogi so oprtali na rame
težak koš, odnesli prodajat
pridelek na celjsko tržnico in
zvečer, utrujeni od dolge poti
in veseli dobre kupčije, zavili
na kozarček h Kolarjevim.
Njihove dvojčke so poznali
vsi krajani.
Ko sta fanta slekla vojaški
suknji, so se njune poti pri
izbiri poklica razšle. »Izučil
sem se za avtomehanika in
najprej sem dve leti prevažal
tovor v velikem prikoličarju
po vsej Evropi,« se spominja
Miran Kolar zanimivega, a na-
pornega življenja. Po vrnitvi
je z ženo Dragico, ki je kuha-
rica, zgradil lepo hišo v Novi
Cerkvi. Njuni otroci Uroš,
Marko in Mojca so zaposleni
predvsem z učenjem, hkrati
pa so vsi trije karateisti in
dobri športniki. Za Mirana so
potovanja po Evropi zdavnaj
preteklost, saj je že vrsto let
zaposlen pri Avto moto zvezi
v Celju, kjer opravlja tehnične
preglede avtomobilov. Sreča
veliko ljudi in ni jih malo, ki
ga začudeno sprašujejo, kako
je lahko dopoldne avtomeha-
nik, popoldne pa gostilničar.
»Ne,« jim potrpežljivo odgo-
varja, »gostilno na Ljubečni
ima moj brat...«
Ivan Kolar se je izučil za
kuharja v kolodvorski resta-
vraciji, nato je vodil Emovo
kuhinjo deset let, nakar se
mu je izpolnila dolgoletna že-
lja. Z ženo Faniko, prav tako
kuharico, sta pred osmimi leti
odprla dokaj veliko Gostišče
Kolar na Ljubečni. Njuno delo
bosta nadaljevala sinova De-
jan in Alen. Leto dni po otvo-
ritvi sta Kolarjeva gostišče
preimenovala v Gostišče pri
Krokiju. Ljubečna je namreč
30. avgusta 1991 doživela
kratko krokodiljo prigodo. V
močvirju so ujeli majhnega
krokodila, ki je postal čez noč
najbolj osamljen brezdomec.
Žival je morala v mariborski
akvarij, za seboj pa je pustila
vsaj gostilno s krokodiljim
zaščitnim znakom.
KSENIJA LEKIČ
Predstavili bomo še pet
parov po izboru bralcev.
Spoštovani bralci in bralke,
pišite nam in predlagajte,
katere dvojčke naj predsta-
vimo. Starejši naj bodo od
osemnajst let. Ob zaključku
akcije bomo objavili foto-
grafije vseh desetih parov
dvojčkov, med katerimi bo-
ste izbrali najbolj podobne-
ga. Predloge, lahko tudi fo-
tografije, pošljite na naslov
Novega tednika, s pripisom
TEDNIKOVI DVOJČKI.
Miran Kolar iz Nove Cerkve in Ivan Kolar z Ljubečne.
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Manj porok, manj prstanov
Prvo povojno zasebno zlatarstvo Tajnšek v Celju slavi marca 40-letni jubilej
»Včasih smo komaj sproti
delali poročne prstane. Bili so
raznih oblik, izdelani iz rume-
nega zlata ali pa kombinirani
z belini zlatom. Zdaj se mladi
ne poročajo več toliko, zato
prodamo manj poročnih prsta-
nov. Pa za dan žena smo imeli
včasih veliko dela. Podjetja so
imela denarja na pretek in so
kar z naročilnicami kupovala
zlate izdelke. Vse to je le spo-
min na lepe stare čase.«
Tako pravi Edi Tajnšek, zgo-
voren mož in zlatarski mojster,
ki je v mestu ob Savinji oral
ledino zasebnega zlatarstva.
Tajnšek je po vojni začel prvi,
za njim so v zasebne vode za-
pluli ostali zlatarski mojstri.
Kot vsi ostali celjski mojstri si
je prvih zlatarskih znanj nabi-
ral v predhodnici mnogim še
vedno nerazumljivo propadle
celjske Zlatarne. Sredi petdese-
tih let je postal namestnik di-
rektorja Auree, direktor je bil
takrat Ludvik Leskošek, brat
bolj znanega Luke. Ludvik Le-
skošek je potem prevzel direk-
torsko mesto v Zlatarni, Edi
Tajnšek je postal prvi mož celj-
ske Auree in jo vodil do leta
1958. »Na svoje sem začel mar-
ca 1958,« je obujal spomine.
»Prvo delavnico smo imeli na
Mariborski 53. Bil sem prvi
zasebni zlatarski mojster po
letu 1945 v Celju, tako da se
lahko pohvalimo z najdaljšo
tradicijo. Pred tem so bili v
mestu seveda že drugi zlatarji,
vendar je bilo njihovo premo-
ženje nacionalizirano.«
Prva leta niso bila rožnata.
»Zlatarji nismo smeli kupovati
zlata, delali smo lahko le izdel-
ke iz prinesenega materiala, pa
še to v glavnem iz srebra in 8
ali 14-karatnega zlata. Šele ka-
sneje smo lahko začeli odku-
povati lomljeno zlato. Za zla-
tarje so bili dokaj ugodni časi
po letu 65, takrat sem se prese-
lil v današnjo Gosposko ulico
30,« je pripovedoval Edi Tajn-
šek. Leta 1966 je prišla k njim v
uk Nežika Golob, ki je še da-
nes pomočnica v Tajnškovi de-
lavnici, za njo je 32 let delovne
dobe pri istem delodajalcu.
Visoke nafemnine
in prometne
zagate
Glavni trg, Stanetova, pa Zi-
danškova, to so bile nekoč uli-
ce, na katerih je vrvelo življe-
nje. »Po letu 65 je bila današnja
Gosposka silno živahna ulica.
To je bila obrtniška ulica in vsi
smo imeli dovolj dela. Danes je
ta del mesta povsem zaspal, k
čemur je po moje veliko pris-
pevala prometna ureditev. Vča-
sih so se stranke lahko pripe-
ljale do lokalov, danes pa tega
ne morejo. Vsak seveda raje
gre tja, kjer se lahko do vrat
pripelje. Drugi razlog so previ-
soke najemnine. Sam sem bil
včasih občinski odbornik in re-
publiški poslanec ter član raz-
nih komisij. Spominjam se, da
so obrtniki, ki so se ukvarjali z
uslužnostnimi dejavnostmi, za
najemnine plačevali manj, go-
stinci in trgovci pa so plačevali
višje najemnine.«
Baročni prstani
Pri Tajnškovi h ohranjajo zla-
tarsko tradicijo. Zlatar je Edijev
sin Edi, po očetovih stopinjah
v delavnici in prodajalni na
Glavnem trgu pa stopa tudi hči
Romana Tajnšek Korošec. »V
stavbi, ki je last celjske občine,
smo od leta 1970. Sama hiša je
menda stara preko 400 let, vča-
sih je bila v njej papirnica,
potem pa starinarna. Dejav-
nost sem od očeta prevzela
septembra 1984, lani smo se
navkljub trenutni krizi v zla-
tarstvu potrudili in v zadovoljs-
tvo kupcev sodobno in prijetno
preuredili lokal. Po izobrazbi
sem zlatarka, prvih skrivnosti
in lepote zlatarskega poklica
sem se naučila ravno v of J
delavnici, pod vodstvom
šenega mojstra,« je raz\2
sogovornica.	^
Tajnškovi se izogibajo a
nem izdelovanju zlatarskii,!
delkov, prednost dajejo rJ
narejenem nakitu. »Včaslii
ljudje kupovali debelejše, dj
je izdelke, danes izberejo tj
še in cenejše. Znani si^o
izdelovanju tako imenovai
baročnih prstanov, to so p^j
ni, ki imajo vpleten kam
Tudi mlajši vse bolj povpr^
jejo po tovrstnih prstanih.«
Kot pravi Romana ljudje
vedno najraje posegajo^oi
menem zlatu, med kamni g
do najbolj v promet cirko
Diamanti, smaragdi, safj
briljanti. Da, tudi za taki
dragocenosti se včasih naj|
kupci. Da pa je konkureiJ
zlatarstvu res huda, dokaa
jo številke. Samo v Celju
preko 20 zlatarjev, v Slovg
že okoli 250.
IRENA JELEN Bj
Foto: GREGOR KA
Oče in hči, Edi Tajnšek in Romana Tajnšek Korošec.
Jubilejni Jožefov sejem v Petrovcah
Letošnji Jožefov sejem v Pe-
trovčah, ki sta ga tudi letos
pripravili Kmetijska zadruga
Petrovče in Kmetijska sveto-
valna služba Žalec, je bil po
programu in ponudbi eden
najbolj zanimivih tovrstnih
sejmov v desetletni zgodovini.
Sejem so pričeli s sveto ma-
šo v petrovški baziliki, maše-
val je škof dr. Vekoslav Grmič.
Na sejmu je bilo 150 stojnic,
ves dan pa je bilo moč sprem-
ljati tudi obsejemska dogaja-
nja. Svoje pridelke in dobrote
so ponujali tudi kmetovalci,
tako kot običajno je bilo na
voljo vse potrebno za pomla-
danska opravila. Preko licita-
cije je bilo mogoče kupiti rab-
ljeno kmetijsko mehanizacijo.
Zanimiva je bila razstava čla-
nov društva rejcev drobnice
celjske in koroške regije, pri-
kazan je bil način reje ovac in
koz, pa številna kmečka opra-
vila, ki so jih poznali naši
predniki. Zanimiva je bila po-
vorka kmečkih konj in voz š
prikazom kmečkih del in obi-
čajev, ki so jo letos pripravili
prvič. Poleg tega so pripravili
prikaz predelave mesa in mle-
ka ter degustacijo mlečnih
mesnih izdelkov ter vin.
Tudi letos so podelili pri2
nja za najboljše kmečke sa
me, kruh in vino savinjskih
nogradnikov. Najboljše salai
sta naredila Roman Lipovšek
Levca in Franc Hrovat iz I
trovč, najboljši domači kruti
krušne peči pa je spekla Ma
Felicijan iz Vinske Gore. ^
boljša vina so pridelali Edi C
ladič iz Ložnice in sicer sof
rdeče vino. Rudi Cevzar iz^
draža sortno belo in Stanko^
jevec iz Petrovč mešano bel"'
T. TAVC
Prvo nagrado za najboljše salame je poleg Franca Hrovata prejel tudi Roman Lipovšek, ki
je ponudil tudi za pokušino.
Bistrica ob
Solli prva
Aktiv podeželske mladin^
Gornjem Gradu je pripravil|
gijsko tekmovanje Kaj ves
kmetijstvu. Nastopilo je
ekip, ki so prej zmagal^ ^
občinskem tekmovanju. ^
movalci so odgovarjali v K
nju iz tem kmetijsko zadf
ništvo, ekološko kmetijs^'
gozdarstvo in slovensko W
tijstvo ter evropska
Zmagala je ekipa Bistrici ,
Sotli, sledi Solčava, Laško^'^
Številen prašičji zarod
Ludvik in Karolina Meklav iz Dobriča v KS Andraž se na svoji kmetiji ukvarjata predvsem
z živinorejo. Imata več kot 20 glav bikcev, gospodinja Karolina pa se z veseljem ukvarja tudi
z vzrejo prašičkov.
Pri tem je še posebno ponosna na svinjo, ki se ponaša z visoko rodnostjo. Pred kratkim je
povrgla 19 prašičkov, pred tem pa že enkrat 15 in enkrat 13 prašičkov. Glede na to, da ne naleti
pogosto na žival, ki je hkrati tudi zelo dobre pasme, se je gospodinja odločila, da jo bo še
pripustila.	T. TAVČAR
Dvesto kilogramska prašičja mati s svojim rekordnim zarodom.
rSNOPiC
NASI KRAJI iN UUDJE
11
90 let Marije Pajic
i krajevni skupnosti Vrb-
žalski občini imajo na-
ip^ da obiščejo svoje kra-
ob visokih obletnicah
^jenja, kot je 90-letnica.
(jni je tak visok jubilej
j^flovala Marija Pa j k.
ijglcali so jo predsednik
J,a KS Vrbje Jože Meh in
j(jstavniki Krajevne orga-
jjcije Rdečega križa Žalec
ijca Kotar, Ivana Strnad in
ifinka Cokan.
Iiibilantka je bila obiska ve-
jin se je z veseljem odzvala
povabilu v bližnji lokal, kjer
se je tudi razgovorila o svojem
življenju. Povedala je, da se je
rodila v Libojah, v družini
petih otrok, od katerih živi še
samo ona. Priučila se je za
šiviljo, nikoli pa se ni poroči-
la. V Vrbju, kjer živi že mnogo
let, ima hišo in nekaj zemlje,
tako da ima tudi status kmeta.
Sovaščani vedo povedati, da je
veliko in dobro šivala, ni pa
znala prav računati, zato od
šivanja ni mogla obogateti.
Seveda sedaj pri svojih devet-
desetih letih vsega ne zmore
več sama, zato ji pomaga mož
pokojne nečakinje Branko Ze-
bec iz Celja, ki hodi k njej
vsak drugi dan, ji prinese hra-
no in postori kar sama ne
zmore. Povedala je še, da ni-
koli v življenju ni bila zares
bolna, pa tudi sedaj ji zdravje
še kar dobro služi, pestijo pa
jo seveda starostne tegobe.
Marija Pajk je bila izkazane
pozornosti vesela, njeni obi-
skovalci pa so ji zaželeli pred-
vsem zdravja. T. TAVČAR
Anica Kotar, Jože Meh. Marija Pajk, Marinka Cokan in Ivana Strnad.
Delavni planinci
lani Planinskega druš-
Žalec in njihovih sekcij
likva in Galicija so se
lali na občnem zboru. Ob
priložnosti so izdali svoj
»pis Rukzak, v katerem
zbrana med drugim tudi
I poročila o dejavnostih
nincev, ki so lani prazno-
i 30-letnico obstoja, ob
1 pa so tudi razvili nov
ipor,
ani so uspešno izpeljali 10
bdov in številne priredi-
Markacisti lepo vzdržuje-
Poti na Goro in Bukovico
odseke po Savinjski pla-
'ski poti. Že pet let poteka
<1 obiskovalci simpatično
niovanje, saj si mnogi zapi-
^jo število obiskov. Tako se
^an Lorger iz Migojnic
''povzpel na Bukovico celo
•stokrat, Lenko Cilenšek si
■labral 420 obiskov, Dušan
■'ko pa je s 300 vzponi na
Wici in 500 obiski na pla-
'^kem domu na Homu goto-
Nvztrajnejši.
I "Or je med drugim pozdra-
predsednik Savinjskega
^'idruštvenega odbora pla-
ninskih društev Martin Au-
breht, ki je delo žalskih pla-
nincev pohvalil, dejal pa je
tudi, da bi morali v društvo
pritegniti več članov. Žalsko
društvo namreč šteje 365
članov, kar je po mnenju
Martina Aubrehta premalo.
Pred občnim zborom je ne-
kaj pesmi zapel mešani pev-
ski zbor PD Žalec, ki ga vodi
Mira Kodrun. T. TAVČAR
Janez Meglic, predsednik PD
Žalec
^^an Banko iz Žalca
PLANINSKI KOTIČEK
V soboto in nedeljo na Korošico
Planinsko društvo Celje pripravlja z nosilci projekta in
gorskimi reševalci to soboto in nedeljo turno smučanje na 1808
m visoki Korošici. Na Korošico je možen prihod čez planino
Podvežak, čez planino Ravne, skozi Lučko Belo, izkušeni turni
smučarji pa lahko izbirajo tudi zahtevnejše proge, kot so
Kamniška Bistrica-Korošica-Ojstrica in Kamniška Bistrica-Pre-
sedljaj-Prag-Korošica in Planjava.
Občni zbor planincev Zlatarne
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi vse svoje člane in druge
ljubitelje gora na občni zbor PD Zlatarne Celje, ki bo jutri ob 17.
uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. Po
občnem zboru vabijo na skromno večerjo v gostišče Ribič in na
prikaz dela diapozitivov s planinskih tur društva v minulem
letu.
V	nedeljo pa ob 6. uri zjutraj, s posebnim avtobusom s
parkirišča na Glaziji, vabijo na pohod od Bričnika do Sv.
Jerneja in Pernic.
Izleti V aprilu
v nedeljo, 5. aprila, vabi Planinsko društvo Zlatarne Celje na
pot čez Kozjak, do Sv. Urbana, Tojzlovega vrha, Žavcarjevega
vrha in na Ostri vrh. Odhod bo ob 6. uri s posebnim avtobusom
s parkirišča na Glaziji.
V	ponedeljek, 13. aprila, vabijo na tradicionalni spomladan-
ski pohod k Črnemu jezeru na Pohorju in v Bistriški Vintgar.
Odhod bo na velikonočni ponedeljek ob 7.15 s posebnim
avtobusom s parkirišča na Glaziji. V nedeljo, 19. aprila, pa
vabijo na pohod na Uršlo Goro. Odhod bo ob 6. uri s posebnim
avtobusom s parkirišča na Glaziji.
M.M.
Spomin na Stari grad
Celjana, ki sta zlato poroko praznovala v Slivnici
Fanika in Alojz Cerovšek
sta preživljala otroštvo v
celjskem Zagradu ter Pe-
čovniku. Fanika Cerovšek,
ki je stanovala tik pod celj-
skim Starim gradom, se ra-
da spominja, kako so ta-
kratni otroci plezali po
grajskih razvalinah.
Zakonca, ki sta v soboto
slavila zlato poroko, sta se
spoznala že v otroških letih.
Pozneje, med drugo svetov-
no vojno, je bil Alojz Cerov-
šek prisilno mobiliziran na
rusko fronto, kjer je preživel
27 mesecev. Ranjen je bil kar
trikrat, hude ruske zime pa
se je sčasoma navadil. Neka-
teri trpini so vzdržali več,
drugi manj, se spominja. Pri-
šel je konec vojne, vrnitev v
Pečovnik, kjer se je znova
srečal s Faniko. Dve leti sta
prijateljevala, nato pa potr-
dila ljubezen pred matičar-
jem.
Oba sta bila sprva v službi v
celjski Metki. Fanika je bila
tkalka, Alojz zidar. Alojz
Cerovšek si je prislužil po-
kojnino v Metki, Fanika v
Cetisu. V največje veselje ji-
ma je bilo rojstvo ter odraš-
čanje njunega edinca, sina
Slavka. Več kot tri desetletja
sta stanovala v bloku v celj-
ski Tkalski ulici, večinoma z
delavci Aera, ki se jih zelo
rada spominjata. Pred dve-
ma letoma, ko sta onemogla,
sta se preselila k sinu Slavku,
ki si je uredil lep dom v
Gorici pri Slivnici.
Tu sta jima v veliko pomoč
družina sina Slavka ter snahe
Olge. Novega kraja sta se si-
cer sprva težko navadila, na-
to pa sta spoznavala predno-
sti lepe narave, miru ter či-
stejšega zraka. Oba zlatopo-
ročenca si morata pri giba-
nju pomagati z invaUdskim
vozičkom. Alojz Cerovšek
ima težave s sklerozo multi-
pleks že več kot tri desetlet-
ja.
Skupaj z več kot trideseti-
mi svati ter muzikantoma sta
v soboto odšla k matičarju in
v cerkev, nato sta se poveseli-
la s sorodniki. Svatje so za-
plesali, med njimi pa se je
posebno veselo vrtel zlato-
poročenčev brat Franc, ki bo
kmalu star 89 let. V ponede-
ljek sta zlatoporočenca obu-
jala spomine na čudoviti so-
botni praznik, ki so ga Ce-
rovškovi zabeležili na video
traku.
Na zlati ohceti se je zbralo
veliko sorodnikov, njunih
sester in bratov. Z njima so
praznovali njuni najdražji,
sin in snaha, vnuka Barbara
in Gregor ter pravnuk Anej.
BRANE JERANKO
Za zlatoporočenca Faniko in Alojza Cerovšek lepo skrbita
sin Slavko in snaha Olga. Pri gibanju si oba pomagata z
invalidskim vozičkom.
Testiranje šicropilnic
Na Celjskem pripravljajo
aprila v enotah za kmetijsko
svetovanje vsakoletne redne
preglede in osnovno servisi-
ranje traktorskih škropilnic
in pršilnikov.
Preglede naprav za nanaša-
nje fitofarmacevtskih sredstev
bodo opravile pooblaščene
ekipe strokovnjakov Inštituta
za hmeljarstvo in pivovarstvo
Žalec ter srednjih kmetijskih
šol, za osnovna popravila pa
bodo poskrbeli serviserji.
Lastniki tehnično brezhibnih
škropilnic in pršilnikov bodo
prejeli nalepke o opravljenem
pregledu, ker preglede tudi
letos sofinancira večina ob-
čin, bodo brezplačni, lastniki
pa bodo plačali morebitna po-
trebna popravila.
Preglede škropilnic in pršil-
nikov opravljajo na osnovi za-
kona o varstvu rastlin, ki dolo-
ča, da morajo biti naprave
pregledane vsaka tri leta ozi-
roma vsako leto, če lastnik z
njimi opravlja • dela tudi za
druge. Lastniki se lahko za
pregled škropilnic in pršilni-
kov prijavijo v enoti za kme-
tijsko svetovanje v svoji obči-
ni, kjer bodo o testiranju do-
bili podrobnejše informacije.
IS
Vransici gasilci
Na 112. občnem zboru so
se sestali člani in drugi gost-,
je Prostovoljnega gasilskega
društva Vransko. Na zboru,
so med drugim izvolili novo
vodstvo. Novi predsednik je
Boris Križnik, poveljnik Pe-
ter Podbregar, tajniško delo
pa bo opravljal Maks Kos.
Sprejeli so tudi program de-
la, ki temelji na požarno-
varstvenih in izobraževalnih
ciljih.
:	T. T.
Marljivi ribici - bogate vode
Pred kratkim so se zbrali
celjski ribiči na letni
skupščini, ocenili delo v
preteklem letu in sprejeli
program dela in ribiško-go-
jitveni načrt za letos.
»Novo nastajajoča zakono-
daja s področja ribištva in
voda je še popolna neznan-
ka, z izjemo Zakona o druš-
tvih. ki je bil že sprejet. Kak-
šna bo bodoča vloga ribištva
v sistemu upravljanja voda,
lahko še vedno ugibamo. Po-
polna neznanka so tudi kon-
cesije za vode, ki so osnova
nadaljnjega upravljanja z vo-
dami in življem v njih,« je v
poročilu poudaril predsed-
nik Ribiške družine Celje Ja-
nez Kruleč.
Lani ni bilo ugotovljenih
poginov ribjega življa zaradi
onesnaženja vodotokov.
Ugotovljenih je bilo le nekaj
izlitij nevarnih odplak, ki pa
na srečo niso povzročile vid-
ne škode na vodnih živalih.
Škodo pa so povzročile
izredno visoke vode Hudi-
nje, Ložnice in Pirešice, ki
so prestopile bregove. Na
poljih in travnikih je ostal
velik del ribjega zaroda. Re-
ševanje je bilo nemogoče,
ker so se reke hitro vračale v
korita.
Celjski ribiči so lani tudi
veliko rib vlagali v svoje
športno ribolovne vode. Ta-
ko je Šmartinsko jezero bo-
gatejše za 6 tisoč kilogramov
krapov, 700 smučev in prav
toliko ščuk. V Savinjo so vlo-
žili več kot 5 tisoč raznih vrst
rib, v Hudinjo pa 2 tisoč rib.
Čuvajska služba je delovala
dobro. Opravljeno je bilo 295
kontrol. Ugotovili so nekaj
nepravilnosti pri izvajanju
športnega ribolova, zalotih pa
so tudi nekaj občanov pri izva-
janju krivolova.
Na skupščini so ugotovili,
da število ribičev, starih do 18
let, upada. Da bi navdušili
mlade za ribiški šport, so v
družini uvedli počitniške de-
setdnevne dijaške ribolovne
dovolilnice. Odziv ni bil naj-
boljši, akcijo pa bodo letos
ponovili.
FRANJO BOGADI
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Ljubljanski sejem po celjsko
V Ljubljani je minil sejem Alpe Adria - Številni razstavljavci s Celjskega
Pretekli teden je v Ljublja-
ni marsikaj minilo v zname-
nju Alpe Adria - mednarod-
nega sejma turizma, športa
ter izdelkov, storitev in idej
za prosti čas, ki se je skupaj
s sejmom Ribolov in lov
končal v nedeljo, po petih
razstavnih dnevih. Sejem-
ski utrip se je prenesel tudi
na Celjsko, saj se je na ljub-
ljanskem razstavišču pred-
stavilo tudi kar nekaj celj-
skih razstavljavcev.
Ljubljanski sejem velja za
enega izmed najbolj turistič-
nih in najbolje obiskanih, za-
to je zanimanje med razstav-
ljavci seveda kar precejšnje.
»V Ljubljani smo že tretje leto,
in vedno bolj kot ne odhajamo
zadovoljni. Navadno se pred-
stavljamo z novostmi v proi-
zvodnem programu, obiščejo
pa nas mnogi resni kupci. Se-
jem pripravljajo ravno ob pra-
vem času, zato je za nas zelo
ugoden: vsi tisti, ki kupujejo
za več let in pri nakupih resno
mislijo, se skoraj obvezno og-
lasijo na sejmu,« je menil Mi-
lan Romih iz šentjurskega Al-
posa.
Na sejmu Ribolov in lov se
je predstavilo 29 razstavljav-
cev iz osmih držav, med njimi
pa je svoje mesto našla tudi
Zveza ribiških družin Celje.
Ti so predstavili ribolovne
možnosti, ki jih nudijo po
posameznih družinah znotraj
zveze. Na sejmu se je pred-
stavljalo tudi celjsko podjetje
Mako, grosist za ribiško opre-
mo. »Smo redni gostje ribiš-
kega sejma, nastopamo pa kot
klasični grosisti. Sejem je do-
volj dobro obiskan, sicer pa
smo tu tudi zato, da srečamo
kakšno novo stranko in spoz-
namo novosti na ribiškem po-
dročju,« je povedala Magda-
lena Vrečko iz podjetja Ma-
ko.
»Celjska«
razstavišča
Med 323 razstavljavci iz 19
držav so veliko pozornosti
vzbudile turistične predstavi-
tve. Seveda so izstopale posa-
mezne agencije, toda tudi ob-
čine in drugi turistični subjek-
ti so med obiskovalci vzbudili
dovolj zanimanja. Med opaz-
nirni je bil razstavni prostor
Zdravilišča Rogaška. V sklopu
tega prostora sta se predstav-
ljala še Steklarna s svojimi
izdelki ter Beauty center.
Da je sejem res nekaj poseb-
nega, dokazuje odločitev laš-
ke in vojniške občine, ki sta
letos prvič predstavili celotni
ponudbi svojih občin. »Laško
pivo, laško zdravilišče in laš- <
ke rože,« je v smehu pozdrav-
ljala obiskovalce stojnice v
hali B »kranceljpintarica« Ma-
rica, ki je skupaj z Lojzko in
osnovnošolko Janjo izdelova-
la in dehla rožice iz krep pa-
pirja. Na sejmu so predstav-
ljali tudi katalog, v katerem je
zajeta celotna ponudba Laške-
ga. »Ta sejem je zagotovo naj-
močnejši, tudi zelo aktualen,
ljudi pa najbolj zanimajo ce-
ne,« so pripovedovali Laščani
in gostoljubno sprejemali šte-
vilne obiskovalce.
Na laški stojnici so sodelo-
vali zdravilišče, turistično
društvo, kmetijska zadruga,
gostinstvo Aškerc, Forum Ter-
ma Rimske Toplice, Priredi-
tveni center Laško, Turistična
kmetija Kozmus in Pivovarna
Laško, prospekte pa sta pri-
pravili tudi Turistični društvi
Rimskih Toplic in Jurkloštra.
V spremljajočem delu pred-
stavitve občine Laško pa sta na
sejmu sodelovali folklorni
skupini Kulturnih društev Li-
pa Rečica in Anton Tanc iz
Marija Gradca.
Tudi občina Vojnik je prvič
nastopila s celotnd ponudbo,
na zaključnem dnevu pa sta
sodelovala turistična podm-
ladka OŠ Dobrna in Vojnik.
Sodelovali so kmetija Marjan
Kovač, Naturela, turistični
kmetiji Soržev mlin in Gor-
šek, sadjarstvo Prezelj, gostiš-
če Koprivnik in Zottl, Mira in
Tomaž Šeško, točki Dobovič-
nik in Slemešek, poleg njih pa
še Vesele Štajerke, skupina
Vraja peč in Štajerski rogisti.
Med obiskovalci je bilo kar
precej zanimanja za kmečki
turizem, tudi na stojnici, kjer
so se v okviru podjetja Epsi
predstavljale zgornjesavinj-
ske občine. Na zgornjesavinj-
skem štantu je bil osrednji dan
petek, ko so še posebej prika-
zali ponudbo Savinjskega ga-
ja, sicer pa so na predstavitvah
sodelovali člani turističnih
društev Solčava in Luče. Na
stojnici Alpskih cest so se
predstavljali Mozirjani, pet-
kovo predstavitev pa so pri-
pravili Turistično društvo Mo-
zirje, Zveza podeželske mla-
dine Šmihel in Društvo Pust
Mozirski. Obiskovalci so se
ustavljali tudi pri stojnici Tu-
rističnega območja Podčetr-
tek z Zdraviliščem Atomske
toplice, kmečkimi turizmi,
gostinskimi lokali in marsi-
čem, kar je v Podčetrku vred-
no ogleda.
Posebno mesto so na ljub-
ljanskem sejmu zavzemale tu-
ristične agencije, pri katerih
je bilo tudi največ gneče in
povpraševanja. Med njimi je
bila zelo opazna agencija Do-
ber dan iz Šempetra. »Sejem
je zanimiv zato, ker se dogaja
pred začetkorn sezone, tu pa
se po navadi najdemo tisti, ki
na področju počitnic največ
pomenimo,« je razmišljal di-
rektor agencije Edi Masnec.
Obiskovalci so največ povpra-
ševali po počitnicah v nepo-
sredni bližini, torej v Sloveni-
ji in na Hrvaškem, kjer bo
dopust nekoliko dražji. V os-
predju zanimanj sta Dalmaci-
ja in malce drugačne, robin-
zonske počitnice, verjetno bo
kar nekaj Slovencev letovalo v
Dubrovniku, ne manjka pa ni-
ti povpraševanja po počitniških
možnostih v Sloveniji.
Poleg že omenjenih so s,
Ljubljani na sejmu Alpe
na ogled postavili še velenj,
Veplas z jadralnim pro^
mom, Factory Store iz Grij
kolesi in kolesarsko oprem
podjetje Petre iz Žalca z n^
mom in prodajo montažnih^
mentov, družba Unior, progj,
turizem s klimatskim zdravj]
čem in Termami Zreče, celj^
podjetje Vigrad ter Šentjur^
podjetje Wihar z bazeni.
Koliko so bile predstavitve]
sejmu Alpe Adria uspešne,]
seveda pokazal čas. Večina i
delujočih je svojo ponudbo
izdelke kar primerno predstj
la, popestrila z degustacijami'
poskušala pri obiskovalcih i
pustiti čim boljši vtis. Za Ijj
Ijanski sejem menda velja!
nekaj: le če si zraven, si >in:
URŠKA SELIŠfi
Laške »kranceljpitarice« so marsikomu razlagale, kako nastajajo umetne rože iz krep
papirja.
Zrecaiii išče[o mlad par za
pohorsko ohcet
Turistično društvo Zreče želi privabiti mlade pare,
želijo skleniti zakonsko zvezo, da se prijavijo na natd
za ženina in nevesto na pravi pohorski ohceti.
Pohorska ohcet bo v Zrečah v mesecu maju, zreški turist
ni delavci pa želijo, da kandidata prvič sklepata zakons
zvezo, ne smeta biti starejša od 30 let, eden od obeh pa mc
imeti tudi stalno prebivališče na območju občine Zreče.
B.
Nova pomlad življenja
Društvo onkoloških bol-
nikov Slovenije je bilo po-
krovitelj šestega vseslo-
venskega srečanja žena po
operaciji dojke, ki je bilo
na prvi pomladni dan v
Cankarjevem domu v Ljub-
ljani.
Letošnje srečanje, ki ga je
kot vsako leto vodila dr.
Manca Košir, častna gostja pa
je bila tokrat Štefka Kučan,
je bilo še toliko bolj slove-
sno, ker Onkološki inštitut
praznuje 60 let dela. Udele-
ženke je pozdravil prof. dr.
Zvonimir Rudolf, direki
Onkološkega inštituta, boj
kulturni program so prip
vili študentje ljubljans
Akademije za glasbo, srfi
nje pa so zaključili skupil
pevskim zborom iz OŠ SI
nje pri Kamniku s himnoN
va pomlad življenja.
Skupina za samoporf
žena z rakom dojke imar«
na srečanja vsako drugo si
do v mesecu ob 15. uri
sejni sobi kirurškega odd
ka v Bolnišnici Celje.
ANKA SEI
Tekmovanje mladih gasilcev
Komisija za delo z mladino pri Gasilski zvezi Celje je organizirala kviz znanja iz gasilstva, ki je bil v
soboto, 21. marca, v gasilski dvorani na Dobrni, udeležilo pa se ga je 21 ekip iz 14 društev celjske gasilske
zveze.
Prvo mesto je osvojila ekipa z Dobrne, drugo ekipa iz Vojnika, tretje pa ekipa iz Škofje vasi. Mladi gasilci so
morali prijavi za tekmovanje dodati še literarni prispevek, v katerem so opisali spoznavanje požarnega okoliša
društva, krajevne značilnosti za nevarnosti požarov in drugih nesreč. Udeležencem je podelil priznanja
predsednik GZ Celje Miro Terbovc.	IVAN PLANINŠEK
Srečanje upokojencev PoniKve
Na kmečkem turizmu pri Fatur v Slatini pri Ponikvi so se na marčevsll
srečanju zbrali člani Društva upokojencev, ki živijo na območju kraj^*
skupnosti Ponikva, sicer pa so člani DU Šentjur.	^
Jožica Ratej je v nagovoru čestitala vsem navzočim ob 8. marcu in materin^.^.
dnevu, spomnila pa se je tudi vseh Jožetov in Jožic in Dneva mučenikov. Po kr^P
kulturnem programu so se spomnili treh članov, ki so bili na srečanju starejši o
let (na sliki od leve) Cecilija Matko, Jože Lampret (89 let) in Nežika Klančar. ■
upokojencem niso poznala, saj so se več ur veselo vrteli ob zvokih tria Janka M^^^J
rSNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
p-
pri prvi stopnici se pot zapre
Arhitekturne ovire so črna točka mesta - Največji problem je odpravljanje grajenih ovir v obstoječih zgradbah
l^jor ne hodi po stopnicah,
jHiore niti na sodišče. Ta-
jlj je pred vhodom obsedel
jfg Magič iz Zadobrove
jjjšnjo sredo, ko je imel na
jjskem sodišču nujen
.fjvek. Navsezadnje so ga
pjeli trije krepki moški in
HI pomagali prek stopnic. Z
nalidskim vozičkom se v
(lju ni mogoče prebiti ne k
itarju, v prostore upravne
ute, nekatere banke, trgo-
je, gostišča, v gledališče.
Je, center za socialno delo
številna podjetja,
t- •
Pred tremi leti so prek jav-
il del opravili raziskavo ar-
[ekturnih ovir v Celju in v
ojektu evidentirali vse ob-
kte, ki bi jih bilo treba prila-
0	invalidom, ter predvi-
ili možne rešitve. Po bese-
b Iztoka Uranjeka iz od-
Ika za okolje in prostor v
>stni občini Celje so v zad-
h letih ukrepali le na po-
ofju prometne ureditve, ko
semaforje opremili z zvoč-
ni signali, ki so v pomoč
^)im, invalidom pa so olaj-
1	gibanje z ureditvijo ugrez-
ih pločnikov v semafori-
anih križiščih. »V pošti na
ekovem trgu so objekt prila-
»iili invalidom, v vseh dru-
1 problematičnih zgradbah,
so jih evidentirali v omenje-
m projektu, pa lastniki do-
i niso naredili ničesar,« je
ijal Uranjek.
Že skoraj deset let velja, da
orajo graditelji pri vseh no-
?radnjah upoštevati pravil-
nik o odpravi arhitekturnih
ovir. Če bi ta pravilnik dosled-
no izvajali, bi bili vsaj novi
objekti prilagojeni potrebam
funkcionalno oviranih ljudi,
ki potrebujejo za svoje življe-
nje, delo in prosti čas okolje
brez prostorskih ovir. Pri
mnogih dejavnostih je treba
priti iz enega v drugo nad-
stropje, zato se mnogi otroci
in odrasli, ki ne zmorejo hoje
po stopnicah, ne morejo pol-
no vključevati v vsakodnevne
aktivnosti. Tudi na področju
izobraževanja nimajo enakih
pogojev kot večina. Med deve-
timi osnovnimi šolami v Celju
so povsem odpravili arhitek-
turne ovire le na dveh. Največji
problem predstavljajo zgrajeni
objekti, ki bi jih bilo treba na
novo preurediti. Velike težave
imajo invalidi že v stanovanj-
skem okolju. Pred dvema leto-
ma smo, denimo, poročali o
stiski invalida iz Velenja, ki je
živel v stanovanjskem bloku
brez dvigala in so ga zato
trije pomagači odnesli iz sta-
novanja največ štirikrat na
leto. Ta primer niti ni osam-
ljen. Prav vsako okolje, ne le
stanovanjsko, ampak tudi
delovno, prometno in social-
no naj bi bilo dostopno, upo-
rabno in varno. Kako slednje
doseči? Po mnenju strokov-
njakov le s premišljenim na-
črtovanjem novih objektov
in naprav ter s sistematičnim
odstranjevanjem grajenih
ovir. Pri oblikovanju huma-
no grajenega okolja bo naj-
več odvisno od sprememb v
državni zakonodaji, naklo-
njenih invalidom, za zdaj pa
je načrtovanje objektov v ve-
liki meri prepuščeno osveš-
čenosti arhitektov in pred-
vsem investitorjev.
Invalidski voziček lahko
zadrži že prag, višji od dveh
centimetrov, ali vrata, ožja
od osemdesetih centime-
trov. Funkcionalno ovirane
pa niso le osebe, invalidne
od rojstva, nesreče, bolezni
ali zaradi starosti. Nehuma-
no grajeno okolje ovira tudi
vse, ki se zaradi bolezni,
posledic nezgod, nosečnosti
ali starostne betežnosti tež-
ko gibljejo. Stopnice, visoki
pragovi, premajhna dvigala,
neurejeni podhodi nenazad-
nje ovirajo tudi mamice z
otroškimi vozički.
KSENIJA LEKIČ
V celjsko društvo za cere-
bralno paralizo je včlanje-
nih 18 invalidov. Po podat-
kih društva paraplegikov
je v celjski regiji 70 stalno
vezanih oseb na invalidski
voziček, občasno vezanih
na invalidski voziček pa je
v naši regiji 19 oseb.
Stopnišče v celjsko sodišče. To je le ena izmed številnih
javnih zgradb v mestu, kamor je treba osebe na invalidskih
vozičkih prinesti in odnesti. Zaradi arhitekturnih ovir so
invalidi prikrajšani za samostojno in varno gibanje v stano-
vanjskem, prometnem, delovnem in socialnem okolju.
Jubilej
mozirskega
radiokluba
Pred kratkim so se na
občnem zboru sešli člani
Radiokluba Mozirje.
Klub ima 83 Članov, po-
kriva pa celotno področje
Zgornje Savinjske doline.
Začetki segajo v leto 1968,
ko je Ljudska tehnika v
Mozirju dobila prvo radij-
sko dovoljenje s klicnim
znakom YU3DSW, po osa-
mosvojitvi Slovenije pa je
radioklub spremenil znak
v S51DSW. Na občnem
zboru so se člani radioklu-
ba pogovarjali o sanaciji
klubskih prostorov in o
zastareli opremi, ki ne za-
dovoljuje potreb današ-
njega časa, veliko pozor-
nosti pa bodo letos name-
nili praznovanju 30 letni-
ce dela. Jubilej bodo obe-
ležili jeseni z različnimi
tekmovanji in jubilejno
vzpostavo radijskih zvez.
CIRIL SEM
Pozornost preventivi
redni letni skupščini so
^.^ešli člani Združenja šo-
/'^v in avtomehanikov Ža-
mnenju predsednika
^ Žalec Iva Serdonerja
ga izvolili tudi za nove-
Predsednika)
bo treba več
na področju preventiv-
v poročilu pa je
o številnih akcijah in
i^^ditvah,
ki so jih pripravi-
I ali pa so se jih udeleži-
. ^ogram letošnjega dela bo
^^jil na podobnih akcijah
in delu kot v minulem obdob-
ju.
Na skupščini so sodelovali
pevci moškega pevskega zbo-
ra ZŠAM Žalec, podelili pa so
tudi plakete in priznanja. Pla-
keto tovarištva sta prejela Zo-
ran Stok in Vinko Uršič, pla-
keto s srebrnim vencem Zvon-
ko Čepin, plaketo z zlatim
vencem Franc Lenko, prizna-
nja pa Jože Vaši, Franc Marzel
st., Dominko Vrbič in Slavko
Resnik.
T. TAVČAR
Ivo Serdoner, stari in novi predsednik ZŠAM Žalec.
Za ženske z motnjami v
prehranjevanju
Marjana Božič-Robida,
prva zasebna psihološka
svetovalka v Celju, je pro-
store svoje psihološke sve-
tovalnice iz Miklošičeve
ulice minuli teden preselila
na Stanetovo 4 (nad Želez-
ninarjem).
V novih prostorih bo za-
sebna psihologinja, ki deluje
po načelih kontrolne teorije
in realitetne terapije, še na-
prej opravljala psihotera-
pevtska svetovanja in izobra-
ževanja za menadžerje, v
aprilu pa bo v njeni svetoval-
nici pričela delovati tudi sve-
tovalna skupina, namenjena
ženskam z motnjami v pre-
hranjevanju. Vse, ki bi se
želele skupini priključiti,
lahko pokličete na telefon-
sko številko 482-520 ali pa
se oglasite v svetovalnici na
Stanetovi 4. Anonimnost je
zagotovljena.
NMS, Foto: GK
Marjana Božič Robida v no-
vih prostorih psihološke sve-
tovalnice na Stanetovi 4 v
Celju.
Leieci potepuhi v Tea Tru
Po številnih dobrih koncertih in prireditvah, ki jih v
zadnjem času pripravljajo v celjskem lokalu Tea Ter, se
danes spet obeta dober žur.
Zvečer bodo tam namreč nastopili Leteči potepuhi, kar je
tudi predpriprava na jutrišnjo (petkovo) noč, ko bo med
»Čevnik party« Tea Ter odprt vse do šestih zjutraj.
NMS
Obnova doma Svobode
Na občnem zboru delav-
sko prosvetnega društva
Prebold je predsednica Ani-
ca Trivan osrednjo pozor-
nost namenila obnovi doma
Svobode.
Poudarila je, da je bilo lani
društvo prav v zvezi z domom
Svobode tako glasno, da so
bili tudi krajani in drugi do-
bro seznanjeni z dejavnostjo
društva in njegovega izvršnega
odbora. Sodelovali so pri pri-
pravi vseh proslav in priredi-
tev v krajevni skupnosti.
V društvu delujejo moški
pevski zbor, gledališka skupi-
na, v knjižnici poteka strokov-
no urejanje knjig s pomočjo
Irene Verbič iz občinske ma-
tične knjižnice, kino sekcije
ni, vendar društvo še organi-
zira kinopredstave, ki pa za-
radi najemnine dvorane pri-
našajo izgubo. Zelo dejavno
je šolsko kulturno društvo,
pa tudi mladinska sekcija.
Tri glasbene skupine, ki veči-
noma igrajo alternativno
glasbo, prav tako vadijo v po-
vsem neprimernem prostoru v
Domu Svobode.
Primernejše prostore naj bi,
tako kot Krajevna organizacija
Rdečega križa, upokojenci,
godba in jamarji, dobili v ob-
novljenem Domu Svobode, ki
ga vsi težko pričakujejo.
T. TAVČAR
Anica Trivan kaže podobo dvorane, kup parketa v kotu...
Delo šošlanjskih invalidov
Izlet po Prekmurju, piknik s športnimi programi, marti-
novanje, tradicionalen novoletni ples ter številna tekmova-
nja v različnih športnih disciplinah...
Te lanske aktivnosti Društva invalidov Šoštanj so bile ome-
njene na občnem zboru, ki so ga člani društva izvedli pred
kratkim. V letošnjem letu je predsednik društva Tone Leber
napovedal še bolj bogato delovanje, med drugim pa bodo
pripravili več izletov, piknik s športnimi igrami in novoletni
ples. Sicer so invalidi že pripravili praznovanje dneva žena in
materinskega dneva, na katerem so se predstavili folklorna
skupina Vandrovci iz Raven te mladi iz Skornega, vse prisotne
pa so tudi obdarovah.	M.L.
Za še lepše Stranice
v petek, 20, marca, so na Stranicah ustanovili turistič-
no olepševalno društvo, ki ga bo vodila Metka Fijavž.
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik krajevne
skupnosti Stranice Maks Brečko vsi v kraju pričakujejo, da
bo novo društva dalo še več poleta krajanom pri oblikovanju
kar najbolj lepe in prijazne podobe Stranic. Marjan Rožič,
predsednik Turistične zveze Slovenije, ki je bil med gosti
ustanovnega občnega zbora, pa je v pogovoru opozoril na
tesno povezavo med neprofitnimi in profitnimi turističnimi
organizacijami v občini Zreče, ki bi lahko bila vzgled tudi
drugim v Sloveniji.	MB
14
ŠPORT
Vrbaničspet
najboljši
Na sobotnem državnem
prvenstvu v karateju so
vidno vlogo odigrali pred-
stavniki KK Žalec. Damir
VrbaniČ je ubranil naslov
državnega prvaka, Žalčani
pa so osvojili še tri kolajne.
Najprijetneje je presenetil
Rok Gajšek, ki je v kategoriji
do 80 kg osvojil srebrno od-
ličje, le mesto za njim pa se
je uvrstil Jani Godler. Uspe-
šno se je boril tudi Matjaž
Končina, ki se lahko pohvali
z bronom v kategoriji do 75
kg, kjer je sicer slavil Daniel
Gospič (KK Rogaška Slati-
na), ki je že v drugem krogu
premagal Končino. Poglavje
zase pa je Damir Vrbanič, ki
v kategoriji do 60 kg že lep
čas nima prave konkurence.
Na Kodeljevem si je namreč
že četrtič zapored priboril
naslov državnega prvaka in
se bo udeležil tudi evropske-
ga prvenstva od 8.-10. maja v
Beogradu. Trener Silvo Ma-
rič upa, da bosta reprezen-
tanta tudi Matjaž Končina in
Rok Gajšek, sicer pa je bil z
izkupičkom na DP zelo za-
dovoljen: »Pričakovali smo
zlato Vrbaniča, ter še kakšno
kolajno. Osvojih smo štiri in
s tem izpolnili oziroma pre-
segli zastavljene cilje. Sedaj
se bomo posvetili pripravi
troboja reprezentanc Avstri-
je, Hrvaške in Slovenije, ki
bo 4. aprila v Žalcu,« je pove-
dal Silvo Marič. Njegova va-
rovanca Gregor Jančič in
Janko Skok sta s petima me-
stoma dopolnila žalski us-
peh. Odlično se je odrezal
tudi Mitja Stisovič (KK Pe-
trovče), ki je postal članski
državni prvak v katah. T.L.
Kamberovic se ne da
Nedeljski derbi med Proto-
navtom Publikumom in Pri-
morjem si je spet ogledalo ze-
lo malo navijačev (600), praz-
ne tribune pa so nenazadnje
tudi zrcalo celjskih uspehov v
zadnjem času. Rumeno-mo-
drim se je v četrtem spomla-
danskem krogu končno odpr-
lo in so prvič letos zmagali.
Trener Celjanov Stanko Po-
klepovič z igro svojih varo-
vancev še zdaleč ne more biti
zadovoljen, zmaga pa je priš-
la v pravem trenutku, česar se
temperamentni Splitčan tudi
zaveda: »Vem, da igra še ni
prava, toda najpomembneje
je, da smo vknjižili tri točke in
lahko nekoliko mirneje nada-
ljujemo z državnim prvens-
tvom.« Prvič letos se je strel-
sko izkazal Faik Kamberovič,
ki si nikakor ne more pridobi-
ti ugleda pri >strokovnjakih< v
slovenskem nogometu. Slo-
venija je edina država na sve-
tu, ki strelcev ne ocenjuje gle-
de na učinek (beri: doseženi
goli), temveč obstajajo pri nas
povsem druga merila. Kam-
berovič je enkrat preveč len
na treningih, drugič ne teče
na tekmah, tretjič ne dosega
zadetkov na pomembnih
obračunih... Anipak Faik
Kamberovič je še vedno naj-
boljši strelec v I. SNL. Brez
njegovih 14 zadetkov bi Pro-
tonavto Publikum v 23. in 24.
krogu igral odločilni tekmi pr-
venstva. Nasprotnika sta na-
mreč SET Vevče in Potrošnik,
ki se želita izogniti kvalifikaci-
jam, Celjani pa bi bili na pr-
venstveni lestvici zagotovo v
njuni družbi. Na srečo pa se
Protonavto Publikum bori za
zgornji del lestvice in če želi
taboriti med prvoligaško eli-
to, mora premagati tako SET
Vevče v Ljubljani kot Potro-
šnika na Skalni kleti. Spodrs-
ljajev je bilo za letos dovolj.
■■■■i T.L.
V Slatini odprli nov štadion
Tisto, kar so številne gene-
racije nogometašev takale
dolga leta, se je končno zgo-
dilo to nedeljo, 22. marca.
Datum bo ostal zapisan v
zgodovini rogaškega nogo-
meta kot dan, ko so na šta-
dionu, ki so ga dolga leta
čakali, odigrali prvo uradno
tekmo.
Čeprav so igrišče uradno
odprli že lanskega julija, pa so
šele to zimo dokončali vse
potrebno za igranje prvens-
tvenih nogometnih tekem.
Igrišče ima ob sebi še pomož-
no, nove slačilnice in ostalo,
potrebno za delovanje nogo-
metnega kluba. Da pa bi
kompleks dobil pravo podo-
bo, bo treba še veliko postori-
ti, kar bo zdaj veliko lažje, saj
so dejavnosti na zeleni povr-
šini zaživele. Na novih površi-
nah trenirajo vse selekcije NK
Steklar. Tekmovalni krst ni bil
najbolj uspešen, saj je Steklar
z Brežicami zgolj remiziral
(2:2) v prvenstveni tekmi 4.
SNL. Novi štadion je le podla-
ga za trdo delo, ki čaka nogo-
metaše in vse ostale športni-
ke, da bi se vrnili na vsaj
približno tako raven, kot so jo
v preteklosti že imeli.
JANEZ TRBOVC
Na Rogli za naslove
Od petka do nedelje se bo-
do alpski smučarji na Rogli
potegovali za državne naslo-
ve in FIS točke.
• Organizator prvenstva
Unior Celje še zbira prijave
udeležencev. Poleg najboljših
slovenskih smučarjev (iz A in
B reprezentance) bodo glede
na že prispele prijave nastopi-
li tekmovalci iz Avstrije, Češ-
ke, Italije in Francije. Klub or-
ganizator bo v ogenj poslal
vse najboljše. Vajdič, Samec,
Sopar in Koštomajeva bi se
utegnili potegovati za mesta
pod vrhom, četudi v tej sezo-
ni prvič tekmujejo v mladin-
ski konkurenci.
Prvenstvo se z moškim
veleslalomom (Jurgovo)
prične v petek, dekleta se
bodo v isti disciplini pomeri-
la dan kasneje, v nedeljo bo-
sta še oba slaloma (Ostruš-
čica2).	PŠ
ŠPORTNI KOLEDAR
ČETRTEK, 26.3.
SKL (Ž) od 7. do 12. mesta,
9. krog - Slovenske Konjice:
Comet-Šentvid (20).
PEfEiC^.3r
Smučanje
Rogla: DP in FIS v alpskih
disciplinah (do nedelje).
SOBOTyC28.3. _
Rokomet
Liga prvakov (M), polfinale
(povratna tekma) - Celje: Ce-
lje Pivovarna Laško-Badel Za-
greb 1862 (18).
l.DRL (M), 19. krog - Krš-
ko: Krško-Gorenje (19).
l.DRL (Ž), 18. krog-Piran:
M-Degro Piran-Juteks, Aj-
dovščina: Mlinotest-Vegrad.
Košarka
l.A SKL, četrtfinale (1. tek-
me) - Laško: PIL-Slovan (19),
Polzela:	KSP-Postojna
(19,30).
l.B SKL (M) od 1. do 4.
mesta, 4. krog - Kranj: Tri-
glav-Comet.
2.SKL (M) od 1. do 8. me-
sta, 7. krog - Zreče: Rogla
Atras-Yurij Plava Laguna (19).
Šoštanj: Elektra-Proton Med-
vode (18,30).
2.SKL (M) od 9. do 16. me-
sta, 7. krog - Kočevje: Snežnik
Kočevska Reka-Celje, Ljub-
ljana: Ekipa Janče-Plima Pre-
bold (obe ob 17).
SKL (Ž) od 7. do 12. mesta,
10. krog - Domžale: Domžale-
Comet (17).
Odbojka
l.B DOL (M), 27. krog - Kočev-
je: Kočevje-Šoštanj Topolšica.
1.A DOL (Ž), 27. krog - Ža-
lec: B&L Utrip Prebold-ZM
Ljutomer.
LB DOL (M), 27. krog - Ljub-
ljana: Tabor-Kajuh Šoštanj.
Nogomet
3.SNL-vzhod, 15. krog - Sv.
Jurij Goričanka-Unior, Slo-
venske Konjice: Dravinja-Va-
ris, Šoštanj: Usnjar-Paloma
Šega (vse ob 16).
.................... 'la
Nogomet
l.SNL, 23. krog - Ljubljana:
SET Vevče-PA Publikum, Vele-
nje: Rudar-Korotan (obe ob 16).
2.SNL, 18. krog - Novo me-
sto: Elan-Šentjur, Šmartno ob
Paki: Esotech Šmartno-Nafta
(obe ob 16).
SREDA, 1.4.
Košarka
l.A SKL, četrtfinale (2. tek-
me) - Ljubljana: Slovan-PIL,
Postojna: Postojna-KSP.
l.B SKL (M) od 1. do 4.
mesta, 5. krog - Škofja Loka:
Loka kava-Comet.
SKL (Ž), finale (1. tekma) -
Ljubljana: Imos Ježica-In-
grad Celje (19).
NA KRATKO
Ljubljana: V 6. krogu dr-
žavne strelske lige z zračno
puško je med pionirkami
ekipno zmagala SD Rečica,
med posameznicami pa člani-
ca zmagovalne ekipe Katari-
na Šafarič (182 krogov). SD
Velenje je med pionirji zased-
lo 3. mesto, Andrej Kok (180)
je bil na posamični tekmi dru-
gi. Zmaga med mladinkami je
pripadla Maji DuliTr 378, Vojka
Matek je bila tretja (obe Reči-
ca).
Celje: Tekmovanje v ŠKL
gre v zaključno fazo. V polfi-
nale sta se uvrstili I. gimnazija
Celje (dijakinje) in OŠ Livada
Velenje. Zaključna prireditev
bo 22. in 23. aprila v Tivoliju.
Čmonelj: Na državnem
turnirju v prikazni tehniki -
duo sistem je PKBV Celje os-
vojil 2. mesto in dosegel na-
slednje rezultate: 1. Rok Le-
skovšek in Gregor Škerlak, 2.
Aleš Verbovšek in Denis Jagar
(moški pari do 15 let), 4. Leon
Žaberl in Denis Krajnc (moški
parki nad 15 let).
Maribor: Na državnem hi-
tropoteznem šahovskem pr-
venstvu invalidov je Žalčan Jo-
že Razinger zasedel 4. mesto.
Huje: Janko Škrnički (Celj-
ska podružnica) je na 4. DP
Združenja multiple skleroze
zmagal v pikadu ter osvojil še
bronasto medaljo v streljanju
z zračno puško.
Zmagatudi
vSC
Ekipa NT&RC je zmagala
tudi na malonogometnem
turnirju v celjskem Šolskem
centru.
V polfinalni in finalni tekmi
so Celjske kinematografe in
ekipo Oskarja odpravili po
streljanju kazenskih strelov,
medtem ko se je srečanje
obakrat končalo z 2:2. PŠ
PANORAMA
NOGOMET
l.SNL
22. krog: Protonavto Pub-
likum-Primorje 2:1 (2:0)
Kamberovič 8, 28. Mura-Ru-
dar (V) 4:2 (2:0) Šumnik 79,
Balagič 89. Vrstni red: Mura
47, Maribor Teatanic 40, Pri-
morje 39, HIT Gorica 34, Pro-
tonavto Publikum in SCT
Olimpija 33, Rudar in Koro-
tan 25, Potrošnik 19, SET
Vevče 10.
2.SNL
17. krog: Šentjur-Črnuče
1:0 (1:0) Valek 2. Železničar-
Esotech Šmartno 0:0. Vrstni
red: Koper 40, Živila Triglav
(-1) 39, BST Domžale 32,
Elan 30, Železničar 28, Šent-
jur 25, Aluminij 22, Dravo-
grad, Rudar in Jadran Šepič
19,	Nafta (-1) 18, Drava 17,
Esotech Šmartno in Zagorje
16, Goriške Opekarne 13,
Factor Črnuče 11.
3.SNL-vzliod
14. krog: Unior-Pohorje 1:1
(0:0), Goričanka-Dravinja 2:2
(1:0), Odranci-Usnjar (2:3).
Vrstni red: Pohorje 35, Ba-
kovci 31. Črenšovci 28, Gori-
čanka 25, Paloma in Odranci
22, Unior 21, Dravinja 17, Us-
njar 16, Kungota 15, Variš 12,
Turnišče in Pobrežje 11, Kovi-
nar 8.
KOŠARKA
1.A SKL (M)
II. del, 6. krog: Union Olim-
pija-PIL 81:57 (32:27) Goljovič
in Dragšič 15, Lisica in Kune 9,
Dončič 5, Bečirovič 4. KSP-
Krka 88:63 (51:38) Jeklin, Hor-
vat, Petranovič in Jagodnik
16, Šamanič in Kobale 10,
Čmer in Cizej 2. Vrstni red
pred končnico: Union Olim-
pija 54, PIL 51, KSP 47, Krka
46, Zavarovalnica Maribor
Ovni 43, Postojna in Slovan
41, Helios in Kraški Zidar 40,
Pošta Maribor Branik 38, Idri-
ja 34, Krško 29.
l.B SKL (M)
Od 1. do 4. mesta: Comet-
Triglav 52:74 (29:38) Novak 15,
Jesenek in B. Sivka 10, Železni-
kar 7, Lušenc 4, Marinšek,
Ravnihar in Pavlin 2. Comet-
Loka Kava 45:62 (22:24) No-
vak 17, B. Sivka 10, Lušenc 7
Ravnihar 3, Marinšek, Kožar,
Železnikar in Pavlin 2. Vrstni
red: Triglav in Loka Kava 13,
Comet 12, Zagorje 10.
2.SKL (M)-od l.do 8.
mesta
6. krog: Nova Gorica-Elek-
tra 87:66 (43:32). Vrstni red:
Elektra 22, Rogla Atras (-1)
20,	Nova Gorica 19, BP 93
Kamnik 18, Cerknica (-1) 17,
Proton Medvode 16, Yurij Pla-
va Laguna 15, RE Relastan
Maribor 14.
2.SKL (M) - od 9. do u
mesta
6. krog: Celje-Ekipa
77:64 (40:39), Plima PrebJ
Portorož 69:76 (40:39), Vr!
red: Celje 22, Portorož!
Snežnik Kočevska Reka, j
nomelj in Plima Prebold \
Ekipa Janče 17, Bistrica j
Slivnica 7.
SKL (Ž)
Polfinale (1. tekma); i
grad Celje-ŽKD MariL
63:56 (39:28) A. VodopjJ
23, Polutnik 13, Grobelnikj
Germ 7, Jurše 4, Potočniki
Obrovnik 2. (2. tekma): žij
Maribor-Ingrad Celje CH
(33:26) Polutnik 24, Juršej
Grobelnik 14, Obrovnik j
Vodopivec 5, Potočnik |
Germ 2.
~ ROKOMET ^
Liga prvakov (M)
Polfinale (1. tekma): BaJ
Zagreb 1862-Celje Pivovati
Laško 27:20 (14:10) Stefai^
5, Jelčič in Pungartnik 4, Š(
bec in Pajovič 3, Puc 1.
1. DRL (M)
18. krog: Delmar-Cl
18:33 (6:15) Šerbec 7, Pa
gartnik, Likavec in Puc 1
Tomšič 4, Stefanovič 3, Pa
vič in Vugrinec 2. Goren
Andor 20:20 (12:13) Sovič
Cvetko 3, Tome, Rozma
Krejan, Ojsteršek, Plaskan
Bedekovič 2, Khimtchenko
Vrstni red: PIL 34, Previ
27, Andor in Trebnje 23, (
renje in Prule 67 21, AFPI
bova 16, Krško 15, Slovani
MARC Škofljica 10, Delinar
Sevnica 5.
1. DRL (Ž)
17. krog: Juteks-Bella Vic
20:19 (10:11) T. Dolar,5, Zid
in Majerle 4, Randl 3, DerS
in Kline 2. Vegrad-M Deg
Piran 22:24 (7:11) Rodič
Krajnc in Notersberg 5, D(
man 3, Nojinovič 2. Vrst
red: Krim Electa 34, Rot
Olimpija 30, Juteks in M-D
gro Piran 25, Bella Viola)
Gramiz 14, Izola 9, Burja
Vegrad 6, Mlinotest 3.
ODBOJKA _
l.B DOL (M)
26. krog: Šoštanj Topoli
ca-Termo Lubnik 3:0 (15:'
15:12, 15:8). Vrstni red: Ki)
22, Granit 18, Hoteli Simon
zaliv 12, Šoštanj Topolšica 1
Brezovica 8, Kočevje, IP
mer in Termo Lubnik 6.
1.A DOL (Ž)
26. krog: Infond Bran'
B&L Utrip Prebold 3:0
15:11, 15:5). Vrstni red:'
fond Branik 20, TPV No'
Mesto 16, Kemiplas in ^
Ljutomer 14, Sobota 12, K^
8, Marsel Ptuj 4, B&L
Prebold 0.
l.B DOL (Ž)
26. krog: Kajuh ŠoŠt^J
Prevalje 3:2 (15:10,
14:16, 15:11, 15:12). VfS«
red: Špecerija Bled 22, ^^
tvid 18, ŠOU in HIT Nova/^
rica 12, Tabor 10, Preval)^
Meltal 6, Kajuh Šoštanj 2-
ITSNOMC
ŠPORT
15
Komu naziv?
y Velenju bodo v petek
.^{fi) znani vsi najboljši
Lftniki v minulem letu.
Liisija je pregledala re-
jjltate in izbrala najbolj-
šf.
■ |yjominiranci pri moških
atlet Marko Štor (drž.
1 v štafeti 4^100 m. 22.
gsto na SP, 2. mesto na
pp v teku na 60 m in 3.
.^sto na 100 m), balinar
7pran Rednak (svetovni
Jadinski in drž. članski
pfvak v hitrostnem izbija-
jju, drž. prvak v dvojicah)
jp smučar David de Costa
3. mesto na Univerziadi).
pri dekletih se za naslov
otegujejo Petra Vihar iz
juash kluba Velenje
flanski in mladinski drž.
fvak, 15. mesto na EP drž.
rvakinj, 9. mesto na EP
lo 19 let, zmagovalka treh
lednarodnih mladinskih
umirjev), atletinja Jolan-
ja Čeplak (2. mesto na
redozemskih igrah, drž.
[kord na 800 m) in teniš-
a igralka Katarina Sre-
otnik (svetovna ekipna
fvakinja do 18 let, 6. me-
to na EP ekipno, zmago-
alka treh medn. turnirjev
b 18 let, 2. mesto na dvo-
jnskem ' članskem pr-
enstvu, zmagovalka v pa-
V Velenju bodo izbrali še
kipo leta, športnika inva-
da, športnega pedagoga,
portno organizacijo in na-
sadili posameznike za de-
)na športnem področju.
DEJAN TAMŠE
Pred skolcem
Košarkarji pričenjajo koč-
nico državnega prvenstva.
Pri moških četrtfinalni pari
ne omogočajo večjih prese-
nečenj, pri dekletih pa bo
Ingrad Celje po lanskem
»kiksu« tokrat ponovno nas-
protnik Ježičank v finalu.
V soboto se bo 8 najboljših
prvoligašev pognalo v boj za
novega prvaka, ki ga pravza-
prav niti ni pretežko napove-
dati. Konica slovenske košar-
ke je glede na leto poprej pač
ostala ista, zasledovalce pa
do Olimpijinega vrha deh kar
precejšnje število dolgih ko-
rakov. Pa vendar je prav kri-
žanje mečev pod vrhom letos
najzanimivejše. Pivovarna
Laško je navkljub spodrslja-
jem brez naporov ohranila
priborjeno. Tudi do finala bi
se Laščani ne smeli spotakni-
ti. To jim jamčijo najprej ska-
kalno-strelski duet Lisica-Go-
Ijovič, zatem Tovornikove iz-
kušnje, mladi rod z navdah-
njenim Bečirovičem na čelu in
nenazadnje organizacija klu-
ba z močno upravo in globo-
kim finančnim zaledjem. Pr-
va ovira, če temu tako sploh
lahko rečemo, je ljubljanski
Slovan.
Kovinotehna Savinjska
Polzela je trenutno izgubila
podprimat v slovenski košar-
ki. Morda tudi pričakovano, a
vedeti je potrebno, da je Boris
Zrinski v »vojnih razmerah«
vselej znal motivirati. Prav iz
tega sledi premočna zmaga
nad Krko in tretji štartni polo-
žaj. Polzelani po imenih prav
nič ne zaostajajo za laškimi
tekmeci. Horvat, Jeklin, Pe-
tranovič, Šamanič in Jagodnik
je pet adutov, ki jih je potreb-
no le pravočasno izvleči. Le-
tos so prevečkrat pobirali
prazne karte, so zatorej še
kaj moči prihranili za konec?
Odgovor bo najprej izvedela
' Postojna in morda bo njihova
jama premajhna za vse pol-
zelske žoge.
Za košarkarice Ingrada Ce-
lje je sezona z uvrstitvijo v
finale na nek način že konča-
na. Izpolnjena sta oba cilja:
pokalni in prvenstveni finale.
Če k temu dodamo tudi izni-
čen mariborski kompleks, je
razlogov za sproščen finale še
toliko več. Trener Sergej Rav-
nikar ima do srede zadosti
časa, da poskuša odpraviti še
tistih nekaj črnih lis - npr.
nezbranost - ki bi mu v pri-
hodnji sezoni, ko naj bi Ce-
Ijanke že otipale vrh, utegnile
biti v napoto. Morda bi dobro
del krajši odmor.
PRIMOŽ ŠKERL
foto: GREGOR KATIČ
Sergej Ravnikar - mariborski
trener z ljubljanskimi uspehi
in celjsko prihodnostjo.
Le na zadnji dejanji
Plavalci celjskega Neptuna Matjaž Kolčan, Urška Roš in
Ajda Valcl bodo do nedelje v okviru 11 članske slovenske
odprave sodelovali na dveh tekmah svetovnega pokala v
Imperii in Parizu.
Na tekmovanjih nastopajo le plavalci, ki v posameznih
disciplinah za svetovnim rekordom zaostajajo največ 10 od-
stotkov. Tako bosta Kolčan in Valclova štartala na 50, 100 in
200 metrov hrbtno, Roševa pa bo lovila dosežke na 100 in 200
metrov delfin ter 100 in 800 metrov prosto. Tekmi v Italiji in
Franciji sta zadnji v seriji svetovnega pokala, vendar edini, kjer
bodo v vodo skočili tudi slovenski plavalci, ki so zaradi
pomanjkanja denarja predhodne nastope izpustili.	PŠ
Sončen Kanin
navdušil Račke
Minuli teden je Bovec z
mogočnim Kaninom in za-
ledjem gostil že 31. srečanje
novinarjev-smučarjev.
Ob sijajni organizaciji, le-
pem vremenu in druženjih so
novinarji iz praktično vseh
slovenskih uredništev preži-
veli čudovit teden. Organiza-
torji so mislili na vse - dovolj
je bilo družabnosti, ravno
prav tekmovanj (veleslalom
so izvedli na Kaninu, teke pa
na italijanskem nevejskem
sedlu), pravo pozornost so
namenili 80-letnici konca veli-
ke prve svetovne morije, ki je
enega največjih vrhuncev do-
življala prav v Posočju. In ta-
ko so prikazali pravi recept za
naslednja srečanja, ki pa bo-
do le uvod v leto 2000, ko
bomo v Sloveniji, predvido-
ma v Mariboru, gostitelji sve-
tovnega srečanja novinarjev-
smučarjev.
V imenu vseh udeležencev
velja zahvala, seveda tudi šte-
vilnim sponzorjem, ki so sre-
čanje omogočili, pa organiza-
torjem in predvsem domači-
nom, ki so s svojo prijaznost-
jo dokazali več kot le gosto-
ljubnost.
Rezultati: veleslalom -
veteranke: 1. Marjeta Šošta-
rič (Delo); članice: 1. Nadja
Podobnik (STA); supervete-
rani: 1. Jože Pogačnik
(Dnevnik); veterani: 1. Gre-
gor Pucelj (Delo), 7. Janko
Šopar (TV Slovenija), 10.
Hinko Jerčič (Gorenje), 11.
Janez Kroflič (Savinjčan),
24. Branko Stamejčič
(NT&RC); člani: 1. Gašper
Boncelj (Delo), 11. Gregor
Katič (NT&RC).
Teki - veteranke: 1. Marejta
Šoštarič (Delo); članice: 1.
Barbara Jerman (TV Sloveni-
ja); superveterani: 1. Lado
Stružnik (Delo); veterani: 1.
Gregor Pucelj (Delo), 3. Hinko
Jerčič (Gorenje), 10. Janez
Kroflič (Savinjčan); člani: 1.
Matjaž Albreht (Delo).
Kombinacija - veteranke:
1. Marjeta Šoštarič (Delo);
članice: 1. Barbara Jerman
(TV Slovenija); supervetera-
ni: 1. Marjan Rombo (Sloven-
ske novice); veterani: 1. Gre-
gor Pucelj (Delo), 4. Hinko
Jerčič (Gorenje), 7. Janez
Kroflič (Savinjčan); člani: 1.
Matjaž Albreht (Delo).
16
ŠPORT
Zgrabili so jiii za vrat
Celjski rokometaši bodo v Golovcu lovili 7 golov zagrebškega zaostanka - Vrhunski Pušnik pred sramotno publiko.
Meja med športom, politiko,
ter starimi in novimi zamera-
mi je v Zagrebu preprosto iz-
ginila. Če odgovorni na hrvaš-
ki strani vse mečejo v eno
vrečo, potem se upravičeno
sprašujemo, zakaj težnja k
normalizaciji odnosov, ko pa
je vse le mrtva črka na papirju,
praksa pa nas učinkovito pre-
priča o nasprotnem. Zmaga
Badla Zagreba je - kakršna ko-
li že - zaslužena. Vzroke za
previsok poraz bo (v silno
kratkem času) treba poiskati
tudi in zlasti v domačih vrstah.
Veliko je tistih, ki po zagrebš-
ki katastrofi ne vidijo več izho-
da. Vendar se verjetnostni račun
še lahko izide v celjsko korist -
in to krepko. Celjani tako slabo
ne morejo več igrati, domača
publika jim mora stati ob strani,
Zagrebčanom pa se je enkrat za
vselej treba oddolžiti za njihove
umazane igre, ki s sodobnim
športom nimajo nič skupnega.
Nekaj se pripravlja
Ob prečkanju meje je carinik
porogljivo vprašal: »Pa veste,
kaj vas čaka?« Ni jasno, kaj je
imel v mislih. Prihod v glavno
hrvaško mesto je dal prvi odgo-
vor. Z zagrebških ulic nas pos-
premijo dvignjeni sredinci in pe-
sti. Pred dvorano se policijski
poveljnik tistega dela stopnišča
razkorači: »Halo, Slovenijo! Ma
red mora da bude!« In s pomoč-
niki opravi osebni pregled sko-
raj vseh novinarjev. Nekateri se
nepotrebnemu otipavanju iz-
muznemo. V dvorani nas uro in
pol pred tekmo pričaka dva-
najsttisočglavi pevski zbor in pr-
va točka: »Ubij, ubij Janeza!« Do
začetka tekme smo s strani
publike, ki zavzeto vadi upes-
njeno žaljenje, veliko izvedeli o
spolnih navadah celjskih igral-
cev, bližnjih sorodnikov, skrat-
ka vseh, ki prebivamo onkraj
zahodne hrvaške meje. Pionir-
ska predtekma jih niti malo ne
zanima. Sledi obmetavanje s
kepami papirja (vžigalnike so
jim varnostniki ob vhodu po-
brali).
Prižgana vžigalica
Prihod ekip na igrišče je na las
podoben našemu. Na celjski
strani je še kakšna tona več
papirja in nekaj neprepoznav-
nih predmetov. »Naši bodo
zmagali, razlika pa bo le malen-
kostna. Bad blue boysi bodo
delali težave, to mi verjemi,« mi
še zaupa znanec, hrvaški novi-
nar. V isti sapi svojo napoved
obrazloži z dejstvom, da je
uprava Badla nekaj dni pred
tekmo poravnala vse zaostale
obveznosti do igralcev. Težave
naj bi bile le še z Golužo in
Jovičem.
Sodniški žvižg povleče za se-
boj še 12 tisoč drugih - pivovarji
imajo prvi napad. Vratnica, nato
še zastreljana sedemmetrovka.
Zagreb vodi 4:1, po izenačenju
na 5:5 in domači minuti odmora
Celjani povedejo. Puc se trudi,
poskuša vse mogoče, toda to ni
bil njegov dan. Stefanovič vselej
nastrelja Pušnika in ga navkljub
dvema zadetkoma nehote
ogreje za nadaljevanje. Jelčič se
s krila hrabro meče pred vrata
in trikrat zadene. Na nasprotni
strani ga z enako kvoto dopolni
Pungartnik. Igra ne steče, Za-
grebčani igrajo kombinatorno,
trdo in nasilno. Največ nizkih
udarcev pobereta Stefanovič in
Jelčič. Saračevič in Udovičič (ce-
lo v zadnji sekundi prvega dela)
dobro zadevata, znamenitih Pe-
ričevih obramb ni, Goluža ne
zapravlja žog in Badel ob od-
moru vodi za 4. V nadaljevanju
Perič in Stefanovič izvedeta ne-
kaj lepih potez, nakar Goluža
slednjega naloži na komolec,
Rastko mu vrne in prekinitev
tekme je tu. Za tem rumeno-
zeleni ne najdejo več priključka,
za nameček se razigrata Jovič in
Džomba, Jelčič še strelja, a Pu-
šnik zdaj brani tudi nemogoče.
Končnih 27:20 je najvišja razlika.
Ostaja vtis, da je trener Zovko
premalo (oziroma skoraj nič)
poskušal s klopjo. Le Pajovič je
ob koncu zaigral še v napadu in
vnovič obelodanil, da zanj veli-
kih nasprotnikov ni.
Nova bojna črta
Na srečo poškodovanih v
celjski vrsti po tekmi ni bilo,
torej bodo v Golovcu sosedom
spet stali nasproti vsi najboljši.
Zagrebčani imajo poškodova-
nega Zvonimirja Biliča, ki je že
v prvem delu naletel na Tomši-
ča. »Zagreb si je zmago veliko
bolj želel, Celjani pa so igrali v
krču, kot bi imeli nekakšno blo-
kado. Glede na poškodbo, ki
sem jo staknil, zagotovo ne
bom smel igrati vsaj 10 dni,« je
povedal v slačilnici. Ivica Udo-
vičič diplomatskega jezika ni
uporabljal: »Celje ima denar in
misli, da lahko s tem doseže
vse, vendar se moti!« Trener
Velimir Kljaič se je obrnil proti
celjski upravi: »Smo podkupili
tudi ta sodnika?« Ne glede na
veliko razočaranje je le-to zdaj
treba spreobrniti v novo moč,
česar se zavedata kapetan Uroš
Šerbec in Iztok Puc, ki meni, da
je bila predstava v Zagrebu naj-
slabša, odkar igra v celjski ekipi:
»Res je razlika velika, toda ima-
mo rezerve, zato bo naša zma-
ga toliko slajša! Takšne tekme,
kot bo povratna, v Celju še ni
bilo!« Dejan Perič je bil med
najbolj razočaranimi: »Vse bom
naredil, da nam na koncu uspe
finale. Ničesar ne bom prepustil
naključju.«
Na zagrebško norčevanje iz
športa je treba pozabiti. Trener
Zdravko Zovko poudarja: »Po-
vrniti si moramo samozaupa-
nje. Ostali smo veliki dolžniki
in po moji oceni smo igrali le s
30 do 40 odstotnimi zmoglji-
vostmi. Tokrat gremo v boj z
dvakratno močjo in motivom.
Obramba mora vzdržati, pred-
nost pa moramo iz minute v
minuto topiti.« Miro Požun je
dopolnil: »Poraz nas je priza-
del, toda po ogledu posnetka
tekme smo lahko optimisti.
Publika nam mora pomagati.
Zagreb pa v Golovcu ne ^
ponoviti tako dobre igre.« (j
tovo bo Golovec prizorišče nj
težje tekme v celjski rokomei
in športni zgodovini nasple
tudi po organizacijski str^
Šteje samo zmaga z 8 goli ra^
ke in če »Barca« proti Lemgui
lahko stori v enem polčas
potem smo tega zmožni tu
mi, so razmišljali v celjska
taboru.
Vstopnice za tekmo so v p
nedeljek pošle v manj kot u
Hrvaških navijačev glede na^
govor med kluboma in zago^
vila celjske policije na povra)
tekmi ne bi smelo biti. Za vsj
slučaj si je navade modrola^
neotesancev v Zagrebu pobil
ogledal celjski policijski trio I
glez-Agič-Turk. Badel ima (i(
rano Golovec za trening na r
polago v petek od 18. ure
prej. Sobotno tekmo soc
švedska sodnika Peter Hansi
in Peter Olsson. Dvorana bo
obiskovalce odprta od 15.301
dalje, do 17. ure bo igral Ag
pop. Za vse, ki bodo ostali m
dvorane, bo v dvorani C post!
Ijena video stena.
PRIMOŽ ŠK0
Foto: GREGOR KAI
Dobrodošlica v Zagrebu - odraz normalizacije odnosov med kluboma. Bodo celjski navijači
to znali »ceniti?«
Junak tekme Celjan Rol^
Pušnik je imel dovolj ro^
gov za smeh. Ti so obr^
sorazmerni s številom žogj
njegovim hrbtom.
Vladimir Jelčič (št. 9) in Zvonimir Bilič (v skoku). Je umaza-
na igra edini način sporazumevanja s hrvaškim prvakom?
Svetovni prvaki ob jubilefu
Celjski gimnazijci so v Plznu na Češkem postali svetovni srednješolski rokometni prvaki
Z uspehom na Češkem so
mladi gimnazijski rokome-
taši močno olepšali prazno-
vanje 190 letnice gimnazije
in 50 letnice ŠŠD na I. gim-
naziji v Celju.
Na poti do naslova so zma-
gali 7-krat. Najprej so prema-
gali gostitelje ekipo Plzna
(ČSR) 24:20, nato še Ankaro
(TUR) 25:11, Eupen (BEL)
39:16, Nikosio (CIP) 28:17,
Cottbus (NEM) 26:15, v polfi-
nalu avstrijski Wien z 32:15 in
v finalu znova Plzen s 25:17.
Za I. gimnazijo so igrali:
Aljoša Deželak, David Kovač,
Dejan Dimec, Dejan Stame-
nič, Goran Kozomara, Grega
Močivnik, Jure Požek, Luka
Kisovec, Luka Žvižej, Miha
Čujež, Miha Gorenšek, Peter
Jovanovič in Rok Praznik.
Že pred odhodom na pr-
venstvo je trener Vito Selčan,
ki je nadomestil Toneta Tislja,
povedal, da šteje vsako mesto
izven dosega medalj za neus-
peh (ravnatelj Jože Zupančič je
brez zadržkov napovedal zlato
medaljo), vendar hkrati izrazil
bojazen zaradi najslabše točke
v ekipi, to pa so vratarji. Repre-
zentanca I. gimnazije se je pr-
venstva udeležila samo s svoji-
mi dijaki, kar je pod drobno-
gled vzelo tudi ministrstvo za
šolstvo in šport. V minulih letih
se je namreč vse prevečkrat
dogajalo, da države niso poši-
ljale šolskih ekip, temveč po-
dročne reprezentance.
I. gimnazija Celje je na sve-
tovnih prvenstvih sodelovala
tretjič. Leta 1995 so nastopili z
žensko košarkarsko ekipo.
dve leti kasneje pa tudi z ^
ko. Na letošnjem rokometi^,
prvenstvu je sodelovalo '
ekip, Slovenijo pa je pri ^^
tih zastopala škofjeloška ^
nazija, ki je dosegla 10. ^^^^
PRIMOŽ
Foto: GREGOR ^
I. gimnazija Celje - svetovni srednješolski rokometni prvak.
I SNOPIČ
KULTURA
17
Za žlahtnost zlato,
za mesto sijaj
V SLG Celje zagrnili zastor za Dnevi komedije - Najboljša predstava celjski Minister v škripcih
rjiiiuli konec tedna sta se zvrstili še
( tekmovalni predstavi letošnjih
uvov komedije, v nedeljo, pred slo-
nim zaključkom in razglasitvijo
jboljših, pa so občinstvo s svojo
idostjo in temperamentom nasmeja-
le študentje igralske akademije s
(ensko noviteto Šala zažene.
[ona je v petek zvečer prišla iz Primor-
iga dramskega gledališča Nova Gorica
i predzadnja iz tekmovalnega sporeda,
ipaj z občinstvom si jo je ogledal tudi
renski minister za kulturo Jožef Školč,
činstvo je predstavi dodelilo oceno 3,8
[ako je zgodba o ješči starki, ki zažira
jje otroke (seveda je to v prenesenem
nenu država), pristala na zadnjem me-
Komedijant večera je postal Stane
m, ki je bil zares odlična Nona.
ot zadnja, osma tekmovalna predsta-
je v soboto celjsko občinstvo znova
dušila domača Ukročena trmoglavka,
je skoraj premagala neulovljivega Mi-
Ira v škripcih, saj je bilo oceno 4,7
rebno meriti še v stotinkah in tisočin-
1, Komedijant večera je postal Mario
ih. Celjska predstava Minister v škrip-
t tudi z Mariom v naslovni vlogi in v
liii Dušana Mlakarja, je po mnenju in
d občinstva najboljša komedija letoš-
festivala.
itrokovna žirija, ki ji je predsedovala
!ca Kumer, s članoma Miranom Herzo-
nin Primožem Jesenkom, se je znašla
rf težko nalogo, a jo je opravila korekt-
, pretehtano in argumentirano ter za
žitnega komedijanta razglasila celjske-
igralca Zvoneta Agreža za vlogo Gergea
rodeka v komediji Minister v škripcih
za lik Grumia v Ukročeni trmoglavki,
roe Agrež je bil presenečen, predvsem
srečen. Tudi veselje v »celjskem tabo-
.tako med občinstvom kot med kolegi,
iilo nepopisno, ovacij in dobrih želja ni
injkalo. Celjski ansambel je zdaj edini
id gledališči, ki se lahko pohvali, da sta
njegovih vrst izšla že dva žlahtna ko-
medijanta: Janez Bermež in Zvone
Agrež.
Žlahtna komedijantka pa je postala
Jožica Avbelj, za vlogo Dorine v predstavi
Tartuffe v izvedbi Mestnega gledališča
ljubljanskega. »Novica me je v poznih
večernih urah tako presenetila in bila je
tako nepričakovana, da se sprva sploh
nisem znala razveseliti,« nam je zaupala
Jožica Avbelj po podelitvi v Celju, ko se
je nagrade potem iskreno veselila skupaj
z Zvonetom Agrežem in ostalimi kolegi.
Spominski darili za oba žlahtna komedi-
janta je prispevalo podjetje Aurodent.
Nagrado za žlahtno režijo je prejel
Janusz Kiča za postavitev Shakespearove
Ukročene trmoglavke, v izvedbi SLG Celje.
Janusz Kiča, po rodu Poljak, ki sicer živi v
Nemčiji, zadnje čase pa z velikim uspehom
tudi v Sloveniji postavlja predstave od
Maribora, do Celja in Ljubljane, žal ni bil
dosegljiv in ga ni bilo na podelitev. Novica
o nagradi pa ga je vsekakor že dosegla in
prav tako razveselila. V Celju ga čaka še
spominsko darilo podjetja Spektra Orbit.
K sijaju in odmevnosti festivala smeha v
Celju je letos svoje prispeval tudi javni
natečaj za izvirno slovensko komedijo.
Prispele tekste, bilo jih je več kot 30, je
prebirala, ocenila in izbrala komisija v
sestavi: dr. Matjaž Kmecl, Franci Križaj in
Krištof Dovjak. Po podrobnejšem pretresu
se je odločila, da dodeli razpisano nagrado
v višini 800 tisoč tolarjev komediji z naslo-
vom Vaja zbora. Avtor, ki se je že dokazal s
četrtim izvodom tega dela, je Vinko
Moderndorfer.
»Zamisel o javnem natečaju za izvirno
komedijo se mi zdi dobra, čeprav sem se z
upravnikom sprva nekaj prerekal (tudi v
medijih), češ, da je rok za oddajo tekstov
prekratek. Zato zdaj vzamem besedo nazaj
in želim, da bi Slovenci na tak način dobili
čim več dobrih tekstov, saj je bil odziv na
prvi natečaj, kot se je izkazalo, dober,« je
dan pred razglasitvijo, po ogledu Ukročene
trmoglavke povedal slovenski komedio-
graf Tone Partljič. Namignil je, da je potem
vendarle poslal tudi svoj tekst... Naslova ni
povedal.
Letošnji Dnevi komedije so razgibali
Celje. Gledališče je bilo ob koncih tednov
tudi stičišče za družabna in poslovna sre-
čanja, v Celje so prihajali na predstave in
na pogovore, bodisi z županom ali z
vodstvom gledališča, tudi visoki gostje iz
Ljubljane. Čez trojanski klanec so prinesli
nekaj spodbudnih novic in obljub za celj-
sko kulturo in gospodarstvo, odšli pa z
dobro voljo in nasmejani, kar tudi nekaj
šteje. O Celju se je v tem času veliko
govorilo, slišalo in pisalo. Sijajna je tudi
obljuba sponzorjev, da bodo še naprej
podpirali festival, ki nikakor ne sme iz
tega mesta, ampak se mora kvečjemu še
bolj razrasti in dati možnost ogleda še
večim obiskovalcem. Tudi letos so bile
predstave razprodane, čeprav takšne gne-
če in vrst za »karto več«, kot pred leti, ni
bilo. Znova se je izkazalo, da nihče ni ostal
pred vrati hrama, če si je želel ogledati
kakšno predstavo.
V gledališču so pogasili ogenj, ki je ob
maskoti festivala, Charliju Chaplinu, go-
rel na balkonu, vendar je žar ostal. In prav
s to vnemo, s tem žarom, se bodo kar
kmalu začele priprave na osmi festival, ki
bo spet prinesel kakšno spremembo, no-
vost ali osvežitev prireditve. Upati je tudi
na izvirno slovensko komedijo, saj so bili
pod letošnjimi podpisani sami tuji avtor-
ji. Najbrž bodo organizatorji razmislili
še kaj o samem izboru oziroma selekciji,
gledališča, ki so Dneve komedije vzela
resno, pa bodo že skrbela, da bodo na
njihovem repertoarju take komedije, ki
bodo vžgale tako pri občinstvu kot pri
žiriji. Tako bo rasla kakovost festivala,
sijaj mesta pa se bo širil po vsej Sloveniji.
Tudi to poslanstvo nosijo Dnevi komedije
s peščico zavzetih organizatorjev.
MATEJA PODJED, NGL,
Foto: SHERPA
Žlahtna komedijanta - Zvone Agrež in Jožica Avbelj.
REKLI SO:
Borut Alujevič: Letošnji Dnevi ko-
•^tJije so pokazali, da se vzpon, plima
'•G Celje, kaže tudi na komedijskem
"dročju. Sicer pa so bili letošnji Dne-
'bmedije boljši kot marsikateri do-
*ianji, predvsem zaradi kakovosti
'^dstav. To sodim po ocenah občins-
^ pa tudi po tem, da med odmori
^'orane občinstvo ni zapuščalo. Morda
•sreča tudi, da je bil letos dober splet
N bulvarnimi in klasičnimi komedi-
N, vse so narejene relativno dobro,
^'varka, tudi če je nekoliko slabše
f ^jena, sama zažene-problem, klasi-
f pa je treba dobro napraviti, sicer
r^ane zaprašena. Žal nam je le, da
N vsemi osmimi prestavami letos ni
nobene slovenske komedije, zato
^udi naredili razpis, ki je uspel,
pet komedij, ki so prispele na
^'^^aj, pa je uprizorljivih. Dnevi ko-
v^^ije so postali prestižni, saj kdor v
kaj velja, bi moral vsaj enkrat
na Dneve komedije. V prihodnje
. I bistvenega ne moremo spremeniti
j'Organizaciji te prireditve, seveda pa
; f^išljamo, da bo treba kaj spremeni-
^^odati, ker občinstvo vedno hoče kaj
Dva seminarja
Ta konec tedna bosta v Celju strokov-
na seminarja za glasbeno in za plesno
dejavnost.
Prvega organizira ob sodelovanju Zve-
ze kulturnih društev Celje Zveza kultur-
nih društev Slovenije. Pričel se bo, v
petek, 27 marca, pod skupnim delovnim
naslovom Seminar za afro-latino tolkala
in baterijo. Sodelovala bosta bobnar Rat-
ko Divjak iz Ljubljane in tolkalec Nino
Mureškič iz Maribora. Drugi seminar, ki
se bo prav tako pričel v petek, bo dobro-
došel aktivnim ustvarjalcem sodobnega
plesa, organizira pa ga Plesni forum Ce-
lje. Organizatorju je uspelo pridobiti
priznanega koreografa in plesnega peda-
goga Andyja Papasa iz Anglije. ŽB
ZAPISOVANJA
Kultura v branju
Raznorazni stolpci oziroma
razpredelnice, iz katerih je
mogoče razbrati, kolikšna je
bralna kultura rta Sloven-
skem, so vselej zelo zabavni.
In to vsaj iz dveh razlogov:
prvič zato, ker so sestavljeni
na podlagi telefonskih pov-
praševanj, ki niso niti anke-
ta, in ki zaobsegajo le tiste
sogovornike, ki si jih po ne-
kem naključju pač izbere se-
stavljavec teh razpredelnic;
drugič pa zato, ker so popolno-
ma skregani z logiko stvarno-
sti. Oziroma drugače; če slo-
venski državljani knjig ne ku-
pujemo, to še ne pomeni, da
jih ne beremo.
Logika stvarnosti je pač tak-
šna, da narekuje izposojanje
knjig: ker so drage, ker so žepi
tukajšnjih državljanov precej
plitki, tisti, ki si pa knjigo še
lahko privoščijo, pa tiste tri
tisočake rajši zapravijo na
kakšnih bolj prestižnih izdel-
kih, ki jih je za ta denar pač
mogoče kupiti. Knjige si pre-
prosto izposojamo. Ker to ta-
korekoč nič ne stane. In samo
tiste ankete, samo tiste raz-
predelnice, ki so sestavljene
na podlagi knjižničnih izpi-
skov, so kolikor toliko kredi-
bilni kazalci bralne kulture
na Slovenskem.
In ti kazalci negirajo trditev
dr Janeza Ruglja, da smo Slo-
venci slabi bralci in takorekoč
primitivci. Nasprotno; knjiž-
nični izpiski potrjujejo visoko
bralno kulturo na Sloven-
skem. Celo presenetljivo viso-
ko, če hočete. In to ne zaradi
samega števila izposojenih
knjig, temveč zaradi naslo-
vov, ki si jih slovenski bralci
izposojajo.
Kaj to pomeni? Enostavno,
Slovenci ne segamo zgolj po
trivialnih romanih anglosak-
sonskih piscev, marveč in
predvsem po kvalitetni litera-
turi tako domačih kot tujih
avtorjev. In pri tem promocija
same knjige in samega avtor-
ja niti ni tako zelo pomem-
bna. In spet: kaj to pomeni?
Da se dobra knjiga promovira
sama, da ne potrebuje kakšne
posebne promocije. Ja, eno-
stavno povedano. In bolj za-
pleteno; da je bralna kultura
na Slovenskem tako zelo vraš-
čena v zavest tukajšnjega pre-
bivalstva, da kakšne posebne
»brce« v obliki marketinga ni-
ti ne potrebuje. Da je branje
del tradicije, ki je pogojena
tako socialno kot politično in
zgodovinsko. Da je knjiga kot
literarni izdelek neke vrste
orožje, ki ne bazira na nabo-
jih z jedrsko konico, marveč
na nabojih z jezikovno vsebi-
no. Jezik, kajpada, skozi ka-
terega smo vzdrževali lastno
identiteto: nacionalno, zgo-
dovinsko, socialno, kulturno.
Kaj hočem povedati? Takoi-
menovani kulturni tolar, s ka-
terim sije minister Jožef Školč
- preprosto in po domače pove-
dano - postavil svojevrsten
spomenik, je bil v širši javno-
sti sprejet brez vsakršnega ne-
godovanja. Za razliko od ben-
cinskega. In od obrambnega.
Piše: TADEJ ČATER
18
KULTURA
Slelelovo priznanfe Primcevi
Slovensko konservatorsko
društvo podeljuje vsako leto
nagrade in priznanja najza-
služnejšim strokovnjakom iz
svojih vrst. Ob nagradi za živ-
ljenjsko delo, ki jo letos prej-
me dolgoletna direktorica
ZVNKD Kranj Olga Zupan, bo-
do danes opoldne v ljubljanski
Narodni galeriji podelili še tri
priznanja. Za obnovo Pelika-
novega fotografskega ateljeja
ga bo prejela Branka Prime iz
Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine Celje.
Branka Prime, diplomirana
umetnostna zgodovinarka iz
ZVNKD Celje, je vodila obnovo
fotografskega ateljeja mojstra
Pelikana v Razlagovi ulici. Kot
so zapisali v obrazložitvi letoš-
njega Steletovega priznanja, je
pri svojem delu »sledila osnov-
nemu vodilu, da se stavbi v čim
večji možni meri povrne njena
izvirna podoba. Za uspelo dose-
go tega cilja je vztrajala na vrsti
tehničnih rešitev in nujnih spre-
memb, ki jih je zahtevala tudi
nova, muzejska funkcija, a niso
okrnile spomeniškovarstvene
avtentičnosti.«
Pri svojem konservatorskem
delu je Branka Prime že doslej
poskrbela za vrsto strokovnih
rešitev pri obnovi starega mest-
nega jedra v Celju, prav prenovi
Pelikanovega fotografskega
ateljeja pa se je posvetila z vso
svojo strokovnostjo in znanjem
ter tesno sodelovala z izvajalci
del. Eden od projektov, ki jih je
Primčeva pred kratkim zaklju-
čila in ji je ostal v izjemno lepem
spominu, je tudi prenova kam-
nitega oltarja iz cerkve v Strmcu
nad Dobrno pod Paškim Kozja-
kom. »Kamniti oltarji so že tako
redkost na našem območju, re-
konstrukcija tega >zlatega oltar-
ja<, kot smo objekt iz 17. stoletja
poimenovali, pa je zdaj na ogled
v velenjskem muzeju,« pripove-
duje Primčeva, ki prav zdaj so-
deluje pri prenovi graščine Ta-
bor v Vojniku ter starega jedra
Rogatca, precej časa pa ji jemlje
tudi zbiranje podatkov za regi-
ster evidentirane naravne in
kulturne dediščine, ki mora biti
narejen v treh letih.
I. STAMEJČIČ
Branka Prime
Male vokalne
skupine na Dobrni
v dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni se bodo ju-
tri, v petek, 27. marca ob 20.
uri na svoji medobčinski
pevski reviji zbrali pevci ma-
lih vokalnih skupin (kvarte-
ti, okteti, noneti...), ki delu-
jejo pod okriljem Zveze kul-
turnih društev v Celju.
Revija sodi v vsakoletni pri-
kaz te dejavnosti, udeležujejo
pa se je male vokalne skupine
Mestne občine Celje ter občin
Štore in Vojnik. Revijo bo stro-
kovno spremljal znani celjski
dirigent prof. Marjan Lebič. So-
delovalo bo sedem domačih
skupin: Kompolčani iz Kompol
nad Štorami (umetniški vodja
Milan Kasesnik), sekstet Vi-
gred KUD Dobrna (Franc Gol-
čer), nonet Petrol Celje (Matjaž
Železnik), vokalna skupina
Cvet Društva medicinskih se-
ster in zdravstvenih tehnikov
Celje (Vida Bukovac), oktet Po-
doglarji Obrtne zbornice Celje
(Peter Selčan), oktet Studenček
KUD Marija Goršič Lava-Os-
trožno (Ivo Knez) ter oktet Ce-
lje (prof. Alenka Firšt).
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Valovite oblike
v Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu so prejšnji te-
den odprli razstavo kiparke
Alenke Vidrgar iz Ljubljane.
Izobraževala se je na Peda-
goški akademiji in na Akade-
miji za likovno umetnost v
Ljubljani, kjer je sredi osem-
desetih let tudi diplomirala ki-
parsko specialko. Imela je več
samostojnih razstav, sodelo-
vala je na mnogih skupinskih
predstavitvah z drugimi av-
torji v domačih razstaviščih in
tudi v tujini, prejela pa je tudi
več nagrad.
Za izdelavo svojih likovnih
del uporablja Vidrgarjeva raz-
lične materiale, med katerimi
so les, glina, beton, grafit. Če-
prav gre za snovi, ki imajo
različne lastnosti, in pri kate-
rih je različen postopek obde-
lave, jih kiparka združuje v
enovite kompozicije. Velik
del njenih kipov je narejenih
iz dveh enot, pri čemer je ena
masivnejša, bolj obsežna in
kot takšna tudi nosilna za
drugi del plastike. Ta ima
manjši volumen in je postav-
ljen na spodnjo enoto. Značil-
no je, da je spodnji del tudi
narejen iz težjega materiala,
denimo žgane gline, zgornji
pa je narejen iz kosov lesa. To
tudi konstrukcijsko omogoča
oblikovanje takšnih skulptur,
nekatere med njimi so na-
mreč zelo razvejane in mora-
jo biti zato narejene stabilno.
Sicer gre za abstraktno obli-
kovana dela, ki s svojimi obli-
kami ne ponazarjajo ničesar
določenega, niti nimajo izho-
dišča v kakšnem izbranem
motivu. Površina plastik je
predvsem gladka, občasno pa
so tudi ploskve, ki imajo ne-
koliko bolj razčlenjeno struk-
turo. Slogovno je mogoče nje-
ne plastike postaviti v enoten
okvir, saj se valovite, organ-
sko grajene forme ponavljajo,
le da vedno drugače in v novi
različici. Plastike Andreje Vi-
drgar so narejene z običajni-
mi kiparskimi materiali s ka-
terimi gradi nove likovne kva-
litete in oseben ter razpozna-
ven slog.
BORIS GORUPIČ
Pojem fi pesem
v celjskem Narodnem
domu bo v torek, 31. mar-
ca ob 18. uri, predstavitev
pesniške zbirke Nine Ma-
rine Kocen Pojem ti pe-
sem.
Pesnica je zbirko izdala v
samozaložbi s pomočjo
ZLSD Celje, predstavitev
pa pripravljajo v Zvezi kul-
turnih društev Celje v so-
delovanju z KUD Zarja Tr-
novlje in amaterskimi gle-
dahščniki s Teharja. IS
Premierov
Dobju pri
Planini
Pri Kulturnem društvu
Dobje pri Planini so se po
dveh letih ponovno zbrali
člani tamkajšnje gledališke
skupine ter pod vodstvom
Jožice Salobir pripravili gle-
dališko predstavo.
Tokrat so si izbrali lahkot-
no komedijo Zakonci stavka-
jo. Pri predstavi sodeluje 12
igralcev, od katerih jih je polo-
vica prvič na odru, vsi pa so iz
domačega kraja. Sicer pa ima
gledališka dejavnost v Dobju
že kar tradicijo in tudi to
predstavo je domače občins-
tvo, ki je v celoti napolnilo
dvorano kulturnega doma v
Dobju, z zanimanjem in do-
brohotno sprejelo. Dobjanski
gledališčniki načrtujejo tudi
gostovanja v okoliških krajih:
na Kalobju, v Šentjurju, na
Ponikvi, v Slivnici pri Šentjur-
ju, najprej pa se bodo pred-
stavili v Novi Cerkvi pri Vojni-
ku. ŽIVKO BEŠKOVNIK
Pygmalion z Gimnazije Celje-Center
Za letošnjo predstavo v angleščini so si
člani Have Fun Cluba Gimnazije Celje-Cen-
ter izbrali uprizoritev predstave Pygmalion,
ki jo bodo v nedeljo, 29. marca ob 19. uri
premierno uprizorili v SLG Celje.
Have Fun Club, ki ga vodi profesorica an-
gleškega jezika Karen Polimac Dobovišek,
na Gimnaziji Center deluje že tretje leto, do
sedaj so uprizorili dve predstavi v angleščini, z
lansko uprizoritvijo Shakespearovega besedi-
la pa so nastopili tudi v Angliji.
Tudi letošnjo predstavo pomaga mladim
igralcem postaviti na oder igralec in režiser
Zijah Sokolovič, za koreografijo je poskrbel
Miha Lampič, kostumografinja je Barbara
Kapelj, plakati in gledališki listi pa so delo
Jožeta Domjana. Po nedeljski premieri name-
ravajo gimnazijci Pygmaliona zaigrati še za
ljubljanske in mariborske vrstnike, na gosto-
vanje pa so jih povabili tudi že prijatelji iz
Anglije.
NMS, Foto: G. KATIČ
Članom Have Fun Cluba Gimnazije Center daje nasvete med pripravo Pygmaliona. ki ga
bodo uprizorili v angleščini, režiser in igralec Zijah Sokolovič.
PRIREDITVE
GLEDAIIŠČE
V	Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo nocoj
19.30 izven abonmaja uprizo-
rili predstavo Ukročena trmo-
glavka. Jutri ob 17. uri bodo za
Abonma 5 in izven, ob 20.30
pa za Abonma 6 in izven na
Odrupododrom uprizorili Ne-
mir. V soboto ob 10. uri bo za
Abonma Družinski lutkovni in
izven gostovalo Lutkovno gle-
dališče iz Maribora s predsta-
vo Butalci. V ponedeljek ob
16.30 bodo za Abonma Sred-
nje trgovske šole II Celje upri-
zorili Svatbo, ob 20.30 pa za
abonma 7 in izven na Odrupo-
dodrom Nemir. V torek ob
15.30 za abonma 1. šolski in
izven Ministra v škripcih, v
sredo ob 20.30 pa za abonma
8 in izven na Odrupododrom
ponovno predstavo Nemir.
V	Kulturnem centru Laš-
ko bodo nocoj ob 19.30 gosto-
vali člani Kulturno umetniš-
kega društva Zarja iz Trnovelj
s komedijo Ženitna mešetar-
ka (Hello, Dolly), v režiji Šte-
fana Žvižeja.
V	Kulturnem domu na Po-
nikvi pri Grobelnem bo v
soboto ob 19. uri premiera
igre Detektiv megla, v izvedbi
dramske skupine s Ponikve.
V	Kulturnem domu v
Šmarju pri Jelšah bo v soboto
ob 20. uri premiera gledališke-
ga eksperimenta Človek ne je-
zi se - konstrukt 2, v izvedbi
KUD Antona Aškerca MAG
»Center pozornosti« iz Šmarja.
V	Kulturnem društvu Zar-
ja Trnovlje bodo v ponede-
ljek ob 19.30 z gledališko sku-
pino Sonček uprizorili pred-
stavo Noč čarovnic, v režiji
Gabrijele Bodlaj.
KOHCERTi
V	Narodnem domu v Celju
bo nocoj ob 19. uri letni kon-
cert Ženskega pevskega zbora
vrtca Zarja iz Celja, gosta pa
bosta Moški pevski zbor Me-
žiški knapi in Vlado Kreslin.
V	Kulturnem centru Laš-
ko bo jutri ob 19.30 koncert
violinista Jerneja Brenceta in
pianista Acija Bertonclja.
V	Vrtnici na Ljubljanski 7
bo v soboto ob 21. uri koncert
skupine Dr. Nele in Zabranje-
no pušenje.
V	Glasbeni šoli v Velenju
bo jutri medobčinska revija
odraslih pevskih zborov z na-
slovom Pozdrav pomladi. Ob
17.30 se bodo predstavili ok-
teti in male vokalne skupine,
ob 19.30 pa moški, ženski in
mešani zbori.
V	dvorani Zdraviliškega do-
ma na Dobrni bo jutri ob 19.30
medobčinska revija malih vo-
kalnih skupin^ Mestne občine
Celje in občin Štore in Vojnik, v
organizaciji ZKD Celje.
V	koncertni dvorani Glas-
bene šole v Celju bo v sredo
ob 17. uri koncert dijakov
srednje stopnje te šole.
RAZSTAVE
V	galeriji Kulturnega cen-
tra Laško so v času prireditev
in vsak dan od 8. do 14. ure na
ogled likovna dela na svili ar-
hitektke Marjete Zajec iz
Ljubljane.
V	Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu je odprta razsta-
va skulptur iz cikla Conceptus
vividus akademske iju
umetnice Alenke Vidrgar
V	galeriji v Velenju j^,
22. aprila odprta razstava
liefov Alenke Vicelio.
V	Galeriji sodobne uined
sti - Hodnik si lahko ogy
razstavo Baptisterij, instau
Željka Opačaka iz Žalca, j
V	Galeriji Mozaik je naj
led skupinska razstava ,
dobne škotske grafike,
V	avli hotela Dobrna do
aprila razstavlja grafik j,j
Žlavs.
Pokrajinski muzej
do konca marca v priiijj
Stare grofije nudi na og)(
razstavo Po sledeh zgodo^i
lovstva ter razstavo Udom
čena svetloba. Na ogled
tudi etnološka razstava
razstava o Almi Karlin.
V	razstavišču Gorenje
Velenju razstavlja Klemei
na Golija.
V	Gimnaziji Center Ci
do 10. aprila razstavlja m
narodna likovna revija Lik
ni svet iz Štor likovna (
otrok iz 15 držav iz lastn
arhiva na prosto temo.
V	Kulturnem domu Šni
je pri Jelšah do 1. aprila i
stavljata risbe otrok Vi
Šmarje in mednarodna rev
Likovni svet iz Štor.
V	Muzeju novejše zgo
vine je stalna razstava fo
grafskega ateljeja Josipa P
kana, v Hermanovem brlo
pa otroška razstava Hitri
višje, močneje.
V	Galeriji Keleia je na
led razstava X. Celjskih n
narodnih slikarskih tedno
V	avli študijske knjižn
v Celju je do 9. aprila na o^
razstava »Prešernovanja
Celjskem«.
Na velenjskem gradu je
ogled prenovljena stalna aiii
ka zbirka Františka Foita
stalna zbirka Šaleška doli
med romaniko in barokom
V	Merxu razstavlja Srei
Škoberne, v Etolu Rajko Mla
rič, V optiki R&R Stanislavi
janovič, pri Cirilu v Podčetri
Božena Gobec-Boža, v pro
jalni Čebelama do 15. api
Štefan Vrbanič in v Razvojni
centru Celje Vojko Volavšek
OSTALO
V	gasilskem domu v Dfl
nji vasi bo v soboto ob 19.
prireditev ob materinskem ^
vu, kjer bodo v kulturnem P
gramu sodelovali Vrtec Petf
če, OŠ Petrovče ter mešani,
moški pevski zbor iz Pertrov
V	Hermanovem brlogu'
danes in v soboto ob 10 '
ustvarjalna delavnica v iz^'
bi Marije Cene - S kolesi'
pomladni izlet.
V	Knjižnici v Šentjuf
bodo danes ob 19. uri f
stavili knjigo Ive Klepec ^
in druge zgodbe.	.
V	dvorani Zadružnega
ma na Ljubečni bo v sot)^
ob 17. uri prireditev Mani'!
sreča, v počastitev mat^^
skega dne, z nastopom P
sne skupine Lučka pod v""
tvom Marjane Komplet.
V	dvorani krajanov v Za^
du bo v soboto ob 17. uri pj
ditev, kjer bodo nastopali \ ^
Anice Černejeve Hribček s
lul, osnovna šola Frana Kr^JJ
iz Polul, harmonikarja J^L
Lešek in Marko Feriič, trio
merski Dukat in Moški P^^
zbor Pod gradom iz Celja'
rSNOPIČ
KULTURA - PISMA BRALCEV
19
Svet knjige v Celju že 20 let
.^elju so pred več kot 20
odprii klubski center
!ja knjige.
ifihodnje leto bo minilo 25
ustanovitve prvega in
jjt edinega knjižnega kluba
jj^nom Svet knjige. Po prvih
jl3vljivih začetkih, je ta za-
yradno delovati leta 1974.
jjlu se je pokazala potreba
iivedbi klubskega centra,
člani lahko knjige, ki so
jicer lahko naročali po pošti
kataloga, videli in kupili
osredno. Najprej je klubski
ter dobila Ljubljana, kmalu
jh začeli odpirati po drugih
ph Slovenije.
Septembra 1977 so v prosto-
rih Mladinske knjige na Stane-
tovi 3 v Celju odprli klubski
center Svet knjige. Začetki v
takrat novi in največji celjski
knjigarni so bili skromni. Izbor
knjig je bil razmeroma maj-
hen, število članov ravno tako.
To pa je začelo ravno z odprt-
jem novega klubskega centra
strmo naraščati in se je danes
približalo in nekako ustalilo na
številki 14 tisoč članov Leta
1993 se je klubski center prese-
lil na novo lokacijo na Linhar-
tovo 5, kjer je še danes. Okto-
bra 1996 je pridobil še en pro-
stor in tako razširjen je pravi
klubski center, ki ga njegovi
člani radi obiskujejo.
Vsako četrtletje se na poli-
cah klubskega centra pojavi
dosti zanimivih naslovov, ki
jih člani knjižnega kluba z
navdušenjem sprejmejo.
Dvajset let je lep jubilej, ki
ga bomo člani in zaposleni
skupaj praznovali v zadnjem
tednu marca. V aprilu pa bo
gost članov kluba v klubskem
centru tudi znan slovenski pi-
satelj Bogdan Novak, pisatelj
mladinskih uspešnic Zvesti
prijatelji in slovenske sage Li-
pa zelenela je.
ZMO
kanje resnice
v Žalcu
5aložba Unigraf in Ob-
$ka matična knjižnica
ec sta pripravili predsta-
;v knjige in pogovor s
iom dr. Vekoslavom Gr-
5em, avtorjem knjige Is-
ije resnice.
;to predstavitvijo, ki je bila
[ostorih Občinske matične
žnice v Žalcu, udeležilo pa
p je veliko obiskovalcev, so
iastili 75 let škofa dr. Veko-
a Grmiča in 30 let njegove-
tofovskega posvečenja. O
gi ter avtorjevem življenju
delu je govoril dr. Marjan
darič, ravnatelj Muzeja na-
Ine osvoboditve iz Maribo-
T. TAVČAR
Razstava
fotografij v
muzeju
ftorek so v Muzeju novej-
zgodovine v Celju odprli
stavo fotografij treh celj-
ii fotografov.
fotografije razstavljajo Her- •
5 Čater, ki je svoj del raz-
? naslovil Igra svetlobe,
ko Cahon s fotografijami
nenitosti Slovenije in Ivan
"lole, ki je venček svojih
'grafij naslovil S fotoapara-
!v naravi.	NMS
Drugačen film o
drugačni ljubezni
v Celjskih kinematografih
so za posebne vrste presene-
čenje spet poskrbeli minulo
sredo, ko so v sodelovanju z
Zlatorog klubom pripravili
dogodek, ki so ga poimeno-
vali kar »Drugačen dan«.
Drugačen dan oziroma dru-
gačen večer se je pričel v mali
dvorani kina Union, kjer so
predvajali Dekalog 6, kratek
film znanega poljskega reži-
serja Krzysztofa Kielsowske-
ga, ki na prav poseben način
predstavlja drugačno ljube-
zensko zgodbo. Ta se razvije
med mladim poštnim usluž-
bencem Tomekom, ki je obse-
den s svojo promiskuitetno so-
sedo Magdo. Ves čas jo vztraj-
no opazuje in uporabi vse
možne načine, da bi se ji prib-
ližal; vse, dokler ga ona sled-
njič ne povabi k sebi, čemur
sledi spoznanje o ljubezni, ki
spremeni življenje obeh; To-
meku pomaga na realna tla,
Magda pa se slednjič zamisli
nad svojim početjem...
Da je zgodbica dokaj živ-
ljenjska in poučna, se je stri-
njal tudi slovenski filmski kri-
tik Marcel Štefančič jr., ki se
je skupaj s predstavniki Slo-
venske Kinoteke ter revij
Ekran in Oskar udeležil pred-
stavitve filma in obeh filmskih
revij, ki jo je v Zlatorog clubu
vodila Nataša Gerkeš.
NMS, Foto: SHERPA
večanje mladih
literatov
^nes, v četrtek, so na OŠ
•aa Roša v Celju 11. Roševi
^i - srečanje mladih lite-
^^ osnovnošolcev celjske,
Wške in štorske občine,
'^tošnji Roševi dnevi so
^'ečeni stoti obletnici rojs-
'Pisatelja Frana Roša, zato
literati danes obiskali
grob, potem pa bodo
'kovali na literarni delavni-
jo bo vodil pisatelj Mar-
' Tomšič. Srečanje se bo
%čilo s podelitvijo nagrad
''■'ispevke, s katerimi so se
[■^ci prijavili na literarno
^^nico. Glavne nagrade bo-
Neli: Kristian Koželj in
Komadina s 3. OŠ,
^ra Feketija z OŠ Frana
podeljenih pa bo še pet
za izvirno pisanje, ki
;°odo prejeli Blaž Švab z
iHrna, Klavdija Žavski z
j^ore, Neja Drevenšek s 4.
'^oris Kovačec z OŠ Glazi-
J Ksenija Blazinšek z OŠ
"•^olovo.	NMS
Opacakov Baptisterij
V razstavišču Hodnik Ga-
lerije sodobne umetnosti Ce-
lje je še do prihodnje sobote,
4. aprila, na ogled razstava
Baptisterij Željka Opačaka.
Željko Opačak je sredi
osemdesetih let diplomiral v
oddelku za slikarstvo Fakulte-
te za likovno umetnost v Beo-
gradu, kjer je leta 1988 končal
tudi podiplomski študij na sli-
karski specialki. Od leta 1989
ustvarja v Celju, kjer je po
samostojni razstavi v Likov-
nem salonu v tem letu še več-
krat razstavljal. Od leta 1985
je nanizal 17 samostojnih raz-
stav, sodeloval pa je tudi na
več kot štiridesetih skupin-
skih.
Za tokratno kiparsko posta-
vitev Željka Opačaka Baptiste-
rij v razstavišču Hodnik je
Alenka Domjan zapisala: »Po-
stavitev je s konceptualne po-
zicije izjemno jasna, hipnotič-
no vabljiva in pripravljena na
takojšnji dialog z gledalcem - a
se že v naslednjem trenutku
izkaže za usodno varljivo, bolj
ali manj berljivo le na simbolni
ravni.«	IS
ODMEVI
Kontejnerji še
kar polnili.
Gospodu Kolarju iz Celja se
lepo zahvaljujem, ker je dol-
go načrtovana ograja ob
smetnjaku končno postavlje-
na. Ker ste ta uspeh samoh-
valno pripisali kar sebi, lahko
za nagrado greste nekajkrat
tam mimo sami ali pa v
spremstvu psov. Škoda, da ni-
ste prišli kakšen dan prej, da
bi pomagali pri delu, saj si
zares želim, da bi od tujcev
imeli kakšno korist.
Ne vem, zakaj ste .tako
vztrajno iskali opozorilno
tablo, ki je nikoli ni bilo in o
njej nikoli ni bilo govora. Če
ste moj odgovor prebrali dru-
gače, kot je napisan, in ker
tudi Vi očitno pišete drugače,
kot mislite, se ni čuditi tak-
šnemu pisanju. Ne vem, za-
kaj tako vztrajno hodite na
Svetino, če tu niste nikoli za-
dovoljni in se pri nas počutite
ogroženega? Kako ste se lah-
ko tako zaljubili v naš kraj, če
pa po Vašem mnenju in pisa-
nju kaže tako žalosten in kla-
vrn izgled? Zaljubljeni ste itak
bili samo nekaj dni, po mo-
jem odgovoru pa niste več
prepričani v to.
Takšnega nezanesljivega in
nezvestega zaljubljenca bo-
mo kar hitro in brez težav
pozabili. Če se niste hoteli
vmešavati v naše vaške zade-
ve, se sprašujem, zakaj nas
ne pustite pri miru in nas
hočete na vsak način oblatiti
in zmanjšati naš ugled?
V mnogih slovenskih vaseh
je žal utihnil pasji lajež in ni
polnih smetnjakov, ker tam ni
več ljudi in je mnogo vasi
opustelih. Naša Svetina pa je
vseskozi živa, čeprav je bilo v
takih razmerah res težko pre-
živeti. Pred nekaj desetletji ni-
smo imeli nobene ceste niti
elektrike ali vodovoda, najb-
ližja trgovina je bila 10 kilo-
metrov daleč in telefon je za-
zvonil šele pred tremi leti. Kar
dvakrat nam je pogorela šola
in še mnogo drugih nesreč
nas je doletelo. Počasi a
vztrajno smo urejali svojo
vas, ki ima večstoletno zgo-
dovino in ki je, čeprav majh-
na, znana daleč naokoli, do-
stopna vsem dobrim in pošte-
nim ljudem.
Na Svetino je pogosto za-
hajala žal prezgodaj pokojna
pisateljica Alma Karlin, ki si
je tudi pri nas poiskala zad-
nje počivališče. Slavna pisa-
teljica je že pred pol stoletja
vedela, kje bo lahko v miru
in dostojno počivala, da je ne
bi doletela tako klavrna uso-
da kot mnoge druge znane in
zaslužne Celjane, ki jim ni
bilo dano, da bi v miru poči-
vali na starem celjskem po-
kopališču. Njen grob včasih
obišče tudi kakšen tujec, žal
pa na njem razen redkih iz-
jem cvetijo samo domače
svetinske rože.
Če niste opazili, na Svetini
stojijo sedaj večinoma nove
hiše in gospodarska poslopja
ter lepa in dobro založena
samopostrežna trgovina. Ob-
novljeni sta obe cerkvi in šola,
imamo pa še veliko načrtov.
za katere upam, da jih bomo
uresničili.
Če vam Svetina ni všeč tak-
šna, kot je, pa pojdite slabo
voljo prodajat kam drugam,
če kljub dobremu vidu niste
videli drugega kot smeti. Po
moje je sedaj zadeva okrog
smetnjaka urejena in zaklju-
čena.
FANI ROZMAN,
Celje
PREJELI
SMO
Pojasnila
Občine Laško
Občina Laško si je vseskozi
prizadevala za hitrejši gospo-
darski razvoj celotnega ob-
močja občine. Ta prizadeva-
nja pa zaradi najrazličnejših
vzrokov, ki niso nastali v ob-
čini, niso bila vedno in v celoti
uspešna. To velja tudi za po-
slovanje Zdravilišča Rimske
Toplice, ki je sedem let po
osamosvojitvi države še ved-
no zaprto.
Občina Laško se je v letih
1989-90 intenzivno usmerila v
razvoj zdraviliško turistične
dejavnosti in v izkoriščanje
svojih komparativnih pred-
nosti ter naravnih danosti.
Maja 1991 je občinska skupš-
čina sprejela ureditveni načrt
Zdravilišča Laško, ki vključu-
je gradnjo turističnorekreativ-
nih objektov na levem bregu
Savinje v Laškem. V tem času
ni še nihče niti sanjal o mož-
nosti, da bo v enem letu tudi
zdravilišče v Rimskih Topli-
cah prešlo v civilno upravo,
oziroma, da bo država Slove-
nija dejansko prevzela to
zdravilišče. Jeseni 1991 je
Zdravilišče Rimske Toplice
prevzela slovenska vojska. V
občini se je utemeljeno priča-
kovalo, da bo Zdravilišče v
Rimskih Toplicah prešlo v ci-
vilno oziroma v občinsko
upravljanje. Delniška družba
Terme Laško je zato dopolni-
la svoj program razvoja in ga
razširila na celotno območje
občine. Po tem programu naj
bi zdravilišče v Rimskih Topli-
cah namenili zlasti oddihu ter
zdravstvenemu in izobraže-
valnemu turizmu.
Povsem neutemeljeno in
izmišljeno je torej natolceva-
nje, da razvojna politika obči-
ne Laško vodi mimo razvoja
Rimskih Toplic. Dokler je bilo
zdravilišče v posesti JLA, je
bilo drugačno načrtovanje
nemogoče. Delniška družba
Terme Laško in Občina Laško
v prizadevanjih za prevzem
Zdravilišča Rimske Toplice ni-
sta uspeli zaradi nesprejemlji-
vih pogojev za najem. Nadalj-
nja usoda tega zdravilišča je
bila ničkolikokrat obravnava-
na v medijih.
Navedbe v Družabni kroni-
ki Nedela, da so veliki načrti
za levi breg Savinje v Laškem
nastali iz užaljenosti potem,
ko se je kot najbolj resna kan-
didatka za oživitev Rimskih
Toplic pojavila Bolnišnica Ce-
lje, so popolnoma brez vsake
podlage in kažejo na neinfor-
miranost pisca, pa tudi oma-
lovažujejo večletna skupna
prizadevanja v občini za ure-
sničitev celovite razvojne vizi-
je v občini. Bolnišnica Celje se
je kot možna kandidatka za
prevzem zdravilišča pojavila
za številnimi predhodnimi
kapitalsko močnejšimi kandi-
dati šele v letu 1997 in nima za
nastajanje razvojnih načrtov
v občini nobenih zaslug. Pou-
dariti je tudi treba, da Občini
Laško ni mogoče pripisati ne-
gativnih zaslug za stanje v
tem zdravilišču, ki pa je de-
jansko izrazit vzrok za raz-
vojno stagnacijo kraja.
Menim, da je bistveni
vzrok za sedanje stanje v ob-
čini in v Zdravilišču Rimske
Toplice v sedemletnem sple-
tu okoliščin, ki imajo osnovo
v preostrih pogojih države za
najem zdravilišča, v bistve-
nih spremembah gospodar-
skega sistema in gospodar-
skega interesa ter možnosti
gospodarskih družb za nove
naložbe, nenazadnje pa tudi
v stalnih »malenkostih« raz-
mišljanjih posameznikov na
lokalni ravni, zaradi katerih
je vsaka strokovno utemelje-
na pobuda ali celovito raz-
vojno razmišljanje o nadalj-
nji usodi zdravilišča že vna-
prej podvrženo najrazličnej-
šim komentarjem in dezin-
formacijam ter s tem obsoje-
no na neuspeh.
PETER HRASTEU,
župan občine Laško
Za prostor pod
soncem
Pod tem naslovom že 20
let izhaja glasilo Društva pso-
riatikov Slovenije, v pripravo
časopisa pa ogromno truda
vloži naš član Drago Podvor-
nik.
. Tistim, ki bolehamo za lu-
skavico, glasilo ogromno po-
meni, saj s pomočjo strokov-
ne literature laže prebrodi-
mo svoje težave. Slovensko
društvo je razdeljeno na več
podružnic, med njimi je tudi
celjska, ki je konec januarja
praznovala 19 let obstoja. 44
članov društva se- je zbralo
na sestanku v Zdravstvenem
domu v Celju, ki ga je vodila
predsednica Franja Zupane,
sodelovali pa sta prvi pred-
sednik Ivan Kramar in zdrav-
nica dr. Nataša Koser z der-
matološkega oddelka Bolni-
šnice Celje. Seveda smo bili
počaščeni, da se je sestanka
udeležil primarij dr. Jože Ar-
zenšek, ki društvo psoriati-
kov vodi že več kot desetlet-
je.
V društvu se sprašujemo,
kaj nam bo prinesla pokoj-
ninska reforma in nadstan-
dardi, saj smo že sedaj pri-
krajšani za osnovno zdravlje-
nje. Dodatno zdravljenje, ki
ga marsikdo težko plača, pa
se je podražilo. Zgleda, da
nam bodo odvzete tudi tiste
pravice, za katere smo se bo-
rili desetletja. Posledice lu-
skavice, ki jo nekateri prebo-
levamo že 4 ali 5 desetletij, so
namreč pustile posledice na
ostalih organih. Še enkrat bi
se rada zahvalila prim. dr. Jo-
žetu Arzenšku, ki s svojo hu-
manostjo in toplino pomaga
voditi naše društvo in se bori-
ti za naše pravice. Hkrati po-
zivam tudi druge, naj se nam
pridružijo, saj bomo tako
močnejši. Prijavite se lahko
na Društvo psoriatikov Slove-
nije, 3000 Celje, p.p. 221.
IVANKA SEVŠEK,
Laško
20
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
OD 26.3. DO 1.4.
četrtek, 26.3.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.30
Poslušalci poslušalcem, 9.00
Pričetek dopoldanskega pro-
grama, 10.00, 11.00 Novice,
11.10 Poslušalci izbirajo splo-
šnega zdravnika leta, 12.00
Novice, 13.00 Poročila. 13.15
Za volanom, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino?, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 17.00 Kronika, 17.30 Bingo
bango, 18.00 20 vročih, 20.00
Saute surmadi, 21.00 Ročk
blok, 22.00 Zaključek sporeda
in priključitev RaSlo.
Petek, 2Z3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.30
Poslušalci poslušalcem, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 9.10 Halo, Atomske To-
plice, 10.00, 11.00 Novice,
11.10 Vedeževanje-komercial-
na oddaja, 12.00 Novice,
13.00 Poročila, 13.20 Halo,
Terme Laško, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino?; 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 17.00 Kronika, 17.30 Bingo
bango, 18.30 Jutr' se pa res
začnem učit. Študentski ser-
vis, 20.15 Izi kvizi bizi, 21.00
DJ tirne, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Sobota, 28.3.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda, 10.00,
11.00, 12.00, 13.00 Novice,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.15
Podalpski biser,15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 16.00 Čestit-
ke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.30 Pred pričetkom prenosa
rokometnega srečanja Celje
Pivovarna Laško:Badel Zagreb
- reporter Dean Šuster, 18.00
Pričetek prenosa rokometne-
ga srečanja iz dvorane Golo-
vec, 22.00 Zaključek programa
in priključitev RaSlo.
Nedelja, 29.3.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 6.10 Halo, AMZS,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00
Pričetek dopoldanskega spo-
reda, 9.15 Luč sveti v temi,
10.00, 11.00 Novice, 11.10 Do-
mačih 5,12.00 Novice. 12.30 Iz
domačih logov - oddaja Jureta
Krašovca, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 15.30 Dogodki in od-
mevi RaSlo, 16.00 Nadaljeva-
nje čestitk in pozdravov, 18.00
Reportažni prispevek Mateje
Podjed z večera z Bogdano
Herman v galeriji Celeana,
20.00 Pod slovensko lipo,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Ponedeljek,30.3.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 6.00 Po-
ročilo OKC Celje, 6.10 Halo,
AMZS, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 No-
vice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.30 Poslušalci
poslušalcem, 9.00 Pričetek
dopoldanskega programa,
10.00 Novice, 10.15 Športno
dopoldne, 11.00, 12.00 Novi-
ce, 12.10 Vedeževanje-komer-
cialna oddaja, 13.00 Poročila,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino?, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odme-
vi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30
Bingo bango, 18.00 Podalpski
pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk
in valčkov, 22.00 Zaključek
programa in priključitev Ra-
Slo.
Torek, 31.3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.30 Poslušalci poslu-
šalcem, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda - dopoldne
z Matejo Podjed, 10.00 Novi-
ce, 10.10 Četrta mreža-Unic-
hem-vi sprašujete, Slavko
Zgonc odgovarja, 11.00, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 14.20
Greš v kino, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Dogodki in odme-
vi, 17.00 Kronika, 18.00 Radi
ste jih poslušali. Zimzelen,
20.00 Rezervirano za vedeže-
vanje, 21.00 BBC top pop,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sreda, 1.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, Z15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.30 Poslušalci poslu-
šalcem, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda - dopoldne
z Ivico Burnik, 10.00, 11.00,
12.00 Novice, 13.00 Poročila,
13.15 Mali O, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino, 15.30 Dogodki in odme-
vi RaSlo, 16.15 Pop loto, 17.00
Kronika, 17.30 Bingo bango,
18.00 Full cool, 20.00 Glasbeni
ex-press, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Radio Celje oddaja
od 5.00 do 22.00
PROSTA DELOVNA MESTA
Območna enota
Celje
Celje: pomožni delavec, po-
možni klepar, oblikovalec ko-
vin, klepar, stavbni klepar (2),
strojni mehanik, tiskar za tisk
s ploskve, lesar tapetnik, žele-
zokrivec, zidar, prodajalec (2),
kuhar natakar, natakar (2).
komercialni tehnik, ekonom-
ski tehnik, ekonomsko ko-
mercialni tehnik (2), fotograf,
grafični oblikovalec, zdravs-
tveni tehnik, ekonbmist za ko-
mercialno dejavnost, dipl.
ekonomist za anahze in plani-
ranje in dipl. ekonomist za
komercialno dejavnost.
Laško: zidar za zidanje in
ometavanje (2), mizar (2), sli-
kopleskar in lesarski tehnik.
Slovenske Konjice: grad-
beni delavec (2), pomožni de-
lavec, vrtnar cvetličar (2),
ključavničar, rezalec, brusi-
lec, kamnosek, avtoHčar, zi-
dar, strojni tehnik in ekono-
mist za komercialno dejav-
nost.
Šentjur pri Celju: voznik
avtomehanik, natakar, dipl.
ekonomist za komercialno
dejavnost.
Šmarje pri Jelšah: snažil-
ka, avtomehanik, brusilec
kristalnega stekla, prodajalec,
natakar (2), administrativni
tehnik, diplomirani inženir
farmacije in diplomirani inže-
nir kemije.
Žalec: pomožni delavec,
snažilka, varilec v serijski
proizvodnji (5), ključavničar,
strugar (3), strojni mehanik
(2), avtoličar, zidar, skladišč-
nik, prodajalec (3), prodajalec
avtom., rez. del., kmet. me-
han., kuhar, natakar, strojni
tehnik, komercialni tehnik.
inženir strojništva in diplomi-
rani inženir farmacije.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 442-
630.
Območna enota
Velenje
Natakar (2), trgovinski po-
slovodja, komercialni tehnik,
ekonomski tehnik, ekonomist
(2), fizioterapavt, dipl. inž.
elektrotehnike za ind. elektro-
niko, diplomirani ekonomist
in diplomirani pravnik.
Podrobnejše informacije
po telefonu, številka 855-421.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
13.	3.: Zdenka SIVKA iz
Podčetrtka - deklico, Janja
ŠUBERGER iz Slovenskih Ko-
njic - dečka, Vesna ZALEZNIK
s Polzele - dečka in Andreja
PAUVLIČ DJAKOVIČ iz Celja -
deklico;
14.	3.: Lidija KUŠAR iz Vita-
nja - dečka in Matejka
VODUŠEK iz Šmarja - dekhco;
15.	3.: Marjana POTOČNIK
iz Žalca - dečka, Mirjana AUŽ-
NER iz Dramelj - deklico, Bre-
da KUŽNER iz Podčetrtka -
deklico, Karmen ADAMIČ iz
Stranic - dečka in Alenka
LEGVART iz Celja - deklico;
16.	3.: Marija ANTLEJ iz
Dobja - dečka, Petra KLUKEJ
iz Celja - dečka, Frančiška
KAJBIČ iz Vranskega - dečka,
Stanka BRANTUŠA iz Rogaš-
ke Slatine - deklico, Polona
TREBŠE iz Loke pri Zidanem
Mostu - deklico in Branka
VERDEU iz Tabora - dečka;
17.	3.: Karmen KRAJCAR iz
Hrastnika - dečka, Alenka
BLAZINŠEK iz Celja - dečka in
Klavdija PAVLIČ iz Zreč - de-
klico;
18.	3.: Brigita JURGELJ iz
Celja - deklico, Jožica POD-
KRIŽNIK iz Ljubnega - dečka,
Zdenka STRAŠEK iz Šentjurja
-	deklico, Ana ILIJAŠ TRO-
FENIK iz Žalca - dečka, Lilija-
na RIBIČ iz Tabora - deklico,
Marija HERODEŽ iz Prebolda
-	dečka, Alenka STRAŠEK iz
Celja - dečka, Andreja
ZALOŽNIK iz Zreč - dečka in
Zdenka STRMČNIK iz Solča-
ve - dečka;
19.	3.: Alenka KRBST iz Slo-
venskih Konjic - deklico. Lili
GRAZER iz Šoštanja - deklico,
Jožica ZALOŽNIK iz Ljubnega
- dečka, Karolina LAVBIČ iz
Šentjurja - deklico in Cvetka
GRAČNAR iz Gorice pri Sliv-
nici - dečka;
20.	3.: Klavdija KROFLIČ iz
Žalca - deklico, Darja CVIKL iz
Celja - dečka, Zdenka GOTAR
iz Laškega - deklico, Bojana
PEVEC iz Pristave - deklico,
Petra POTOČNIK iz Šmarja -
deklico in Marija MIŠJA iz
Šmarja - deklico;
21.	3.: Mojca DEŽELAK iz
Celja - dečka;
22.	3.: Karmen KURAJ iz
Rogaške Slatine - deklico,
Anita STIPLOVŠEK iz Šmarja -
deklico in Mihelca KLEMENC
iz Vitanja - dečka.
SMRTI
Celje
Umrli so: Marija MAŠAT iz
Celja, 85 let, Marija BEDRAČ
iz Brecljevega, 81 let, Terezija
MESOJEDEC iz Kompol, 75
let, Franc JURKOŠEK iz Ka-
njuc, 64 let, Kristina PER-
KOVIČ iz Celja, 79 let, Hermi-
na CIZEJ iz Griž, 51 let, Ana
KOŠEC iz Pečovja, 89 let. Jele-
na ZEME iz Šentjurja, 59 let,
Alojzij PETREJ iz Ilovce, 86
let, Vladimir LUPRET iz Celja,
41 let, Janez ŠKET iz Belega,
68 let, Vinko GUZEJ iz Zabu-
kovice, 84 let, Anton LON-
ČAR iz Gomilskega, 43 let,
Martina SELIČ iz Celja, 91 let,
Jožef ZEME iz Malega Brega,
86 let, Vida TEKAUC iz Florja-
na. 67 let, Franc LEBIČ iz Slati-
ne v Rožni dolini, 56 let, Albin
OZEBEK iz Celja, 76 let. Milan
KOLENC iz Celja, 79 let, Mari-
ja ŠPEGLIČ iz Brezove, 84 let,
Avguštin KRAJNC iz Podvina,
67 let, Bernard SENEGAČNIK
iz Ilovce, 83 let, Alojzija
FLANDER iz Laškega, 70 let.
Stanislav BRAČUN iz Lašč. 91
let, Stanislava OCVIRK iz Štor,
73 let in Frančišek PETRIČ iz
Škalc, 66 let.
Velenje
Umrli so: Alojz REZMAN iz
Ponikve pri Žalcu, 86 let, Jo-
žefa BENEDIČIČ iz Radovlji-
ce, 67 let. Emir DURIČ iz BiH,
28 let, Frančišek KLANČNIK
iz Slatine, 91 let, Ivan
VENIŠEK iz Florjana, 70 let.
Jožefa LESJAK iz Ljubnega ob
Savinji. 83 let, Marija PART iz
Juvanj, 93 let, Frančišek
JELEN iz Arnač. 75 let, Marje-
ta ARNUS iz Šoštanja, 58 let,
Viljem OPRČKAL iz Lindeka,
65 let, Stanislava MLATEJ-iz
Čečovja, 72 let, Rudolf
ŽELEZNIK iz Velenja. 55 let,
Miran BLAŽIČ iz Raven, 30
let, Jožef ŠKET iz Stopč, 67 let,
Ivan VIDIC iz Trbovelj. 68 let.
Jurij VALENČAK iz Peclja. 83
let. Karolina LAKNER iz Vele-
nja, 92 let, Anton TAMŠE iz
Hrastovca, 64 let in Andrej
VIRANT iz Velenja, 43 let.
Žalec
Umrli so: Josip BRANIŠA iz
Šempetra v Sav. dolini, 79 let.
Frančišek VRATNIK iz Do-
brovelj, 66 let. Julijana
UKMAR iz Zahomc, 70 let in
Roman MUŽIČ iz Celja, 46 let.
TRŽNIC^
Cene na celjski tržnici
marca 1998
IZ SPOREDA
Sobota, 28.3. ob 17.30:
Celje Pivovarna Laško:Badel Zagreb
Dean Šuster in Tomaž Lukač bosta prenašala »vročo« r"'
metno tekmo med Celjem Pivovarno Laško in Badel TA
bom. Tekma bo v dvorani Golovec, vstopnice zanjo so"
razprodane že v ponedeljek, glede na izjemno nešpo^'
vzdušje v Zagrebu prejšnjo nedeljo pa je pričakovati,
tudi v soboto zvečer v Celju razburljivo.
Nedelja, 29.3. ob 18.00:
Bogdana Herman v galeriji CeleanO
Etno galerija Celeana v Celju si je že v nekaj mesecih,
je odprta, pridobila svoj krog obiskovalcev in kupcev, v nj^!
se občasno dogajajo tudi drobni kulturni dogodki. ^
takšnih bo v četrtek zvečer, ko bo tam nastopila Bog^
Herman. Tam bo z mikrofonom tudi Mateja Podjed,
pripravila reportažni utrinek, ki vam ga bomo na Radiu ^
posredovali v nedeljo popoldne.
Nedelja, 29.3. ob 20.00:
Pod slovensko lipo	\
v oddaji Pod slovensko lipo bo Tone Vrabl nocoj predvaRni
portažo, ki jo bo posnel v petek zvečer na festivalu Polk in va'
v Vinski Gori. Obeta se večer lepih narodnozabavnih melodi)-
^SNOPIČ
INFORMACIJE
21
22
MALI OGLASI - INFORMACIJE
^SNOPIČ
TV VODIČ
23
24
TV VODIČ
rSNOPiČ
TV VODIC
25
26
TV VODIČ
SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
žTsnopič
mali ogusi - informacije
29
30
INFORMACIJE
rSNOPiČ
KRONIKA
31
^^^-
Ropar je
znan
y prejšnji številki smo po-
(^li o dogodku, ki se je
^pgtil 15. marca zjutraj v
'ij^i podhoda na Kersniko-
1 milici v Celju, ko je nekdo
jpadel in oropal Roberta Č.
^dni po dejanju je bil ro-
^^ že znan, gre pa za 27-
^^ega Celjana Bogomira P.
Znan tudi
goljuf
i^adnjič smo objavili foto-
Lfijo domnevnega goljufa,
jse je v javnosti izdajal za
jlana Zupanca. Mariborski
jjicisti so v sredo, 18. marca
feli Marka N. (30) iz Mur-
eSobote, ki je bil na območ-
liJNZ Celje vpleten v goljufi-
ipri najemanju in prodaji
iebnih avtomobilov. Ugoto-
liso, da gre za osebo, ki je
flovala pod imenom Milan
iipanc.
lesrečni padec
Prejšnjo nedeljo zvečer je
anc P. iz Rogaške Slatine v
imačem gospodarskem po-
bpju čistil svoj revolver. Ko
delo končal, je orožje nesel
hišo, med potjo pa se je
lotaknil in padel. Pri padcu
je orožje sprožilo, zrno pa
luje prestrelilo zapestje leve
ike. Odpeljali so ga v bolni-
lico v Celje, kjer so ugotovili,
1 je Franc P. utrpel hudo
lesno poškodbo.
Radarji
bodo
•vpetek, 27. marca dopold-
ne na območju Rogaške Sla-
tae in Šentjurja, popoldne
Na območju Velenja;
'vnoči s sobote na nedeljo,
'5. marca na območju Slo-
^nskih Konjic;
•v nedeljo, 29. marca po-
Ndne na območju Žalca;
'v ponedeljek, 30. marca
dopoldne na območju Vele-
"13, popoldne pa na območ-
^ Šentjurja in Rogaške Slati-
ne;
'vtorek, 31. marca dopold-
^ na območju Žalca in Laš-
v popoldanskem času
na območju Šmarja pri
jelšah.
Na obisk s pištolo v žepu
V vecstanovanjski hiši na Ljubljanski cesti 23 v Celju se je 18. marca zgodil poskus dvojnega umora - Osumljenec v priporu, žrtvi okrevata
Bilo je malo pred osmo, ko
je na vratih zakoncev Mlade-
na in Jelke Milidragovič v pr-
vem nadstropju večstanovanj-
ske hiše ob Ljubljanski cesti
pozvonilo. Pred vrati je stal
star znanec. Mladen Milidra-
govič ga je povabil v stanova-
nje, čez čas stopil po pijačo,
potem pa je nekajkrat počilo...
Mladen Milidragovič, šestde-
setletni upokojenec, se ni vpra-
šal, s kakšnimi nameni je petin-
sedemdesetletni upokojenec
Milan L. prišel na obisk. Pozna-
ta se že zelo dolgo, iz časov, ko
sta oba prišla v Slovenijo in v
Celje, da bi si odrezala boljši
kruh. Kakšnih globljih stikov v
teh tridesetih letih, odkar se
poznata, sicer nista gojila, ob
vsakem srečanju pa sta se usta-
vila in poklepetala. Ti pogovori
niso bili vedno prijazni, saj je
Milan L. postajal vse bolj agresi-
ven v besedah, v njegovi glavi je
bilo vedno več oseb, ki so bile
po njegovih ocenah neprave,
slabe, sumljive, nevarne, in tak-
šne ocene je vsiljeval tudi dru-
gim. »Večkrat mi je očital, da se
družim z nepravimi ljudmi in
takrat sem se trudil, da med
nama ni prihajalo do prepirov.
Tako je bilo tudi v četrtek, ko je
Milan spet načel isto temo. Spet
mi je očital, da se družim s
samimi ustaši, da sem tudi sam
ustaš in da je treba vse ustaše
pobiti. Medtem ko sem ga po-
skušal pomiriti, mi je rekel, naj
mu postrežem z žganjem in vse
je kazalo, da se bo pogovor
nadaljeval v zmernem tonu. Šel
sem v kuhinjo po pijačo, med-
tem je iz postelje vstala tudi
žena, potem pa sem zagledal
Milana, kako je stal pred mano
s pištolo v roki in že je počilo,
enkrat, dvakrat, trikrat - več
izstreljenih metkov so policisti
našli v stanovanju. Žena, v kate-
ro je istočasno streljal, je padla
na tla, jaz pa sem bil še toliko
priseben in pri močeh, da sem
skočil nanj, pograbil pištolo, ki
mu je padla iz rok in zbežal iz
stanovanja ter ves okrvavljen
tekel proti bolnišnici,« je pripo-
vedoval Mladen Milidragovič,
ko smo ga obiskali na travmato-
loškem oddelku celjske bolni-
šnice, kjer oba z ženo okrevata.
Mladen ima strelne rane v pre-
delu vratu in na nogi, njegova
žena Jelka pa je bila ustreljena v
spodnji del obraza in je utrpela
še hujše poškodbe kot njen
mož.
Strele in vpitje žensk so sli-
šali tudi sosedje. Dva najbližja
stanovalca sta takoj pritekla in
sosed Vekoslav Matevič je v
zgrabil storilca ter ga onemo-
gočil, da bi še streljal, saj je
Milan L. (po besedah Mladena
Milidragoviča) grozil, da bo
ubil vsakogar, ki bi vstopil v
stanovanje. Policija je bila
kmalu na kraju zločina in za-
čela se je preiskava. Zoper sto-
rilca je bilo odrejeno pridrža-
nje zaradi suma storitve dva-
kratnega poskusa umora. Ka-
sneje so Milana L. s kazensko
ovadbo privedli k preiskoval-
nemu sodniku, ki je za osum-
ljenega odredil pripor.
MARJELA AGREŽ
Foto: SHERPA
Mladen Milidragovič v bolnišnici lepo okreva, spomin na
letošnji 19. marec pa ga bo spremljal vse življenje.
MINI KRIMICI
Kradel v čolnarni
v noči na 17. marec se je po
čolnarni ob velenjskem jezeru
gibal neznanec, ki je tam
ukradel štiri gorska kolesa
znamke Rog Timber Scot. S
tatvino je turistično društvo iz
Velenja oškodoval za okoli
150 tisoč tolarjev.
Slatina, Rogatec
v času od 14. do 17. marca
se je v pisarni prodajalne Cri-
stal v Rogaški Slatini mudil
neznanec, ki je Francu J. ukra-
del 1.200 nemških mark.
V prodajalni Donat v Rogat-
cu, je neznani storilec v torek,
18. marca izkoristil nepazlji-
vost zaposlenih in iz izložbe-
nega okna ukradel avtoradio
kasetofon znamke First, vre-
den 21 tisoč tolarjev.
Okradel dijake
Na šolskem centru Lava se
je 17. marca zadrževal nekdo,
ki je vstopil v nezaklenjeno
garderobo in tam kradel. Oš-
kodoval je devet dijakov, v
svoj žep pa spravil ročno uro
in za več kot 6 tisoč tolarjev
denarja.
Tatici
Trije otroci, stari dvanajst in
trinajst let, so 17. marca vlomili
v kočo ribiške družine Paka v
Šoštanju. Med vlamljanjem v
pisarno omenjenega objekta so
jih prijeli velenjski policisti.
Skodrani
osumljenec
v sredo, 18. marca okoli 16.
ure, je neznani storilec izkori-
stil nepazljivost zaposlenih v
poslovnih prostorih trgovskega
podjetja Žana v Žalcu. Neovi-
rano je vstopil v pisarno poslo-
vodje, tam pa iz blagajne ukra-
del kaseto, v kateri je bilo 618
tisoč tolarjev. Tatvine je osum-
ljen moški, star okoh 20 let,
visok okoli 170 centimetrov in
temnejših skodranih las. Oble-
čen je bil v rumeno-črno ve-
trovko in temnejše hlače.
Zbežal iz trgovine
Minuli četrtek popoldne je
37-letni Pavel K. zavil v trgovino
Breg v naselju Breg v Celju, si
izbral liter vina, kavo in čokola-
do, ko bi moral vse to plačati, pa
je trgovko odrinil in zbežal iz
lokala. Potem so policisti ugoto-
vili, da je Pavel za beg uporabil
ukradeno vozilo. To vozilo in
Pavla so kmalu izsledili, še ved-
no pa ugotavljajo, kje je voznik
ukradenega avtomobila.
Upornik napadel
policista
Minuli četrtek malo pred
drugo uro zjutraj, je policijska
patrulja hotela v Slovenskih
Konjicah kontrolirati voznika
osebnega avtomobila, ki je
storil cestnoprometni prekr-
šek. Voznik se je policistoma
uprl, saj ni hotel pokazati do-
kumentov. Med postopkom je
enega od policistov fizično na-
padel in mu prizadejal lahko
telesno poškodbo. Z uporabo
fizične sile in sredstev za vkle-
panje je bil upornik obvladan.
Gre pa za 32-letnega Jožeta K.,
ki je doma z območja Oplotni-
ce. Zaradi poskusa prepreči-
tve uradnega dejanja uradni
osebi bodo zoper "Jožeta K.
podali kazensko ovadbo.
Tatvini denarja
v noči s četrtka na petek se
je Silvo, ki je začasno prebival
pri Antonu L. v Gorenju nad
Zrečami, gostitelju zahvalil ta-
ko, da mu je ukradel prihran-
ke, okoli 75 tisoč tolarjev.
V petek zgodaj zjutraj je nez-
nani storilec izkoristil krajšo
odsotnost Toma N., lastnika
stanovanja na Partizanski cesti
v Velenju, in mu iz dnevne
sobe, kjer je hranil gotovino,
ukradel za 40 tisoč tolarjev de-
narja v domači in tuji valuti.
Torbico vrgel v
sneg
v petek med 10. in 14. uro, je
nekdo razbil trikotno okno na
osebnem avtomobilu, parkira-
nem na območju RTC Rogla.
Segel je v notranjost in ukradel
žensko torbico, Id jo je kasneje
odvrgel v sneg, obdržal pa de-
nar. Lastnica Irena J. je oškodo-
vana za okoli 15 tisoč tolarjev.
Našli pištolo
Minulo nedeljo zvečer je na
mejnem prehodu v Bistrici ob
Sotli v našo državo vstopil
voznik kombiniranega vozila,
državljan Hrvaške Ivan H. Pri
pregledu vozila so policisti
našli pištolo kalibra 7,65 mm
in 16 nabojev. Orožje in streli-
vo so mu zasegli, Ivana H. pa
pridržali do srečanja pri sod-
niku za prekrške.
Razbil izložbo
v soboto, 21. marca okrog
2.50 ure, je neznani storilec raz-
bil steklo na izložbenem oknu
lokala Teletrgovina na Cankar-
jevi ulici v Celju. Iz izložbe je
ukradel 3 telefonske aparate
GSM Siemens in Motorola ter 6
imitacij GSM aparata Ericson. S
tem dejanjem je podjetje Tele-
kom Slovenije oškodovano za
približno 275 tisoč tolarjev.
Predrznež
Na hodniku celjske bolni-
šnice se je v ponedeljek,
23.marca dopoldne zadrževal
tudi 20-letni Miran P iz Celja,
ki je Elizabeti B. iz Svetega
Lovrenca ukradel torbico, ki
jo je imela tik ob sebi. Predrz-
než pa je bil slabe sreče, saj so
ga kriminalisti kmalu prijeli,
pri tem pa so jim bili v pomoč
očividci, ki so mladeniča us-
pešno zadržali vse do prijetja.
Z originalnim
ključem
v skladišče blagovnice Cen-
ter v Radečah je 23. marca
popoldne vstopil nekdo, ki je z
originalnim ključem odprl bla-
gajno in ukradel dve kaseti za
prenos denarja v bančni trezor.
V kasetah je bilo več kot 800
tisoč tolarjev gotovine. M.A.
Podkupljiva uradna oseba?
^ uradu kriminalistične
^^žbe UNZ Celje so te dni
^stavili kazensko ovadbo
oppj. J ^ odgovorno osebo
. 'Ministrstvu za šolstvo in
Kazensko ovadbo so
na okrožno državno
"Jfstvo v Ljubljani,
i je osumljen kaznivega de-
,, jMemanja podkupnine, ko
J kot uradna oseba v ome-
IgJ^^ni ministrstvu v letih 1992,
u ^ in 1994 sprejemal darila in
deležen raznih koristi s strani
^^ so bile kasneje izbrane
'^vajalce različnih del v mini-
S takšnim ravnanjem
Priči	svojim sorodnikom
gmotno korist za več
'bilijon tolarjev.
Med preiskavo so ugotovili,
da je bil I.L. zaposlen v službi
za naložbe v visokem šolstvu in
v študentskih domovih. Tako je
imel na skrbi vse naložbe (grad-
nje), neposredno pa je sodelo-
val pri izbiri izvajalcev, od kate-
rih je zahteval vsote (podkupni-
ne) v višini do tretjina zaslužka.
Izročitev podkupnine je bilo
jamstvo za pridobitev posla.
Očiten je primer v zvezi s
podjetnikom iz Celja, ki je
moral osumljenemu izročiti
štampiljko svojega podjetja,
da je lahko v njegovem imenu
sestavljal in pošiljal ponudbe
in pogodbe. Podkupnin pa ni
prejemal neposredno v denar-
ju oziroma gotovini, ampak na
več načinov, v glavnem s fik-
tivnimi naročilnicami in raču-
ni (študentski servis, gospo-
darske družbe, plačana tržna
svetovanja, ki jih ni bilo ipd.)
I.L. je sodeloval tudi s podjet-
jem, ki mu je za storjeno »us-
lugo« oddolžilo z brezplačnim
najemom osebnega vozila
mercedes.
Na osnovi doslej zbranih
podatkov kriminalisti (za zati-
ranje gospodarskega krimina-
la) sumijo, da je bilo takšnih
in podobnih podkupnin, ki jih
je prejel osumljeni I.L. še več
in v daljših časovnih obdob-
jih, zato se zbiranje obvestil
nadaljuje.
M.AGREŽ
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
poslovni sekretar: Suzana Rober
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agendjdco-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19,3000 Celje, telefon (063) 422-50,
£ax: 441-032,
Novi tednik i/Jiaja vsak četrtek Cena
izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka žiro računa:
50700-601-106900. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med
proizvode informativnega značaja,
za katere se plačuj? 5% davek od
prometa proizvodov.
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Jelen Baša, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor
Katič, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule.
Tajnica uredništva; Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Sarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@celje.eurocom.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
A: 4225-110, B: 4225-111.
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Fraiiček Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Koordinator trženja: Mitja Umnik
Telefon:
063/422-50
fax: 441-032, 443-511
32
kronika
NOČNE
CVETKE
•	Angela in Franjo sta v sre-
do, 18. marca popoldne, grdo
ozmerjala sosedo Zoro,
vzrok njune togote pa so bili
zamašeni odtoki na kanaliza-
ciji.
•	Marko T. je bil v petek
popoldne na vrtu, ko se mu je
približal neznan moški, ga
najprej nazmerjal, v nadalje-
vanju pa prijel za lopato, da bi
ga mahnil po glavi. Na srečo
se mu je Marko pravočasno
umaknil. Zdaj si beli glavo z
vprašanjem, kdo je bil nezna-
nec in kaj mu je hudega storil,
da se ga je lotil z besedami in
dejanjem.
•	V petek so šli policisti in-
tervenirat v Šmiklavž. Tam je
pijani Damjan nadlegoval
lastno soprogo in ji grozil.
•	V soboto popoldne je bila
potrebna intervencija v bi-
stroju MM v Vojniku. Tam je
Jurij K. razbijal kozarce in se
sploh nespodobno obnašal.
•	V bloku na Kraigherjevi
ulici je bilo v nedeljo okrog
pol štirih zelo vroče. Gospod
bivši soprog je Andreju M.
grozil s pištolo in ga počastil z
udarcem. Bivši je bil hud, ker
je Andrej prevažal njegovo
bivšo ženo.
•	Gregor K. je 22. marca do-
poldne prijavil, da sta ga
okrog šestih na železniški po-
staji pretepla Zvonko K. in
Simon K. Zoper Zvonka in
Simona, ki pa nista brata, bo-
do policisti podali kazensko
ovadbo.
•	V gostilni Opoka je v ne-
deljo zvečer javni red in mir
kršil Peter M., ki si je dovolil
zmerjati goste, eden pa mu je
šel še prav posebej na živ-
ce.Tega je brez razmisleka
udaril.	M.A.
Kazni, da te Icap!
Novi zakon o varnosti v cestnem prometu bo zelo strog, prizadel pa bo predvsem nepoboljšljive kršitelje v prometu -
Kaznovalni del vključuje denarne kazni in sistem kazenskih točk, pa tudi zapor
v kratkem se bo (konč-
no!) zgodilo zadnje parla-
mentarno branje, ko je pri-
čakovati sprejem novega, po
evropskih normah izdelane-
ga Zakona o varnosti v cest-
nem prometu. Dosedanja za-
konodaja je bila do kršilcev
izredno mila, temu primer-
no pa je bilo stanje v prome-
tu, v katerem je na sloven-
skih cestah vsako leto uga-
snilo na stotine človeških
življenj. Novi zakon obeta,
da se bo stanje bistveno iz-
boljšalo po pravilu: kar ni
šlo zlepa, bo šlo zgrda.
Prejšnji petek, med 15. in
23. uro, so prometni policisti
UNZ Celje opravili poostreni
nadzor na celotnem našem
območju, ves čas pa so merili
hitrosti vozil na posameznih
delih cest in v naseljih. Rezul-
tat akcije je bil katastrofalen,
saj je blizu 70 odstotkov nad-
ziranih voznikov prekoračilo
dovoljene hitrosti. V naselju
v Frankolovem, kjer je dovo-
ljena hitrost največ 60 kilo-
metrov na uro, je nek voznik
peljal s hitrostjo 103 kilome-
tre na uro. Po sedanjem za-
konu bi mu sodnik za pre-
krške smel odmeriti največ
10 tisoč tolarjev denarne kaz-
ni, po novem p*a bi taisti voz-
nik plačal 45 tisoč tolarjev
kazni, prislužil pa bi si še 5
kazenskih točk. Ko bi se na-
slednjič peljal skozi naselje,
bi gotovo krepko premislil,
kako močno bo pritisnil na
plin. V tem pa je tudi bistvo
nove zakonodaje: s strogim
kaznovanjem doseči red v
prometu in manj krvavo be-
ro dogodkov.
Za pokušino vam pred-
stavljamo le nekaj novosti, ki
nam jih je v pogovoru nani-
zal inšpektor Franci Klanj-
šek, vodja referata za pro-
metno varnost UNZ Celje, ki
je obenem opozoril, da v ča-
su do sprejema zakona še
vedno lahko pride do kak-
šnih sprememb. Klanjšek je
opozoril, da bo, ko bo zakon
stopil v veljavo, policija do-
sledno ukrepala, torej ne bo
dopuščala nikakršnih tole-
ranc.
Na avtocestah bo po no-
vem dovoljeno voziti s hi-
trostjo do 130 km na uro, na
cestah rezerviranih za mo-
torna vozila do 100 km na
uro, na ostalih cestah izven
naselja do 90 km na uro in na
cestah v naseljih 50 km na
uro.
Vozniki motornih vozil
morajo po novem zakonu tu-
di podnevi voziti s prižgani-
mi zasenčenimi lučmi.
Med vožnjo ni dovoljeno
uporabljati naprav ali opre-
me, ki bi bistveno zmanjšala
voznikovo slušno ali vidno
zaznavanje. Torej bo prepo-
vedana uporaba mobilnih te-
lefonov, mask, slušalk ipd.
Uporaba varnostnega pasu
je obvezna tudi na zadnjih
sedežih, če imajo ti vgrajene
vzglavnike.
Obvezna je uporaba čelad
za motoriste in za kolesarje
do 14 let starosti, čelada pa
mora biti atestirana in pod
brado tudi pripeta.
Če je kršitelj prometnega
predpisa otrok ali mladolet-
nik,' bodo ustrezno denarno
kazen plačali njegovi starši
ali skrbniki...
Poklicni vozniki in vozniki-
začetniki (z manj kot dvelet-
nim vozniškim stažem) ne
smejo pred vožnjo spiti niti
kapljice alkohola, za vse os-
tale voznike pa je dovoljena
količina alkohola do 0,5 gra-
ma na kilogram alkohola v
krvi. Vozniku, ki ima v orga-
nizmu več kot 1,5 grama al-
kohola, se poleg kazni (de-
narne in kazenskih točk)
izreče še ukrep prenehanja
veljavnosti vozniškega dovo-
ljenja. Enaka kazen bo dole-
tela voznika, ki bo povzročil
prometno nesrečo in bo imel
v organizmu več kot 1,1 alko-
hola/kg.
V okviru sejma Avto in
vzdrževanje bo v četrtek, 2.
aprila ob 11. uri, predstavi-
tev pod naslovom Novosti v
novem zakonu o varnosti v
cestnem prometu. V mali
kongresni dvorani sejmišča
jo organizirata Uprava za
notranje zadeve in Celjski
sejem d.d. Novosti bo pred-
stavil višji inšpektor v upra-
vi policije MNZ, g. Miha
Kunstler.
Voznikom se zaradi vožnje
pod vplivom alkohola lahko
izrečejo denarne kazni do 90
tisoč tolarjev, do sedem ka-
zenskih točk, sodnik pa tem
kršiteljem lahko izreče tudi
zaporno kazen. Za količino
alkohola od 0,5 do 1,1 g/kg
bodo (nepoklicni) vozniki
odšteli najmanj 35 tisoč tolar-
jev kazni, sodnik za prekrške
pa jim bo pribil še do 5 ka-
zenskih točk. Voznik, pri ka-
terem bodo ugotovili več kot
1,5 g/kg alkohola v organiz-
mu, bo ob vozniško dovolje-
nje za najmanj pol leta (če
gre za prvo tovrstno kršitev),
po šestih mesecih pa bo mo-
ral ponovno opraviti pisni in
ustni del vozniškega izpita in
plačati denarno kazen naj-
manj 90 tisoč tolarjev.
Prehitevanje na prehodu
za pešce vas bo po novem
stalo 25 tisočakov in do 4
kazenske točke, uporaba
mobitela med vožnjo 10 tiso-
čakov, prav toliko neuporaba
varnostnega pasu. Prekorači-
tev hitrosti (zunaj naselja) od
31 do 40 km je »vredna« 30
tisoč tolarjev. Za prehiteva-
nje v škarje boste plačali 45
tisoč tolarjev, sodnik za pre-
krške pa vam bo izrekel do 5
kazenskih točk.
Kazenske točke se (poleg
denarnih kazni) izrekajo za
hujše kršitve, kot so vožnja
pod vplivom alkohola, ek-
stremne prekoračitve hitro-
sti, prehitevanje v škarje,
prehitevanje na prehodu za
pešce, vožnja v rdečo luč itd.
Posamezne kršitve so vred-
ne od 1 do 7 točk. V dveh
letih si smete »nabrati« naj-
več 18 kazenskih točk (voz-
niki-začetniki 7 točk), ki jih
sme izreči le sodnik za pre-
krške. Po dveh letih (od
pravnomočnosti odločbe
sodnika za prekrške) se do-
tedanje točke postop.
brišejo. Ko dosežete ig
ženskih točk, vam takoj,
neha veljati vozniško dj
Ijenje. Tak voznik srne
novno opraviti vozniški j|
po šestih mesecih (če nJ
bil ukrep izrečen prvifji
vseh nadaljnjih primerih'
po preteku enega leta,
vam bo policist izrekel]
narno kazen, pa je ne w
poravnali v določenem roj
se vam bo ta kazen sprg,
nila v kazenske točke.
Pa še to: sankcije za nea
štovanje ukrepov policiji
so hude, kar 40 tisoč toiaj
boste plačali, če ne bostej
nali tako, kot vam bo uk^
policist. V postopkih s poj
sti zakon uvaja drugačen
stem ustavljanja vozil, |
dobno kot je to že dol^
veljavi v mnogih zahodu
vropskih državah in v Amj
ki. Če boste kot udeležene
prometu za sabo opazili p(
cijsko vozilo z vklopljeni
modrimi lučmi in krati
zvočnim signalom (sireo
boste morali kot voznik u!
viti na prvem primeru
mestu in ves čas postoj
ostati v vozilu, prav tako
sopotniki. Če boste rav,
drugače, bo vaša denan
tanjša za 40 tolarskih tisi
kov.
Nič pretresljivega, bodo
kli tisti, ki so spoštovali
sedanji zakon in promel
predpise, nepopravljivim
šiteljem pa se obetajo časi^
jih bodo prisilili k spreobr:
nju. V nasprotnem primi
jih čaka denarni bankrot
dolge vožnje v avtobus
vlakih, na kolesih.
MARJELA AGR
PROMETNE NEZGODE
Čez ograjo v potolc
Na regionalni cesti zunaj
naselja Vitanje se je v sredo,
18. marca popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne
poškodbe.
Anton B. (45) iz Vitanja je
vozil osebni avtomobil iz
Stranic proti Vitanju. V bližini
Vitanja ga je v ostrem levem
ovinku zaneslo desno s ceste,
kjer je vozilo trčilo v kovinsko
varovalno ograjo na mostu
čez potok Hočna in se na kon-
cu prevrnilo v potok. V nesre-
či se je voznik Anton B. hudo
telesno poškodoval.
Povozil peško
Na regionalni cesti zunaj
naselja Skarnice se je v četr-
tek, 19. marca zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je hude tele-
sne poškodbe utrpela peška.
Alojz U. (31) iz Lok pri Pla-
nini je vozil osebni avtomobil
iz smeri Jezerc proti Dobju pri
Planini. Med vožnjo skozi levi
nepregledni ovinek je trčil v
peško, 44-letno Ireno P. iz
Škarnic, ki je takrat prečkala
vozišče z voznikove desne
strani.
Mrtev V potoku
Na regionalni cesti zunaj
naselja Luče se je v petek,
20. marca okoli 21. ure, pri-
petila nezgoda, v kateri je
ena oseba izgubila življenje.
Peter S. (22) iz Logarske
doline je vozil osebni avto-
mobil po regionalni cesti iz
smeri Solčave proti Lučam.
Zunaj naselja Luče je v levem
ovinku trčil v pešca, 35-letne-
ga Franca D. iz Raduhe, ki je
hodil po levi strani vozišča v
smeri Solčave. Po trčenju je
pešca odbilo z vozišča v po-
tok Struga, kjer so ga občani
našli mrtvega naslednji dan
okrog 9. ure.
Po trčenju s pešcem je Peter
S. zapeljal z vozišča desno,
kjer je trčil v skale. Voznik in
njegov sopotnik, mladoletni
Boštjan V, sta poškodovano
vozilo pustila na parkirišču v
Lučah in s skraja nesreče odš-
la, ne da bi nudila pomoč ra-
njenemu pešcu. Policisti so, ob
pomoči občanov, pobeglega
voznika izsledili še isti dan.
Smrtno trčenje v Hajnskem
Na regionalni cesti zunaj naselja Hajnsko se je v soboto,
21. marca ob 15.35 uri, pripetila nezgoda, v kateri je
ugasnilo še eno človeško življenje, na območju UNZ Celje
že deseto v tem letu.
Anton N. (29) z Jesenic je vozil osebni avtomobil po
regionalni cesti iz Pristave proti Grličam. Zunaj naselja Hajn-
sko je v blagem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in
zapeljal desno z vozišča, kjer je trčil v usek, od tam pa ga je
odbilo nazaj na vozišče. Voznik Anton N. je umrl v razbitinah
vozila, kasnejše ugotovitve pa so pokazale, da je bilo vozilo,
udeleženo v tej nesreči, istega dne ukradeno na Jesenicah.
M.A., Foto: SHERPA
Življenje Jeseničana se je končalo v razbitinah avtomobila.
Veseli zaključek na Rogli
Na likovni natečaj z naslo-
vom Varno na smučiščih, ki
je trajal od 26. januarja do
10 marca, se je z likovnimi
deli odzvalo 23 osnovnih šol
s 125 izdelki učencev. Za-
ključek akcije, ki so jo pri-
pravili UNZ Celje, bo jutri,
27. marca ob 11. uri v hotelu
Planja na Rogli.
Strokovna komisija je 12.
marca pregledala prispela li-
kovna dela učencev, ki so ob
pomoči svojih mentorjev us-
tvarjali na temo varnosti na
smučiščih. Prevladovale so ris-
be, na natečaj pa so prispeli
tudi štirje kipci. Največ likov-
nih del so prispevali učenci
nižjih stopenj osemletk, sicer
pa je bil odziv na ta natečaj
izjemno dober, so z zadovoljs-
tvom ocenili na Upravi za no-
tranje zadeve v Celju. Kotgli
nega sponzorja so pridoJ
zreški Unior, ki je poleg osti
sponzorjev prispeval lepel
grade za sodelujoče na S
likovnem natečaju. Na jutriS
zaključni prireditvi, ko bo D
šan Mohorko, načelnik lU
Celje, podelili priznanja ini
grade najboljšim mladim lito
nikom, bo kot predstavniki
nistrstva za notranje zad^
sodeloval direktor uprave ?
cije Stane Veniger. Pričakuj'
tudi enega izmed vodilnih ^
venskih smučarskih reprez«
tantov, ki se bo pogovarjal
udeleženci prireditve. Vsa p5
pela likovna dela bodo raz^
vili, udeležence prireditve
čaka prav posebno presene
nje, ki ga bodo lahko doživi
visoko v zraku.
upor sužnjev z ladje
Amistad
trata naj bo vse leto
zelena
Bela
za poletne dni
Ekart nasledil
M
StajersIcili 7
Nova kontracepcijsica
sredstva
Marčnice za napoved
nove sezone
Med Modro moše|o
in palačo Topkapi
Carigrad je ena sama tržnica, kjer se je treba za ceno izdelka vselej pogajati
Najslavnejša med vsemi carigrajskimi mo-
fjami je brez dvoma Mošeja sultana Ahme-
I. bolj znana kot Modra mošeja. To ime je
obila zaradi svoje veličastne notranjosti, ki
t krasijo turkizno modre porcelanaste
bščice iz Iznika. Svetloba, ki prodira skozi
Ivestošestdeset oken, še bolj poudarja lepo-
He druge največje mošeje muslimanskega
; leta.
' b
: Modra mošeja je edina, ki ima šest minare-
; - (vse ostale jih imajo štiri). Okrog nje so
: »stavljene številne pipe, kjer si pravoverni
: 'uslimani umivajo noge. Ne vem sicer, kaj
® to pomaga, saj si nato nataknejo take
®gavice, ki bi jih pri nas niti ne prali, ampak
'fSli naravnost na smetišče. Obiskovalci dru-
'ti veroizpovedi pred vstopom dobijo nekak-
krila, ki jim pokrijejo goloto pohujšljivih
Harem je najbolj zanimiv
Pravzaprav je bila Modra mošeja zgrajena
nekakšna tekmica še bolj veličastni, na
% strani trga stoječi Hagi Sofiji. To je že v 6.
Stoletju zgradil cesar Justinijan kot tedaj naj-
l^^jo cerkev krščanskega sveta. Ko so Turki
1453 zavzeli mesto, so cerkev Svete mo-
■fosti spremenili v mošejo, po razglasitvi turš-
[^epublike 1923 pa jo je Ataturk, da bi bil
sit in koza cela, spremenil v muzej.
^•Jes počasi odstranjujejo ničvredne omete,
ponovno prišli do neprecenljivih mozai-
in fresk.
Obisk Carigrada bi bil nepopoln brez ogleda
mogočne palače Topkapi, nekdanje rezidence
otomanskih vladarjev. Danes je to muzej z
velikansko zbirko zakladov iz cesarske za-
kladnice ter oblačil, ki so jih nosili sultani in
člani njihovih družin. Obiskovalcu zastane dih
ob pogledu na čudovite, s perjem okrašene
turbane, orožje, čelade, sablje in drugo vojaš-
ko opremo. Na ogled so tudi kar trije sultano-
vi prestoli. Vsakomur pa se najbolj vtisne v
spomin sultanov harem. Sultan je v harem
prišel po Zlatem hodniku, nastlanem s cekini,
in si v špalirju ogledoval in izbiral deklice za
noč. Ohranjen je bazen, ki je bil napolnjen s
kameljim mlekom. V njem so se dekleta na-
makala, ker je to dobro za polt in nežno kožo.
Mesto - ena sama tržnica
če je res, da vsako mesto najbolj spoznaš
po njegovi tržnici, to velja za Istanbul še toliko
bolj. Mesto je pravzaprav ena sama velika
tržnica. Slavna pokrita tržnica Kapali carsi, ki
pod svojo streho skriva približno štiri tisoč
trgovinic, je ena od največjih mestnih zname-
nitosti. Tukaj lahko turisti iz vsega sveta re-
snično doživijo pravo vzdušje Orienta, saj je
nakupovanje ob obisku Carigrada eno od
največjih doživetij. Kapali carsi je že leta 1461
dal zgraditi Mohamed 11., ki je osem let prej
osvojil mesto. To je danes največja orientalska
tržnica na svetu. Pravi labirint uličic, pa tudi
širokih alej, ki so specializirane za posamezno
vrsto blaga ali obrti in po njej tudi nosijo svoje
ime: zlata, srebrna, lončarska, parfumska... V
teh trgovinicah lahko brez težav zabiješ celo
popoldne ali dan. Draguljarne se kar bleščijo
od zlatega in srebrnega orientalskega nakita,
okrašenega z diamanti, biseri in drugimi dra-
gimi kamni. Ogromno prostora je namenjene-
ga prodajalnam okrasnih predmetov in spo-
minkov iz brona in bakra. V ulici prodajalcev
preprog je razkošna razstava karpetov, kili-
mov in džidžimov (obstajajo tri vrste preprog,
ki pa jim mi, nevešči te umetnosti, pravimo le
preprosto - preproge). V sredini bazarja je
Bedesten, predel prodajaln z antikvitetami,
prava zakladnica ikon, starih novcev, vezenin,
prstanov, porcelana, vaz iz oniksa. V delu
dišav je v zraku čutiti vonj dišav, zdravilnih
zelišč, koreninic in praškov. To je pravi kraj za
nakup turškega medu, lešnikov, žafrana.
Večina turistov pride na pokrito tržnico v
glavnem »pasti firbec« in ne nakupovat. Raz-
log za to so tudi cene, ki so tu višje kot zunaj v
mestu, saj je najemnina za prostor kar visoka.
Sicer pa je Carigrad nasploh najdražje turško
mesto. Seveda cen, razen v velikih marketih,
ne boš nikjer videl napisanih na izdelku. Brez
barantanja pri nakupovanju torej ne gre. Mar-
sikateri trgovec bi bil celo užaljen, če bi hoteli
plačati kar prvo ceno. Trgovci nimajo nikoli
izgube, saj spretnemu kupcu res prodajo ka-
ko stvar poceni, a zato toliko bolj zaslužijo pri
bogatih naivnežih, največkrat iz zahodne
Evrope ali Amerike. Zato tudi skoraj vedno
vprašajo, od kod si.
ALEN BRAJNIK
Na pokriti tržnici lahko dobiš vse.
34
V MODNEM VRTINCU
MODNI KREATORJI
Jolanda Thaler
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Po mnenju nekaterih slo-
venskih modnih strokovnja-
kov, ki redno spremljajo
modne sejme, predstavitve
pret-a-porter novosti in
kreatorske modne revije tu-
di v tujini, obstaja tudi pri
nas nekaj modnih kreator-
jev, s katerimi bi se brez zar-
devanja lahko postavili ob
bok eminentnim oblikoval-
skim imenom v svetu.
V Celju je to vsekakor Jo-
landa Thaler z lastno blagov-
no znamko Thaler, ki pred-
stavlja za veliko število njiho-
vih strank iz vse Slovenije po-
jem elegantnega oblačenja s
svojstveno, invididualno
modno noto.
Svoje najnovejše modne vi-
zije predstavi Jolanda Thaler
vsako jesen na samostojni revi-
ji, ki velja kot osrednji modni
dogodek leta v Celju. Sredi
aprila bo v okviru akcije Najbo-
lje in najslabše oblečeni znani
Slovenci sodelovala skupaj z
najboljšimi slovenskimi mod-
nimi oblikovalci na gala modni
reviji v ljubljanski Festivalni
dvorani s kolekcijo oblačil za
letošnjo pomlad in poletje.
In s kakšno modo vas želijo
razveseliti za prihajajoče to-
ple dni v celjskem butiku
Thaler v Gosposki ulici?
Pripravljajo modele v svet-
lejših barvah, predvsem sivi,
bež, zeleni, rumen^, veliko bo
melanša in kombinacij sive z
bordo, sive s sinje modro in
zeleno-rumene.
Navdušili vas bodo rahlo
telirani suknjiči, ki se spodaj
razširijo, sem ter tja v dolžino
polplašča. Hlače so ozke in
ravne, krila kratka in kot za-
povedujejo najnovejše sve-
tovne smernice - krojena v
rahlo A-linijo z obveznim raz-
porkom spredaj. Tudi maksi
je še vedno prisoten, pa do-
mišljijska asimetrija s karak-
terističnimi detajh. Materiali
so v glavnem naravni: cool
wool, svila, viskoza, obdelana
z raznimi apreturami, vtkani-
mi nitmi...
In ker čas maturantskih
plesov še ni povsem mino,
prihaja pa čas večernih slav-
nostnih prireditev in porok,
še utrinek z večernega mod-
nega prizorišča iz butika Tha-
ler: črna, bordo, atraktivne
obrobe, senzualno svetleči
materiali in ... mladostna.
sveža bela barva! Kot nalašč
za optimistično naravnan
modni jutri. Optimizem pa je
tudi sicer osnovno vodilo
modne oblikovalke Jolande
Thaler, katere znana formula
za uspeh se glasi: »V novo
jutro z nasmehom!«
Foto: STANE JERKO
Jolanda Thaler
Slavnostni program Thaler.
DOMAČI UNIKATI
boste pristale sredi letošnji
modnega dogajanja! j
Pa še nasvet obupanimi
micam, ki ne morejo doi
kako njihova Špelca hitro
ste. Če so prstki med m
»prejedli« stare bombaj
žabice, odrežite stopala,;
robite - in tukaj so nove paj
ce za vašo malo palčico.
Capri hlače - s škarjami i
novomodnega oblačila.
Bela za poletne dni
Pred dnevi se je s samo-
stojno modno revijo v ljub-
ljanski Festivalni dvorani
predstavil slovenski tekstil-
ni gigant, Mura iz Murske
Sobote z novimi kolekcijami
ženskih in moških oblačil za
letošnji pomlad in poletje.
Mura ostaja zvesta svojemu
stilu - harmoniji med estetiko
in uporabnostjo. V kolekcijah
prevladuje letos brez dvoma
najbolj modna siva barva v
izrazito svetlih, srednje ali glo-
boko sivih barvnih niansah.
Dolžine so pretežno nad kole-
ni, pa tudi tistim do sredine
meč in do gležnjev se še niso
odrekli, linije so poloprijete v
želji po svobodi sproščenega
gibanja sodobne poslovne žen-
ske. V poletno kolekcijo se pri-
valovili tanki, prosojni, mehki
materiali, ukrojeni kot ovijalna
in krila na preklop. Po zaslugi
žarečih sončnih barv (rdeče-
oranžno-rumena) vzbujajo
orientalska, eksotična vzdušja.
Glavni in zaključni akcent vide-
nega pa je - bela barva kot total
look, saj se napoveduje kot
absolutna zmagovalka vročih
poletnih dni.
Mura za letošnjo pomlad in poletje. Foto: Stane Jerko
lx sveta
modnih dišavi
prihaja »in
loveagain«
Nova moda
nikoli ne pride
sama. Vselei
jo spremljajo
zapeljivi vonji
novih dišav.
Sredi aprila
prihaja na tr-
žišče dišavna
nota, podpisa-
na z eminent-
nim imenom
Yves Saint
l-aurent. Štiri-
desetletnico
svojega umetniškega ustvafli
nja je ta modni kreator obeležili
orientalsko dišavo In love agal"
Zato, ker Yves Saint Laurefl
vselej poišče svoje inspiracije'
ljubezni.
Sveži vonji grenivke, vodnt
lilije, sandalovine, ujeti v privlač
no oblikovani zlati steklenici«
pa utegnejo prebuditi
spomladanska vzdušja tudi P"
vas.
Anketno nagradno vprašanje marcfl
KATERI MODNI VZORCI VAS BODO TO POMLAD IN POL^
JE NAJBOU PRITEGNILI?
a)	veliki cvetlični, geometrijske barvne sestavljanke;
b)	drobni cvetlični na temni podlagi:
c)	diskretne črte, pepita in principe de gales;
d)	najraje imam enobarvna oblačila.
S škarjami
do modnega
oblačila
Nadvse kratka in jedrnata
bo tale modna informacija,
nadgrajena s simpatično ide-
jo, ki je ne kaže spregledati.
Še posebej, če vas je pravkar
uradno potrjena pomlad pre-
senetila ob neuporabni vsebi-
ni vaše garderobne omare in
prazni denarnici...
Redno prebirate naše mod-
ne zmenke? No, potem že
veste, katera super modna li-
nija hlač si je po dobrih pet-
najstih letih privoščila »come-
back«. Capri, seveda! Tiste
prikupne (in, oprostite, po-
vsem neprimerne za postave
s kratkimi ter z ne prav vitki-
mi nogami) cunjice z dvema
hlačnicama, ki se končujeta
nekje pod koleni oziroma
sredi meč. To je informacija,
idejo pa ste seveda že uganili:
le stare običajne hlače potre-
bujete. In dvakrat škrrt z lepo
nabrušenimi škarjami in že
'PITICA
FILM-TELEVIZIJA
35
Upor sužniev z ladje Amistad
skupino Afričanov, katerih sojenje je zamajalo ameriški pravni sistem, je v film popeljal Steven Spielberg
^ nevihtni noči leta 1839
^ je 53 afriških ujetnikov
^j^obodilo iz verig ob ku-
ji^pski obali. Pod vodstvom
Cinfluea (Djimon Hounsou)
jg se oborožili in prevzeli
^jdzor nad špansko suženj-
40 ladjo La Amistad, katere
jp^-or so bili. Pred sabo so
jjjeli en sam cilj: vrnitev v
,\triko.
"grez znanja navigacije, ki bi
jjt, pripeljala domov, so bili
Afričani prisiljeni zanesti se
pa dva preživela člana posad-
lie. Toda, bili so prevarani in
po dveh mesecih plovbe jih je
pb obali Connecticuta zajela
ameriška pomorska ladja in
Afričanom so sodili zaradi
umora posadke.
Na začetku so se za ujete
Afričane zavzemali abolicio-
nista Theodore Joadson
(Morgan Freeman) in Lewis
Tappan (Stellan Skargard)
ter mladi odvetnik Roger
Baldvvin (Mathew McCo-
naughey). Ker pa je primer
postajal vse bolj kočljiv in je
dobil tudi državne razsežno-
sti, sta se vanj vpletla tudi dva
pomembna moža iz sveta po-
litike. Protisuženjsko usmer-
jeni predsednik Martin Van
Buren (Nigel Hawthorne), ki
si nabiral podporo pred bliža-
jočimi se volitvami, je pri-
pravljen žrtvovati Afričane,
da bi si pridobil podporo Juga
in španske kraljice Izabele
(Anna Paquin). Njegov izzi-
valec je bivši predsednik John
Qincy Adams (Anthony Hop-
kins), ki se vrne v politično
življenje, da bi se na vrhov-
nem sodišču boril za pravice
Afričanov.
Sodni primer, ki je do konca
pretresel temelje ameriškega
pravnega sistema, Afričanom
ne predstavlja ne političnega
in ne ideološkega konflikta.
Zanje je to le boj za osnovno
pravico, ki pripada vsakemu
človeku - za svobodo.
Oba ameriška predsednika
igrata priznana angleška
igralca, Cinqua, vodjo upor-
niških Afričanov, katerih edi-
ni cilj je doseči svobodo in se
vrniti k svojim družinam, pa
upodobi Djimon Hounsou,
ki je prej delal kot maneken,
tokrat pa se je prvič spoprijel
tudi s filmsko kamero.
Ob zanimivi zgodbi in drama-
tiziranih scenah pa je tisto, kar k
ogledu filma najbolj vleče, prav
gotovo ime režiserja in produ-
centa. Amistad se je namreč
odločil zrežirati Steven Spiel-
berg, režiser ali producent os-
mih najuspešnejših filmov vseh
časov (Jurski park. Izgubljeni
svet. Možje v črnem...) in dobit-
nik dveh Oskarjev.
NMS
Parada zvezd:
Osmi potnik 3
v kiiio dvoranah smo lahko
pred kratkim videli že četrto
aadaljevanje znanstveno fan-
Bstičnega filma Osmi potnik,
eaPop TV pa si boste lahko v
petek, 27. marca, ob 22. uri
ogledali tretji del, ki ga je reži-
ral David Fincher. Glavno
vlogo poročnice Ripley je tudi
tobat zaigrala Sigourney
Ifeaver.
filmski hiti: Zadnji
dobri možje
v soboto, 28. marca, si lah-
to ob 20. uri ogledate film iz
ameriških sodnih dvoran z
naslovom Zadnji dobri mož-
Odlična igralska zasedba
Tom Cruise, Jack Nichol-
son, Demi Moore, Kevin Ba-
® h Kiefer Sutherland)
nas v napetem ozračju vodi
skozi zapleten primer obram-
be dveh vojakov, ki sta obto-
žena, da sta umorila kolega.
Pridi si pogledat
raj
v poslastici tedna boste v
ponedeljek, 30. marca, ob 20.
uri lahko gledali ameriški film
Pridi si pogledat raj režiserja
Alana Parkerja z Denisom
Quaidom in Tamlyn Tomito
v glavni vlogi.
Film pripoveduje o zvezi
med Jackom McGurnom in
Lily, hčerko lastnika kinodvo-
rane, Japonca Kawamure.
Njuna sreča pa traja le do leta
1941, ko Japonci napadejo
Pearl Harbour in Jacka vpo-
kličejo v vojsko, družino Ka-
vvamura pa izselijo v taboriš-
če.
Gremo v kino!
^a vprašanje, v kateri TV nadaljevanki je igral glavni igralec
'''■Ha Vesoljski bojevniki Casper van Dien, nismo dobili niti
^■^^ga pravilnega odgovora, ki se glasi: Beverly Hills 90210,
^'o tudi nagrade nismo mogli podeliti. Upamo, da boste imeli
J^f sreče tokrat, ko vas sprašujemo: leta 1994 je Steven
Spielberg prejel oskarja za najboljši film in režijo za pretreslji-
Jl® Zgodovinsko dramo iz obdobja druge svetovne vojne. Za
''^teri film gre?
Odgovore napišite na kupon in ga pošljite na Novi tednik,
f^ešernova 19, Celje, do ponedeljka, 30. aprila. Izžrebali
onio tri pravilne odgovore, reševalce pa bo nagradilo podjet-
Celjski kinematografi z vstopnico za kino predstavo.
V DRUŽBI S KANALOM A
MOJ FILM, dva
filma po izbiri
gledalcev
v petek, 27. marca, ob
20.uri boste lahko ponovno
izbrali dva od predlaganih šti-
rih filmov. Tokrat vam ponu-
jajo ameriški triler Obris (tel.
št. glasovanja: 0909161 - 156
SIT/min.), ki ga je režiral Carl
Schenkel, igrajo pa: Marga-
ret Blye, Faye Dunaway, Da-
vid Rasche, Talisa Soto.
Drugi film je ameriška
»vampirska« komedija Lju-
bezen na prvi ugriz (tel. št.
glasovanja: 0909162 - 156 SIT/
min.). Režiral jo je Stan Dra-
goti, igrajo pa: Richard Be-
njamin, Barry J. Gordon,
George Hamilton.
Že naslov angleškega filma
Zeleni vitez (tel. št. glasova-
nja: 0909163 - 156 SIT/min.)
pove, v katero obdobje je po-
stavljeno dogajanje. Režija:
Stephen VVeeks, igrajo:
Cyrielle Claire, Sean Con-
nery, Peter Cushing, Trevor
Hovvard.
Na avstralske pašnike ovac
pa se boste lahko preselili z
avstralsko-ameriškim filmom
Kjer sonce zahaja (tel. št. gla-
sovanja: 0909164 - 156 SIT/
min.) Režija: Fred Zinne-
mann, igrajo: Lola Brooks,
Marvyn Johns, Robert Mitc-
hum, Glyn Johns, Deborah
Kerr.
Sobotna kinoteka:
Perry Mason
v soboto, 28. marca, ob 20.
uri boste lahko v sobotni ki-
noteki gledali ameriško de-
tektivko iz leta 1986 o Perryju
Masonu, odvetniku, ki je spe-
cializiran za obrambo navi-
dez brezupnih primerov.
Igrajo: Raymond Burr, Bar-
bara Hale, VVilliam Katt.
Filmi, ki vam
sežejo v srce: Sled
solza
Ameriško dramo Sled solza
si boste lahko ogledali v sre-
do, 1. aprila, ob 20. uri. Režija:
Donald Wrye, igrajo: Katey
Sagal, Pam Dawber.
Skupna usoda je združila
dve popolnoma različni žen-
ski, Cheryl in Annie, živeči v
dveh različnih državah. Obema
sta moža odpeljala otroke. Pri-
zadeti materi s pomočjo službe
za iskanje pogrešanih otrok
ugotovita, da so oba moška
opazili v Oregonu. Ni potrebno
veliko besed, da se odpravita
na pot, trdno prepričani, da je
pravica na njuni strani.
Glavni igralci v seriji Zaznamovani - Mia Korf, CostcLS Mandy-
lor, Ice-T in Frank John Hughes - kije sporedu ob torkih ob 22. uri.
KINO
Union od 26. 3. do 1.4. ob 16.
in 18.30 znanstveno-fantastični
spektakd Vesoljski bojevniki,
ob 21. uri pa drama Amistad.
Mali Union od 26. 3. do 1. 4.
ob 18. uri komedija Do nage-
ga, ob 20. uri pa kriminalko L.
A. Zaupno.
Metropol od 26. 3. do 1. 4.
ob 17. in 20.30 epska ljube-
zenska drama Titanik.
Kino Žalec 27. in 28. 3. ob
20. uri ter 29. 3. ob 18. in 20.
uri ameriški film Nabrita dru-
žabnica.
Kino Dobrna 28. ob 19. in
29. 3. ob 17. uri ameriški psi-
hološki triler Igra.
MESTNA OBČINA CELJE
objavlja na osnovi 7. člena Odloka o načinu izvajanja gospodarske
javne službe na področju gospodarjenja z javnimi objekti v Mestni
občini Celje (Uradni list št. 46/96)
JAVNI RAZPIS
ZA PODELITEV KONCESIJE ZA
UPRAVLJANJE Z LETNIM KOPALIŠČEM V
CELJU
1.	Koncesija se podeljuje za izvajanje:
-osnovne dejavnosti
-drugih dejavnosti, ki so združljive s kopališko dejavnostjo
na območju ograjenega kompleksa kopališča, vključno s površino
solarnih naprav.
2.	Koncesija se podeljuje za pet let, lahko je ta doba daljša, če
ponudnik z razvojnim programom in ekonomskim izračunom daljšo
dobo utemelji.
3.	Ponudnik mora izpolnjevati naslednje minimalne kadrovske,
tehnične in druge pogoje:
-da so registrirani za izvajanje te dejavnosti in da imajo za to
potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov
-da predložijo dokazila, reference itd., s čimer potrjujejo, da imajo
potrebna znanja in izkušnje
-da predložijo najmanj 1 milijon tolarjev zavarovanja - varščine za
kakovostno izvajanje gospodarske javne službe; če izbrani kandi-
dat v roku ne plača varščine, se odločba o izbiri razveljavi
-da predloži razvojni program za čas koncesije
4.	Koncesionar mora:
-zagotoviti nemoteno in kakovostno izvajanje osnovne kopališke
dejavnosti
-urediti odnose s Plavalnim klubom Neptun zaradi športne vadbe
oziroma športnih programov
-zagotoviti primerno gostinsko ponudbo
-najpozneje do 1.6.1998 opraviti vsa vzdrževalna dela in pridobiti
potrebno obratovalno soglasje
5.	Med prijavljenimi bo Komunalna direkcija izbrala ponudnika na
osnovi naslednjih kriterijev:
-izpolnjevanje minimalnih predpisanih pogojev
-kakovost in realnost predloženega razvojnega programa in poslov-
nega načrta, s čimer se bo del prihodkov namenil za investicijske
naložbe, del pa za redna vzdrževalna dela
-predlagana kakovost in obseg storitev
-dosedanje reference ponudnikov
-višina letne odškodnine za koncesijo
6.	Vsa potrebna dokumentacija je na voljo na Komunalni direkciji
Mestne občine Celje, Prešernova 27. Razpisna dokumentacija se
plača v višini 10.000 SIT na žiro račun Mestnem občine Celje,
številka 50700-630-9010105.
Dodatne informacije dobite po telefonu (063) 484-822, dipl. ing.
Jože Smodila, Komunalna direkcija.
7.	Prijave na razpis je potrebno poslati v zaprti ovojnici na naslov:
MESTNA OBČINA CEUE, KOMUNALNA DIREKCIJA, PREŠER-
NOVA 27, 3000 CEUE, s pripisom »PONUDBA ZA LETNO KOPA-
LIŠČE - NE ODPIRAJ«, in sicer do ponedeljka, 20.4.1998, do 12.
ure.
Javno odpiranje ponudb bo v sredo, 22.4.1998, ob 10. uri v sejni
sobi Komunalne direkcije, Prešernova 27, Celje. O odločitvi bomo
ponudnike obvestili v roku 10 dni.
Mestna občina Celje.
36
gusba
Elcart nasledil Štajerskih 7
Zadnji zimski dan po kole-
darju je bil v dvorani Tri
lilije v Laškem pravi praznik
domače zabavne glasbe.
Kulturni center Laško je
skupaj z Radiom Celje v ok-
viru tretje sezone abonmaja
polk in valčkov pripravil pri-
reditev Pomlad v Treh lilijah
z nastopom desetih najbolj-
ših ansamblov z radijskega
Vrtiljaka v sezoni 97.
Tisoč ljubiteljev domače za-
bavne glasbe je skoraj tri ure
uživalo v prijetnih vižah, ki so
jih izvajali ansambli Ekart, Ša-
leški odmev, Šaleški fantje. Šta-
jerskih 7, Vigred, Lipovšek, Me-
sečniki, Klaužar, Toplišek in
Ptujskih 5 z gosti Vitezi polk in
valčkov ter odličnima harmoni-
karjema, očetom in sinom Ašič.
Na prvem in drugem festi-
valu je bil najboljši ansambel
Štajerskih 7, lani pa ansambel
Ekart. Slavila sta tudi na Ra-
diu Celje. Kljub temu, da gre
za zahtevne in kakovostne
melodije, pa to ni motilo ob-
činstva, da jih ni uvrstilo pred
mnoge lahkotnejše viže.
Šaleški odmev
odslej Vrtiljak
Drugo mesto je osvojil an-
sambel Šaleški odmev iz Vinske
Gore, kar je prav gotovo doslej
največji uspeh mlade in obetav-
ne skupine. Šaleški odmev pa
se je prav na srečanju v Treh
lilijah preimenoval v ansambel
Vrtiljak in bo odslej tudi nasto-
pal pod tem imenom.
Tretje mesto so osvojili ved-
no imenitni Šaleški fantje,
medtem ko so se morali dva-
kratni zmagovalci Štajerskih 7
tokrat zadovoljiti s četrtim
mestom. Njihov nastop v Treh
lilijah pa je znova dokazal, da
so pravi mojstri in da vsaj za
njih ta uvrstitev ni realna.
Peti so bili člani ansambla
Vigred iz Laškega, ki so se
predstavili v novih oblačilih
mojstra Martina Skubica z
Ložnice pri Žalcu. Vigred je
skupina, ki se redno uvršča
med deset najboljših na radiu
Celje, po zadnjem nastopu pa
je Drago Krajnc zatrdil, da
bodo med desetimi tudi letos!
Šesti in sedmi sta bila dva
novinca, ansambel Lipovšek z
novo pevko, kar se je poznalo
na neopetosti in Mesečniki, ki
so bili mnogo slabši kot so na
posnetku. Imeli smo občutek,
da je prav pri njih trema pusti-
la najhujše posledice.
Osmi je bil ansambel Klau-
žar, ki je dobil tudi priznanje
za zmagovalca v drugi glasbe-
ni oddaji Radia Celje, Domačih
5 in Domače 4, kjer je zmagal s
pesmijo Zadnji gospodar. De-
veti je bil ansambel Toplišek,
ki na žalost ne napreduje in bi
se kadrovsko moral čimprej
utrditi, kajti drugače se bodo
problemi večali. Zadnji, deseti,
je bil ansambel Ptujskih 5, ki je
imel vsaj v tej zasedbi v Laš-
kem zadnji skupni nastop.
Člani so se tako močno sprli,
da je pravo čudo, da so v
Laškem sploh nastopili. Od
skupine odhajajo vsi, razen
vodje in trobentarja. Vodja
Martin Škripač je zagotovil,
da že ima novo skupino, ki bo
boljša od sedanje.
Odlični Vitezi
Prireditev Pomlad v Treh lili-
jah v Laškem so začeli in kon-
čali Vitezi polk in valčkov. Pro-
gramski vodja je storil prav, da
jim je zaupal začetek in konec,
ki so ga mojstrsko izpeljali s
tremi na novo naštudiranimi
skladbami. Vitezi so pravi
ljubljenci občinstva, vse bolj
pa se jim čudijo in jih občudu-
jejo mlajši glasbeniki. Ko bi se
pri njih še kaj naučili...
Prvi del koncerta je nepo-
sredno prenašal Radio Celje,
pokrovitelj pa je bila Občina
Štore z županom Francem
Jazbecem. Sicer pa so pri
prireditvi, ki je tekla nemo-
teno, pomagali Pivovarna
Laško, Zdravilišče Laško, Vi-
nogradništvo - kletarstvo
Slavinec, Kozmetika Afrodi-
ta Rogaška Slatina, Kmetij-
ska zadruga Laško, Modno
krojaštvo Triko Franca
Turnška Celje in ART Dekor
Staneta Špiljaka Žalec.
Prijeten je bil tudi nastop od-
ličnih harmonikarjev očeta in
sina, Vikija st. in Vikija ml. Ašiča.
Ugodne ocene prireditve k
dežujejo, tudi s strani občin
tva. Prireditve v Laškem so pi
membne, ker so drugačne o
drugih, brez miz in pijače tf
jedače. Če se dviga kvaliteti
nivo izvajalcev, je prav, da i
dviga tudi nivo poslušalcev. I
Jože Ekart, vodja zmagoval«
ga ansambla, je v zaključna
nagovoru dal najvišjo moži
oceno prav občinstvu. Rekel j
»V Laškem je najboljše občin
tvo, ki ve, kdaj naj ploska!«
^ Foto: MARTIN KOKOTB
Odgovorna urednica Radia Celje Nataša Gerkešje čestitala
vodji najboljšega ansambla. Jožetu Ekartu.
Polno dvorano sta navdušila odlična harmonikarja, oče in sin Viki ml. in Viki st. Ašič, ki
sta ju spremljala Jani Pirš in Vlado Čuvan.
Svetlini so sosedi Peterke
Moravče so poznane po
odličnem smučarskem ska-
kalcu Primožu Peterki, ki pa
mu ob vsakem zmagoslav-
nem prihodu domov zaigra-
jo tudi člani vedno boljšega
narodno zabavnega an-
sambla Svetlin.
Ansambel je bil kot trio us-
tanovljen pred desetimi leti,
sestavljali pa so ga bratje Aleš
(kitara), Andrej (harmonika,
vodja, pisec melodij) in Tomaž
(bas, bariton). 1. maja 1996 pa
je uspešni trio prvič nastopil
kot kvintet Svetlin, saj so se
pridružili Marko Kavtičnik
(trobenta), Mitja Sever (klari-
net) in Ksenija Štalic (pevka).
Ansambel je doslej izdal tri
kasete in dva CD, od tega ene-
ga v nemščini. Kot trio so us-
pešno nastopali zlasti na festi-
valu v Števerjanu, kjer so os-
vojili nekaj nagrad, pojavili pa
so se tudi na srečanju glasbe-
nikov Treh dežel. Zdaj se festi-
valov ne udeležujejo, saj po
mnenju Aleša Svetlina, najsta-
rejšega izmed treh bratov, ne
želijo sodelovati v teh večino-
ma glasbenih kuhinjah...
Edini festival je festival polk
in valčkov v organizaciji RTV
Slovenija, kjer so prvič nasto-
pili lani, drugič pa bodo letos,
27. marca v Vinski Gori s pe-
smijo Andreja Svetlina in Ber-
narda Miklavca Gospodar na
svoji zemlji.
Veliko igrajo v okolici Mo-
ravč pa po Gorenjskem, tudi
Dolenjskem, želijo pa si pro-
dreti tudi v Prekmurje in zla-
sti na Štajersko. Kot kompo-
nist in mentor jim veliko po-
maga Milan Kokalj, ki je sicer
član ansambla Mihelič.
Ansambel Svethn odlikujejo
sveža in prijetna glasba ter
dobra besedila, ki jih večino-
ma piše Ivan Sivec, nekaj pa
tudi Vera Šolinc in nekateri
drugi. Ob vseh uspehih pa so
najbolj ponosni na igranja naj-
popularnejšemu krajanu smu-
čarskemu skakalcu Primožu
Peterki, ki je njihov krajevni
sosed. Njihov naslov je: An-
sambel Svetlin, Spodnji Tu-
stanj 8, Moravče. Veseli bodo
vabila na kakšno prireditev.
T.VRABL
Darko Atelšek prvi
v Šentjanžu
V Šentjanžu pri Slovenj
Gradcu so pripravili 2. festi-
val polk in valčkov, na kate-
rem je nastopilo dvanajst
ansamblov.
Vse je ocenjevala strokov-
na žirija pod vodstvom vodje
ansambla Štirje kovači Franca
Kovača, ki so mu delale druž-
bo štiri predstavnice ženske-
ga spola, novinarka Asja Mat-
jaž, pevka Ivanka Kraševec,
tekstopiska Metka Ravnjak -
Jauk in glasbenica Cita Galič.
Nastopih so ansambli Mi-
kola. Štajerski potepuhi, Atel-
šek, Blegoš, Štrk, Klobuk, Je-
klarji, Simon Plazi, Vasovalci,
Zlatorog, Slovenski odmev in
Rosa. Strokovna žirija je po-
delila pet nagrad, ki so jih
dobili: za peto mesto Blegoš,
četrto Vasovalci, tretje Klo-
buk, za drugo mesto Rosa in
za prvo ansambel Darka
Atelška. Zanimivo je, da je
organizator vse obiskovalce
festivala presenetil s kaseto,
na kateri se je vsak sodelujoči
ansambel predstavil s po eno
skladbo.	TV
Ostanimo
prijatelji na
Franlcolovem
Prosvetno društvo An-
ton Bezenšek na FrankOj
lovem bo tudi letošnjo
zadnjo nedeljo v marcu
pripravilo Zzabavno glas-
beno prireditev Ostanimo
prijatelji.
Prireditev bo v nedeljo,
29. marca, ob 16. uri v telo-
vadnici OŠ Frankolovo, na'
stopili pa bodo Trio Primo-
ža Založnika, ansambel
Bratov Slatinek, Trio Jože-
ta Rozmana, Frajerji, Vrti-
ljak (bivši Šaleški odmev),
Mešani vokalni kvartet
Shalom, Domen Jevšenak.
Cvet, Mikola, Podkrajsk'
fantje, Jože Bohorč s prija*
telji in Vesele Štajerke, gos'
prireditve bo ansambel
Braneta Klaužarja. Za hu-
mor bo poskrbel Klobase-
kov Pepi,	TV
Jubilejni saionsici večer
V Zdravilišču Laško pripravljajo v petek ob 20. uri XX.
salonski Straussov večer.
Za prijetno razpoloženje v salonu laškega zdravilišča
bodo skrbeli Edvin Fliser, sopranistka Andreja Zakonjšek,
ki je solistka mariborske opere, ter ansambel Kristali.
Vstopnice za jubilejni salonski večer lahko rezervirate
oziroma kupite v recepciji Zdravilišča Laško vsak dan med
8. in 20. uro. Sponzor večera je NT&RC.	IS
PETICA
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
THE ROLLING STONES so na tiskovni konferenci prejšnji
[fden objavili končno listo nastopov evropskega dela svetov-
ne turneje »Bridges To Babylon«, ki bo obsegala kar 45
l;oncertov. med njimi pa bo tudi nastop na zagrebškem
hjnodromu 28. marca.
Na glasbeno sceno se po
skoraj dveh desetletjih živo-
tarjenja v velikem slogu spet
vrača skupina SMOKIE, ena
! iziried najpopularnejših bri-
I lanskih pop zasedb sedem-
desetih. Svoj pravkar objav-
ljeni LP »Wild Horses« so po-
sneli v prestolnici country
glasbe v Nashvilleu pod tak-
tirko znamenitega producen-
la Barry Becketta, prinaša pa
dvanajst country-pop moj-
strovin, med katerimi je tudi
skladba »Wrong Reasons«
(prvi single), ki so jo Smokie
posneli skupaj s pevko Mag-
gie Reilly, pri nas znano pred-
vsem po njenem nadvse us-
pešnem sodelovanju z mul-
tinstrumentalistom Mikeom
Oldfieldom.
Na glasbeno prizorišče pa
se s krajšo turnejo in ponati-
som famoznega koncertnega
albuma »At Budokan« ponov-
no vračajo tudi že zdavnaj
odpisani ameriški zvezdniki
CHEAP TRICK.
Ljubljanska založba Coro-
na je pred nedavnim objavila
zanimivo zgoščenko »Balada
o trobenti in klarinetu« izol-
skega kvarteta 7 PLUS. Po
dveh kasetah, zapolnjenih s
priredbami slovenskih ljud-
skih skladb, so 7 Plus na svoj
tretji LP glasbeni izdelek to-
krat uvrstili predelave ame-
riških zimzelenčkov, nareje-
ne v slogu skupine Manhat-
tan Transfer.
Radio MARŠ (Mariborski
Radio Študent) že nekaj let
zapored podeljuje nagrado
Maršev gojzar najboljšemu
debitantu preteklega leta. Le-
tos je ta »prestižni« naslov
pripadal bendu SREČNA MLA-
DINA.
Danes se je na policah slo-
venskih trgovin z nosilci zvo-
ka znašel novi album prsate
pop dive HELENE BLAGNE
(na sliki), ki odslej deluje
pod okriljem založbe Dallas.
Pri nastajanju LP-ja »Prima-
dona« so kot avtorji skladb,
aranžmajev in besedil sode-
lovali nekateri najbolj priz-
nani domači ustvarjalci po-
dalpskih melodij (Vojko Sfili-
goj, Matjaž Vlašič, Jan Pleset-
njak....), gospa Blagne-Za-
man pa je prvič v svoji »plod-
ni« glasbeni karieri posnela
video spot za skladbo »Po-
grešam te«.
BACKSTREET BOYS so po
zavzetju Evrope in domačih
ZDA letos udarili še po juž-
noameriških najstnicah. V Či-
lu, Braziliji in Argentini so
Nick, Hovvie D., Brian, A.J. in
Kevin s popolnoma razproda-
no turnejo porušili vse dose-
danje rekorde, njihove kon-
certe pa vseskozi spremlja
prometni kaos in histerija, ki
že presega meje »normalne-
ga«.
Na zgornji meji normalne-
ga pa se odvija tudi skandi-
navski del evropske turneje
dekliške pop atrakcije SPICE
GIRLS. Spajsice prav tako ru-
šijo rekorde, ki so jih pred leti
postavila (zaenkrat) še precej
bolj zveneča imena (U2, Bru-
ce Spingsteen...), saj kot za
šalo polnijo največje dvorane.
Uspehe žanje tudi njihov film
»Spicev^orld«, ki je za nepre-
kosljivim »Titanicom« trenut-
no tudi največji zaslužkar v
filmski industriji.
Po dvajsetih letih prisotno-
sti na glasbeni sceni in več kot
15 milijonih prodanih plošč se
je pred kratkim na lestvice
spet vrnila legendarna škot-
ska zasedba SIMPLE MINDS.
Tri leta po izidu albuma
»Good News From The Next
World« so se Simple Minds
spet zbrali v originalni zased-
bi (Kerr, Burchill, Forbes in
Gaynor) in posneli LP »Nea-
polis«, ki ga je že moč kupiti
tudi na sončni strani Alp.
Jeseni bo izšel tudi novi al-
bum prvakov ameriškega
južnjaškega ročka BLACK
CROVVES. Črne vrane je pred
nedavnim zapustil basist Ste-
ve Gorman, njegovo mesto
pa je že zasedel Sven Pipien.
Znani angleški reggae glas-
benik in poet JUDGE DREAD
je, star 53. let, umrl tako kot si
je vedno želel - na odru.
Prejšnji teden je med nasto-
pom v mestu Canterbury do-
živel srčni napad in se kmalu
zatem pridružil svojemu
vzorniku Bobu Marleyu.
Zmagovalci referenduma,
na katerem so glasbeniki,
katerih videospoti se pred-
vajajo na glasbeni televiziji
VHl, izbirali naj bend vseh
časov, so seveda legendarni
Liverpoolčani THE BEAT-
LES. Tik za njimi so se uvr-
stili The Rolling Stones, tret-
je mesto pa je pripadalo
seattleškemu kitaristu Jimi-
ju Hendrixu.
Dallas je založil tudi četrti
studijski izdelek legendarne
ljubljanske zasedbe MILA-
DOJKA VOUNEED. Mire Lo-
vrič, Mario Marolt, Roman
Ratej in Nenad Krstmanovič
so na kompaktno ploščo in
kaseto »Shizophonik« tudi to-
krat zgostili visoko kalorično
mešanico jazza, funka, tehna
in še česa.
Jutri, v petek, 27. marca, bo
v velenjskem Mladinskem
centru nastopila primorska
ročk zasedba REVOLVER,
kot predskupina pa se bodo
predstavili domačini s sočnim
in zgovornim imenom Eros
Ramazzotti's Worst Nightma-
re.	STANE ŠPEGEL
Kot predhodnico svojemu novemu albumu »Virtual X« so
bivši kralji britanskega heavy-metala IRON MAIDEN na trg
lansirali single s pobesnelo kreacijo »The Angel And The
Gambler«, ki je tako kot se za bend njihovega slovesa spodobi,
podprta z odličnim videospotom, polnim prizorov iz popular-
ne računalniške igrice Ed Hunter.
Ameriška ročk zasedba R.E.M. se je po odhodu bobnarja
Billa Berrya končno le odpravila v studio. Michael Stipe,
Peter Buck in Mike Mills, skupaj z novim bobnarjem Barre-
tom Martinom (ex-Screaming Trees), počasi in preudarno
pripravljajo material, ki bo luč sveta ugledal sredi letošnje
jeseni. Takrat naj bi se podali tudi na veliko svetovno turnejo,
izšla pa naj bi tudi druga knjiga fotografij, ki jih je Michael
Stipe posnel na lanski turneji kultne ameriške rockerice Patti
Smith.
20 VROČIH RC
VRTILJAK POLK IN
_ VALČKOV
TUJE LESTVICE
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
Praznik za ljubitelje
otroške knjige
2. april je mednarodni dan knjig za otroke, ki ga bodo proslavili tudi v celjski Knjižnici
pri Mišku Knjižku
Dan po prvem aprilu, ko si
smemo privoščiti majhne
laži in z njimi presenetiti
prijatelje, nas pozdravi 2.
april, ves prazničen, bogat s
pravljicami, zgodbami, le-
pimi ilustracijami. Pokvari-
ti ga ne more niti muhasto
vreme, ki nas ta čas kaj
rado preseneti, nasprotno,
prebujajoča se pomlad nas
razveseljuje tako s sončni-
mi žarki kot z dežnimi kap-
ljami. Kajti 2. april je praz-
nik, imenujemo ga medna-
rodni dan knjig za otroke in
združuje mlade in nekoliko
starejše bralce širom po sve-
tu.
Ni naključje, da ljubitelji
otroške knjige praznujejo
ravno na ta dan, pred mnogi-
mi leti se je namreč ta dan
rodil pravljičar vseh časov, ki
s svojimi pravljicami večno
živi v srcih najmlajših, njiho-
vih staršev, dedkov in babic.
In kdo je ta mož, čigar nagra-
de se vsako leto na ta dan
podeljujejo kot najvišje priz-
nanje na področju mladinske
književnosti? To je H. C. An-
dersen, njegove pravljice
spreminjajo naša srca iz gr-
dih račkov v prekrasne labo-
de, zato bi jih moralo prebra-
ti še mnogo, mnogo ljudi.
Vsako leto ob tej priložno-
sti obide svet sporočilo, na-
menjeno otrokom in odra-
slim, vsem, ki so na nek način
povezani z otroško knjiga.
Lani sta to poslanico obliko-
vala pesnik B. A. Novak in
ilustrator M. Schmidt, letos
pa je svoje misli zbral pesnik
Bart Moeyaert pod naslovim
Praznik se začenja s prvim
stavkom.
In kako bodo 2. april preži-
veli v Knjižnici pri Mišku
Knjižku? Pripravili so zani-
miv program pod skupnim
naslovim Dan odprtih vrat, ki
bo privlačen za predšolske
otroke in osnovnošolce. Do-
poldne bo gost knjižnice Vitan
Mal, s katerim se bodo mladi
bralci pogovarjali v pravljični
sobi knjižnice. Predstavili bo-
do slovenski knjižni kviz Oton
Zupančič in Bela krajina, ki
bo potekal vse do septembra,
ter bralno akciji Moja najljub-
ša knjiga, s katero se bodo
otroci aktivno vključili k iz-
boru naj knjige leta.
Pravljični kviz za najmlajše
bo pritegnil male šolarje ter
učence 1. in 2. razredov. Kak-
šni so pravljični junaki v nji-
hovih očeh, bodo izrazili v
likovnem podoživljanju pred
knjižnico.
Prav gotovo bo za vse zelo
privlačna mala knjižna stoj-
nica, ki bo ponujala pisan
izbor tujih leposlovnih in
poučnih knjig, ki si jih bodo
obiskovalci lahko izbrali in
jih zamenjali za svoje izdelke
(risbice, lutke idr.).
Popoldne bodo pripravili
igralno uro s knjigo za otroke,
stare od 7 do 9 let, najmlajšim
pa bo Gozdne pravljice pripo-
vedovala Rdeča kapica. Lahko
jih bodo podoživljali pod
vodstvom vzgojiteljice in ob-
likovalke Nade Mlinarevič.
Miško Knjižko vas torej vabi
na praznovanje. Zakaj se mu
ne bi pridružili?
IK
STARŠEM KRATKOHLACNIKOV
Na sankanju
Ena izmed osnovnih
vzgojnih nalog, ki jih ure-
sničujemo v vrtcih, je na-
vajanje otrok na zdrav in
aktiven način življenja v
vseh letnih časih. Poleg
rednega programa športne
vzgoje za cicibane vseh
starosti izvajamo še pose-
ben program športne vzgo-
je za otroke, starejše od pe-
tih let, ki nosi delovno ime
»Zlati sonček«.
Pa tudi to še ni vse! Organi-
ziramo še druge priložnosti
za športno udejstvovanje:
-	športne dopoldneve v vrt-
cu,
-	športni krožek in
-	športne dni v zelenem
zaledju Celja, najpogosteje v
okolici Svetine.
V vrtcu Tončke Čečeve tako
vsako leto komaj čakamo, da
sneg pobeli okoliške hribe. Ko
se to zgodi, vemo: prišel je čas
za sankarijado. No, letos je
bilo treba potrpežljivo čakati
na primerno debelo snežno
odejo, dočakali pa smo jo ven-
darle.
Sankanje je šport, ki ga lah-
ko gojimo v vseh starostnih
obdobjih in vsi člani družine.
Ne zahteva drage opreme, pa
tudi spusta po zasneženem
hribu nam še ni nihče zaraču-
nal.
Prijazni svetinski kmetje
(Klinarjevi, Esihovi, Zajčevi
in drugi) nam odstopijo za-
snežena pobočja, ki so najbolj
varna za spust in se naravno
iztečejo v ravnico.
Zimska pravljica očan
otroke, ki so vajeni sivim
mestnih pločnikov in umaza
nega snega. Proga je hitro pri
pravljena, osnovna pravil
sankanja pa kmalu naučena
Vzgojiteljice usmerjajo pro
met: po eni strani dol, pi
drugi gor, da gre varno in bre;
zapletov. Vmes je potrebno
kaj: zavezati vezalko, natakni
ti sneto rokavičko, potisnit
sani v hitrejše drsenje... Četi
naredi Rado, je pa še toliki
več vredno. Nazadnje je po
trebno prisesti tudi na sam
nastaviti obraz soncu in s
odžejati s toplim čajem.
Takšna je torej naša sankali
jada, ki se je vsi skupaj rad
spominjamo še potem, ko iz
gine še zadnja krpica snega. Pi
na svidenje naslednjo zimo.
BETKA VRBOVŠEK
Vrtec Tončke Čečeve Celjf
Pogled na goro
Gora je skoraj največje bitje
na zemlji. Iz dolgočasne rav-
nine se leno vzpenja proti si-
njemodremu nebu. In kdaj je
gora najlepša? Najlepša je zju-
traj. Vrh se vije iz jutranje
meglice kot otočki v bistrem
morju. Gora tudi zadržuje
meglo v dolini, tako, da le s
težavo prodre sončna svetloba
v dolino. Zakaj je ravno vrh
tako lep? Obdaj je s čudovito
svetlobo jutranjega sonca;
večji, nižji del pa ovija temen,
meglen plašč; svoje gumbe
»odpre« šele opoldan. Ko pa se
gora vidi v celoti, ni več tako
lepa, saj jo prično proti po-
poldnevu napadati temni, črni
in nič prav lepi nevihtni obla-
ki. Le s težavo se jih otepa, a
zaman. Čez nekaj časa ji spu-
stijo nekaj kapelj vode in bli-
skov.
Potem mora gora čakati Še
preostali del dneva, da bo na-
slednje jutro spet drhteče ob-
sijana z jutranjih soncem.
GAŠPER STRAHOVNIK, 7. c
OŠ Žalec
Jaz,
Peter Pan
Zdravo, sem Peter Pan! Ži-
vim v deželi Nikoli. Rad se
pošalim s kapitanom Kljuko.
Najraje pa raziskujem okoli-
co. Nekega dne sem poglavar-
ju Indijancev rešil hčerko Lili,
ki jo je ujel kapitan Kljuka. In
veste, kako se mi je Kljuka
maščeval? Ujel me je in me
zaprl v temno klet. Ampak to
še ni nič. Tam notri sem moral
biti tri dni in tri noči. Potem
pa me je hotel ubiti. Saj bi me
res, če ne bi prav takrat prišla
Vendi in me rešila. V zahvalo
sem ji dal šopek rož. Še zdaj
sem ji hvaležen.
TJAŠA TURNŠEK, 3. c
1. OŠ Žalec
Tudi kruh ni vse
že res, da nam v današnjem
civiliziranem in razvitem sve-
tu kruh pomeni (skoraj) vse -
ta blaginja iz žita in moke,
ljube in čiste vode, zmesena z
ljubečimi človeškimi roka-
mi, z blagoslovom vzhajana
in s pričakovanjem pečena,
imenovana kruh, drži naš
svet pokonci. Vendar pa se
strinjam z Minattijem, da
kruh ni vse. Četudi se ga ne
moremo preobjesti, brez os-
talih stvari, kot so npr. prija-
telji, sreča in ljubezen, nor-
malna duša ne more obstaja-
ti. Love makes the world go
'round bi rekli Angleži - in še
prav imajo. Brez prijateljev
(sreče, ljubezni...) smo samo
uboga mravljica v oceanu živ-
ljenja - da bi preživeli, potre-
bujemo več kot samo kruh.
Za tiste, ki mislijo drugače,
pa naj postavim tole vpraša-
nje: s čim pa boste hranili
dušo - dušo, ki nas drži po-
konci?! S kruhom menda ne!
Ravno sreča in ljubezen sta
hrana za dušo - stojita nam ob
strani v trenutkih, ko nam
kruh ne more olajšati boleči-
ne. Takrat pridejo na pomoč
čustva...
Ravno zdaj, ko pišem spis
in napenjam male sive celice,
mi pride na misel zgodba. Pa
to ni nikakršna zgodba o us-
pehu ali čem drugem. To je le
zgodba o nekem gospodu, ki
sem ga poznal čisto po na-
ključju. Imenujmo tega gos-
poda gospod B. Ta gospod B.
je živel srečno življenje z že-
no in dvema otrokoma. Bili
so čisto normalna družina
kot večina ostalih. Živeli so iz
dneva v dan, iz leta v leto, se
srečevali z ovirami, prema-
govali težave... Vendar jim je
to uspelo le s skupnimi moč-
mi. Nekega dne pa gospodu
B. nesreča vzame košček srca
- žena tragično umre. Šok - pa
ne za gospoda B., temveč za
njegovo dušo. Začeh so se
najhujši dnevi njegovega živ-
ljenja. Otroka je v oskrbo
vzela babica, gospod B. pa je
začel vidno propadati - pa ne
zaradi kruha ali pomanjkanja
kakšne druge dobrine - nas-
protno! Vsega je imel na pre-
tek, razen »hrane za dušo«,
kot sem že prej omenil. Gos-
pod B. je taval po mestu,
psihično izčrpan in na psu. Ta
izguba ga je uničila. Čeprav je
jedel in mu ni manjkalo niče-
sar, je septembra istega leta
naredil samomor - duša ni
vzdržala pritiska. Samo ob
hrani (kruhu), brez ljubezni,
nobeno živo bitje ne more
živeti. Tudi rastline potrebu-
jejo ljubezen za svoj obsta-
nek.
Pa se vi, ki tole berete, po-
stavite v takole vlogo: ste člo-
vek (moški ali ženska - to je
vseeno), živite v lepi hišici,
imate veliko denarja, mate-
rialnih dobrin na pretek...
Imate tudi prijatelje - ali bi
jih sploh lahko imenovali
»prijatelji«?! Tem ljudem je
samb do vašega denarja - taki
so največkrat tisti, ki imajo
gnil karakter. So izkorišče-
valski, prijateljstvo jim je tu-
ja beseda - ljudem je le do
denarja. Bi tako lahko živeli z
gladom srca, kot imenuje po-
manjkanje čustev in dobrih
stvari Kosmač? Bi lahko to
praznino duše zapolnili z av-
tomobilom, vrednim 100 tisoč
mark? Ali pa morda s hišo z
bazenom?! Redkokdo je tak-
šen. Na koga bi se obrnili v
nesreči? Komu bi zaupali
skrivnost? Kje bi bili takrat
prijatelji, ki bi -vam stali ob
strani? Takrat bi vedeli, da
stvari, ki so za nas osnova za
preživetje, niso vse. Ostali bi
sami s praznino, v duši in hi-
navskimi, ničvrednimi »prija-
telji«. Spomnite se takrat
zgodbe, ki jo je napisal neki
osmošolec in si takrat poišči-
te pravega prijatelja, da mu
boste lahko povedali, kaj vas
muči.
Kar pa je najbolj žalostno,
je to. da je vedno več takih
zgodb resničnih. In če bi se
samo malo ozrli okrog sebe,
bi vedeli, da tudi vaš bUžnji
mogoče potrebuje malo več
pozornosti, malo več človeš-
ke topline. Pravzaprav je mo-
goče že malo pozno za to,
človek potrebuje človeško tO'
plino (in bližino) že od malii
nog.
Mnogo ljudi strada. VečinO'
ma so ti ljudje iz revnejžil
pokrajin. Zakaj ti ljudje ^
živijo? Zakaj? Ti ljudje živij«
predvsem od medsebojne Ij"^
bežni, sreče in upanja. Takd
kot pravi Lovšin v eni izme^
svojih pesmi: »V hiši nasprt^
sonca nas ljubezen gor drži!'
Bolj prav ni mogel povedati
Koga slepimo, ljudje? Za-
kaj si zatiskamo oči pred re
veži, brezdomci, ki rabijo If
ljubezen, stisk roke ali W
besedo? Zakaj tega ne naredi-
mo? Le zakaj je nastal tisti ret
o nasmehu, ki pravi, da
nič ne stane, vendar čudežnih
deluje? Da osreči tistega,
mur je namenjen, in ne osir""
maši tistega, ki ga podarja
Tudi jaz mislim, da je tak"
Takšne stvari so kot nada ti;
stim, ki so jo že izgubili, k"'
zdravje tistim, ki si ga želijo,^
ga nimajo več. Resda ml^j-'
tega ne razumejo, vendar
do to mogoče še potrebova"|
Zakaj ne bi dali nekaj, kar nj;:
nič ne stane, nas ne utruo'!
nekomu, ki to res potrebuje^
Mislim, da bi za to na^'
(napredno) družbo vsak lah*^
malce pripomogel k temu,
bi lepše in bolje živeli!
ni vse! Zapomnimo si to!
KLEMEN KOŠIR. ^
OŠ Hudinl^i
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
39
40
ZA AVTOMOBILISTE
Februar dober,
vendar ne
izjemen
čeprav je nehvaležno na-
povedovati, je verjetno res,
da se bo slovenski avtomo-
bilski trg tudi v prihodnje
obdržal pri številki 60 tisoč
vozil. Vse namreč kaže, da
je to količina, ki jo bo težko
preseči, kaj lahko pa se
zgodi, da bo posel z avto-
mobili skromnejši.
Kakorkoli že, februarja je
bila prodaja avtomobilov
razmeroma dobra, vendar pa
kljub temu manjša kot v ena-
kem lanskem mesecu. Tako
so v letošnjem drugem me-
secu skupaj prodali 5179
osebnih avtomobilov, kar je
bilo za približno devet od-
stotkov manj kot lani v tem
mesecu, pa bistveno več kot
januarja letos (3928). Po pri-
čakovanju je največ prodal
Renault, in sicer 841 avtomo-
bilov, kar pa je bilo za 35
odstotkov manj kot februarja
lani. Za njim se je s prodajo
652 avtomobilov uvrstil
Volksvvagen, vendar je bil
njegov rezultat za skoraj de-
set odstotkov skromnejši od
lanskega v tem času. Na tret-
jem mestu je že drugič letos
»pristal« južnokorejski Dae-
woo s prodajo 555 avtomobi-
lov, kar pa je bilo kar za 262
odstotkov več kot februarja
lani. Najbolje prodajano vo-
zilo v februarju je bil renault
megane (350), sledil je VW
polo (335), na tretjem mestu
pa je bil renault clio (310
vozil).
Treba je omeniti še proda-
jo po posameznih občinah.
Tako so v letošnjih dveh me-
secih dobrih 20 odstotkov
vseh avtomobilov registrirali
v Ljubljani, devet odstotkov
v Mariboru, štiri odstotke v
Novem mestu in v Celju 3,9
odstotka vseh.
Novi dizelski motor
icorporacije PSA
Dizelski motorji postajajo
vse bolj popularni, kajti izje-
men napredek motorne teh-
nike je omogočil, da se hitro
približujejo vsemu tistemu,
kar je bilo nekdaj značilno
zgolj za bencinske pogonske
agregate.
Ker je torej povpraševanje
po tovrstnih (dizelskih mo-
torjih) vse večje, se je v teh-
nološko dirko vključil tudi
francoski avtomobilski kon-
cem PSA, ki ga sestavljata
Citroen in Peugeot. Korpora-
cija spada med največje izde-
lovalce dizelskih motorjev
(lani so tako naredili milijon
dizelskim motorjev, od leta
1992 pa do lani pa kar 7,5
milijona), pred nedavnim pa
so premierno predstavili svoj
nov dizelski motor z oznako
HDI (High Pressure Direct In-
jection), s katerim bodo za-
menjali sedanje dizelske mo-
torje serije XUD. Motor HDI
je opremljen s tehniko com-
mon rail (skupni vod) nepo-
srednega vbrizgavanja goriva
v zgorevalne komore ob po-
moči visokotlačne črpalke z
močjo 200 do 1350 barov, ki
jo krmih zmogljiv računalnik.
Novi motor se bo dokazo-
val z manjšo oziroma ugod-
nejšo porabo dizelskega gori-
va, boljšimi zmogljivostmi
predvsem v nižjem režimu
delovanja, s čistejšim izpu-
hom in tudi večjo kultivira-
nostjo delovanja. Kot pravijo
pri PSA, je novi HDI v primer-
javi s prejšnjim XUD za 12
odstotkov lažji, porabi neka-
ko za 20 odstotkov manj gori-
va, ponuja za 50 odstotkov
več navora in ima že pri nižjih
vrtljajih za 25 odstotkov več
moči. Pomembno pa je tudi
to, da naj bi bil eden »najči-
stejših« dizlov na svetu, saj se
je vrednost nekaterih škodlji-
vih snovi zmanjšala celo za
40 odstotkov.
Pri PSA ob tem napoveduje-
jo, da bodo izdelovali oziroma
ponujali kar 22 izvedenk tega
novega motorja z močjo od 60
do 100 kW. Prvi peugeoti
(406) in citroeni (xantia) s
tem novim motorjem bodo na
trg pripeljali oktobra letos, sa-
lonsko premiero pa so dožive-
li na avtomobilskem salonu v
Ženevi.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj^
avtomobilov. Prodanih je bilo 5 vozil, organizatorji pa so izdali^
kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,200 obiskovale^;
Novosti v ponudbi Revoza
Novomeški Revoz ima v svojem programu nekaj spomla-
danskih novosti, pri čemer med drugim ponuja twinga
megane v štirih karoserijskih izvedenkah tudi v različici
alize. V tem primeru gre, pravijo pri Revozu, za ugodno
razmerje med ceno in serijsko vgrajeno opremo.
Ta oprema povečuje predvsem udobje, je pa uvrščena med
opremska paketa RN in RT, kajti izvedenke alize so serijsko
opremljene s klimatsko napravo, termoodbojnim vetrobran-
skim steklom, nastavljivim voznikovim sedežem in blokado
vžiga motorja. Twingo alize ima ob tem dodatno še klimatsko
napravo, varnostno zračno blazino za voznika, servo volan,
vzglavnike na zadnji sedežni klopi ipd. Ob tem novomeška
tovarna že ponuja megane tudi s samoprilagodljivim štiristo-
penjskim samodejnim menjalnikom proadaptive, največji re-
nault safrane pa ima med drugim odslej naprej tudi daljinsko
odpiranje-zapiranje vrat s ključem na radijsko frekvenco in nič
več na infrardeče žarke.
Freelander maja ali v drugi polovici leta
Konec lanskega leta je britanski Land Rover, ki je sestavni del avtomobilske skupil
Rover, lastnik te pa je nemški BMW, predstavil freelanderja. To je doslej najcenejši terem
pri Land Roverju, z njim pa ima tovarna kar pomembne načrte, kajti ponudba tal
imenovanih mehkih terenskih vozil je vse večja, kupcev pa je prav tako vse več.
Ljubljanski Tehnounion Avto, uradni predstavnik Land Roverja pri nas, je sprva napovedov
začetek prodaje freelanderja za april, sedaj pa bo mogoče vozilo najprej kupiti proti koncu mai
še bolj verjetno pa v drugi polovici leta. Slovenskim kupcem bo najcenejša izvedenka, to
freelander z 1,8-litrskim motorjem, naprodaj za 3,6, najdražji (z 2,0-litrskim motorjem in
varianti s petimi vrati) pa za 4,7 milijona tolarjev.
pETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Novi golf Icabriolet
leinški Volkswagen ima
[nekaj težav pri zagotav-
iju ustrezno obsežne iz-
ave novega golfa IV, ki bo
lam sicer pripeljal maja.
tem pa je tovarna že obja-
iprve fotografije kabrio-
ike izvedenke, ki ne bo
ejena na osnovi golfa IV,
pa sedanjega golfa, ven-
bo imela karoserija ozi-
la zunanjost posamezne
mente golfa IV.
lako bodo luči povsem ena-
(smerokazi so sestavni del
dnjih luči), novi so odbijači, prav tako pokrov prtljažnika ipd. Motorji bodo dizelski in seveda
icinski, vsaj v Nemčiji pa naj bi bila najcenejša različica na voljo za nekako 36 do 37 tisoč
Irk. Na sliki: novi golf kabriolet.
Peugeot in njegov kupe-kabriolet
Ponavadi je tako, da avto-
"••ilske tovarne pri tistih
^omobilih, za katere niso
"^^m prepričane, da bodo
! ^ajno uspešni, s prototipi
^rajo trg. Tako je tudi pri
'''Seotu, kjer so postavili
'^gled majhen kupe-ka-
IJlet, dolg vsega 382 centi-
^rov in ga v svet pospre-
' 2 napovedmi, da v osno-
' predstavlja avtomobil, s
^rim naj bi zamenjali
'"8^013 205.
l^^geot kupe-kabriolet bi
doživel začetek serijske
,jj'^^odnje čez približno dve
J' ^ nekaterih elementih pa
j^^t^inio, spogleduje z mer-
^^esom SLK in to predvsem
kovinsko zložljive stre-
se zloži v zadek. Če se
' ffii i tovarne odločilo za
' izdelavo tega avtomo-
I ^ ' Potem naj bi ga poganjala
1,6-litrska bencinska
Kakorkoli že, morda
kupe-kabriolet ne bo
ugledal luči dneva v sedaj
predstavljeni obliki, vsekakor
pa predstavlja osnovo za peu-
geot 205, ki naj bi se sicer na
trg pripeljal konec letošnjega
ali v začetku prihodnjega leta.
Japonsko
upadanfe
proizvodnje
Japonskim avtomobil-
skim tovarnam vsaj na do-
mačem trgu ne gre preveč
dobro, kar pa seveda po-
meni, da se tudi druge,
torej tuje avtomobilske hi-
še ne morejo nadejati
ugodnejših časov. Ob tem
je seveda manjša ne le
prodaja, pač pa tudi proi-
zvodnja.
Tako so januarja na Japon-
skem izdelali 834 tisoč avto-
mobilov, kar je bilo za devet
odstotkov manj kot januarja
predlani. To je ob tem že
četrti zaporedni mesečni pa-
dec proizvodnje, kar je seve-
da tudi posledica šibkega do-
mačega povpraševanja po
novih avtomobilih. Tako je
Toyota januarja izdelala za
15 odstotkov manj, Nissan
za dobrih 10 odstotkov manj,
Honda je obseg proizvodnje
skrčila za sedem, Mazda pa
za deset odstotkov. Proi-
zvodnja osebnih avtomobi-
lov je bila januarja manjša za
7,9, izdelava avtobusov pa za
2,3 odstotka.
Hkrati pa z Japonske poro-
čajo o razmeroma velikem
povpraševanju po motornih
kolesih, saj je bila njihova
proizvodnja v januarju večja
skoraj za desetino.
42
nasveti
KULTURA BIVANJA
Novi materiali za
jcuhinjsica icorita
v svetu in tudi pri nas se
vse več pojavljajo oziroma
razvijajo novi materiali. Te
materiale lahko uporabimo
za različne namene. S svo-
jo funkcionalnostjo in
možnostjo enostavnega ob-
likovanja zamenjujejo kla-
sične materiale. Novi mate-
riali poenostavijo izdelavo
nekaterih novih izdelkov
in izboljšajo njihove last-
nosti.
Eni izmed takih novih ma-
terialov so tako imenovani
kompozitni materiali za iz-
delavo kuhinjskih vsadnih
pomivalnih korit, kopalniš-
kih umivalnikov, kopalnih
kadi ter ostalih sanitarnih iz-
delkov in kopalniške opre-
me.
Novi kompozitni materiali
so sestavljeni iz akrilata in
trdega granita. Granit je eden
najpomembnejših naravnih
materialov, vendar ga je na
žalost težko oblikovati. Po
drugi strani pa se akrilat zelo
lahko oblikuje, vendar ni od-
poren na toploto. Pri združi-
tvi obeh (granita in akrilata)
pa dobimo idealen material,
ki prenaša toploto in se da
oblikovati. Trdnost oziroma
odpornost novega kompozit-
nega materiala je ocenjena na
7. stopnjo po Mohsovi skali
(diamant ima 10). Zaradi tega
je material zelo odporen na
praske, temperaturo, udarce,
trenje in drgnjenje.
Velika prednost novega
kompozitnega materiala pa je
tudi možnost izdelave izdel-
kov v različnih barvah, ki se
potem lepo vklapljajo v ku-
hinjski ali kopalniški am-
bient.
Ti materiali so zlasti pri-
merni za kuhinjska pomival-
na korita. Vse fizikalne last-
nosti materiala so boljše od
tovrstnih primerljivih mate-
rialov s področja sintetičnih
kuhinjskih pomivalnih korit.
Posebno je treba poudariti
nenavadno obstojnost grani-
ta na toploti, material pa je
tudi izjemno odporen proti
praskanju. Tudi barve nove-
ga materiala so povsod ena-
ke, obstojne in neuničljive
(ker je sestavljen iz delcev
naravnega kvarčnega mate-
riala, ki se enakomerno raz-
delijo v masi). To zagotavlja
obstojen, nespremenljiv in
lep videz.
Pri večini sintetičnih kuhinj-
skih pomivalnih korit prihaja
do prebarvanja in belih raz-
pok na mestih, ki so pogoste-
je izpostavljeni toploti.
Proces vlivanja tega mate-
riala (izdelave izdelkov iz
novega kompozitnega ma-
teriala) dovoljuje komplici-
rane oblike, omogoča litje
globokih izdelkov ter hkrati
dovoljuje zelo precizne tole-
rance, ki niso možne z vle-
čeno kovino ali porcelana-
sto gUno.
Omenjeni novi kompozitni
materiali so še zlasti primerni
za izdelavo kopalnih kadi. Vi-
soka temperaturna odpor-
nost je glavna karakteristika
novega materiala. Zadržuje
pa tudi toploto. Pri kopalnih
kadeh voda za kopanje še
dolgo časa zadržuje primerno
toploto.
Iz novega materiala v glav-
nem izdelujejo kuhinjska po-
mivalna vsadna korita, kopal-
ne kadi in kopalniške umival-
nike.
BOJAN SEŠEL
RECEPT TEDNA
Kmečko kosilo
Kadar si želite, da bi pripravili kaj dobrega, nimate pa
veliko časa, priporoča poslušalka Stanka tole, kot mu pravi,
kmečko kosilo. Glavno jed boste pripravili kar v enem
loncu ali večji kožici.
Potrebujemo: štiri svinjske kotlete, korenje, še kakšno
drugo zelenjavo, čebulo, sol, česen, majaron.
Priprava: kotlete - posoljene in popoprane - položimo na
dno kožice. Prekrijemo jih z olupljenim in na kose narezanim
krompirjem, narezano zelenjavo, dodamo strt česen, drobno
narezano čebulo, še malo posolimo in zalijemo z vodo -
toliko, da je jed skoraj prekrita z njo. Lonec ali kožico nato
pokrijemo s pokrovko in jed dušimo do mehkega. Trajalo bo
približno uro do uro in pol. Kožico vmes nekajkrat potresemo,
da se jed ne bo prijela na dno. Če boste poleg te pečenke
pripravili še zeleno solato, radič ah morda celo regrat, bo to
»kmečko kosilo« prav gotovo navdušilo vse, ki bodo sedli za
mizo.	IVICA BURNIK
BIO
KOLEDAR
GREMO PO GOBE
Marčnice za napov«
nove sezone
Počasi, vendar zanesljivo
se približuje nova gobarska
sezona. Glede na to, da ni
bilo snega, je rast gob najbrž
vprašljiva. Zanesljivo je edi-
no to, da zna narava prese-
netiti takrat, ko najmanj pri-
čakujemo. Prve znanilke
pričetka rasti gob so marčni-
ce, zato bomo znova napisali
nekaj besed o njih.
Rasti prično, ko komaj
skopni sneg. Če imamo sre-
čo, pa jih lahko najdemo tudi
zraven snega. Marčnice so
običajno globoko zarite v
zemlji, zato jih z nožem z
daljšim rezilom previdno
spodrežemo in pazimo, da
jih preveč ne zdrobimo. Za-
menjava z drugo gobo je ne-
mogoča, ker drugih gob (vsaj
podobnih) v tem času pač ni.
Meso marčnic je belo, dokler
ne pride v stik z zrakom.
Kasneje potemni oziroma
umazano posivi. Marčnice
dobro očistimo s krtačko in
jih šele nato operemo. Iz
marčnic lahko pripravimo
prav vse jedi, od juhe, omak,
praženih gob do dušenih, ri-
žot ali celo solate. Obn^
se tudi v kisu.
Zaradi obujanja nost^
bomo danes slikovno p
stavili knežjo mušnico ai
domače karželj, ki pa nai
zakon prepoveduje utrgatj
smo že pri zakonu, m,)
povedati, da mi je šele s
jasno, da mi ni sploh ni|
sno. Ministrstvo oziroma
barski strokovnjaki« pri,
razlagajo eno, oni pravi
barski strokovnjaki pa dn
vendar tudi ti vsak drugati
dolgo se ve, da seznam pj
vedanih gob ni logičen, k{
na njem gobe, ki jih še
nisem videl. Sedaj pa se§
ri, da bi bil boljši seznanij
ki bi jih lahko nabirali. 1;
da, da hoče nekdo zakon z
di zakona. Ker skorajda
slovenski narod rad gol
bom o poteku dogajanj ol
prepovedi sproti obve
bralce Petice.
Suhe gobe
z rižem
Potrebujemo: 5 dag sii
gob, 5 dag surovega masli
dag čebule, zeleni pete
malo juhe, 3 dag moke, 1
kisle smetane, poper, sol,
dag riža, slano vodo, par
zan.
Pripravimo: gobe pre
mo, odcedimo in drobno
žemo. Na maslu preprai
drobno nasekljano čebuli
peteršilj. Ko čebula zaruni
dodamo gobe, malo zalij?
in dušimo. Nato potresen
moko, premešamo in za
mo z juho. Ko nekajkrat]
vrejo, dodamo kislo smeti
popopramo in sohmo. Pi
bej dušimo riž, ga nadevaiJ
model, stresemo na
krožnik,- potresemo z nail
nim parmezanom in obli
mo z dušenimi gobami.
AMADEO DOLE
Knežja mušnica ali karželj
^TICA
NASVETI
43
VI VIN KOTIČEK
ova kontracepcijska
sredstva
^(istimi, ki uporabljajo
tracepcijska sredstva
jj več kot polovica pa-
^ vsega sveta), je neza-
jljgtvo z zdajšnjimi me-
; ijj zelo veliko. To pa
; jjto vodi do zlorabe ali
1	ifjnja sicer učinkovitih
jjza preprečevanje spo-
posledica pa je veliko
■jo nenačrtovanih no-
ipsti in seveda tudi spla-
; .jlno kontracepcijsko
' 5tvo bi moralo biti zelo
' iiovito, varno, dolgoroč-
! iporabno, vendar tudi z
^ nostjo takojšnje opusti-
[)rez stranskih učinkov in
J ložnostjo uporabe tako
2	kot po spolnem odnosu,
ilo bi biti poceni in mora-
li omejevati širjenje spol-
j )olezni. Vsem tem zahte-
e ne ustreza nobeno do
znano sredstvo, jim pa
inekateri novi načini pre-
evanja zanositve, najver-
je znani v prvi tretjini 21.
^ 'tja-
1 Daleč pred
indomiza moške
t zdaj je edino preventiv-
" edstvo. namenjeno moš-
kondom. Nekoč, pred
' itjem lateksa, so moški
' rahljali primitivne kon-
e iz živalskih mehurjev
''teves. Vendar kljub upo-
" lateksa še danes številni
" ki trdijo, da uporaba
' Jomov zelo zmanjša uži-
pri spolnosti. Da bi ne
^ več tako. so izdelovalci
i I kratkim predstavili
J nejše in tanjše kondome
J »liuretana. ki naj bi omo-
, li večjo občutljivost pri
,! "em odnosu. Bili naj bi
stno varovalo pred okuž-
I liter nealergeni in odpor-
iproti poškodbam in raz-
^ zaradi vročine, svetlo-
oljnih mazil,
pomembnejša novost,
^njena moškim, bo vpli-
va hormone in prek delo-
le-teh na produkcijo
'i^ijev, to pa je seveda ve-
'^ziv glede na to. da moda
Jj^vadi vsako minuto proi-
■■^jo tisoč spermijev, na to
Wva kar nekaj hormonov.
''Jsem testosteron. Novost
temeljila na intramu-
'^fnem vbrizgavanju spol-
androgenih hormonov
testosterona), katerih
^ofnost v krvi prek hipofi-
^Poglavitnega centra za
^■^avanje hormonov) vpli-
^^ tJravnavanje proizvod-
^Permijev. Odmirjanje an-
z dodatkom progesti-
hormon) naj bi omo-
Iri mesece trajajočo
zelo verjetno pa bodo
začeli v praksi upo-
rabljati v prihodnjem deset-
letju.
Čez kakih 20 oziroma 25 let
bodo moškim na voljo kontra-
cepcijska sredstva, ki jih bodo
varovala več mesecev, ne bodo
pa vplivala na naravno ravno-
vesje hormonov. Neposredno
bodo zavrla produkcijo sper-
mijev v modih in preprečila
zorenje že nastalih spermijev,
ki se kopičijo in zorijo v kana-
lih obmodka. Ta metoda bo
zelo učinkovita, vendar bo
trajajo še kar nekaj let, da bo
povsem raziskana.
Cepiva za moške in
ženske
v 21. stoletju bi se po pred-
videvanjih morala pojaviti tu-
di preventivna cepiva (imuno-
kontraceptiki), in to tako za
ženske kot tudi za moške, de-
lovala pa naj bi eno leto. Veči-
na teh cepiv bo imunski si-
stem spodbudila k izdelova-
nju protiteles, ta pa bodo one-
mogočila delovanje izbranih
proteinov, vključenih v repro-
dukcijo.
Eno izmed najbolj obetav-
nih cepiv, vključenih v klinič-
ne preiskave, naj bi zvišalo
količino protiteles, ki zavrejo
spolni hormon gonadotropin.
Vendar bi to cepivo zmanjšalo
produkcijo testosterona, zato
bi moški potreboval nado-
mestno terapijo z androgenim
hormonom.
Preizkušajo tudi dve cepivi
za ženske, ki delujeta na hor-
mon gonadotropin - hormon,
ki ga izloča nastajajoča poste-
ljica in je potreben za vsidra-
nje zarodka teden dni po oplo-
ditvi.
Cepiva, namenjena moškim
in ženskam, lahko povzročijo
tudi imunske reakcije, zavi-
ralke gibanja spermijev, ki
povzročijo okvare le-teh ali
onemogočijo oploditev. Cepi-
va za ženske bi prav tako spod-
budila nastajanje protiteles,
ki se vežejo na površino jajčec
in oblikujejo ovoj, neprodo-
ren za spermije.
Preden bodo imunokontra-
ceptiki prišli na tržišče, bo
minilo še kar nekaj časa. saj so
potrebne še obširne raziskave
tega kontracepcijskega sreds-
tva prihodnosti.
Za ženske: veliko
hormonskih
možnosti
Veliko prej. preden se bodo
na tržišču pojavila cepiva in
preden bodo moškim poleg
kondomov dosegljive še druge
možnosti preventive, bodo
ženske že imele veliko izku-
šenj z nekaterimi novimi pre-
parati. tudi hormonskimi. Že
zdaj lahko ženske izbirajo
med različnimi hormonskimi
metodami. To so: oralna kon-
tracepcija (tabletke), injekci-
je. ki delujejo en mesec ali tri
mesece in pet let delujoč si-
stem Norplant. pri katerem
pod kožo namestijo šest gib-
ljivih ploščic, velikih kot vži-
galice in polnih hormonov.
Kontracepcijske tabletke, ki
so dokaj varne in zelo učinko-
vite. oskrbujejo telo s proge-
steronom samim ali v kombi-
naciji s sintetičnimi estrogeni.
UREJAMO OKOLICO
Trata naj bo vse leto zelena
Za mnoge ljubitelje je go-
jenje lepe trate prava umet-
nost. Ne le lepe cvetlice, tudi
lepa in urejena trata je
znak, da v hiši bivajo ljud-
je, ki imajo smisel za okolje
in lepoto. Trato moramo ne-
govati vsaj toliko kot cvet-
lično gredo. Pa poglejmo,
na kaj vse bo potrebno pazi-
ti, da bo trata lepa, gosta in
zelena.
Tla in gnojenje
Za rast trave so potrebna
rahla, zračna in s hranili boga-
ta tla. Če so tla preveč zbita,
mokra in revna, se med osla-
belo in redko travo rad naseli
mah. Zemljo zrahljamo s po-
sebnimi stroji za vertikalno
obdelavo, posebnimi grablja-
mi ali kemičnimi pripravki za
zatiranje maha. Vedeti mora-
mo, da se bo mah ponovno
pojavil, če ne bomo odstranili
vzroke, zaradi katerih se je
pojavil. Če so mesta, ki jih je
porasel mah, manjša (nekaj
m2), tla zrahljamo z vrtnimi
vilami tako, da jih zapičimo v
prst in jih premikamo naprej
in nazaj, da se pojavijo razpo-
ke.
Tako zrahljano prst pogno-
jimo z umetnim gnojilom ni-
trofoskal (NPK 17:8:9 ali
15:15:15). Količina, ki jo po-
trosimo, je 1,5 - 2 kg na 100
m2. Če želimo imeti lepo pre-
hranjeno in temno zeleno tra-
vo, moramo gnojenje ponovi-
ti vsaj trikrat in to v aprilu,
juniju in avgustu. V trgovini
dobimo že pripravljene meša-
nice gnojil z navodili za upo-
rabo. Gnojiti ne smemo, če je
sušno obdobje, ker bi umetno
gnojilo ob pomanjkanju vlage
osmodilo travo. Gnojena tla
omogočajo, da je trava inten-
zivno zelene barve. Gosta tra-
va preprečuje naselitev in rast
plevelov. Trata pa je tudi sicer
trpežnejša.
V tako zrahljano in pognoje-
no prst posejemo travno se-
me. V semenarni se dobijo
mešanice za sončne lege in
druge za osojne lege. Na to
moramo biti še posebej pozor-
ni. Uspeh setve bo večji, če
bomo na tako posejano seme
potrosili še mešanico humusa
in rečne mivke. Posejano se-
me povaljamo v tla z lahkim
valjarjem. Tako obnavljanje
trate je najbolj uspešno v apri-
lu in maju ter septembra.
Namakanje
Brez namakanja ne bomo
imeli lepe trave. V sušnem
obdobju je pomembno, da na-
makamo vsakih 7 do 10 dni.
Pogostejše zalivanje z majhno
količino vode ni smiselno, saj
se razvijejo korenine preveč v
vrhnjem sloju tal. Taka trava
je na sušo še bolj občutljiva.
Ko zalivamo, porabimo naen-
krat vsaj 20 do 30 1 vode na
m2. Zalivamo v zgodnjih ju-
tranjih ali večernih urah.
Košnja
Košnja je najpogostejše
opravilo. Višina košnje je od-
visna od bujnosti trave. Če
travo prepogosto kosimo in
preveč nizko, bo ta oslabela in
pleveli bodo imeli dovolj pri-
ložnosti za rast. Avstrijski
strokovnjaki priporočajo na-
slednjo višino košnje trave:
marec - maj 3,5 cm; junij -
avgust 4,5 cm, september in
naprej 3,5 cm. Ta recept sem
tudi sam preizkusil in je uspe-
šen. Pokošeno travo pograbi-
mo in jo odstranimo (kompo-
stiramo).
Če želimo imeti nižje košeno
travo, bomo kosili pogosteje, a
brez zalivanja in dodatnega
gnojenja ne bo uspeha.
Pleveli
Poseben problem so pleveli,
ki jih prinese veter, ali pa sami
z gnojem itd. Za širokolistne
pleveli je enostavneje, ker so v
trgovinah na voljo ustrezni
kemični pripravki z navodili
za uporabo, ki se jih moramo
natančno držati. Za travnate
pleveli pa bo najbolje, če jih
ročno izrežemo.
JOŽE BUČER,
dipl. kmet. ing.
KUHAJMO PO DOMAČE
Kolerabice
Kolerabice so zgodnja po-
letna zelenjava, ki je na
kmečkih vrtovih še bolj red-
ka. Gospodinje večkrat ne
vedo, kaj bi z njimi, kako bi
jih pripravile. Najboljše so
tiste, ki hitro zrastejo, pa naj
bodo bele ali modre (po sor-
ti). Prav priljubljene so kole-
rabice pri gospodinjah, ki
njihovo uporabnost pozna-
jo, tudi kot dodatek k jedem
kot so razne enolončnice z
mesom ali brez njega, zele-
njavne juhe, mešana zele-
njava itd.
Tudi ješprenj bo npr. oku-
snejši, če mu dodamo nareza-
no kolerabično glavico, prav
tako goveja juha, če k ostali
jušni zelenjavi pridružimo še
malo kolerabice.
Uporabljamo glavice in
mlade liste. Nekatere gospo-
dinje listov ne marajo, češ da
so trdi in žilnati in jih zavrže-
jo. S tem zavržejo tudi kopico
rudninskih soli, ki jih je v
listih še enkrat toliko kot v
glavicah. Po količini železa in
kalcija prekašajo listi celo špi-
načo in glavnato solato.
Z lupljenjem moramo od-
straniti vso že olesenelo povr-
šinsko plast. V notranjosti ole-
senela glavica ni za rabo, ker
se ne skuha. Liste narežemo
kot zahteva recept, isto velja
za glavice.
Gosta
pomladanska juha
Potrebujemo: 3 srednje ve-
like kolerabice, 1 mali koren
zelene, 10 dag mladega stroč-
jega fižola, 15 dag graha, 2
korenčka, 1 glavico čebule,
šop peteršilja, 3 dag masla,
žlico gladke moke, jušno koc-
ko, poper. sol.
Priprava: očistimo zelenja-
vo, narežemo kolerabico na
velike, zeleno na male kocki-
ce, korenček in fižol na palč-
ke. Očistimo grah in spražimo
čebulo. Zamešamo zeleno in
korenje, popražimo in zalije-
mo z litrom vode. Prekuha-
mo, dodamo ostalo zelenjavo
in jušno kocko, skuhamo do
kraja in preden postrežemo,
dodamo nasekljan peteršilj.
Dosolimo in popopramo.
Kolerabice Z
bešamelom
Potrebujemo: kg kolerabic,
sol, kis ah limonin sok. moko
in čebulo za bešamel.
Priprava: kolerabice očisti-
mo. narežemo na kocke, po-
solimo. rahlo poškropimo s
kisom in nato skuhamo v rah-
lo okisani vodi. da ostane ce-
la. Ne premehko odcedimo in
napravimo bešamel. Kolera-
bico nadevamo v nepregorno
posodo, polijemo z bešame-
lom in v pečici malo zapeče-
mo.
Kolerabica s
prekajenosvinino
Potrebujemo: kg kolerabe.
12 dag maščobe. 15 dag kuha-
ne svinine. 5 dag presnega ma-
sla. 2 dag moke. drobtine, sol,
poper, žličko sladke paprike.
Priprava: kolerabice oči-
stimo. narežemo na kocke in
prevremo v slani vodi. odce-
dimo in do mehkega dušimo
na maščobi. Zložimo jih v
nepregorno posodo, prej pa
obložimo z rezinami svinine
in polijemo z omako, ki jo
pripravimo tako. da v spenje-
no presno maslo zamešamo
moko. malo popražimo. zali-
jemo z juho. odišavimo in
pokuhamo. Po politi kolera-
bici potrosimo drobtine in
drobce presnega masla, lah-
ko tudi nastrgan parmezan.
Rahlo zapečemo in postreže-
mo s krompirjem.
Kolerabicna juha
Potrebujemo: 3 do 4 mlade
kolerabice, 5 dag olja ali ma-
sti, srednjo čebulo, 2 žlički
moke, 1 krompir, 1 jušno koc-
ko, zelen peteršilj, sol, poper,
l/2dl mleka ali smetane; po
želji rumenjak. Za zakuho:
pest riža.
Priprava: liste kolerabic
zrežemo na tanke rezance,
glavice olupimo in narežemo
na kocke.Čebulo prepražimo
na olju ali masti le toliko, da
se dobro napne. Dodamo pri-
pravljeno kolerabico in vse
skupaj prepražimo.Pomoka-
mo in zalijemo z litrom in pol
vode. Naribamo ne predroben
krompir, solimo, popopramo
in primešamo jušno kocko.
Počasi naj vre, da se kolerabi-
ca zmehča in krompir v juhi
razkuha ter jo z moko vred
zgosti. Zakuhamo opran riž in
primešamo sesekljan peter-
šilj. Nazadnje juho izboljša-
mo z mlekom ali smetano in
rumenjakom.
Rumenjak raztepemo in ga
zalijemo z mrzlim mlekom
ali smetano. Juho odstavimo
in rumenjakovo mešanico po-
časi zlijemo v juho. Po rume-
njaku dobi juha posebno lepo
barvo, izboljša ji okus in jo
malo zgosti.
Kolerabica V
mešani solati
Potrebujemo: 3 glavice ko-
lerabic, 1 majhno kumaro, 2
papriki, 4 paradižnike, čebu-
lo, peteršilj, olje, kis in sol.
Priprava: olupljene kole-
rabice naribamo kot repo.
Neolupljeno mlado kumaro
naribamo na tanka kolesca.
Papriki očistimo in zrežemo
na rezance, oprane paradiž-
nike pa na rezinice. Čebulo
debelo sesekljamo ali nareže-
mo na rezine. Peteršilj sese-
kljamo. Vse skupaj denemo v
skledo. Prelijemo s solatnim
prelivom iz olja, kisa in soli.
Rahlo premešamo. Pokrito
pustimo kakšne pol ure. da se
solata enakomerno prepoji.
Zelo dobra pa je solata, če ji
dodamo malo majoneze, olje
pa v tem primeru opustimo.
Okus ji izboljša in spremeni
tudi žlička delikatesne gorči-
ce ali šopek sesekljanega
drobnjaka.
Piše: MAJDA KLANŠEK
SIHOLOŠKA SVETOVALNICA
se je preselila na
STANETOVO 4, Celje
(nad trgovino Železninar)
.	Telefon:482-520
44
ZA RAZVEDRILO
petica
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON ■ ROMAN
Smučarska tekma je pote-
kala na pobočju 5200 metrov
visoke gore Pastoruri, ki je
edino urejeno smučišče v Pe-
ruju. Od Huaraza je oddalje-
no približno dvesto kilome-
trov. Največja zanimivost v
tem predelu so cvetovi kaktu-
sa puya raimondi, ki zrastejo
tudi do dvanajst metrov viso-
ko. Privlačen je še izvir mine-
ralne vode in jezerce z najči-
stejšo vodo na svetu.
Na tekmi v veleslalomu se
je zbrala pisana druščina z
različnih koncev sveta. Start
je bil čisto na vrhu pobočja,
kjer smo se zbrali od hoje
navkreber utrujeni udeležen-
ci. Žičnic ali vlečnic namreč ni.
Mučen je bil pogled na vse
tiste, ki jih je premagala višin-
ska bolezen in so jih reševalci
morali s sanmi odpeljati v do-
lino.
Po dveh tekih sem pristal
na drugem mestu. Zmagova-
lec je postal perujski repre-
zentant, za mano pa se je
uvrstil smučar iz Švice.
V zdraviliškem kraju Mon-
terey se je odvijalo tekmova-
nje v prostem plezanju na de-
setmetrski opremljeni steni.
Štirje člani naše odprave so
zasedli prva štiri mesta. Pri-
ložnosti za slavje v Huarazu
je bilo veliko.
Spet v gore
Odprava je krenila v dolino
Llanganuco, ki je med najbolj
obiskanimi dolinami v peruj-
skem narodnem parku Huas-
caran. Gorska cilja sta bila
Pisco in Huandoy.
Med potjo v kanjonu smo
se ustavili na livadi pod mo-
gotcem Hauscaranom. Do le-
ta 1970 je tukaj stalo staro
mesto Yungay. Med potre-
som se je odlomil velik del
severne stene Huascarana z
ogromno količino ledu in vsa
ta gmota je mesto v nekaj
minutah za vedno pokopala
pod seboj.V mestu je v zgod-
njih jutranjih urah umrlo več
kot dvajset tisoč ljudi. Ostalo
je le nekaj nemih pomnikov
hude ujme: stena cerkve z
dvema obokoma, Marijin kip
na hribčku in štiri palme, ki so
krasile tedanjo Plažo de Ar-
mas. Novi Yungay so zgradili
nekaj kilometrov naprej. Prav
tukaj se je pot spet pričela
vzpenjati.
Pred vstopom v kanjon
Llanganuco je obvezen posta-
nek na policijski postaji, kjer
je obvezno plačilo pristojbine
za bivanje oziroma gibanje na
tem območju. Sredi doline sta
bili pred nami dve jezeri. Prav
v njuni bližini smo se poslovili
od Tomaža Žirovnika in Du-
šana Debelaka, ki sta se odlo-
čila za zelo zahteven vzpon v
prvenstveni smeri na Huan-
doy.
Večina članov je pot nada-
ljevala pod vznožje gore Pis-
co. Zvečer smo pod goro iska-
li primeren prostor, za posta-
vitev tabora. Ni bilo lahko za-
radi obsežnega močvirja in
številnih potočkov.
Naslednje dopoldne smo
prispeli pod vznožje ledeni-
ka, kjer smo ob jezeru posta-
vili drugi tabor. Načrt vzpona
je bil jedrnat: štirje izkušeni
alpinisti bodo plezali v pr-
venstveni smeri, trije pa bo-
mo proti vrhu odšli po malce
lažji poti.
Kjub uspešni aklimatizaciji
me je spet izčrpavala višinska
bolezen. Vendar sem prema-
gal težave in se ostalim pri-
družil na vrhu. Po vrnitvi v
tabor smo se soočih z novim
problemom. Aco in Viki sta
imela težave z vidom zaradi
snežne slepote. Zato smo bi-
vanje v taboru podaljšali še
za en dan.
Kecuji in koica
Za naslednjo turo smo iz-
brali pot po kanjonu Santa
Cruz in vzpon na eno najlep-
ših gora - Alpamayo.V tem
kanjonu je ena od zadnjih do-
lin v severnem predelu Cor-
dillere Blance. Dolga je nekaj
deset kilometrov in celo je
treba prepešačiti. Nov izziv!
Odpravi se je tokrat pridružil
prijatelj Aritzo, ki nas je sez-
nanjal z mnogimi zanimivost-
mi in novicami.
Do zadnje vasice pred vsto-
piom v kanjon smo se pripe-
ljali s kombijem. Vasica Cas-
hapampa leži na višini 3500
metrov. Nudi lep razgled na
širna polja in terase, ki se
razprostirajo v dolini reke Rio
Sante in na visoka pobočja
Cordillere Blance in Negre.
Vse kmetijske povrjj,,
delujejo Indijanci. Orjejo^
nimi plugi in okopavajo
leznimi ali celo lesenin^j'
kami. Zazdelo se mi je, ^
čas ustavil. Vse delo p^
tako kot v davni andskj,
klosti. Tudi način nanij
se od inkovskih časov
ni kaj dosti spremenil.
globoko v dolini, kjer j(
rodovitne prsti, je obdeK
sodobnejše - s traktorji.
Tod živijo Indijanci
mena Kečua. Imenujejoj
di Kečuji, znani pa so koi
pridni kmetovalci. Go^
star inkovski jezik Kefi
so poleg drugih Indija^
Perujskih Andih ter v p^
du edini pravi potomci jj
darnih Inkov. Ob marljj
je njihova značilnost tud
dro razpoloženje, saj prj
prepevajo in se vedno;
poveseliti. Značilna je š(
posebnost: pri vseh oprj
žvečijo koko. Zanje je to
rastlina, ki daje moč im
Ije. Brez koke ne delajo,
Zgodovinarji pravijo, i
Španci po prevzemu oi
Indijancem koko prepon
li. Zaradi potrtosti Indj
niso več delali in nastal
prava kriza. Španski kati
misijonarji so spoznali i
in nagovorili oblasti, d
Indijancem dovolile užii
njihove svete rastline, li
zultat: Indijanci so spet
Ijivo delali.
Machu Picchu.
Od nikogar še nisem slišal nič slabega o njej; tudi od
Uramška ne, ki je sicer na šaljiv način in brez zlega namena
tako rad razbobnal use, kar je bilo količkaj vredno besed, zlasti
še o ljubezenskih zadevicah. Želel sem jo potolažiti, toda kako,
saj o takšnih rečeh nisem vedel ničesar Rad bi jo objel kot
trpečo dušo; zdelo se mi je, da bi jo tak objem pomiril, kot
pomiri prijateljeva tolažba, toda kdo bi to razumel, če bi se
razvedelo. Ko sem jo gledal, se mi je zdelo, da ima nekaj
sorodnega z Uršo, čeprav nisem poznal njene mladosti. Pristo-
pil sem k njej in ji rekel:
»Ančka, zaupaj se materi, očetu ali komurkoli, za katerega
veš, da te ima rad in je zaupanja vreden. Morda bi ti lahko
pomagala Urša s svojimi zelišči in čaji. Če je mogoče, prestavi se
v drugo izbo.« Podala sva si roke. Prosila meje, naj nikomur ne
omenjam najinega pogovora. Nikoli večje nisem videl. Po vojni
pa sem zvedel, da živi na Ravnah in da je srečno poročena.
Potlačen sem zapustil gostilno. Obhajali so me mešani, prav
nič lepi občutki. Meso, ki sem ga zavitega v časopisni papir
nosil kar v roki, bi bil najrajši vrgel v grmovje in če ne bi bilo za
Ivanko, bi to prav gotovo tudi storil, čeprav pri najboljši volji ne
bi vedel povedati zakaj. Toda bolj ko sem se bližal njenemu
domu, bolj je v meni kopnela nerazpoloženost, bolj se mi je
zdelo, da se med potjo očiščujem, da bom spet popolnoma čist
prišel k njej, tako kot sem odšel. Ob njej sem se počutil miren in
varen pred vsemi zunanjimi vplivi.
Ivanka je še vedno trdno spala. Lica je imela topla, čelo
hladnejše. Mati mi je hotela na vsak način pripraviti malo
golaža, a sem njeno namero odločno zavrnil. Najbrž sva jo s
prerekanjem zbudila, kajti vrata kamre so se odprla in smeje se
je prikazala med podboji. Z materjo sva bila huda, ker je po
mnenju obeh prehitro vstala. Ko pa je rekla, kako dobro ji
dene, da je spet na nogah, sva ji dovolila sesti za mizo, saj je
bilo v hiši toplo in še z odejo sem jo ogrnil.
Kakšno uro smo še posedeli za mizo in prvič sramežljivo
načeli pogovor o najini bodočnosti. Spomnil sem se tistega
popoldneva pred svetim večerom, ko sva bila v gozdni kolibi in
je kuhala okusne suhe hruške v jabolčniku, žgala borovo smolo
in si srčno želela vedeževati iz isker Tudi zdaj ji je odseval v
očeh majcen plamenček karbidovke kot takrat plamenčki
ognjišča. Tudi zdaj, le da veliko bolj kot takrat, je bila podobna
boginji ognjišča. Trdno sem upal in veroval, da bo nekoč
varovala najino ognjišče, da ne bo ugasnilo, ali naju opeklo,
ampak naju bo skozi najino celo življenje prijetno grelo, kot me
že zdaj zna s svojo toplino obvarovati pred žgočim plamenom,
da si ne osmodim krila kot vešča ob svetilki. Pričelo seje nočiti
- moral sem se posloviti. Hotel sem jo poljubiti, pa mi je z gibom
roke pokazala vrata kamre. Odšla sva do njene postelje. Nisem
si mogel kaj - z dlanjo sem tipal po blazini in postelji, da je
ličkanje zašumelo. O, kako sem si tisti trenutek želel leči k njej,
saj bi poleg bitja njenega srca slišal tudi zaupno šumenje
ličkanja. Kdor ni spal v ličkanju, ne ve, kaj je sladek spanec.
Bilo je nekaj tistih lepih spravnih poljubov in moral sem oditi.
Po Jožefovem smo spet začeli delati na cesti. Že nekaj časa je
bilo prelepo vreme, sončno in toplo. Ob delu so mi dnevi hitreje
minevali, ampak še zdaleč ne dovolj hitro, kajti težko sem
čakal pomlad, tisto pravo cvetočo pomlad, ko se bova z Ivanko
sprehajala po Masarykovem nabrežju, mimo Žegnanega stu-
denca in po farovški lavi polni cvetočega sadnega drevja,
hodila na Stari grad, na Hum, s katerega je moč videti vasice in
njih cerkvice, obkrožene z obiljem zelenih gozdov, hodila v
senčnat topliški park, poln častitljivih dreves divjega kostanja z
velikimi cvetovi, uživala v topliški vodi in hodila v kino. Poleti
pa se bova mogla za nameček kopati v bistri Savinji in se
sončiti na belem in vročem produ. O, človek, kako dobro je, da
ne veš niti za uro vnaprej.
Za veliko noč je prišla v Laško. Uživala sva ob lepih
sprehodih, vreme je bilo sončno. Uživala sva del tistega, o
čemer sem sanjal in nihče naju tisti dan ni motil. In o Bog, to so
bili najini prvi in zadnji sprehodi - nikdar več je ni bilo v Laško.
Tako je hotela usoda.
Na belo nedeljo, bil je oblačen in topel dan, sem bil pri njej.
Sadno drevje se je bohotilo v razkošni belini cvetja. Ob hiši je
čisto majhna breskvina sadika sramežljivo odpirala svojih pet
ali šest svetlo rožnatih popkov. Dišečih, temnih vijolic ni bilo
veliko, le tu in tam je katera opozarjala nase. Utrgal sem eno
samo in ji jo dal v poljub, kot mi je ona pred leti dala v poljub
kresilni kamen. Ta drobna cvetka me je spremljala na
potih po svetu. Še vedno jo hranim v knjigi Miklova Zala, I
jo je nekoč podarila.
Bila je razigrana. Segala je med cvetoče veje in i
pogrezala v cvetočo opojnost.
»Ah , kakšna škoda, da nisva čmrlja. Posedala bi s cvei
cvet, se opajala s sladkim nektarjem, veselo poletavalai
obmetavala s cvetnim prahom. Bila bi popolnoma pn
nihče bi nama ničesar ne prepovedoval, nihče naju ne
ničemer strašil«
Je mogoče imeti še lepše sanje? Najbrž ne.
Počasi sva stopala po ozki stezici, ki je vodila navkrebei
hrib v hrastičje. Tik pod vrhom je stal veličasten hrast, nei
stran od njega pa zakrnel bor, ki je svoje krivenčaste veje sn
k sebi, da bi ga mogoče hrastove ne pritisnile še bolj k t
Sedla sva pod hrast. Drobni, še rdečkasto rjavi listni po§
na vejah so že imeli značilen vonj po sveži hrastovim, ki
mešal z vonjem bližnjega borovca in dišeče trave v nedo]
dljivo prijeten vonj. Okoli naju je ležala duši tako prile&
tišina, ki jo je tu in tam pretrgal le kosov cvrkut. Objel s&
nagnil k sebi in ji položil glavo v naročje. Šopek dišeče trat
sem jo malo prej natrgal, sem ji stebelce za stebelcem nabi^
svilnati kiti. Med čvrsti dojki sem ji položil cvetočo
vejico, ki jo je držala v rokah. Niti sklonil se še nisem nd
da bi jo poljubil, ko sem zaznal vonj studenčnice, nob('
drugega več, samo še vonj bistre studenčnice. Šepnila je:
»Če ti je lepo, poljubljaj! A, prosim te...«
Trenutek le in nisem se zavedal več ne časa ne sebe,
več. Nisem videl, le občutil sem njene oči, usta, vrat in do.
vse močnejšim okusom po skalni studenčnici, ki se je roi
vse pore njenega voljnega telesa. Noro sem jo vsrkaval
sem jo pil. Ko sem se vrnil k ustnicam sem opazil, dd.
obrazu v curkih lije voda, da ima popolnoma premočen^
veke je imela pripete, usta rahlo odprta. Bil sem do
premočen; lilo je kot iz škafa. Ko sva prišla k sebi in sezo^'*
kaj se nama je zgodilo, sva se od srca nasmejala in ^
navzdol proti hiši. Deževalo je še kar naprej z isto silovit
Ko sva prišla v kuhinjo, sta pod nama nenadoma nastali^
mlaki. Mati naju je zaprepadeno vprašala, kod sva
Spogledala sva se in se zasmejala. Kaj pa naj bi ji poved<^
»Mati, ne skrbite! Nič hudega ni bilo, le posušiti se
čimprej, takšen ne morem na vlak,« sem ji rekel.
Ivanka je odšla v kamro, meni pa je mati prinesla od'
katero sem se ogrnil, potem ko sem se slekel. Leseno set^'
za mizo, kajti gibe sem imel zelo omejene, če sem ho^^.
odeja ne zdrsi z mene. Ivanka se mi je škodoželjno nas^^
čez nekaj časa pa šepnila:
»Zdaj pa imaš. Če bi bil priden, bi ne bil zdaj skoraj
ko Adam.«
fITICA
INFORMACIJE
47
48
RUMENA STRAN
TRAČNICE
Nasvet iz prve roke
Smučarski as Bojan Križaj televizijca Janku Šoparju: »En
zavoj levo in enega desno - to je vsa umetnost!« Očitneje nasvet
koristil, saj je bil Janko na nedavnem državnem novinarskem
prvenstvu na Kaninu v veleslalomu sedmi med veterani!
Župan kot nosač
Šmarskemu županu Jožetu
Čakšu se za prihodnost pač ni
treba bati. V primeru, če bi ne
bilo dela na občini. Ljudski
univerzi ali knjižnici, bi lahko
skromni mož delal tudi kot
nosač. To dokazuje njegov
igralski nastop v šmarski gle-
dališki uspešnici Hotel svo-
bodne menjave. Tam se je od-
lično znašel tako kot režiser
predstave, kot tudi v vlogah
nosača (na fotografiji) ter po-
licista.
Ko bom velik
Šentjurčani so med tistimi,
ki jih tudi v najbolj mrzlem
vremenu ne zebe. Novice o
visokih sejninah v občini (v
Šentjurju znaša sejnina 12 ti-
soč tolarjev) so pogrele celo
občane z najslabšim krvnim
obtokom. To, da si lahko naj-
bogatejši občinski svetniki na-
berejo na sejah in sejicah po
v^č kot štiristo tisoč tolarjev
sejnin, je seveda zakonito.
Svetniki so si pač odlično post-
lali, čeprav na račun morale.
NASMEH,
PROSIM!
Kar nekaj šal se je nabralo
za našo rubriko, tokrat nam
je bila najbolj všeč šala Vik-
torije Tovornik iz Voduc 21,
Dobje pri Planini, ki je po-
slala šalo Kombajn in slami-
ca, objavljamo pa še nekaj
zdravniških, ki jih je poslal
že nagrajeni Ivan Leben-
Slavc.
Kombajn in
slamica
Mož in žena sta šla delat na
njivo, kjer sta se skregala. Že-
na je bila bolj okrogla in mož
jo je kar naprej zmerjal, da je
kombajn. Zvečer gresta spat
in mož jo začne nagovarjati.
Žena pa ga zavrne rekoč: »Za
eno slamico pa že ne bom
kombajna vžigala.«
Ne divjaj
Zdravnik se pelje po vaški
cesti.
»Nikar tako ne divjaj,« ga
opozarja žena. »Kaj, če te do-
bi policaj?«
»Nič ne skrbi,« jo pomiri
mož. »Temu sem predpisal en
teden strogega ležanja.«
Nic
posebnega
»Kaj je , novega, kolega?«
vpraša šef pri jutranji viziti.
»Nič posebnega,« reče asi-
stent iz nočne službe, »le vaš
simulant iz sobe 3 je umri«
Luknje, luknje
Zobozdravnik pravi svoje-
mu pacientu:« Vi imate v zo-
beh precej velikih lukenj, lu-
kenj, lukenj...«
»Kaj jih je toliko, da to toli-
kokrat ponavljate?«
»Ne,« pravi zobozdravnik,
»to je odmev.«
Za vsakega nekaj
»Ti si časopis že prebrala, zdaj sem še jaz na vrsti!«
(Od)kloni
No, končno smo spet prvi,
na snegu, kakor se spodobi,
Primož spet je v naši krvi,
vsi vidimo v njegovi se podobi.
Sicer pa je tu pomlad,
a čas ni kar duha teži,
preveva nas drugačen hlad,
vsenaokrog cel kup laži.
POPEVl^
VITEZI BELEGA MESTA