KAT0L1SK CERKVEN LIST,
Danica izhaj. vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 sld. '>0 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert Jeta 1 ?ld. ."H) kr 7 tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danic» dan poprej.
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 17. rožnika 1881.
List 24.
Trojna božja pot
s svetimi stopnjicami na Kranjskem.
(Dalje.)
IV. Molitve in premišljevanja pri obiskovanji ss. Stopnjic.
Kdor se je namenil moliti po ss. stopnjicah, naj se prekriža ter moli Oče naš, Cešena-Marijo in apostoljeko vero, in stori namen, za kar hoče prositi, po tem izgledu:
Prošnje in želje.
Bo^ Oče, Bog Sin, Bog sv. Duh, o presveta Trojica! O Jezus, o Marija, o sv. Jožef, v vašo čast in v zveličanje svoje duše hočem zdaj začeti pobožnost na teh svetih stopnjicah. Vi izvoljeni angelji in vsi svetniki, zadobite mi milosti, kterih tukaj želim prositi po naj dražji kervi in terpljenji Jezusa Kristusa, Odreše-nika našega. Želim pomoči in milosti: 1. Da bi mogel vedno bolj spoznavati voljo Božjo. 2. Da bi se mogel na tanko skleniti z Bogom. 3. Da bom Boga samega prav ljubil. 4. Da bom iskal samo le Božje časti. 5. Da bom hrepenel po svetosti le zavoljo Boga. 6. Da bom mogel prav spoznati, kako revna in ničvredna stvar sem. 7. Da bom mogel zmiraj bolj spolnovati sv. voljo Božjo. 8. Privzemi še kako lastno pobožno željo in moli tako-le: O presveta Devica Marija! prosim te, pomagaj mi, da bom mogel prav darovati predrago sv. Rešnjo Kri in britko terpljenje Jezusa Kristusa večnemu Očetu, v čast Božjo, za blagor svoje duše, za potrebe sv. Cerkve, v prid vesoljnega sveta in za verne duše v vicah. Amen.
I. Stopnjica.
Ko v svetišče prideš poklekni pred pervo stopnjo ter reci:
Hvaljen bodi Jezns Kristus, in češena njegova pre-žalostna .Mati Marija!
Jezus, Božji Sin, pride na svet nas rešit pekla, in se vcioveei, da za nas terpi 33 let kot Bog in človek. *)
*) Tako okrajšano lahko molijo tisti, kteri ne utegnejo dolgo premišljevati. Nahajajo se toraj pri vs*ki stopojici bolj debelo tiskani primerni izreki aii stavki.
Daljno premišljevanje terpljenja Kristusovega.
Pervo stopinjo si storil za-me, o dobrotljivi Jezus, ko si bil na svet prišel in človeško natoro na-se vBel. Tebi je že ta čas pokazal nebeški Oče vse terpljenje, muke in bolečine, vse zaničevanje, kar Te bo zadevalo. Vse to si vidil v duhu, pa Tvoja ljubezen do mene je bila tolika, da si rekel: Oče, jaz grem in preterpim rad vse to, da bo le človek odrešen pogubljenja. Kar si takrat obljubil za-me Očetu, terpel si res celih 33 let; zato pa tudi jaz Tebi darujem tukaj svojo dušo in telo, vse terpljenje, britkosti in težave vsega svojega življenja, sosebno pa te stopinje tukaj in trud, ter želim za to kdaj doseči Tebe samega večnega Boga. Ameu.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu.
Prosite za-me vsi svetniki in svetnice Božje, kterih svetinje tukaj častim f (Poljubi pervo stopnjo pred seboj, pa še prosi); prosite za-me in za verne duše v vicah! (Zdaj vstani, poklekni na pervo stopnjico, pa moli in premišljuj, kar je odločenega za drugo.)
II. Stopnjica.
Hvaljen hodi Jezus Kristus, in češena njegova pre-žalostna Mati Marija!
Jezusa neso v tempelj Bogu v dar, in ga vverste revnim tega sveta
Daljno premišljevanje.
Ti, o Jezus! si se dal nesti v tempelj, postaviti tam svojo človeško natoro v versto grešnikov, in v tej versti sebe darovati kot Bog človeka svojemu nebeškemu Očetu.
Ti se nisi sramoval kazati revne grešne podobe padlega človeka, da začenjaš celiti rane njegove ravno tam, kjer ga je ranila kača; ponižnost je napuhu nasproti. Vsa ponižna te je postavila Marija v tempeljnu pred Gospoda, da si se tam kazal kakor omadežanega, kar pa nisi, da si tam stal v versti revnih, Ti, ki vse obogatuješ; da si se sam dal v dar, Ti, ki si vi^den, da se Ti nebo in zemlja darujeta. O Gospod! Tvoja velika ponižnost sramoti moj napuh. Ti hočeš biti prištet grešnikom, ko si nedolžen; jaz pa hočem biti nedolžen, ko sem grešnik; Ti hočeš stati v versti revnih, ko si naj
bogatejši, jaz pa ae sramujem revnih in jih zaničujem; Ti si samega sebe čisto preziral, jaz pa se šopirim in povzdigujem ošabno nad druge. O Jezus! kako ne je sram, če premišljujem Tebe kot nedolžni in ponižni dar v tempeljnu, in pa sebe kot prevzetnega grešnika na tej stopnji. Zato prosim: Presuni mojo dušo z mečem svoje neskončne ponižnosti, da se zacčli rana, ktero mi je vsekal prevzetni duh že tam v raju. Amen.
Oče nas. Češena si Marija. Čast bodi Očetu.
Prosite za-me vsi svetniki i. t. d.
- ,	III. Stopnjica.
~ V Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češena njegova pre-*" žalostna Mati Marija!
.lezns beži v K<*lpt ter me uči. kako naj se ludi jaz vdam Bogu. kadar me poskusi po sovražnikih.
Daljno premišljevanje.
Kar je misl 1 Herod storiti žalega Tebi, o Jezus, povedal e angel j Božji Tvojemu varhu sv. Jožefu, kteri je berž vzel Tebe in Tvojo Mater Marijo, ter bežal z Vama v Egipt. Ali Ti Gospod mar bežiš, ker se P. oda bojiš? O nič tega ne, ampak Ti greš v Egipt, k», 'voj nebeški Oče tako hoče, da tam terpiš preganjanje, vročino in mraz tako dolgo, dokler je njemu všeč. Ali Ti Gospod morebiti želiš, da naj Te jaz milujem, ker si zavoljo mene preganjao? O Gospod, Ti me le učiš, kako naj se tudi jaz vdam volji Božji, kadar me poskusi Bog po sovražnikih, obrekovavcih, po nevošljivcih; da tedaj ne gledam na nje, čeravno me hočejo zatreti, temuč da se deržim vedno stanovitno roke Očetove, ktera me povsod zvesto varuje. Amen.
Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Očetu.
Prosite za-me vsi svetniki i. t. d.
IV. Stopnjica.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, in češena njego?a pre-žalostna Mati Marija!
Jezus gre iz Egipta v Nazarct. rad terpi težo pota in vročino solnea, da bi le najdel mojo dušo.
Daljno premišljevanje.
Ko je dopadlo Tvojemu Očetu, o Jezus! poklical Te je iz Egipta nazaj v Nazaret, in natanko sklenjen s svojim Očetom hotel si vselej, kar je bila volja Tvojega Očeta; žalost in veselje, mir in beg, hudo in dobro — vse. vse si rad prevzel od Očeta, da si le za me zvesto skerbel; le mojo dušo rešit, mene večno srečnega storit, svojo ljubo Mater in sv. Jožefa s tem veselit, si se vernil v Nazaret. Ti pa, duša moja, kaj iščeš na tem svetu, sama sebe in pa svoje nečimurnosti! Zato prosim, podaj, o Gospod! svojo roko meni, ki sem zašel, in pripelji me k Očetu v sveti raj. Amen.
Oče naš. Češena si Mariia. Čast bodi Očetu.
Prosite za-me vsi svetniki i. t. d.
(Dalje sledi.)
Govor pri Hlorennein pervem *r. obhajilu.
To je dan, kterega je (»ospod i a redil, veselimo in radujmo se v njeui. (Psi. 117. 24.)
Ljubi otroci, dragi učenci moji! Svoje dni je Sin Božji, ntš Zveličar, v človeški podobi po svetu hodil. Takrat je z ljubeznjivim glasom otroke k sebi klical, rekoč: pustite male k meni priti, in jih je blagoslovljal, jim naj priserčniši ljubezen skazoval. Tako tudi danes
Jezus Kristus vas k sebi kliče in hoče celó v vase serce priti nasitit vaše duše s svojim presvetim Telesom, napojit s svojo presveto Rešnjo Kervjo. Kralj nebés in zemlje, v čigar imenu se priklanjajo kolena vsih, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, želi z vami obhajati nebeško ve<-erjo; dal bo vam okusiti sladkost angelj-skega kruha. Kakor aposteljnom pred zadnjo večerjo, kliče tudi vam danes Jezus Kristus: „Zeljno sem pričakoval z vami jesti velikonočno Jagnje." V resnici, odkar ste bili pri sv. kerstu zaznamovani s svetim kri žem in ste Njegova lastina postali, je sam Sin Božji želel današnjega dneva in to uro, v kteri bo On popolnoma vaš, vi pa Njegovi: vesél je sam Jezus Kristus tega trenutka, ko se bo Njegovo serce z vašim popolnoma sklenilo.
Tega dneva ste se — dobro vém — tudi vi že dolgo veselili, zavoljo tega ste se tudi pridno učili in skerbno pripravljali za pervo sv. obhajilo. Glejte, že je odbila ura, v kteri se bodo spolniie želje, kar je vaše serce že težko pričakovalo. Kaj ne, ljubi otroci! da danes prijazniše zvonovi zvoné in lepše pesmi doné. Bodi nam pozdravljen prelepi dan pervega sv. obhajila, veselimo se te pobožnosti, h kateri smo se v tej sveti uri zbrali! O današnjem dnevu veljajo besede sv. Duha: .,To je dan, kterega je Gospod naredil, veselimo in radujmo se v njem." Danes ste vi svatje nebeške večerje, sam Jezus Kristus vas vabi in kliče na gostijo angeljsko. Zavoljo tega pa tudi v tej uri z veseljem gledajo na vas nebeški in zemeljski prebivalci. Veselja, ktero občutite vi v sercih, se hočejo tudi drugi vdeležiti, zavoljo tega vidite, da je prišlo z vami semkaj v cerkev, kjer vi danes pred oltarjem stojite, mnogo druzih pobožnih, da bi se z vami veselili ta dan, kteri je naj imenitniši v vašem življenji.
Da se bolj pojasni, kako imeniten je ta dan, naj z božjo pomočjo vam, ljubljeni otroci in vsim drugim pričujočim, razložim kako je dan pervega svetega obhajila dan veselja a) za nebesa, b) za vas, ki se bodete danes pervič z Jezusom Kristusom sklenili, c) za vaše starše in vse druge tukaj zbrane. Jezus Kristus, prija telj malih, v zakramentu presv. Rešnjega Telesa pričujoč z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom, naj blagoslovi to naše premišljevanje!
Ako v duhu oči obernem v nebeške visočine, se mi dozdeva, kakor da bi videl nebesa odperte in slišal neki glas, ki doni po nebeških prostorih tako-le: To je dan, kterega je Gospod naredil majhnim dobrim otrokom, veselimo in radujmo se tudi mi tukaj, ker Jezusa Kristusa, kterega gledamo mi od obličja do obličja, bodo zdaj zdaj prejele v pervič izvoljene duše na zemlji! Res današnjega dneva se veselé nebesa.
V Kristusu zbrani! Nekdai je apostelj ljubezni sv. Janez, — oni apostelj tedaj, ki je bil po sercu naj boij podoben malim in nedolžnim — videl nebesa odperte in gledal po Božjem pripušenji neizmérne prostore večnih nebés. „Videl sem in glej — piše sv. Janez 14, 1 — Jagnje je stalo na gori Sijonu, in ž njim njih sto štiri in štirideset tavžent, kteri so imeli Njegovo ime, in ime njegovega Očeta zapisano na svojih čelih. — In so stali pred sedežem in pred Jagnjetom, bili so oble čeni v bele dolge oblačila in palmove veje so bile v njih rokah, in so vpili z velikim glasom, rekoč: čast Bogu našemu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu! — In glas, kterega sem slišal, je bil kakor tih, ki pojó na harpo. In peli so novo pesem pred tronom in nihče ni mogel te pesmi peti, razun onih, ki hodijo za Jagnjetom, kamor koli gre." In glej, oko božjega Jagnjeta se je z veseljem oziralo po tih izvoljenih.
Preljubi! Poglejmo semkaj: tukaj nam pred očmi stoji prestol Božji, sv. tabernakelj, kraj zaveze naše z
Bogom in pred njim so té srečne izvoljene dušice, oblečene z lepoto milosti Božje. Te očišene dušice gledajo z zaupanjem k svojemu Zveličarju in imajo v sv. veri in ljubezni sklenjene roke. Milo se ozira pa tudi oko Jezusovo po svojih malih in ljubeznjivo Njegovo serce ga sili, da kliče danes s prijaznim glasom : „Pustite male k meni priti, ker njih je nebeško kraljestvo." Pustite jih k meni, naj pridejo bližej; zakaj njih serce mi poje danes pesem, ktere sladkosti ne umevajo druge serca.
O, glej na nas, ljubeznjivo serce Jezusa Kristusa, nebeški Pastir! Pripeljem Ti danes naproti 52 ovčic, ki so oprane v tvoji Kervi; nebeški Zveličar! Okinčane so z milostjo, za ktero je tekla t^o;a Kri, nebeški Vert-nar! Darujem Ti te cvetlice, ktere sem zalival v tem letu z živo vodo tvojih božjih resnic, povite so z živo vero in terdnim zaupanjem v šopek goreče ljubezni do Tebe. Ohrani jih, o Jezus! vredne so tvojega veselja.
Ob strani Sinú Božjega stoji v nebesih Marija, in okoli nje kori angeljev in zbori nebeških prebivalcev. Tudi vsi ti se vdeležujejo veselja, ktero obhajajo mali, ki so danes pervič povabljeni na nebeško gostijo.
Veseli Be, Marija! Veseli se, devic Devica, sveta Kraljica nebeška! Ti mali so oblečeni v svatovsko oblačilo milosti, njih serce, kakor ae zanašamo, je podobno tvojemu sercu. Spremi v te lepe serčica svojega Sina, Božje Jagnje. Prosi, da bi ga prav vredno prejeli! Prosi zanje pri svojem Sinu skoz vse njih življenje; Ti Mati prečista ]ih brani pred zapeljivostjo sveta in pripelji jih kdaj srečno v sijonsko prebivališe!
In vi angelji, varhi teh malih, vi nebeški duhovi, ki vam je dobri Bog te duše v varstvo izročil, raztegnite svoje peruti čez nje! Vodite jih varno memo prepadov tega sveta, peljite jih čez valove življenja v srečni raj, kjer ni več nevarnosti za njih dušno lepoto.
Nad vami, preljubi otroci, se veselé danes nebeški prebivalci. Veselite se tudi vi, ker danes je vaš naj lepši in naj imenitniši dan. Danes ste vi tisti srečni svatje, ki bote pri mizi Božji sedeli in bodete nasiteni z angeljski m Kruhom.
Mnogo dobrot, veliko milosti vam je že skazal do-brotljivi Bog od začetka vašega življenja do današnjega Unč; največi dobroto pa vam je za danes prihranil. Kavno da vam je posvetila luč svetá, že vam je usmiljeni B<»g podal svojo dobrotljivo roko. Poglejte kerstni kamen; tamkaj vam je Bog Oče popolnem očistil vaše duše madeža podedovanega greha, vtisnil je v vaše duše svojo Božjo podobo in vas sprejel za svoje otroke. Kako skerbno vas je potem varoval, kolikokrati celó nesreče otél! Razsvetlil vas je potem pri sv. birmi po sv. Duhu, da ste bolj spoznali lepe nauke, ki ste jih slišali in vas poterdil s svojo milostjo, da bi tudi lože po Božji volji ž'veli. In ako ste ljubega Jezusa razžalili pa se poboljšali, vam je vse odpustil v zakramentu sv. pokore. Ali ne vidite res, kako vas Jezus Kristus ljubi? O ljubi vas in zavoljo tega vam je že toliko dobrega storil. Ali najlepši dobroto vam je za danes prihranil. Danes vam hoče dati vse kar ima: samega sebe. O srečni otročiči, ki bodete danes pervikrat Jezusa v svoje serce prejeli; blagor vam, ki vas bo Jezus tako ljubeznjivo objel in z vašo dušo nebeško zvezo storil! Jezus, ljubeznjiviprijatelj nedolžnih, Jezus, Kralj in Gospod nebés in zemlje, Zveličar celega sveta si hoče v vašem sercu altar postaviti, na kterem želi nadalje prebivati, da bi vas poživljal za večno življenje. Že pripravljajo vaši angelji varhi v vašem sercu prebivališe Sinu Božjemu in On sam kliče: Pridite in okusite, kako sladak je Gospod! V ti uri stojite pred prestolom, kjer je skrito Božje ve-ličastvo pod podobo kruha. Danes imate prejeti naj svetejši Zakrament, znanmje ljubezni, zakrament, pred kterim noč in dan angelji kličejo: Svét, svét, svét, o
Gospod -- Gospod nebčs in zemlje! On, kteri je vas in vesoljni svet s samo besedo vstvaril, bo v malo tre-nutkah prišel pod podobo kruha v vaše serce.
(Konec naal.)
rifoiica in pao,
ali:
Blaga ponižnost in poéastni napuh.
II.
Ponižnost kerščanska naklada človeku tudi dolžnosti do samega sebe. Perva njena zapoved je, da sami sebe ne cenimo preveč, da prednosti in zmožnosti svojih ne obožavamo (ne kujemo v zvezde). Omenjeno je že bilo, da ponižnost ne zahteva od nas, da bi svojih zmožnosti ne kazali in ne porabljali, ne; človek jih mora rabiti, toraj jih tudi mora ceniti. Le na to mora vedno paziti, da jih preveč ne ceni. Različno pa utegnemo prednosti in zmožnosti svoje previsoko ceniti. Lahko si domišljujemo, da so veče, kot so v resnici. Mnogokteri n. pr. je dober govornik; ljudje, poslušavci njegovi, hvalijo zmožnosti njegove, a on si 6am pri sebi domiš-ljuje večo nadarjenost, kot jo ima v resnici za govorništvo. Ta misel ga slepi in goljufava pri delovanji njegovem. Lahko se pa tudi preveč ponašamo s kako prednostjo, ki v primeri z drugimi nima posebne veljave; vendar jo povzdigujemo nad vse druge. Ako kdo n. pr. telesno lepoto svojo kot prednost stavi nad vse drugo, kar bi ga moralo povzdigovati, taki pregreši se proti omenjenemu ukazu, da namreč ne smé precenjevati samega sebi. Morebiti si pa tudi domišljujemo prednosti, kterih celó nič nimamo; morda se s takimi še bahamo in ponašamo. V tem slučaji, se vé da, je jasno, da smo na zeló krivem potu.
Na te različne načine lahko sami sebe previsoko cenimo. Jasno pa je slehernemu, da se s takimi mislimi ne more nikdar družiti ponižnost kerščanska. Že če premišljujemo z zdravim razumom tako mišljenje in ponašanje, zdelo se bode nam smešno, ker ima podlago svojo le v domišljavi, a izgineva v resnici. Ce pa opazujemo to iz stališča ponižnosti kerščanske, ne bode se nam zdelo takovo mišljenje le smešno, marveč tudi ne-nravno, kar je poglavitno. Človek si namreč pripisuje v tem slučaji sposobnost in veljavo, kakoršne v resnici nima, kakoršna mu po volji božji ni odmenjena, zato se tak naravnost protivi naredbi božji. Ker namreč pri tacih mislih ne deluje samo razum, marveč tudi volja človekova, zato je tako mišljenje nenravno, pregrešno.
Svojo kal pa ima tako mišljenje v napuhu, ki se je polastil našega serca. Kajti le prevzetnost premore človeka tako preslepiti, da se misli boljšega in popolnejšega, kot je v resnici. Prav zaradi tega pa te misli hudo kazijo pri Človeku njegovo duhovno in nravno življenje. Kako težko je takemu Človeku preterpeti tudi naj manjšo grajo? Vsaka graja zdi se mu krivica, ker si nikakor ne more misliti, da bi dobrega človeka, ka-koršnega sebe misli, kdo mogel in smel grajati. Ne da bi ga opomin k dobremu navduševal, omerzi mu delo ter vžge v njem iskro maščevalstva, ogeuj sovraštva. Kaj je pač temu nasledek? Takemu človeku studi 6e delovanje, on poneha uriti svoje zmožnosti, ter položi roke križem, zibajoč se v svoji domišljeni slavi, rekoč: Jaz sem že storil svoje; pa še vi! Ali je pa to prenehanje opravičeno? V duhovnem življenji je to upor proti volji Božji in njegovemu redu, ker taki ne zveršuje naloge, ktero mu je odmenila previdnost Božja. Sveta je človeku dolžnost, da vedno napreduje ali se saj trudi
stopati dalje v dobrem, vedno mora hrepeneti po viših
*
čednostih in veči popolnosti, nikar ne smé omagati, ker Zveličar pravi: „Bodite popolni, kakor je vaš Oče popoten, ki je v nebesih!'1 Ci ne napredujemo v dobrem, že gremo vselej rakovo pot, ker v nravnem življenji ni prenehljeja. Pač sme človek počivati v klancu s težkim bremenom, a v nravnem napredovanji počivati je pregrešno. Koliko ljudi se je že po tem potu stermoglavilo v brezno nravnega propada! Domišljevali so si, da so krepki in vterjeni v dobrem, da jim ne morejo skušnjave biti nevarne; a zviti sovražnik porabi to priliko, jih zapelje na nevarno pot in še le v globokem propadu zavedo se svojega padca. Mogoče je sicer rešiti se iz nevarnega kraja, a žalibog, redko se zgodi. Milovar.jja vredni siromaki! Glasne priče, kam človeka zapelje ostudna prevzetnost!
Prepoveduje nam pa tudi ponižnost kazati svetu svoje natorne in pridobljene prednosti s tem namenom, da bi si pridobili med ljudmi veljave in slave, da bi se svetili pred ljudmi.
To prepoved moramo posebno povdarjati. Kako hočemo porabljati svoje zmožnosti? Vse imamo od Boga, toraj pervi namen nam bodi vselej slava Božja; obra-čajmo pa jih v svoj prid in bližnjim svojim v korist. Tega trojnega namena ne smemo nikdar zgrešiti; ker le potem ima delovanje naše stalno vreonost in veljavo. Proč toraj s smešnim bahanjem, z nevredno slavohlep-nostjo in z gerdo gospodovalnostjo! Ne smemo toraj delati dobrega zato, da bi nas ljudje videli. Od tega nas morajo ostrašiti tudi ojstre besede Zveličarjeve. On, ki je prišel na »vet, da bi poiskal, kar je zgubljenega, on, ki je naj raji bival med grešniki, kakor zdravnik med bolniki, on ki je imel čudovito, nebeško usmiljenje z naj večimi, očitnimi grešniki, se je vnél svete gorečnosti proti pismoukom in farizejem, ki so zato dobro delali, da bi jih videli ljudje ter jih hvalili: „Gorje vam, pismouki in farizeji, ki ste enaki pobeljenim grobovom, kteri se zdé ljudém lepi od zunaj, a so znotraj polni truhuobe in smradu!" Tako ojstro sodi Zveličar pismarje hinavce! „Glejte, da ne delate svoje pravice (svojih dobrih del) pred ljudmi, da bi vas videli: sicer ne b >dete imeli plačila pri avojem Očetu, ki je v nebesih. Ce toraj deliš milošnjo, ne trobi pred seboj, kakor delajo lieemerci v shodnicah in po ulicah, da bi jih slavili ljudje ; resnično, vam povem, dosegli so svoje plačilo! Če molite, ne bodite podobni hinavcem, ki radi stoje in molijo v sinagogah in po uličnih vogalih, da bi jih ljudje vidili. Resnično, vam povem, ti že imajo svoje plačilo!" Te besede Zveličarjeve so ojstre in dosti očitne. Kdor se toraj s svojimi duhovnimi in telesnimi zmožnostmi ponaša pred ljudmi, pridobi si morebiti slave in časti pn l judeh, a to je vse njegovo plačilo ; kako kratko je in minljivo ! Od Boga pa ne more kaj pričakovati, ker je že prejel svojo plačo.
Vendar naj človek ne stavi „luči pod polovnjak". Vidno zveršujmo dobre dela tudi posebno zaradi lepega zgleda. Ne zahteva od nas ponižnost skrivati dobrih del. Le to nam prepoveduje, da bi jih iz tega namena izver-ševali in kazali, da bi nas drugi ljudje videli in hvalili. Na namenu toraj je vse ležeče. „Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela in hvalijo Očeta, ki je v nebesih."
Bahanje toraj s prednostmi in zmožnostmi ima svoj vir v napuhu. Kako lahko se pa tudi človek zaljubi v svoje prednosti; posebno rad si še domišlja taki, ki ni-kakoršnih prednost nima. Znano je, da se prazni klas prevzetno povzdiguje nad drugimi z zerni obloženimi klasi. Tako je tudi pri ljudéh. Milovanja vredni so taki reveži. Sužnji hudih strasti: slavohlepnosti, častilakom-nosti, g08podovalnosti, zgreše svoj pravi namen ; vendar pa se širokoustijo med svetom. Svet jih časti, jim plete
vence slave — toda ali jih res časti? Mogoče, da nekaj časa: pa slava se razkadi. To pa ni čuda, kajti človeško serce se more stalno navduševati le za plemenito, v resnici dobro. So li pa dela napuhnjencev plemenita? Manjka jim k temu vseh pogojev. Kolikrat zato vidimo v vsakdanjem življenji, da prej tako slavnega človeka začnč kar neprevidoma gerditi; kmalu je ob vso veljavo. Večkrat pa je hvala in čast ie navidezna, ker so morebiti ljudje po okoliščinah nekako siljeni ga slaviti in hvaliti; a v serci le milujejo takega človeka, ki se s svojo ošab-nostjo smeši pred vsem svetom.
Prevzetnež toraj nima nikakoršnega plačila za svoje dela; posvetna slava je le videzna in goljuiiva, a pred Bogom dela njegove niso zaslužljive. Pač resnične so besede: „Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan."	(Dalje nasl.)
Sveto Detinstvo•
Nekaj prav potrebnega zarad sv. maše.
(Za domače evropejske otroke in odrasene.)
V zgodovinskih bukvah od 1. 1583 se bere to-le: V Lituriki je enoleten deček na naročji brezverske matere kar neprevidoma zaklical: „K sv. maši! O k sv. maši!" Mati vsa ostermi pri tem klicu, gre v cerkev, bila je pri sv. maši in poslušala je tudi pridigo. To je mater, ki je bila še nejevernica, tako razsvetlilo in gi-nilo, da je sprejela sv. vero in je bila potem goreča kristjana. — Tako je bil dobrotljivi Bog po otročiču poklical mater k sveti veri.
Jaz bi pa tudi vsim deležnikom sv. Detinstva, pa ne manj nedeležnikom, rad klical: „K s v. m a š i! O k sv. maši!"
Maloktera reč je tako nevarna za katoliškega otroka in za vsacega katoličana, kakor če začne sv. mašo opušati ob nedeljah in praznikih. Tega Bog ne daj! Eden najboljših in pobožniših prijatlov mladine to šteje za začetek vse nesreče, ako otrok ter mlad človek začne sv. mašo opušati ob nedeljah in praznikih. In to je tudi res. Zakaj če ti ne maraš za Jezusa, ki se zate živ daruje nebeškemu Očetu pri sv. maši, tudi Jezus tebe ne more rad imeti, milost božja te vedno bolj zapuša in odpira se ti brezno vse nesreče za dušo in za telo. za to in za prihodnje življenje. Zato te pri tvoji lastni sreči prosim, ljubi otrok, stori tako-le:
Hodi prav pridno k sv. maši. Obnašaj se pri sv. maši tako lepo in pobožno, kar ti je naj bolj mogoče.
To od tebe zahteva sv. mati katoliška Cerkev, ker cerkvena zapoved pravi: „Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s sp odobno pobožnost jo pri s v. maši." In ker to sv. Cerkev veleva, zato veleva Bog sam, kteri pravi: „Kdor Cerkve ne posluša, taki ti bodi kakor nevčrnik in očitni grešnik." Zato moraš vediti in dobro to pomniti, da vsak katoličan je od tistega časa, ko k pameti pride, pod velikim grehom zavezan k maši hoditi ob vsih nedeljah in zapovedanih praznikih. Če bi tedaj po nerodnosti sv. mašo opustil, si velik greh nakoplješ na glavo in ne moreš nič več vesel biti, ker si smertno Boga raz-žalil.
Pa tudi ob delavnikih rad hodi k sv. maši, ker korist tega je tako velika, da se ne dd popisati. Sv. Cerkev uči, da pri sv. maši nam Jezus tiste dobrote deli, ki jih je nam na svetem križu zaslužil. Zato pravi av. Tomaž Akvinski: „Pri vsaki sveti maši se vsi tisti sadovi zopet najdejo, ktere je Kristus na križu pridobil." In sv. Janez Zlatoust pravi, da sv. maša je
toliko vredna, kolikor je vredna smert Kristusova na križu.
Zato je to-le čisto gotovo: Ko bi ti pol ure zunaj cerkve same zlate jagode pobiral, bi ne bil takó bogat, kakor pa, če si tiste pol ure v cerkvi pobožno pri sv. masi.
Sv. Filip Nerij je vselej pri sv. masi iskal pomoči, kadar koli je imel kako važno opravilo početi. S pomočjo sv. maáe je spreobernil veliko judov in krivo-vércev. Zate, ljubi otrok, je važno opravilo n. pr. v šoli; kako dobro bo za-te, če pred šolo hodiš k sv. maši, ako tudi morebiti k temu po šolskih naredbah nisi vselej zavezan. Ti imaš pa morebiti tudi za doma kaj prav potrebnega prositi: iši toraj pomoči pri sv. maši. Ne mara so ti oče ali mati, brat, sestra itd. bolni; ali je kteri njih na slabih potih, v grehu: pomagaj, pomagaj njim s tim, da si prav zvesto in bogoljubno pri sv. maši in tam >:a pomoč moliš.
Kako pridno so modri otroci o vsih časih hodili k sv. maši! Sv. Jožef Kupertinski, še deček, je hodil ob berglji k sv. maši, čeravno je imel koleno tako zateklo, da so se Červi v njem redili. In kadar sam ni več mogel hoditi, se je materi dal nositi k sv. maši.
Starši naj skerbijo, da otroci pridno hodijo k sv. maši, in Bog ne daj, da bi jih od tega celó odvračevali, jim branili! Sv. Genovefa, ko otrok, je želela neki praznik iti z materjo k sv. maši; pa mati ji je to odrekla in v nevolji je hčerko celo za uh udarila. Zadela pa je mater Gerancijo zato šiba Božja, da je oslepéla in morala jo je njena hčerka siepo v cerkev voditi.
Manjši in veči šolska mladina staršem in dobrotnikom prizadeva velike stroške; kolikrat so vsi doma lačni ali pa slabeje oblečeni, da more sin hoditi v šole! Naj toraj šolska mladina obilno hodi k sv. maši, da domačim prosi svetega blagoslova.
Dobri otroci prav priserčno prosijo nvoje starše, da jih pustijo prav pogosto — tudi ob delavnikih — k sv. maši hoditi. Ni davno tega, ko je pridna šolarica v Sol-nogradu pred mater na tla pokleknila in prosila, da naj jo pustijo vsak dan hoditi k sv. maši.
Da pa moraš pri sv. maši moliti, na dele sv. maše paziti, svoje misli v Bogu zbrane imeti, zlasti na Jezusa na križu se spominjati, ne pa se ozirati, sploh lepo se obnašati, nič nespodobnega ne počenjati; — to menda že včš, pa dobiti zamoreš tudi v katekizmu in po druzih bukvah primernih naukov. Obnašaj se v cerkvi tako, da ti ne do nič vést očitala, kadar pri večerni mclitvi vést sprašuješ, kako si se čez dan obnašal.
Bodi zvest tudi v malem!
Benedikt Labre je bil 20. majnika 1860 od sv. Cerkve imenovan blažen, in zdaj prav v kratkem, kakor pišejo, bode prištet med svetnike. Umeri je v Rimu 1. 1782 v sluhu svetosti. Iz njegovega življenja bodi tukaj postavljeno nekaj, kar je prav podučno.
Bival je nekdaj pri svojem stricu, in takrat nekega dné mu ukažejo, da gre na vert jagod nabirat. Majhno dekelce tiste hiše po naključji pride tudi na vert m prosi Benedikta, naj ji dá nektere jagode. Benedikt pa naravnost odgovori, da ne smé nič dati, dal pa jih bode rad, ako gre strica prosit, da dovolijo.
Kmali pride otrok nazaj in pové: „Niso privolili; pa vender, le daj mi jih malo", ter pristavi: „stric ne oodo nič vedili".
„Če tudi stric ne zvedó," odgovori Benedikt, „Bog bo vidil." — „E kaj to!" otrok hitro odverne, ,.sej jih nečem veliko, le dvé; to je mala reč, to že smeš dati".
„Mala reč! Kaj to govoriš?" pravi dalje Benedikt, ,,kar Boga razžali, ne more biti mala reč. Zraven tega
pa, če se začne z malim, se zlagoma pride do velicega. Danes le malo jagod: le prekmalo bi kdo izmikal reči veči cčne. Ti bi danes ukradla nektere šivanke, drugikrat male škarjice — in potlej, ne da bi dosti pomišlje-vala, še kaj dražjega. Obžaluj tako poželenje, in spovej se berž ko moreš."
Pred čemur je Benedikt tako skerbno svaril nepremišljenega otroka, tega se je tudi sam zvesto varoval. Neki dan se je primerilo, da je bil na kmetih z nekte-rimi dečki, ki so bili njegove starosti, in ti so na sosednjem posestvu kmetu j* belka kradli. Mislili so Benediktu postreči in so mu ponujali nekaj teh jabelk. Oa pa se ni pred nikomur anal, ni ne enega hotel sprejeti in je brez strahu rekel: „Te jabelka so ukradene, ni dopušeno kaj tega jesti, in nobenega nočem."
Ne pozabi, ljubi otrok, tega nauka, in bodi vselej tudi ti pošten.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Oskrunovanje nedelj in praznikov.) Ljudje, ki so binkoštni ponedeljek in v nedeljo sv. Trojice hodili memo Maličeve hiše, se bridko pritožujejo, da po ondotnih prostorih take dni zidarji delajo hlapčevske dela!! To se je godilo tudi že pred kaj časom v očitno pohujšanje našega vernega naroda. Kaj je to? Ali mar dan Gospodov ni več zapovedani praznik?! Je-li prav, da se versko čutilo našega naroda tako žali po zidarskih delavcih? Opominjani smo bili, da naj to napako, ki se očitno godi, očitno grajamo; naj bi tedaj gospodje, ki imajo tu govoriti, blagovolili poakerbeti, da se to draženje verskega občutka med čisto keršan-skim narodom več ne ponavlja.
Slovansko romanje v večno mesto bo res veličastno« Tudi iz Bosne in Ercegovine se bodo nekteri pridružil Hervatom, iz poslednje dežele pojde celo n mohamedan (ki je morebiti v sercu že katoličan; vr.); enako jih pojde več iz Dalmacije.
Mnogi prašajo. kdaj da bode odhod, kako se bo popotovalo itd.? Iz Ljubljane je toliko znano, da rešen je prošnje za znižanje cene pri južni železnici še ni prišlo (ko se je ta list natiskal); trije gospodje, ki mislijo poprej kaj ogledati po Laškem, odrinejo že 17. t. m. zjutraj iz Ljubljane. Iz Zagreba odrinejo 21. rožn. zvečer; kteri hočejo popotvati po morji v Ankono itd., se lahko 26. rožn. pridružijo Čehom, Poljakom in drugim v Terstu ter bodo lahko že tje grede obiskali Loreto. V Rim je te dni katoliška družba naznanila gosp. kanoniku Čern-čiču, da utegne 30—50 Slovencev priti, in je prosila, naj bi blagovolil stanovanja oskerbeti. Slovenskim romarjem naj omenimo, da med več gospodi z Gorenjskega pojde tudi prečast. gosp. dekan Mat. Kožuh iz Stare Loke, ki je že v Rimu bil in potrebne okolišine ve.
Po naj novejšem naznanilu iz Zagreba do g. prošt* Jarca gre veči del Hervatov po suhem 21. t. m. zvečer ob 8 iz Zagreba, bodo ob 11 na Zidanem mostu, ob V23 zjutraj 22. v Ljubljani, ob 8 v Gorici in se peljejo do Mestra z občno karto, in tam vzamejo okrožnice, 28. dospč v Rim. Nekaj pa jih odrine 28. t. m. na Reko, od tam do Ankone so dobili karte za polovico cene; tudi tem se zamore pridružiti v Reki, kdor bi želel.
Ix Železnikov, binkoštni ponedeljek. (Romanja f dodelane orgije.) Slovenski narod ima že menda od zdavnaj sprelepo navado, zlasti teden pred Binkoštmi romati na razne božjepotne kraje. Spodbudnejše, mislimo, bi se ne mogel pripravljati na sprelepe binkoštne praznike, kakor s takimi romanji. Narava je navadno ravno
o tem času menda najlepša in najbolj razvita v celem letu; že ona sama tedaj spodbuja človeškega duha k povzdigovanju nad časno minljivost. Tudi naša fara romala je bila pretečeni torek (zadnji dan majnika) kot v praznik Naše ljube Gospé presv. Jezusovega Serca gori v visoko Davčo, da bi počastili Marijo v dan njenega godu v prijetni njeni novi cerkvici, in se ji priporočili za pomoč v raznih dušnih in telesnih potrebah. Pobožnega ljudstva se je bilo snidlo, da je bila prav polna cerkev ; tukaj šno pevstvo je po svoji moči povzdignilo pobožnost, in so bile po sv. maši tudi pete litanije.
O tej priliki naj bo tudi omenjeno, da so pretečeni četertek (2. rožn.) dobile novopredelaue orgije tukajšne farne cerkve svojo poslednjo olepšavo. Kdor hoče viditi, kakšne orgije so lepe, nase naj pride gledat; ako te niso vredne tega imena, ga menda ne zaslužijo nobene. Enake jim znajo biti katere v naši ljubljanski škofiji, — da bi bile katere lepše, dvomimo. Predelane so iz starih v nove. Ker se zida letos v naši škofiji več novih cerkvi, in bo dotičnim cerkvenim predstojništvom treba menda misliti s časom tudi na nove orgije, svetovali jim bi, naj bi vkrenili v tej zadevi tako, kakor se je zgodilo pri nas. Morebiti o drugi priliki kaj o tem.
Na praznik presv. Rešnjega Telesa.
Britka žalost me prešinja, Jezus! na današnji dan, Ker me živo vse spominja: — Ta obhod in narod zbran — Dneva ko je truma zbrana Stlala Ti na cesto vej, Glasno klicaje Hosana! Ki pa nekaj dni poznej „Križaj, križaj ga!' je vpila, Ter ni dala si miru, Dokler ni kervi prelila Božjega Sinu.
Vse, kar le od hiše more Danes proti cerkvi vrč, Napolnuje nje prostore, Da se vzdigneš, čaka Te. Vzdigneš se — in vse se vpleta Paroma v procesijo, In po cestah polnih cveta Tebe, Jezus! spremljajo. Zdaj med možnarjev gromenjem, Ki Te daleč krog slavi, In med petjem in zvonenjem Slehern Te časti:
Kmali pa, o Kralj nebeški! Grenke dneve doživiš, In Ti rod le-ta človeški Kričal bo: na križ, na križ! O gorje, če tukaj zbranih, Spremljajočih Te ovčic, Zdaj v ljubezni Tebi vdanih, Bi zagnala grozni klic: „Križaj, križaj ga!'' zavpila, in skušnjavcu vdala se; Oh, tako bi umorila V svojem sercu Te'
Sursum.
Ostrnpovanje jedil in pijač, pa še nekaj,
V Parizu so vstanovili napravo, v kteri se ločivno (kemično) preiskujejo jedi in pijače ter se razodevajo skaze, pačenja, ponarejanja, ostrupovanja človeškega živeža. Kakor „Figaro" piše, so prikazki tega preiskovanja tako grozni, da se morajo človeku straha lasje ježiti. Preiskovali so n. pr. mleko v 12 primčrljejih (12 poskušenj), in bilo je v 1 primčrjeju pošteno, vil ska-ženo; — izmed 9 ljudskih kuhinj: 1 dobra, 8 slabih; — pri 61u (pivo) in moštu je navadno pri poskušnjab dve tretjini slabega in ena tretjina dobrega. Pri vinu je res grozno, — človek bi v pervo bravši mislil, da je slabo bral, toda številke so neoveržljive in reč stoji tako-le: izmed 33 poskušenj, je od treh poskušenj dobro, vse drusjo zanikamo! Naj hujše je pa, da ostrupovanja so znanstvene; ti goljufi so ob enem morivci, ker ne le da mešajo n. pr. mleko z vodo, vino s kako neškodljivo rečjo. temuč prav po znanstvenem potu, kemično, jedila in pijače tako kazijo, da človeka po njih boli glava, želodec, mu jemlje spanje itd., oatrupijo možgane in store, da človek zblazni, se zmeša, obnori. Ako se že po manjših mestih in krajih to godi (da n. pr. človeka po olu, vinu glava boli, — da se mu pri kruhu, žemlji zdi, kakor bi žagance grudil), je lahko verjeti, da veliki dobičkaruhi po velikih mestih ubogo ljudstvo še huje tarejo, ostrupujejo in morijo. O tem se slišijo prav pogosto pritožbe.
Opomnjeno bodi o tej priliki n. pr. tudi to, da bogati založniki žita, merve itd., bi po načelih človekoljubnosti in še bolj po postavah keršanstva ne smeli o časih potrebe svojih magazinov zapirati in čakati, da bo tista stvar prav draga, temuč o vsih časih pomagati Človeštvu, to je dolžnost vsacega poštenjaka in koliko bolj še dolžnost vsacega značajnega kristjana. Egiptovski Jožef ni nakopičeval pšenice, da bi jo ob času lakote
Ijrav drago prodajal, temuč, da je z njo stradajočim judčm pomagal.
Kavno to ostrupovanje jedil in pijič v telesnem oziru pa nas zavrača na duhovno polje, kako se tam živež kazi in ostrupuje. Ako ločivno, to je, z mero božjih zapoved in načel zdrave pameti preišeš 33 duhovnih jedi, kar posvetnjaki na svitlo dajo v imenu olike, napredka, poduka, povej mi, koliko delov boš našel, da bi ne bilo nič dušnega strupa vmes? Koliko jih je, ki jih po marsikterem branji boli glava, ki jim taisto jemlje spanje, ostrupuje možgane, stori, da se človek zmeša, zblazni, popolnoma obnori! Pa kolikim še veliko huje spridi in okuži serce in um ob enem, jih dervi do zaničevanja svojega življenja, do zaverženja čednosti in nedolžnosti, jih tira v samomor, in pogubljenje lastne in druzih duše !... In se mar kaznujejo take kaženja in ostrupovanja duhovnih jedil? O kaj šel? Ravno nasproti.
Marsikdo, ki dušuo mišico kuha in na dolgo in široko ljudem zavdaja, postane včliki malik prostomiš-ljakov, kovan med zvezde, povzdigovan nad solnce in mesec, če tudi je pred stolom večnega Sodnika morebiti veliki „Moloh" v dolini Ge ben-hin-nom (gehenna), kte-remu so mladino darovali, in to ne le samo nevedni pogani, ampak celo nekteri judje, kteri so poznali, ali bi bili morali poznati pravega Boga! Bili so nekaki „liberalni judje" — dandanes prostomišljaški katoličani, taki, ki nimajo lepe besede za pošteno katoliško knjigo, brez konca in kraja pa hvalisajo vsako posvetnjaško delo, pesmico itd., ki mesenost preslavlja, če tudi je v resnici dušni strup, otrovana duhovna jed.
Razgled po sveta.
Rimsko. Tisti, ki so na Laškem mislili napraviti, da bi „peklenske vrata" premagale Kristusovo Cerkev, zd»j že sami spoznavajo, da zidajo svoje osnove na pesek. Pri vednem premetavanji novolaškega ministerstva vidijo, da ga ni stalnega ministerstva moči več skerpati ne iz levice, ne iz desnice, ne iz središa; rogovilstvo v Rimu nima podlage in mora iti v šibre: nasproti pa je papeštvo zidano na terdno skalo — supra firmam pe-tram — in ta skala bo zdrobila templje svojih novih napadnikov, kakor je zdrobila templje vsih nekdanjih napadnikov od Nerona do Napoleoua III. („Unita.' )
Pari*. Volitveni red, kakor ga je hotel Gambetta, je odbit v senatu. Pravijo, da s tem je Gambettova diktatura (naj vise poveljstvo) šla po vodi.
Pretekli petek je v Parizu umeri po vsem svetu znani mons. Segur, preslavni pisatelj, ki je s svojimi priserčnimi spisi veliko duš pridobil za Božjo čast in za sveti raj. Bog daj tudi njemu večni mir!
S kakošno plačo rovarji plačujejo? Znano je, da Anglija je nekako pribežališč za hudobno rogovilstvo in mislil bi kdo, da ti ljudje saj toliko serca imajo, da bodo svojemu lastnemu pribežališu prizanašali. Pa tudi ne! Ni davno tega, ko so hudodelniki v Londonu skušali razdjati Lora-majorovo (mestno župansko) deželsko poslopje, v kterem je bila policija zasačila zabojček dinamita. Zdaj pa, 10. t. m., je v' drugem anghškem velikem mestu, Liverpool-u, razkrita zakletev, vsied ktere so zakletniki s smodnikom hotli razsuti posi« pje mestne odbornice Liverpool šteje blizo 500 tisoč prebivalcev in zavetnik tega mesta veljá za naj vcličastnišega na svetu; mesto je središe neamérno velikega tergovstva. Poslopje, ki so ga hotli razdjati, je velikansko in nasledki bi bili grozoviti, ako bi se peklenska osnova bila hudodelnikom oponesla. — Satan svoje sužnje toliko groznejše terpinči, kolikor zvestejše so mu služili; tako delajo tudi njegovi hlapci na zemlji: ne bodo ti prizanesli, če tudi jim služiš in strežeš. Tako delajo zato, ker že na zemi)i kažejo lastnosti pogubljenih nad seboj.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
20. rožnika. S. Silverij spozn. — 21. S. Alojzij. — 22. S. Ahacij. — 23. S. Eberhard šk. — 24. S. Janez Kerstnik. — 25. S. Prosper šk. — 26. Tretja nedelja po Bink. Ss. Janez in Pavel muč.
Zahvala:
Št 51. Vsled storjene obljube, ako me Naša ljuba Gospd v neki veliki stiski in zadevi usliši, da hočem to v njeno večjo slavo in češenje v „Zg. Danici" naznaniti, tu očitno s hvaležnim sercem naznanjam, da sem po njeni priprošnji bila hitro uslišana.
Na Vipavskem.	Klementina.
V molitev priporočeni:
Mir v neki razporni hiši. — Žena pijanosti vdana za puboljšanje posebno priporočena. — Sin priporoča svojega bolnega očeta za zdravje. — Bolna sestra za zdravje, če je volja Božja. — Bolna sestrici na. — Bo-lehna oseba. — Več bolnih oseb. — Oseba za ljubo zdravje. — Za poterpljenje v opravilih iz najsv. Jezusovega Serca. — V dušnih in telesnih zadevah prosim bratovske molitve. — Prosim, pomagajte mi sprositi ljubo
zdravje po Nji, ki je zdravje bolnikov, da bi mogla dolžnosti stanu zvesto spolnovati. — Mladeneč boleben, da bi se z njim v vsih okolišinah zgodila volja Božja.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
20.	rožnika. Kar nam zdaj je prav bridko, bo po-znej veči del sladko.
21.	Kdor se v življenji reveža ne ustraši, kadar mu je treba pomagati, njemu zaupljivo tudi smert ne bo strahu delala.
22 Nikoli ne zaviduj bogatega in premožnega, zakaj veliko bolj sta služabnika in sužnja, kakor berač. Zato tudi Kristus nikoli ni le-teh blagroval — ampak uboge v duhu. (Tem. Kemp.)
23.	Veliko dobrega zamoreš storiti zdaj, ko si še zdrav; koliko pa boš zmožen v bolezni storiti, še ne veš.
24.	Kdor se na zmertui postelji zanaša na molitev prijatlov in sorodnikov, bode enkrat v obupu spoznal svojo zmoto; posebno ako zapusti veliko časnih dobrčt. (Tom. Keran.)
25.	Milošnja živečega človeka daje še enkrat toliko obresti, kakor milošnja umirajočega. (Tom. Kemp.)
26.	Ako ti zdaj ne misliš na-se in ne skerbiš za-se, kdo bo to po tvoji smerti storil zate?
Cvetlice
iz ternjevega venca presv. Serca Jezusovega.
(Iz pisem Marije Margarete Alakok.)
Za mesec rožnik presv. Serca Jezusovega.
(Šola zatajevati samega sebe.)
(Konec.)
25.	dan.
Ti si nevesta Kristusova; časti tedaj njegovo živ-ljenje ljubezni v presv. Zakramentu, zato čuj z vso skerbjo, da boš čista in nedolžna in boš dopadla temu božjemu Ženinu. Pri vsem, kar storiš, ne imej druzega namena kakor prepustiti se njemu brez prideržka, da se bo tudi on tebi vsega dal; ako hočeš okušati sladkosti njegove ljubezni, preženi vse misli lastne ljubezni in strahu pred ljudmi.
Prizadevaj si skerbno vsaj eno včerajšno napako opustiti.
26.	dan.
Naš Gospod želi od tebe, da počastiš njegovo da-rovavno življenje v presv. Zakramentu, tam je on spravni dar za naše zveličanje. Daruj se tudi ti njegovemu presv. Sercu kot dar, ki hoče biti z njim zaklan. Kristus je ob enem tudi mašnik, ki daruje, izroči se v njegove roke kot jagnje in prosi ga, naj spolni v tebi svoje svete namene, če so še tako boleči za tvojo naturo.
Prizadevaj si danes za poterpežljivo, natančno in stanovitno pokoršino.
27.	dan.
Naj se v tvojem sercu zbuja nagnjenje do česar koli, ne naznanuj tega, tudi ne svoje meržnje do kake reči, ti moraš svoji naturni nagnjenosti in prehitrim ob čutkom odmreti. Tvoje serce se mora odtergati od lju bežni do samega sebe in do vsega, kar ni Božjega, da bo pripravno za milosti, ktere ti je Bog namenil.
Bodi zmeren v svojih naturnih opravilih in ponovi večkrat dober namen.
28.	dan.
Umori radovednost oči, obračaj jih od vsega ce-
potrebnega, in obračaj raji svoje dušne oči na se, na gibanje svojega serca in na presveto Serce Jezusovo. Kavno tako premaguj radovednost ušes in ne poslušaj, kar bi^ ti napravilo nečimurno veselje in raztresenje.
Čuj nad svojimi počutki.
29.	dan.
Umori svoje nagnjenje, ki te vedno sili k govorjenju, ne govori nič nekoristnega. V občenji z drugimi naj ti bo vodilo: ne govoriti veliko besedi, nobene tožbe, nobenega mermranja, nobene zaničljive besede čez bliž-nje£a> da bi za hudo spoznaval njegove opravila; nobene lastne hvale, v pokoršini nobenega odgovarjanja, nobene besede, s ktero bi kazal svoje nagnjenje ali mer-zenje. _
Cuj nad svojim jezikom.
30.	dan.
Bodi stanoviten in zvest v dobrem, da se posvetiš; postavi vse svoje zaupanje v ljubezen Jezusovo in nje-
fovo presveto Serce; k njemu se zatekaj v vsih potre-ah, njemu odkrivaj vse, kar te tare, kakor otrok očetu; on te je storil za svojega otroka, zato te ne bo zapustil, ako ga ti poprej ne zapustiš. Nikoli ne pozabi, da je iz ljubezni do tebe umeri. Ljubiš ga pa le toliko, kolikor znaš molče terpeti.
Spomni se večkrat Jezusove ljubezni do nas in ponavljaj darovanje njegovemu božjemu Serca. („Sendbote", Juni 1876.)
Duhovske spremembe.
Listek za raznoterosti.
Birmovanje in škofovo obiskovanje mesca mal. serp. (jul.) bode: 10. jul. v Smartnem pri Lit., 11. na Savi, 12. na Dobovcu, 13. v Radečah, 14. v Zagorji, 15. v St. Lampertu, 16. na Sveti gori, 17. na Vačah, 18. v Hotiču.
Spovednik in njegova slnžba. Spisal Fr. Kosec, župnik v Truškah. Založil pisat., tisk pri Fr. Hvala-tu v Terstu. — Ta že pred nekaj ča3om napovedana knjiga je ravnokar prišla na svitlo in se dobiva pri gosp. pisatelju in v katoliški bukvami v Ljubljani. Cena 1 gl. 20 sld.
Brevir za popotnike. V Torinu je ravno natisnjen in dobiva se v katoliški bukvami po 7 gl. čisto majčken „Breviarium Romanum cum omnibus oífíciis, quae hucusque vel de praecepto ad universam Eccles. extensa vel quam plurimis locis indulta sunt. Manjšega in bolj pripravnega za popotvanje skoraj ni misliti, kdor ima še nekoliko tenke oči, ker natis je bolj droben, pa vendar razločen. Kar se navadno seboj jemlje, je malo čez kazavec dolgo in ima nekako debelino kazavca.
Kam pripelje prepovedana zaveza? V Terstu je neki rokodelec une dni z britvo prerezal vrat najpred nespre-mišljeni ženski, ktera je imela z njim prepovedano znanje, potlej pa sam sebi. — Strašna smert!... Le verjemite, nespametne dekline, brezvestnim tepcem, ki vas motijo z obljubami: , te bom vzel", pa si služite časno in večno smert!
Y Pariz*! je bil na smertni postelji keršen učeni jud Littré. To je posebno veselo znamnje, zakaj, da je bil svoje dni nasprotnik katoličanstva, kaže to, ker je bil prestavljavec Straussovih bukev, kteri je pisal zoper božanstvo Jezusovo.
V Ljubljanski škofiji: Premeščeni so čč. gg.: Jan. Pogačnik za kurata v Podrago; Jak. Sušnik v Presarje; J. Primožič k sv. Magdaleni pri Idriji; M. Koželj v Košano; Al. Puc v Dobrepolje; L. Lotrič v Staro loko; Fr. Rus v Dob; Fr. Orožnik v Begunje za adm.; H. Dejak za kurata na Verhpolje; Jan. Janža v Budanje. C. g. Ant. Kerčon je dobil duhovnijo Vavtavas. Č. g. Ant. Pintar Zaliloški gre v stalni pokoj, in Zali log je razpisan 4. rožn.; ravno tako kuracija Pod vel b do 28. rožn.
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Pn. gosp. kan. dr. H. Pavkar 2 gld. — 0. g. J. Svetina 1 gld. — C. g. dr. Ant. Jeglič 1 gld. — C. g. R. Merčun 1 gld. — Dobroten gosp. iz št. Vida nad Lj. 1 gl. - J. Trilar 1 gl.
Za desko sirotišnico v Ljubljani: Č. g. J. Svetina 1 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: C. g. J. Svetina 1 gl.
Za opravo ubožnih farnih cerkev naše Škofije: Iz Novega mesta po č. g. Barbo-tu 20 gl. — Lenka Bab-nik 50 sld. — Gospodičnja Tereza Bučar 5 gld. — Z Nove Oslice 5 gld. — Iz Križa pri Teržiču 14 gld. — S Šent Vida nad Cerknico 4 gl. — S Kopanj za to in lansko leto 10 gl. 96 sld. — Gospa Magd. Bleiweis 1 gl.
—	Marija Lukan 40 sld. — Pri čč. gg. Uršulinaricah oddanih 9 gl 30 sld. — S Poljice 6 gld. 20 sld. — S Stranj 3 gold. — S Šent Jošta nad Polhovim Gradcem 22 gl. 20 sld. - Gospa Delkotova 1 gl. 20 sld. — Iz Vrem 3 gl. — Iz Metlike 20 gl. — Z Rakitine 6 gld.
—	Z Zir 26 gl. — Iz Stare Loke 6 gl. — Iz Krope po č. g. župniku 12vgl. 30 sld.
¿a sv. Očeta: Č. g. R Merčun, prefekt v kn.-šk. Alojzijevišči, s ponižno prošnjo sv. blagoslova za sebe in mladino, 1 vel. križavec in 1 st. gl. sr. — Č. g. K. Ceme v št. Lampertu s farmani 5 gl., proseči sv. blagoslova. — C. g. župnik Jožef Merzel 3 gl. 10 sld.
Za altar ss. Cirila in Metoda v Rimu: ,,Sveta apo-steljna slovanska, prosita za nas!" Č. g. R. Merčun 1 vel. terdnjak.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Po č. g. Jak. Dolencu 2 gl. — Neka oseba (za taber.) 1 gl. Za afrikanski misijon: Iz Mavčič 1 gld. Za varhe Božjega groba: Iz Železnikov po č. g. župniku 2 gl.
Za sv. Detinstvo: Iz Loke po č. g. Šim. Zupanu 15 gl. — Neimenovani z Verhnike 1 gl. — Po čast. g. župniku J. Mraku 1 gl. — Železniški otroci 50 sld. — R. Jož. Jugovic 50 gld. — Milošnja za sv. leto 8 gld. 50 sld. iz Mavčič. — Po č. g. Jak. Dolencu 3 gld. — 0. g. J. Svetina 2 gold. — Pn. g. kan. dr. H. Pavkar 3 gl. — Neža Tatan 1 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. M. Sk. v K.: Sporočeno pri odpravništva.— A. T.: Prosimo, povejte vredništvu, kdo da ste, da imamo poroštvo ter zamoremo Vašo zahvalo naznaniti. Pri „zahvalah", kakor smo že večkrat rekli, mora vrednik vediti ime zahvalivca, da ne tava po mraku s tacimi rečmi; sej is tega ne izvira, da bi moralo ime tudi očitno imenovano biti, ker v tej reči je potlej, kakor je komu drago, samo da imamo poroštvo za-se.
—	Fr. Kr. v T.: Kar Vi pišete, je že bilo nedavno v „Dan*".
—	G. V. K.: Hvala! Prihod, kaj.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.