POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM
Leto III.	Štev. 1
Celoletna naročnina	. 230 Lir
Polletna	„	120 „
Posamezna številka	5 „
Za Jugoslavijo . . .	3 Din
Goric ti, soboto 4. jonuorjo 1947
Naj bo to leto
leto še bolj množlertib, še v ec j ib delovnib poletov mlade perteracije juposlovanskib narodov
Iz govora maršala Tita po beograjskem
Leto 1946. je bilo leto velikih naporov naših narodov pri obnovi in izgradnji. Toda to leto je bilo hkrati tudi leto velikih zmag pri premagovanju ovir na poti do uspehov pri obnovi in izgradnji dežele. V preteklem letu je dosegel delovni in tvorni polet naših delovnih množic po mestih in vaseh naše dežele doslej ne-sluteno višino. Ljudsko tekmovanje širokega obsega je dobilo izraza v vseh ljudskih republikah, v mestu in na vasi, v tovarnah in na polju, na železnicah n pri delu na cestah, v šolah in dru-
Ljudsko tekifiDiianie širokega obsega
V	preteklem letu je bilo zgrajenih in obnovljenih okrog
250.000	vaških in mestnih hiš, popravljenih in obnovljenih ne le na stotine, ampak na tisoče kilometrov raznih cest, na novo so zgradili in obnovili več sto kilometrov starih železniških prog, na stotine manjših in velikih železniških ter cestnih mostov, obnovljenih je na stotine v vojni porušenih raznih tovarn in podjetij, ki že obratujejo, obnovljenih je mnogo premogovnikov in rudnikov drugih rud dograjenih in odprtih je na stotine m stotine novih šol in drugih ustanov; iz opu.stošenih krajev je preseljenih in koloniziranih v Vojvodini ter Slavoniji nad
50.000	družin.
V	letu 1946. se je neutrdno in vztrajno izpopolnjevala in izgrajevala naša slavna armada, varuh naše neodvisnosti in našega mirnega razvoja. Kar pa je prav posebno pomembno za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in naše uprave, je to, da so se v preteklem letu zgradili in si pridobili dragocenih izkušenj stoti-soči delovnih ljudi, voditeljev in vodilnih kadrov. Vse to je terjalo velikanske fizične in duševne napore ter materialna sredstva.
S čim in na kakšen način se je dalo vse to doseči, ko je dobro znano, da je bila naša dežela v vojni med vsemi deželami v Evropi najbolj razdejana, če izvzamemo Sovjetsko zvezo? Kako se je te moglo doseči, če nismo našli po vojni nikakšnih finančnih sredstev, če nismo razpisali do danes v deželi še nobenega po-
li tem leta se prfCetiia naše naCrtno gospodarsfuo, pričenja naš petletni načrt...
gib ustanovah, povsod, kjer dela ljudstvo v korist skupnosti. Po delovno tekmovanje je že pričelo zajemati tudi našo državno uoravo in druge ustanove. Čim dalje močneje in vse bolj na široko zajema tvorni poter de lovne množ:ce naše dežel? cim dalje globlja in širša postaja ko lektivna zavest delovnega ljudstva naše dežele o tem, d? s svojimi lastnimi silami lahko premagamo tudi največje težave in uresničimo naš lepši jutrišnji dan. Uspehi v pretek'em letu 1946. to najlepše potrjujejo.
sojila, niti prosili zanj v inozemstvu? In vendar se nam je posrečilo, to se pravi narodom se je posrečilo doseči take uspehe samo po zaslugi njihove enotnosti in njihove vztrajnosti pri delu. Dosegli smo to zaradi tega. ker je oblast v rokah ljudstva, ker so vsa važnejša sredstva proizvodnje v rokah delovnih ljudi, v rokah skupnosti, ne pa v rokah posameznih izkoriščevalcev, ki sc- stremeli v proizvodnji samo /a dobičkom, ne pa za ljudsko blaginjo. Dosegli smo to zato. ker smo bili in ker ostajamo neusmiljeni nasproti špekulaciji in črni borzi, to smo dosegli zato, ker nismo dovolili reakcionarjem v deželi in izven nje, da bi nas ovirali pri uresničevanju nalog, ki smo si jih postavili, dosegli smo to zaradi tega, ker imajo naši narodi čvrsto vero v novo Jugoslavijo, ktr gojijo do nje nezmerno ljubezen vsi naši narod1', — ker je ona dete našega skupnega boja in skupnega trpljenj.;. Takšne uspehe smo dosegli zaradi tega, ker imamo zavedno m požrtvovalno delavstvo, zavedne kmete, zavedno ljudsko inteligenco; ker imamo čudovito mladino, na katero smo resnično lan-ko ponosni in ki daje zgled vsem s svojim požrtvovalnim in vztrajnim delom pri izgradnji in ob novi dežele. Doslej imamo podatke za nad 20 milijonov brezplačnih delovnih dni in od tega števila je samo naša mladina dala državi, to se pravi ljudstvu, v letu 1946. nad 15 milijonov prostovoljnih brezplačnih delo en h dni.
V bližnji prih idnosti
bo to naša skupna ustava...
Z velikim razumevanjem in zt -doščenjem spremljamo na Goriškem ter ostalem delu cone »A« razvoj in izgradnjo dr/.nvnosii ter gospodarstva narodov Jugoslavije onstran demarkacijski črte, ki so jo zarezah v naie 'zve telo, da bi preprečili narodno združitev in s tem osvoboditev; da bi preprečili ljudsko oblast in s tem v zvezi vse ukrepe gospodarskega značaja, ki dajejo zemljo kmetom, tovarne in ostala gospodarska podjetja delavcem ter izobrazbo vsemu našemu ljudstvu; zato da bi ostali še nadalje v nacionalni, socialni in gospodarski odvisnos i, da b' ostali še nadalje sredstvo najbrezobzir-nejšega izkoriščanja in zatiranja.
Toda narodno osvobodilna borba nas je prekalila, za njene pridobitve se ne moremo in se ne bomo nehali več boriti. Zaman so vsi poizkusi in napori s strani ZVU, njenih policijskih in drugih organov, s katerimi hočejo razbiti naše antifašistične organizacije in borbo za izvojevane pravice, s tem da se jim odvzemajo sedeži, zatirajo in preganjajo njih voditelji; zaman so vsi poizkusi s katerimi bi radi zadušili naš narodni ponos, s tem da hočejo preprečiti vzgojo šolske mladine v duhu pridobitev in narodno osvobodilne borbe, bodisi z vsiljevanjem belogardističnih učiteljev, bodisi z vedno, pogostejšimi rekvizicijami s strani posameznih guvernerjev in policijskih organov šolskih knjig (Ciciban, Naša pota in drugih) ter s tem da delajo vsemogoče ovire kulturno - prosvetnemu delu in s lem da se je odvzelo goriškim Slovencem še edini kulturni center »Ljudski dom«. Zaman so vsi napori in ukrepi, s katerimi hočejo onemogočiti gospodarski razvoj, s tem da ne dovoljujejo ali ovirajo poslovanje zadrug in njih poslovalnic; zaman pa so tudi vsi napori, da bi preprečili svobodno izražanje goriškega ljudstva za priključitev k FLRJ.
V tej svojstveni borbi smo mogli vzdržati in vzdržimo prav radi pomoči, ki nam jo nudijo narodi Jugoslavije, ki nam jo nudijo ostali slovanski narodi, zlasti Sovjetska Zveza in ki nam jo nudi demokratično ljudstvo vsega sveta, z borbo proti imperializmu in reakciji. V tej borbi nam je mogoče vzdržati, zlasti ko vidimo, kako se v Jugoslaviji iz dneva v dan utrjuje ljudska oblast, raste in se razvija gospodarstvo ter s tem blagostanje svobodnih narodov Jugoslavije.
S posebnim zadoščenjem sprejemamo zlasti mi osnutek ustave LRS, saj bo to v bljižnjih mese-ich, ko bomo priključeni k FLRJ, naša ustava. Za briške kolone pomeni ustava LRS agrarno reformo, pomeni, da bodo postali lastniki zemlje, ki jo obdelujejo, pomeni izvojevanje borbe proti fevdalnim posestnikom. Delavstvo tovarn ter gospodarskih podjetij vidi v ustavi konec izkoriščanja človeka po človeku. Kmetje živinorejci, sadjarji, vinogradniki, obrtniki, se zavedajo, da bodo mogli razviti in dvig niti gospodarstvo potom zadružništva itd.
Vse ljudstvo LRS študira danes svojo ustavo, študira jo ljudstvo v coni »B«, zlasti pa jo proučujemo na Goriškem in v coni »A« sploh, zato da se je bomo znali, s skorajšnjo priključitvijo k FLRJ, v največji meri okoristiti.
Vidite, ta visoka zavednost, ta samopožrtvovalnost naših državljanov je temeljni kapital za dosego dosedanjih uspehe v pri obnovi in izgradnji, to pa je hkrati poroštvo za popolno uresničenje vseh naših smotrov.
Državljani in državljanke Jugoslavije!
Delavci, kmetje in mladina, ljudska inteligenca in delovni državljani!
Napočilo bo Novo leto 1947, drugo povojno leto našega mirnega razvoja, obnove in izgradnje opustošene države. Naj bo leto 1947. leto še večjih zmag v izgradnji naše države. — Zgradimo to leto vsem rodoljubom, ki so v vojni trpeli, streho nad glavo! Ozdravimo v tem letu rane, ki jih je zadal okupator našim
narodom! Naj bo to leto, leto splošnega delovnega poleta in ustvarjanja! Naj v tem letu izvrši vsak državljan svojo dolžnost do države in ljudske skupnosti, naj bo v tem letu čim manj napak in neizpolnjevanja dolžnosti! Vsaka ustanova in vsak državljan naj prične v tem letu strogo voditi račun o varčevanju, o čuvanju narodne imovine! Naj da vsak delovni državljan :’.i državljanka vse od sebe za splošno ljudsko skupnost brez škode za svojo fizično sposobnost in sposobnost svoje rodbine!
V tem letu se pričenja naše načrtno gospodarstvo, pričenja naš petletni načrt elektrifikacije hi industrializacije, katerih ustvaritev predstavlja predpogoj za hitro uresničenje srečnejšega življenja sedanjih in bodočih poko-lenj. Ustvaritev tega pomeni ve-
liko povečanje življenjske in kulturne ravni delovnih ljudi — delavcev, kmetov, ljudske intei'-gence in vseh delovnih državljanov naše države. Vložimo vse svoje sile, da bi obvladali težke naloge, ki stojijo- v tem letu pred našimi narodi in s tem ,pospeš:li ustvaritev našega petletnega načrta!
Delavci in delavke Jugoslavije!
Pospešite v tem letu proizvodnjo in zmanjšajte še vedno visoke stroške proizvodnje! Razvijajte v tem cilju vsestransko delovno tekmovanje! Dajte našim narodom čim več proizvodov, ki so potrebni za življenje:	teksti
lij, obutve, poljedelskega orodja in strojev za kmete itd.! Razvijajte čim bolj množično udarniško delo, ker tudi vas same v prvi vrsti približuje k ciljem, proti katerim že od nekdaj težite t. j. k ustvaritvi boljšega in kulturnejšega življenja!
Kmetje in kmetice Jugoslavije!
Posejte v tem letu vsak košček zemlje in vrta! Dajte čim več vaših proizvodov onim, ki delajo v tovarnah, pri transportu, na raz nih gradnjah, ker boste na ta način čim lažje, hitrejše in cenejše prišli do raznih orodij, strojev, obleke in vsega, kar vam je potrebno!
radiu
Mladina Jugoslavije!
S svojim prostovoljnim delom in vztrajno požrtvovalnostjo pri izgradnji m obnovi naše v vojni opustošene države si zavzela pr-v mesto in ponesla slavo naše mlade generacije naših narodov daleč izven meja naše države. Naj bo to leto še bolj množičnih, še večjih delovnih poletov mlade generacije Jug slavij e in to ne samo v izgradnji naše države, temveč povsod i v šolah i na un,-verzah, povsod, kjer dela ali sc uči mladina! Šolska, strokovna, fizična in kulturna vzgoja naj ti bo naloga, a ostali čas posveti izgradnji in obnovi naše države! Cìradnja novih železniških prog. novih cest, novih tovarn in rudr nikov, novih zgradb naj čaka tudi tvojo udeležbo v letu 1947!
Ljudska inteligenca!
Povsod, kjer delaš, pa bilo v državnih ustanovah ali v podje tj ih, daj vse od sebe v splošnih ljudskih naporih. Naj ti bo ruj vsak birokratizem in brezdušen postopek do ljudi! Razvijaj udarniško delo, kjer koli delaš, ker predstavlja tvoj prispevek k splošnim ljudskim naporom ogicm.io , ažnost!
S trdni, vero, da bomo ustvarili vse, kar smo si postavili za nalogo, se vrzimo na delo v letu 1947.! Vsem našim narodom srečno Novo leto tisočdevetstose-deminštirideseto!
OKROŽNI IZVRŠNI ODBOR ZA GORIŠKO
JE PODAL POROČILO O SVOJEM DELU
23. p. m. se je sestal okrožni izvršni odbor za Goiiško. \ a-žrd seji so prisostvovali vsi pred sedniki množičnih organizacij, S1AU, mladine, žena in sindika tov.
Izvršni odbor je na svoji sen razpravljal o političnem m g ) spodarskem stanju v goriškem okrožju. Iz poročil, k. so prišla iz okrožja je razvidna, da je gori-ško ljudstvo bolj kot kdaj koli enotno v antifašistični uniji ter tesno povezano s svojo ljudsko oblastjo. Iz vseh krajev Goriške imamo poročila, ki govorijo o dejstvih, o katenn sc lahko vsakdo prepriča in fo kljub vsemogočim oviram od strani /VU, da je goriško ljudstvo na pravi poti razvoja in napredka in da niso mogla ne ustrahovanja in ne grožnje omajati ljudske volje, ki stremi po popolni svobodi. V nadaljni razpravi je izvršni odbor obsodil nerazumljivo in sovražno postopanje /VU na-ptam ljudskih organizacijam m ustanovam ter ponovno ožigosal
J^ot v bodočnost
Novo leto je vrhunec kratkega razdobja, s katerega se razgledujemo v preteklost le v toliko, v kolikor nam ta kaže pot v pri hodnost. Trezen pogled, ki je vodil naše delo včeraj, bo uravnaval naša pota tudi v bodočih dneh. Nikoli se ne bomo niti za trenutek izneverili načelam in ciljem, ki so nas vodili v osvobodilni borbi. Naj nam je usoda odkazala še tako različne pogoje.
brezbrižnost upravnih in vojaških oblasti, ki so nam obljubile, da bodo dale primerne prostore za sedež okrožnega odbora in njegovih odsekov.
Obširno poročilo o izvršenem delu zadnjih mesecev je jasno prikazalo vseljudsko delovanje, ki je zajelo vsa polja, v prvi vrsti socialno, prosvetno in zadružno. Izvršene so bile volitve v krajevne NOO in /družitev manjših edinic v večje upravne enote. Krajevni NOO cele gori-ške so podali na slojih konferencah izčrpne referate o '/gradnji ljudske oblasti.
Okrožni izvršni odbor za Goriško si je zadal za v bodice celo vrsto sklepov, s katerimi bo goriško ljudstvo stopilo na novo pot razvoja in napredka ter se združilo z vsemi jugoslovanskimi narodi v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Pred zaključkom te važne seje je OIO sprejel resolucije, naslovljene maršalu Titu in predsedniku slovenske vlade tov. Mihu Marinku.
bomo v vsakem primeru v skladu z okoliščinami nadalevali boj za slednjo ped slovenske zemlje, za narodno svobodo in demokratične pravice. Hkrati pa bomo skušali s svojim delom kar največ prispevati k človeškemu napredku, k miru in blagostanju.
Razkosani in razdeljeni bomo vendar zmeraj ostali eno telo po svojih težnjah, duhu in srcu. Te naše vezi nikoli ne bodo popust;
/e. Naše besede da nikoli :a nobeno ceno ne bomo priznali odločitve, ki bi bila v nasprotju s pravičnostjo in našimi Življenjskimi koristmi, ki smo jih večkrat jasno povedali svetu, niso bile praznice. Ne bomo se sprijaznili s storjeno krivico, kakor se z njo nikoli nismo sprijaznili v preteklosti, ko so mednarodne pogo dbe preko nas samovoljno krojile našo usodo. Narod, ki se od-
Prvo povojno leto je živo in prepričljivo pokazalo razširjeno mednarodno pot in prestiž ZSSR. Ugled Sovjetske zveze med narodi tujih dežel raste, ker je b:! dosežen z velikimi in plemenitimi dejanji sovjetske države v borbi za mir na vsem svetu. Ta
Že zadnjič smo poročali o bo jih v Indokini (Vietnamu). Sedaj pa prinašamo podrobnosti o razmerah v tej deželi ter o vzrokih in razvoju dogodkov, ki se tam odigravajo.
pove pravičnim težnjam, se je odpovedal življenju. Vem > poleg tega, do je vsaka nenaravna, eno stranska odločitev kratkotrajne vrednosti in da je bila enotna volja kakega ljudstva zmeraj zmagovita. Naše stoletne sanje, ki so jih gojili najboljši možje naše preteklosti, ne bodo nikoli pokopane, ampak bodo živele v naših duše h do njihovega popolnega uresničenja.
ugled bo še nadalje rastel v bo dočnosti po zaslugi načelne politike Sovjetske zveze, ki jo vztrajno vodi sovjetska vlada na čelu z velikim voditeljem narodov ZSSR Stalinom v interesu vseh miroljubnih narodov.
Boji trajajo tam že od 20. decembra, ko so francoske kolo nialne čete, stacionirane v Indo kini, pričele vojaške operacije proti Ljudski republiki Vietnam.
Ta republika, ki se je osnovala takoj po japonski kapitulaciji, obsega severni in srednji del In-dokine, to je Tonking in Anam.
Francoska Indokina zavzema vzhodni del polotoka Zadnji Indija. Po površini meri 740000 km2, prebivalcev pa šteje 23 milijonov. Od tega je 20,000 000 Anamitov in 1,000.000 Kitajcev Glavno mesto je Hanoi (200.000 prebivalcev), največja luka pa Saigon (150.000 prebivalcev), ki leži na ustju reke Mekong.
V ekonomskem pogledu predstavlja Francoska Indokina naj važnejšo francosko kolonijo. Vse ekonomsko življenje Indokinc je bilo do te vojne v rokah francoskih kapitalistov in Indokitajske banke. Velike francoske firme s.) pred vojno importirale iz fndo-kine pod zelo ugodnimi pogoji predvsem kavčuk, premog, cink, železo. Na drugi strani je predstavljala Indokina s svojo slabo razvito industrijo zelo ugodno tržišče za plasiranje proizvodov francoske industrije, zlasti strojev in tkanin. Francoski kapital je v Indokini naravno podpiral samo tiste industrijske panoge, ki so se njih proizvodi lahko plasirali na azijskem trgu. Glavno bogastvo Indokinc predstavljajo zato poljedelski proizvodi, predvsem kavčuk, riž, dalje les in rude. Indokina je drugi največji piodueent riža na svetu; riž je bii najvažnejši izvozni predmet Indokme.
Velika naravna bogastva Indo-kine in ugodni pogoji za plasiranje produktov in kapitala so že zgodaj pritegnili zanimanje francoskih trgovcev za to zemljo. Z izgovorom, da je treba »zaščititi misijonarje«, je Francija že 1853 o je upirala Anam, ki je kmalu iato postal francoski protektorat V naslednjih desetletjih je Francija zasedla vse pokrajine Indokme in uvedla kolonialni režim, ki mu je načeloval guverner. Francoska Indokina je bila do te vojne upravno razdeljena na štiri protektorate: Tonking, Anam, Kambodža in Laos ter eno kolonijo Kočinčina. S sporazumom 6. marca 1946 je Francija priznali Vietnam, t. j. nekdanjo Indokino kot svobodno republiko v okviru Francoske unije.
Med japonsko okupacijo je Liga za neodvisnost Indokinc organizirala močno gverilsko vojsko. Fa liga, ki so jo leta 1941 osno vale Komunistična partija in dru ge progresivne skupine, je sčasoma postala edini politični predstavnik Vietnama, t. j. Indokinc Partizani Vietnama so v letih, japonske okupacije napadali japonske transporte, vojne baze, organizirali diverzantske akcije in sabotažo- v podjetjih, ki so delala za okupatorje.
Takoj po kapitulaciji Japonske so napredni elementi Ind*>-kine proglasili demokratično .'e
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v
POLITIČM PREGLED
Šele leta 1946 so narodi, potegnjeni v vrtinec druge svetovne vojne, resno pričeli gradili mir
. Komentar j^ravde'1 o
Veliki moskovski dnevnik je prinesel naslednje poročilo o rezultatih preteklega leta:
Druga svetovna vojna in poraz fašističnega napadalca sta znatno obogatili izkušenost narodov. Svet se je dvignil iz vojne v zavesti, da ne more in ne sme biti vrnitve k stari predvojni praksi v mednarodnih odnosih. To pomeni, da mora zmago demokratičnih sil v vojni urrdit:
O delu Organizacije ZN
Organizacija Združenih narodov je na svoji poti naletela na piecejšnje težave. Vendar pa morajo najbolj mrki kritiki m poklicni pesimisti priznati, da so je Organizacija ZN približala novemu letu 1947 z nekaterimi uspehi. Največjega pomena za povojni mir in mednarodno varnost je sklep Generalpe .skupšči-ne o regulaciji in omejitvi oboroževanja, ki je bil sprejet na predlog Sovjetske zveze. Rezultati skupščine, kakor tudi celotna izkušnja Organizacije ZN, so mogočno pokazali, da je odloči len pogoj za uspeh v stvari miru tesno sodelovanje velikih de-
Sovjetska zveza je bila in bo najbolj trden branik in zanesljiv prvoborec za mednarodni mir in varnost «seti narodov
Ozadje dogodkov, ki se v zadnjem času odigravajo v francoski Indokini
rezultatih leta 1946
demokratičen mir, t. j. tak mir, k' ustreza interesom svobod ) ljubnih narodov, interesom pre prečenja nove agresije. Vojna je piinesla velike spremembe v življenje številnih evropskih držav Primer povojne Evrope jasnb kaže, da sta narodna svoboda n. neodvisnost prej odvisnih držav neločljivi od učvrstitve demokratičnih načel, kar ustvarja pogoje za okrepitev mednarodnega miru in varnosti narodov.
mekratičnih sil. To so v celoti potrdili rezultati dela Sveta zu nanjih ministrov, ki je po dolgem in napornem delu ob koncu leta 1946 mogel doseči sporazum o osnutkih mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. Če so se velesile kljub različnim mnenjem pokazale zmožne najti skupen je zik in zavarovati sporazumne sklepe o številnih spornih vprašanjih. ni to le rezultat leta 194(>. ampak tudi nauk za leto 1947. V zvezi s pripravo osnutkov mirovnih pogodb z Nemčijo in Avstrijo se bo 10. marca 1947 pričelo v Moskvi novo obdobje de'a 3\e-ta zunanjih ministrov.

PISMO IZ
Po zmagi nad nasilnim okupatorjem so se ljudske oblasti na Hrvaškem znašle v nič kaj zavidljivem položaju. Porušene železniške proge in tovarne, uničeni mostovi in neuporabne ceste ter prazna skladišča, to je bila dedščina, ki so nam jo zapustile nacifašistične bande. Aproviza-cija, ki ni v času okupatorja nikoli zadovoljivo delovala, je bila potrebna preureditve in usmeritve, tako da bodo prišli lajprvo najbolj prizadeti kraji v poštev Ropanje okupatorjevih divizij in njih hiapcev, težki in obupni boji ter splošno pomanjkanje v deželi je zahtevalo odločne ukrepe od strani ljudskih oblasti. S pomočjo frontovskih organizacij in odločne volje vsega poštenega dela hrvatskega ljudstva se je začelo s temeljito obnovo. I udi prehrana se je že takoj po prvih mesecih svobode zboljšala. Z enčrgičnim nastopom mladih sil nove Hrvatske se je začelo s temeljito preuredbo, kar je pokazalo že takoj od začetka lepe uspehe. Bogate pokrajine sò
ZAGREBA
ublažile bedo in lakoto opustošt-nih krajev, cene, ki so šle dnev no navzgor so se stabilizirale in ljudstvo je občutilo, da so na delu zdrave in nove ljudske sile, ki hočejo na gospodarskem polju postaviti ravnovesje, k! je nujno potrebno, da se ustali in drži v gotovih mejah špekulant-stvo in črnoborzijanstvo. T: krvosesi delovnega ljudstva so bili tudi v doglednem času ukro čeni in zatrti. Strogi, a pravični ukrepi nove republike Hrvatske, ki so se pokazali najbolj j-.sno ob zamenjavi denarja, kjer je bilo nujno potrebno, da hrvatsko ljudstvo ta ukrep tudi p< steno razume ter ga upošteva. Neumorno so ljudske oblasti začele s tekmovanjem zboljšanja socialnega in gospodarskega nivoja. V prvih mesecih je bilo nujno potrebno, da se poseje čim več žitaric. Polja so bila opustošena, neobdelana. Manjkala je vprežna živina in gnojila. Z dosedaj nepoznanim elanom se je hrvatski narod vrgel v borbo za obnovo.
Sovjetska zveza in UNRRA sta dobavila traktorje, načrt setve je bil izveden stoodstotno. Kljub letošnji suši ni bilo zabeležiti lakote, zato ker je hrvatsko delovno ljudstvo pravilno in pravočasno izvedlo vse one ukrepe, ki so jih ljudske oblasti naložile. Brez dvoma je Hrvatska v go spodarsko boljšem položaju od marsikatere tujih držav, mnogo boljša od vaše cone A.
Gospodarski podvig hrvatskega kmeta
Tudi delo kmeta je postavljeno na drugo, pravičnejšo podlago. Prejšnja praksa o odkupu žitaric po količini pridelanega ž:-ta je odpravljena in zamenjana s prostorom, posejanim z žitaricami. To pomeni, da ima kmetovalec, ki je bil pridnejši in ki je z umnim in bolj vztrajnim delom več pridelal na svojem zemljišču, teinu primerne viške, s katerimi lahko prosto razpolaga. Za od dano žito prejme, razen normal nih nakaznic, še posebne nakaznice za nakup oblačilnih medmetov ter drugih reči.
Kakor drugod po Jugoslaviji
publiko Vietnam. V glavnem mestu province Tonking, Flanoi, je Liga za neodvisnost Indokinc formirala vlado, istočasno pa so je sestala tudi narodna skupščina, ki je izdelala dalekosežen politični in ekonomski program .trnove. Že prve dni po kapitulaciji japonskega imperia!:zrna je postalo jasno, da hočejo zapadne velesile avtomatično vzpostaviti staro »normalno« stanje v svojih kolonijah. Širom Indonezije in Indokinc so nastali »neredi« Francoska informacijska igcnci-ja AFP je skušala dolgo časa zmanjševati pomen anamitskega gibanja za svobodo.
Poskusi francoskih reakcionarnih krogov restavrirati kolonialni sistem v Indokini in zopet utrditi svojo oblast so prav tako kot v Indoneziji naleteli na odločen odpor domačinov. A7 mnogih krajih Indokinc je prišlo do ostrih bojev s francoskimi četami, predvsem s tujsko legijo. Vietnamci so vztrajno branili svojo zemljo pred pohlepom tujih imperialistov. Odločno stališče patriotov Vietnama in francoskih resnično demokratičnih sil s Komunistično partijo Francije na čelu, ki je vedno zagovarjala pravično rešitev francosko-vietnamskih odnosov in opozarjala na taktiko reakcionarnih elementov, ki so nasprotovali polni avtonomiji Vietnama, sti pripravili francosko vlado, da je stopila v pogajanja s predstavniki Vietnama.
6. marca 1946 je bil podpisan sporazum, v katerem priznava Francija Vietnam kot svobodne republiko v okviru Francoske unije. Toda reakcionarni krogi v
Franciji, ki jih podpirajo visoki uradniki v kolonijah, so že od vsega začetka sabotirali ustanovitev normalnih odnosov med Francijo in Vietnamom. Poedini francoski vojni komandanti so v poslednjem času skušali ceio nasilno razorožiti regularno vojsko vietnamske vlade. 20. decembra je prišlo do ostrih bojev, ki so se razširili zlasti v severnih krajih Indokinc.
Francoske oblasti skušajo zvaliti krivdo za poslednje dogodke v Hanoju na predstavnike Ljud-. ske republike Vietnam in opravičujejo svojo intervencijo z izgovorom, da je bilo treba vzpostaviti »red in mir v deželi«. Nobenega dvoma ni, da skušajo reakcionarne skupine v Franciji likvidirati mlado republiko Vietnam in restavrirati v Indokini kolonialni režim, ki je obstojal do te vojne in tako zagaramira-ti francoskim kapitalistom polno izkoriščanje investiranih kapitelov.
Kot poroča francoska agencija A(FP, je poslal predsednik vietnamske vlade Ho Chi Minh predsedniku francoske vlade Leonu Blumu tik pred sedanjimi dogodki v Indokini posebno poslanico. V njej poudarja, da želi Vietnam lojalno sodelovati s Francijo, toda pod pogojem, da ohrani popolno neodvisnost v sistemu Francoske unije. Kljub pripravljenosti Vietnama pričeti direktna pogajanja, pa je sedanja francoska vlada poslala v Indokino številna nova ojačenja. Bližnji dogodki bodo pokazal;, kako bo Blumova vlada rešila to pereče vprašanje. Borbe v Indokini pa se medtem nadaljujejo.
Iz Sovjetske zveze
Velik industrijski podvig
V Donbasu se dvigajo povsod nova industrijska središča. Na zemljevidu se je pojavi! pred kratkim Novošahtinsk. Pred par leti je bilo na tem kraju na zelo bogatem premogovnem področju, majhno rudarsko naselje. Sedaj so v Novošahtinsku zgradili udobne hiše, Dom kulture, gledališče, šole, rudarske klube in parke. Mesto se še naprej širi.
Ob bregovih severnega Donca je bilo zgrajeno veliko industrijsko središče, mesto Kamensk. V mestu so zgradili tovarne poljedelskih strojev in veliko električno centralo; razen tega grade tovarno prehrambene in lahke in dustrije.
Posebni vlaki za gradnjo železniških prog
Pri gradnji železniških prog v Sovjetski zvezi uporabljajo nove vlake, ki so jih konstruirali so-
—	--	~	^	..'''Klili' li'!'-'r'' I	i'' K
tako ima tudi Hrvatska več ali manj obljudene kraje, več ali manj racionalno obdelano zemljo. Iz pasivnih in preveč oblri-denih krajev so odšle večje Alpine kmetov v bogatejše pokrajine. Tern kmetom je bilo razdeljenih 107.046 jutrov zemlje. Po agrarni reformi je dobilo 60.035 družin 120.430 jutrov zemlje. Kmetom so bila dana tudi na razpolago dolgoročna posojila v znesku 508,850.000 Din. pod zelo ugodnimi pogoji.
Predhodno tekmovanje je imelo ta smoter, da jo dvignilo čim večjo proizvodnjo. Sedaj je ta velikopotezna akcija končana. Toda sedaj se postavlja druga faza, ki zahteva zboljšanje kakovosti. Pripravljen je načrt, ki se havi z racioniranjem kultur po vsej državi. V krajih, kot v Dalmaciji, kjer je rastla koruza, bodo posadili bombaž, tobak; povečali bodo nasade sončnic, oljne repice (pese), za kar pride v poštev v prvi vrsti Slavonija. Te spremembe bodo prinesle tudi kmetovalcem več koristi, saj je dokazano, da so industrijske ra-
vjetski inženirji. Ti vlaki so opremljeni s sistemom spremljevalcev z dvigali in aparati za varjenje, kar omogoča avtomatično in neovirano polaganje tračnic. Na vsakem vlaku je 20 delavcev, ki nadomeščajo 500 ljudi. Pri gradnji želežniške proge Odesa - Kišinjev so bila dela z uporabo teh vlakov končana v trikrat krajšem času. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Z£tSl£lVSki
o Culbertsonovem pamfletu
Znani sovjetski novinar Za-slavski zasmehuje v »Pravdi« sramotilni spis ameriškega brid-ge-mojstra Culbertsona v katerem ta prepoveduje vojno proti Sovjetski zvezi:
»Karte so prinesle slavo in bogastvo Culbcrtsonu. V svoji domovini je Culbertson upoštevan profesor bridgea. (Igra kart, ki jo ponajveč igrajo, huržuazni krogi). Izdaja »Svetovni časopis za bridge«. Po njegovih navodilih je 4000 inštruktorjev po vsem kapitalističnem svetu razširilo
stline bolj dobičkanosne. Mlada Jugoslavija je na potu žive industrializacije. Nič čudnega, če je glavna skrb naših ljudskih oblasti kako bi se prej kot mogoče osamosvojili od tuje pomoči. Dela se s polno paro in doseženi so že dobri uspehi. Z udarniškim delom, novimi iznajdbami in izboljšanjem strojev se je proizvodnja razveseljivo dvignila. Proizvodnja v N.R. Hrvatski je narastla v tekstilni industriji za 78%, pri premogu za 77%, pri usnjarski obrti 65% itd.
Procvlt tudi na industrijskem polju
V prehranjevalni stroki so se proizvajalni strošk znižali za 25%, v metalurgični za 10 do 25%, v gradben' za ■’ do 15% Zaradi tega so cene raznega gradiva padle za 20 do 30 od sto. V isti vrsti se je zboljšal tudi življenjski standard delovnega ljudstva ter je presegel predvojno stanje. Z velikim zadovoljstvom je bil sprejet zak tn o nacionalizaciji večjih industrij. Ljudstvo se zaveda tega pokreta, ki je usmerjen v široke plasti de-
Culbertsonov sistem«. Pred kratkim je izdal sramotilni spis s hrupnim naslovom: »Ali se moramo boriti proti Rusiji?« »Boriti se moramo!« odgovarja Cul-bertson. Zakaj? Zato - ali vam to ni jasno - ker so ZDA uporabile v igri atomsko bombo kot ailut, radi česar so lahko sigurne, da bodo zadale močan udarec, do-čim Sovjetska zveza ne bo uspela pri svojem podjetju. Zato, pravi Culbertson, ne smemo izgubljati časa, vreči moramo naše adute v igro«.
Culbertson sovraži Sovjetsko zvezo, razlog ima zato. Ne sovraži Sovjetske zveze, ker so boljševiki zaplenili veliko posestvo njegovih roditeljev. Culbertson bi jim to oprostil, kajti zaslužil je več denarja pri kartah, kakor bi mu mogli zaslužiti poljedelski delavci v caristični Rusiji. To česar Culbertson ne more oprostiti sovjetski državi je dejstvo, da tam ni svobode kartanja. Culbertson s strahom izjavlja, da bo tekom 10 let gospodarska moč Sovjetske zveze dosegla gospodarsko moč ZDA in da bo — v 15 letih — mnogo večja.
Ta »profesor« je v politiki navaden kvartač, ki igra z zazna-
movanimi kartami. Meče na mizo zaznamovano karto kadar govori o zavojevalnih načrtih Sovjetske zveze in kadar uporablja svoje oborožene sile kot strašilo. Politični kvartač z zaznamovanimi kartami je istočasno v skrbeh radi nekega dejstva — da ogromna večina Američanov ne želi vojne. Culbertsonov odkrit sramotilni spis kaže smrdljive izvore antisovjetske vojne propagande. Temni značaji iz kvar-topirnic in javnih hiš, kvartači, kockarji, ki igrajo z zaznamovanimi kartami in zvodniki, se prerivajo v prve vrste na politični pozornici. Zahtevajo, da bi jih opazili in spoštovali — iz razloga, ker vedo, da obstojajo podobne duše v politični igri nekaterih poklicnih politikov in generalov. Kaj pomeni zanje vojna? Zanje pomeni nabiranje kapitala in kariero.
Zadnje zasedanje Generalne skupščine OZN je razočaralo Culbertsona in njegove pristaše iz kvartopirnic. Obtožuje to zasedanje »moralnega defetizma«.
Svoboda kvartanja in svoboda političnih trikov — to je demokracija za različne gospode Cul-bertsone.
„ Zemljo tistemu, hi jo obdeluje to je temelj agrume reforme, hi jo je izglasovala Ljudsha sbupščina Hlbauije
Zakon o agrarni reformi, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Albanije, je eden izmed najvažnejših zakonov, ki bo osrečil albanskega kmeta ter ga bo gospodarsko dvignil iz okov, ki sp ga držale priklenjenega skozi stoletja.
Turški fevdalni sistem, ki so ga bivši albanski oblastniki skrbno negovali, je imel v Albaniji prav klasične oblike. Vse do pred prve svetovne vojne so bili razni begi in begiči (naši graščaki) absolutni gospodarji vse .zemlje, .•vojili so- si še vedno stare fevdalne pravice kot n. pr. pravico prve noči, nekako tlako itd. Po prvi svetovni vojni so si kmetjo-tlačani opomogli. Postali so svobodni. Vendar je bilo to le na videz. Lastnik zemlje je še vedno ostal v glavnem beg, ki je dajal zemljo v najem, ali pa jo obdeloval z dninarji za nesramno nizko plačo. Ako se je kdo takemu begu zameril, ga ta ni poklical na delo in mu ni dal zemlje v najem in tako je bil prisiljen priti ponižno k begu in ga prositi odpuščanja ali pa se izseliti iz kraja Prejšnji protiljudski režimi so seveda podpirali te vaške kapitaliste, ker so jim bili ti najmočnejša opora. Kakšne so bile v teli razmerah volitve, si lahko mislimo. Vsa ta beda in brez pravnost je nešteto Albancev pognala v svet. In tako danes nimaš na svetu dežele, kjer bi ne našel Albanca.
^ : : ■
lovnega ljudstva. Naroa se zaveda, da čim več bo usivarn, tem močnejša bo država, tem boljši bodo življenjski pogoji za deiov nega človeka. Veliki dobički ne bodo več koristili par stotinam kapitalistov, temveč bodo šli v roke države, ki gradi nova mesta, ceste itd. Posebno veliko pažnjo polaga ljudska republika izgradnji cest. Vsem so predobro znane hrvatske ceste, ki so bile v zelo slabem stanu. Več važnih cest je v gradnji. Dokončana je betonirana cesta Zagreb - Varaždin (100 km). V delu je avtomobilska cesta Zagreb - Beograd, dalje betonirana cesta na morje in proti Mariboru. Ob prekrasni morski obali se gradi turistična asfaltirana cesta, ki bo veliko pripomogla, da se bo tujski promet še bolj dvignil. Vsa flrvat-ska jc pravo mravljišče, vse dela in gradi za boljšo bodočnost velike Jugoslavije. Sadove tega dela pa ne bodo uživali samo bodoči rodovi, marveč že mi sami. Tako je rekel naš ljubljeni maršal Tito, v katerega imamo vsi neomajano zaupanje.
Kmetje so živeli silno bedno. Ovčji sir in koruzni kruh sta jim vsakdanja hrana. Če je prišla na mizo pečena jagnjetina, je bil v hiši velik praznik. Popolnoma razumljivo je, da se stari režimi ni so brigali za kulturni razvoj ljud stva. Tako je bila nepismenost na kmetih ogromna. Žene, ki so po makedonskih zakonih bile še posebno zapostavljene, sploh niso hodile v šolo. Na drugi strani pa so si begi zidali v Tirani krasne vile in pošiljali svoje otroke v inozemstvo.
Zakon o agrarni reformi, katerega so začeli izvajati 29. avgusta 1945, je razgalil vso krivico, ki se je godila albanskemu kmetu, a jo je istočasno tudi enkrat za večno odpravil.
Izvajanje zakona o agrarni reformi pa je naletelo na ogromne težave. Pravih katastrskih knjig in zemljiških map ni bilo, ali pa so bue silno pomanjkljive. Primanjkovalo je geometrov in spo sobnega tehničnega osebja. Vpl v begov je bil še vedno velik in tako so se ljudje po nekaterih krajih b ui sprejemati zemljo. Begi so grozili s preobratom in zunanjo intervencijo ter najrazličnejšimi drugimi lažmi. Pri tem pa j m je pomagala vsa domača n tuja reakcija, V severnih predelih je vodila to propagando stara icakcionarno usmerjena katoliška duhovščina, ki je bila več .bi manj tudi sama prizadeta. Na jugu pa so grški monarhofašisti pod okriljem angleških čet s stalnimi obmejnimi incidenti poizkušali ustrašiti mlado albansko ljudsko oblast. Toda ljudstvo, vodeno po svoji Komunistični partiji in demokratski fronti, je vztrajalo pri svojem. Manjkajo re geometre jim je dala na razpolago Jugoslavija, organizacije ljudske fronte pa so razgalile vso lažnivost reakcionarne propagande. Največji doprinos pa so dali organizirani agrarni interesentje sami.
Od celotne površine Albanije odpade na obdelovalno zemljo približno 23°/o, na gozdove 360'’i>, na pašnike 30'Vo hi na neobdelo-valno zemljo zemljo 11°.o. Kljub mali površini obdelovalne žrmlje pa se skoraj 70#/o Albancev peča s poljedelstvom. Okoli 22'Vo z živinorejo in le 80/ii odpade na druge poklice.
Gpri omenjenih 23°'o obdelovalne zemlje računajoč, površino Albanije, je bilo pred izvedbo agrarne reforme razdeljeno tako, da je 165 veleposestnikov pose dovalo 213.(X)0 ha, kar jc 64° <■ vse obdelovalne zemlje v Albaniji. Približno isto je bilo stanje pa-
Fašizem ni samo slučajen politični pojav, fa~ šizem je tendenca, ki se vedno znova poraja iz reakcionarnih virov sedanje družbe. EDVARD KARDELJ
šnikov in gozdov ter velikih oljčnih nasadov.
Z izvedbo agrarne reforme je dobilo svojo zemljo 43.000 diu-žin s približno 200.000 ljudmi. To pomeni, da je skoraj 25°/o A! bancev postalo sam svoj gospodar, zahvaljujoč zakonu o agrar p.; reformi. Povprečno je dobila vsaka družina s 5—6 člani 5 ha obdelovalne zemlje. Poleg te zemlje pa so bili razdeljeni še travniki ter nekaj stotisoč olj kini a dreves.
Ako ob pogledu na gornje številke pomislimo še, da je albanski kmet prvič v svoji zgodovini poslal res svoboden gospodar na svoji zemlji, potem nam bo popolnoma razumljivo,' da je b ! 17. november 1946 v Albaniji splošni narodni praznik. Desett'-soči novih kmetov so ta dan na veličastnih zborovanjih vzklikali svoji ljudski oblasti, svoji Partiji ter svojemu voditelju in učitelju neneralnemu polkovniku Envcr Hodži.
♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Goriško ljudstvo za albanske poplavljence
Od B. do 13. januarja — teden za pomač albanskim poplavljencem
Vsemu našemu goriškemu ljudstvu je znano, da je hrabri albanski narod preteklo jesen zadela huda poplava, ki je napravila ogromno škodo in je ostalo na tisoče družin brez strehe. Narodi ljudske republike Jugoslavije so priskočili albanskemu narodu na pomoč. 28. p. m. so izročili zastopniku albanske vlade v Beogradu nakazilo v znesku 51 milijonov 458941 lir. V Gorici se je osnoval odbor za pomoč albanskim poplavljencem, ki je napovedal teden za zbiranje prostovoljnih prispevkov na Goriškem. Trajal bo od 6. do 13. januarja. Odbor se je osnoval na pobudo ljudskih organizacij. Zaenkrat pa že beležimo prve prispevke: Mesto Gorica 9.110 lir, železničarji v Gorici 1835 lir, delavci in nameščenci avtobusnega podjetja „Ribi“ 1.030 lir. delavci katoliške tiskarne 1666 lir, komenski okraj 1200 lir, Brda 2085 lir, Kobarid 10642 lir. Do sedaj, je bilo nabrano na Goriškem skupno 28.155 lir.
Goriško ljudstvo, ki je v nenehni borbi za svojo narodno svobodo in priključitev k FLRJ spremljalo junaško borbo albanskega ljudstva do svoje osamosvojitve, bo brez dvoma v naslednjem tednu v še večji meri priskočilo na pomoč težko prizadetemu albanskemu narodu.
Prispevajte po svojih močeh, da olajšate bedo junaškega albanskega ljudstva!
Glas iz mesta in z dežele
Kanal
Za našega dijaka
Za to prekoristno ustanovo se je v našem okraju nabralo v zadnjem času „za našega dijaka" 22.000 lir. Od teh je darovala samo tovarna Anhovo 18.000 lir. Lepo število prosvetnih društev je z velikim razumevanjem priskočilo na pomoč. Med temi naj omenimo: prosv. društvo v Ligu, ki je darovalo 500 lir, „Soča‘‘ iz našega trga 200 lir, prosv. društvo „Martin“ iz Kozaršča 500 lir. Vas Ročinj je dala v raznem živežu za 10.000 lir vrednosti, vasi Morsko, Doblar, Melinki, Či-ginj, Kozaršče in Log v živežu in raznem blagu čez 57.000 lir.
Ženske organizacije iz Srednjega so darovale 615 lir, iz Do-blarja 382 lir, iz Ajbe 100 lir, iz Morskega 130 lir, iz Doline 52 lir, iz Gorenjevasi 452 lir, iz Za-potoka 70 lir in iz Potravnega 102 liri.
ČITAJTE IN ŠIRITE „SOŠKI TEDNIK"
Kobarid
Za albanske poplavljence
Za žrtve silne poplave v Albaniji je darovala Okrajna komisija 6142 lir prosvetni delavci 1750 lir, prosvetni delavci 1750 lir, vas Idrsko 2000 lir in vas Ladra 750 lir.
Večji del dopisov bomo prinesli prihodnjič.
Nova navodilo glede omejitve dobave električnega toka
Selveg javlja: Po ukazu ZVU bo prekinitev dobave električnega toka v Goriški pokrajini, Tržiču in Ronkah ter v coni B bivše Goriške, Tržaške pokrajine od petka 3. januarja 1947 dalje naslednja:
a)	za veliko uporabo v direktni zvezi s Selveg-om bo prekinitev ob ponedeljkih od 7.30 do 17 ure.
b)	za vsako ostalo uporabo bo prekinitev vse dneve, vključno ob nedeljah m praznikih od 12.30 do 16.30 ure.
*	Orožniki, ki so se vračali s ponesrečene kazenske ekspedicije proti grškim partizanom, so napadli vas Stefanino, kjer je 95°/c prebivalcev glasovalo za republiko. Orožniki so se maščevali nad ženami in dekleti. Ubili so jih pet, devet pa težko ranili. Orožnike, ki nočejo požigati partizanskih hiš, pripeljejo v Atene z okovi na rokah.
*	Škodove tovarne so izdelale prvo lokomotivo za ekspresne vlake. Njena naj večja hitrost je 120 km na uro.
*	Reuter poroča: 19 obtoženih paznikov taborišča smrti v Dachauu je bilu obsojenih na zaporne kazni od 23 mesecev do 2 let. Sramotno!
*	Okrožno ljudsko sodišče v Osijeku je obsodilo bivše voditelje osiješke tovarne volnenih izdelkov »Klein«, ki so obtoženi, da so s svojim protiljudskim delovanjem in ropanjem prizadejali podjetju v nekaj več kot letu dni materialno škodo okrog dva milijona dinarjev, na večletno ječo.
*	Talinski pastor Ferdinand
Urgenson je izjavil dopisniku Tassa:	» Luteranska cerkev
Estonske SSR je slovesno praznovala Božič v hramu Sv. Jovana. Ta cerkev je bila med vojno poškodovana, sedaj pa je obnovljena. Slični slovesni obredi so se vršili tudi v vseh drugih luteranskih cerkvah. Sovjetska obla-stva so nam omogočila »da smo lahko opravili vse verske obrede«.
*	Radi velikih naplavin ledu je plovba po Donavi v Romuniji nemogoča.
*	Na temelju sporazuma ameriškega in italijanskega ministrstva za finance je zmanjšana vrednost lire v odnosu do dolarja. Novi tečaj lire je 1 dolar za 400 lir, medtem, ko je bil prejšnji tečaj 1 dolar za 225 lir.
*	V Firencah, Neaplju in Banju so bile te dni velike demonstracije zaradi draginje.
*	Pogajanja o spojitvi z reakcionarno organizacijo »Fronte ueirUomo qualunque« so povzročila v zadnjem času razkol v italijanski liberalni stranki. Voditelj liberalne skupine Selvaggi je izjavil, da je liberalna stranka pripravljena sodelovati s qualunquisti, nakar je voditelj qualun-quistov Giannini izjavil, da bo njegova stranka nudila liberalcem vso možno pomoč. Njegova stranka se bo imenovala od slej »liberalno - demokratska fronta uomo qualunque.«
Sprememba tarife
za užitninski davek
Mestno županstvo v Gorici obvešča, da bo s 1. januarjem 1947. spremenjena tarifa za užitninski davek, v smislu predpisov, ki jih je zavezniška vojaška uprava izdala s splošnim ukazom št. 36. Tarifa bo spremenjena za predmete, ki so obdavčen; po vrednosti, in sicer na poellagl novih srednjih cen, ki so jih clo-ločili pristojni uraeli (Sepra!, trgovska zbornica in podkomisija za cene) in potrdilo Okrožno predsedstvo.
V primeri z letom 1946 bo užitninski davek povišan zlasti za meso, sir, slanino in mast, sveže maslo, sladkarije, kuretino in kunčevino ter dišave.
Povišek davka zadene tudi blago, ki bo 1. januarja 1947 zjutraj v zalogi. Zato so trgovci dolžni, da to blago naznanijo ra mestnem užitninskem uradu. Pri tem uradu si lahko tudi ogledajo novo užitninsko tarifo.
*	Kakor poroča agencija France Presse je italijanska komisija za ugotavljanje vojnih zločincev sklenila, izročiti vojaškim oblastem sledeče vojne zločince: generala Birzio - Birollia, vojaškega guvernerja v Črni gori za časa italijanske okupacije, generala Gastona Gambara bivšega komandanta XI. armijskega korpusa, .generala Renata Coturia, bivšega komandanta V. armijskega korpusa, Francesca Giun-tia, bivšega guvernerja Dalmacije za časa italijanske okupacije in Emilia Graziolija, bivšega visokega komisarja v Ljubljani za časa italijanske okupacije.
*	Pred ameriškim vojaškim sodiščem v Nuernbergu se je pričela razprava proti bivšemu namestniku nemškega letalstva, feldmaršala Milchu. Odgovoren je za deportiranje nemških delavcev na prisilno delo, zaradi pobijanja in slabega ravnanja z ujetniki, posebno za obešanje in nečloveške eksperimente v koncentracijskih taboriščih.
* Kakor poročajo iz Batavije se boji nadaljujejo na Sumatri. Holandske čete se borijo na Javi proti Indonezijcem na področju Batavije in Baudunga. Boji so se pričeli tudi na otoku Borneo in na otoku Bali. Na otoku Celcbes vodijo holandske čete operacije, ki so zelo obsežne.
*	Ministrstvo za notranje zadeve LR Bosne in Hercegovine je s svojim odlokom z dne 20. decembra p. 1. odpustilo nadalnje prestajanje kazni 482 kaznjencem, ki so bili kot pripadniki kvizlinških oboroženih formacij obsojeni po zakonu o kaznivih dejanjih proti ljudstvu in državi, ki pa so s svojim obnašanjem v kazenskih poboljševalnih zavodih dobili pravico na pogojni odpust.
*	Iz Stockholma je odplula bolgarska ladja »Redina« s tovorom 60 ton — po večini obleke in obutve — ki jih pošilja Švedska kot pomoč Jugoslaviji. Z isto ladjo je namenjeno tudi 32 ton daril za Albanijo. Te dni so odposlali iz Švedske fudi 32 ton zdravi! ,n zdravniških in strumentov. Pripravlja se nova pošiljka, ki bo znašala 150 ton za Jugoslavijo
*	V podrinskem okrožju je 280 zadrug, od katerih je 193 nabavno - potrošnih. Poleg tega je 5 okrajnih zadrug. Skoro vsaka vas v. okrožju ima zadrugo. V zadrugah je včlanjenih 90°/o domačinov.
DROBNE NOVICE
*	Ob priliki proslave rojstnega dne generalisima Stalina so se vršile po vsej Jugoslaviji slavnostne proslave in akademije.
*	V Beogradu se je vršila svečana komemoracija o priliki petletnice herojske smrti narodnih prvoboriteljev Vukice Mitrovič-Sunje, Djure Strugarja, Miloša Matijeviča in Davida Bajiča. Svečane komemoracije s ) ?e udeležili najvidnejši predstavniki naših ljudskih oblasti. Po enominutnem molku so počastili spomin padlih prvoboriteljev. Zbor beograjskega radia je nato zapel posmrtno koračnico »Kot žrtve ste padli«.
*	Delegacija britanskega sindikata mehanikov se je vrnila v London po daljšem potovanju po Sovjetski zvezi. V treh tednih so predstavniki britanskih mehanikov napravili 8000 milj in obiskali številne sovjetske tovarne. Delegati so poudarili, da so vodili s svojimi sovjetskimi tovariši ze'o iskrene razgovore o smdikalmh in drugih vprašanjih.
*	V Istri je v teku agrarna reforma pod geslom »Zemljo iistemu, ki jo obdeluje«. Koloni sc zbirajo na množičnih zborovanjih in razpravljajo o agrarni reformi. Na raznih skupščinah so odposlanci sklenili, da mora priti zemlja v roke tistemu, ki jo obdeluje.
*	Dne 22. p. m. je prva proletarska brigada proslavila svojo peto obletnico obstoja. Prva proletarska brigada je bila prva brigada Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije in je eni ./-med najboljših brigad. Leta 1941 ji je maršal Tito v imenu KP Jugoslavije poklonil zastavo, pod katero se je borila in zmagala.
*	V vzhodni Bosni je .silo otvorjeno veliko število analfa-betskih tečajev. Prebivalstvo jih pridno obiskuje.
*	Monarha - fašistične oblasti so zaprle študentski dom v Solu nu in vrgle na cesto 6!) siromašnih študentov, od katerih je bilo večje število aretiranih.
*	Znani angleški fašist Moslev, ki izdaja »Mosley Publication Limited« je vložil tožbo proti predstavnikom nacionalnega Tradc Uniona delavcev grafične in papirne industrije, ker je ta Trade Union odklonil izvršitev fašističnih naročil. — Pod solncem ni rič nemogočega, v Angliji pa 'e tem man j!
*	Britanski parlament je pozval Prezidij Vrhovnega sovje‘a ZSSR, naj pošlje delegacijo na obisk v Vel. Britanijo. Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je poziv sprejel ter se pričakuje, da bo delegacija sovjetskih ljudskih poslancev dospela v Vel. Britanijo koncem februarja 1947.
*	Turške oblasti so zatrle večje število demokratskih listov. Večje število študentov, kakor tudi druge osebe so pod stalnim nadzorstvom.
*	Prebivalstvo Titovega Velesa je priredilo topel sprejem delegatom makedonske emigracije v Kanadi in Ameriki.
TRIG
A. V
Pozdravljen Triglav, častitljivi očak, mogočni prvak Julijcev, ki si danes v svoje svobodno okrilje objel še goriške vrhove, kipe-
glav« — pa že ugovarjajo: »Mal: Triglav je le pleče, a ne vrh«. — Pustimo- znanstvenike, a pojdimo zaje s pesnik: in borci, kajti za
prav za prav ustanovili že 1. 1872 »Triglavsk’ prijatelji«, ki so imeli svoj »Tiiglavski dom« nad Volem p olj cm, a so se razšli. Leta
če k tvojemu vzvišenemu prestolu, ki so budne predstraže pri vhodu v tvoje kraljestvo. Man-grt, Kanin, Matajur, Krn, Bogatin, Porezen, tolminski in trnovski vrhovi, vsi-po vrsti so se razmahnili pred tvojim dostojanstvom in nepremično zrejo v tvo je jasno vladarsko obličje. In mi, kakor da bi nas iz verig odklenili, romamo sproščeni po Soški dolini, po Trenti, globoko v tvoje osrčje, da se po dolgih letih poklonimo tvojemu veličanstvu in krepčamo ob tvojih studencih ter da nas tvoje vile zazibajo v prelestne triglavske sanje.
Pozdravljen — svobodni Ir. glav!
* * •
Naravoslovci, zemljepisci, znan stveniki, trigiavologi se še danes sprašujejo in ugibajo: od kdaj m odkod ime Triglav? Ali je staro slovansko božanstvo, bajes min bitje, veliki troglavi bog Triglav, gospodar groma in neba? Ali pa ima res tri glave — tri vrhove? Je Veliki Triglav, je Mali Tri glav, a kje je Srednji? la se po glabljajo v čudovito slovansko bajeslovje, v duhove, pripovedke, pesmi, dalje zemljepisci v gorske oblike, v gorsko stvarstvo in trdijo, da se z bohinjske strani vidijo tri glave. V Bohinju odkrijejo staroslovanske grobove, starine, torej še iz staroslovanske, poganske dobe. Triglav bog? Pa zanikajo drugi češ: narod gleda drugače, svobodneje, s fantazijo, pastirji, 'ovci, drvarji to vidijo »ko sonce proti poldnevu zasije Triglavske teme, zariše zadnja senca obliko treh
nas je t nglav simbol moči, simbol oblasti, vladarstva, simbol svobode'
»Oh sili, borbi ir viharji pa trdno kakor Triglav stoj, in kmalu o rumeni zarji napočil tudi dan bo tvoj!
(Franc Levec, iz 1, 1866.)
* * *
Ime Triglav se omenja že v starih listinah, ne moremo pa še točno ugotoviti vseh prvih zmago valcev Triglavskega vrha. Imenuje se leto 1877, ko je naravoslovce Balthasar Hacqoet iz Ljubljane poskusil s pomočjo domačinov doseči vrh, prišel je samo do Kredarice Leta 1875 je poskusil srečo pesnik Valentin Vodnik, vnet goroborec in ljubitelj gora, ali se je z vso družbo vrnil. Leta 1805 pa je naš veleturist Va lentin Stanič kol prvi Goričan z domačim spremljevalci prišel na vrh. Prvi ljudje, ki so dosegli Kredar co in morda tudi vrh sam, so b',:. gotovo lovci, pastirji, torej domačini. Iskani viri ne povedo mnogo, ali moramo verjeti, da so naš; Bohinjci in Tren-tarji gledali kot prvi Triglav v lice in so se skoz meglo in viharje povzpel' k njegovemu soncu — pred vsemi naravoslovci, razumniki, profesorji. Naš domači človek, pastir, lovec, čeprav nezapisan ali imenovan, je priboril lovorike pivih triglavskih zmag. • • •
Prihaja doba hribolastva in organiziranega planinstva. Prvo slovensko planinsko društvo so
1874 je že nemško planinsko društvo zabiha prve kline, prve rane v sreč Triglava ter pozneje postavilo svoje postojanke. Toda 1 1893 j e Slovensko planinsko društvo pianilo v Triglavsko pogorje. Lela 1896 je že stala »Tri ,‘Pavška koča« na Kredarici n pozneje Aljažev stolp prav na ■ ihu, ki jt prekrižal nemške načrte. Slov. plan. društvo se je raz-evitalo v polnem razmahu. Očk i Triglav je začudeno gledal krog sebe, kako ga vrtajo, klesajo uravnavajo njegova rebra v steze, kako mu v živo zabijajo kli ne, kako mu skrunijo svetišča in njegovo suverenost ter mu jemljejo toliko njegovih čudes. Zagrmel je včasih in zarjul po svojih plazov h, da so se človeške bajte zrušile in so se steze utrgale. A človek je le silil vanj. Danes je Trig’ -v prepleskan z markacijami 'n znamenji ter prebo den s klini m žicami. Ponosne stavbe: »Triglavski dom na Kredarici«, »A ježev dom v Vratni«, »Aleksandv v dom«, »Strničevj koča«, »Vodnikova koča«, »Koča na Roliču-' zpiičujejo slovensko posest v Triglavskem pogorju.
Mnogi so njegovi častilci. J >že Abram, Klement Jug, Franc Se'-ničar, so n‘im Goričanom na i-svetlejša imene, ki so jih klesali kot sporni,., ke plošče v triglavskih stenah, predvsem nam je pok. msgr. Franc Setničar, kot triglavski samohodec edinstveni vzor planinca, ki je zabele!'' preko sto vzponov na Triguv (postavil si je nalogo, da je prc magai Triglav vsak mesec v letu).
Slovenski vodniki iz Trent : Komac in TA barji so spremila!; v triglavske višave vse prve ge ncracije slo mnskih in tujih planincev. Le nriavimo se pri cc kvici v Trent' kjer nas pozdrav; Anton Tržbhi - Špik, še edini p.'eostali, ki nem bo pripovedoval lovske .n planinske zgodbe s Triglava.
Naše pesmi, bajke, pravljice nosijo sloves Triglava v daljni svet. Zgovorno in nazorno nar/, ga rišejo fotoslike, nam ga pred-našajo Triglavski nemi filmi. »V kraljestvu Zlatoroga«, »Triglav ske strmine«, »Triglav po.dmi«, »Triglavski smuk«, a kolik -■ j c št. neizčrpanih zakladov?
Stojimo vrh Triglava, po.l na mi v Trenti je bliskalo in grmelo, divja nevihta se je pod:lt v steno, v električni napetosti smo zadrževali sapo, iz palice so .švigali »Elijevi ognji«, lasje so se ježili iskre so pokale... Trigiav-bog? Zdajci se pojavi nebesna prikazen: kolobar - glorijo:;- in v njej ožarjeni Triglav v veličastnem sijaju. Triglav - bog!
Pozdravljen Triglav - zmagovalec! Tvoja stena je veličasten slovenski prestol, ki ga ne razmaknejo nobene sile. Iz tega prestola zapovej goriškim vrhovom. Tvojim služabnikom, da te čuvajo v tvojih nepremakljivih mejah za nove slovenske neskončne veke.
O, Triglav moj dom, Kako si krasàn ...
Kotiček za telesno vzgojo
Tekma za jugoslovansko prvenstvo
v Trstu
Na tržaškem stadionu sta se pomerili za jugoslovansko nogometno prvenstvo moštvi Ljubitelji „Ponziane“ in „14. oktober" iz Niša. Čeravno so Lj. „Ponziane“ visoko zmagali nad gosti, vendar je splošen potek‘igre pokazal, da so gostje lepo in'povezano igrali ter da je bil visokega poraza v veliki meri kriv nadomestni vratar in utrujenost, ki so jo kazali gostje iz Srbije.
Gostje so v prvem polčasu takoj od začetka lepo zaigrali, toda kmalu nato so popustili. V premoč so prišli Lj. „Ponziane“ ter zabili dva gola. Drugi polčas je videl
še boljšo in ostrejšo igro moštva „14. oktober", toda kljub vsemu prizadevanju so dosegli le časten gol. Tržaško moštvo je prijelo kaj kmalu vajeti igre v svoje roke ter zabilo še nadalje tri gole. Splošno mnenje je bilo, da je neizkušeni rezervni vratar gostov kriv vsaj treh golov.
Igralo se je na opolznem in težkem terenu. Gledalcev je bilo okrog 4000 Sodil je zadovoljivo tov. Petrič iz Reke.
VoacnI red
Odhod in prihod vlakov na glavni želBznišhi postaji v Gorici
Odhod v 'Trst ob 2 uri 46 minut po- polnoči, nato ob 6. uri 17 minut zjutraj, ob 8. uri in pol — ob 2. uri 2 mimiti popoldne, ob 5. ur: 5 minut, ob 6. uri 9 minut zvečer, ob 10. uri 21 minut pred polnočjo.
Prihod iz Trsta ob 1 uri 6 minut po polnoči, nato ob 6. uri 33 minut zjutraj, ob 7. uri 50 minut, ob 8. uri 25 minut — ob 1 uri 11 minut popoldne, ob 3 uri 12 minut, ob 6. uri 25 rpinut zvečer, ob
9.	uri 27 minut.
5*	*	*
Odhod v Videm ob 1 uri 8 minut po polnoči, ob 6. uri 38 minut zjutraj, ob 8. uri 26 minut — ob 1 uri 16 minut popoldne, ob 6. uri in pol zvečer, ob 9. uri 32 minut
Prihod iz Vidma ob 2 uri 44 minut po polnoči, ob 6. uri 5 mi nut zjutraj, ob 7. uri 19 minut -ob 1 uri 55 minut popoldne, oli 6. uri 4 minute zvečer, ob 10 uri 18 minut pred polnočjo.
Odhod v Ajdovščino ob 1. ur’ 20 minut zjutraj, ob 5. uri in pol zvečer.
Prihod iz Ajdovščine ob 6. uri 37 minut zjutraj, ob 6. url 55 minut zvečer.
Avtobusno podjetje M. Ferlani
Odhod iz Gorice (Travnik) ob 13. uri (preko Komna).
Prihod v Trst ob 14. uri 55 minut.
Odhod iz,Gorice (Travnik) ob
10.	uri (preko Štanjela).
Prihod v Trst (ulica F. Severo)
ob 18. uri 20 minut.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava; Gorica, Korzo Roosevelt, 33/11. — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: .Primorski dnevnik*
AVTOBUSNI PROMET
Avtobusno podjetje F. RIBI & Comp.
GORICA - TOLMIN IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 15.— url, prihod v Tolmin ob 16.30; odhod iz Tolmina ob 6,— url, prihod v Gorici ob 7.30 zjutraj.
GORICA - ŠMARTNO - DOBROVO IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 12.30 url, prihod v Šmartno ob 14.30; odhod Iz Šmartnega ob 14.—, prihod v Gorico ob 15.— ; odhod iz Gorice ob 17.—, prihod v Dobrovo ob 18.25; odhod iz Dobrovcga ob 6.30, prihod v Gorico ob 7.50.
GORICA - TRST IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 7.30 in 13.30, prihod v Trst ob 8.55 in 14.30; odhod iz Trsta ob 13,— in 18.30 url, prihod v Gorico ob 14.20 in 19.50 url.
GORICA - VIDEM IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 7.—, 12.15 in 12.45.
Odhod iz Vidma ob 8.30, 13.25 in 18. .
GORICA - GRADIŠKA IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 13. , 17.— in 18.30.
Odhod iz Gradiške ob 7.30, 7.40 in 14.05.
GORICA - PALMANOVA IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 14.—, uri; odhod iz Palmanove ob 6.30 uri.
GORICA - FIUMICELLO - GRADEŽ IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 14.— uri; odhod Iz Gradeža ob 6.30 url.
GORICA - TRŽIČ IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 6.45 (samo za delavce), ob 12.15 in 13.— uri;
Odhod iz Tržiča ob 8.—, 13.30 in 17.25 (samo za delavce).
GORICA - KRMIN IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 12.45 in 16.— ; odhod iz Krmina ob 9.16 in 13.58.
GORICA - BOLOGNA IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 6.— (ob torkih in petkih).
Odhod iz Bologne ob 8.30 (ob sredah in sobotah).
GORICA - MILAN IN NAZAJ
Odhod Iz Gorice ob 6.— uri (ob tetrtkih in nedeljah), odhod iz Milana ob 7,— (ob torkih in sobotah.
GORICA - RIM IN NAZAJ
Odhod iz Gorice ob 6.— (ob sredah).
Odhod iz Kima ob 8,— nri (ob sobotah).
Avtobusno podjetje Olanesinl:
PROGA TRST - GORICA - BOVEC
Odhod iz Trsta (iz postaje avtobusov) proti Bovcu ob 7.—.
Prihod v G >rico (via Donizctti) ob 7.45.
Prihod v Bovec ob 9.55.
Odhod iz Bovca proti Trstu ob 14.— uri.
Prihod v borico (Zlati jelen) ob 16.
Prihod v Trst ob 17,— uri.
BOVEC - GORICA
Odhod iz Bovca ob 6,— uri, prihod v Gofico oh 9.1 .
Odhod Iz Gorice (pri Zlatem jelenu) ob 16.05, pnhod v Bovec ob 19.—.
GORICA - SV. LUCIJA OB SOČI
Odhod iz Gorice (pri Zlatem jelenu) ob 6.— in 12.45.
Prihod v Sv. Lucijo ob 7.10 in 13.55.
Odhod Iz Sv. Lucije ob 7.30 in 15 — url.
Prihod v Gorico * b 8.40 in 16.10.
(Avtobusi ne vozijo ob nedeljoti).