Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., ee se tiska lkrat, 12 ,, „ » ,. 2 „ 15 i» u D n 3 „ Pri večkratnem tiskanji se ■jena primerno zmanjša.
Rokop I s i
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski ceBti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi zaslomsKi narod.
Po pošti prejeman velja i
Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani na dom pošiljati velja GO kr. več na leto.
VredniStvo na Dunajski cesti štev. 15 v Medijatovi hiši.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.

Obrtnijstvo pa državni zbor.
ii.
Glavno prizadevanje liberalne stranke je merilo na to, da bi bila v roke dobila vse odločilne kroge in z njibovo pomočjo za vselej vtrdila svoje gospodstvo. Eden najvažnejš h faktorjev v političnem življenji je pa ravno obrtnijstvo. Tudi to je toraj hotela vravnati po svoji misli in volji, ter je menila, da bode najboljše vstregla svojim namenom, ako obrtnijstvo osnuje po čisto liberalnem kopitu, ter po vsej moči podpira obrtnijsko svobodo. H tem je hotela svojim najzvestejšim zaveznikom, kapitalistom ali prav za prav judom v roke spraviti vse obrtnijstvo, in je žalibog to tudi v polni meri dosegla. Ljudje, ki se obrtnijstva nikdar niso učili, pa so imeli denar, so se lotili raznoterih obrtnijskih podvzttij in so poštenim obrtnikom , pa tudi ljudstvu sploh na škodo na debelo izdelovali in drago prodajali naj slabše rtči. Pravim obrtnikom, ki niso imeli denarjev, da bi se bili z njimi poskusili in so od svojih rok izdelkov proti živeli, ni ostalo druzega, kakor obrtnijstvo ali popustiti, ali pa kot navadni delavci stopiti v Blužbo teb judovskih pijavk, ki so jim pa plačevali po lastni volji, ter jim za pošteno delo dajali le toliko, da bo komaj in komaj prav revno preživeli sebe in svojo družino. Ker je pri nas največ judov, zato je svobodna obrtuija pri nas naj bolj cvetela, pa tudi naj prej pokazala svoje slabe nasledke. Toda ni bilo treba dolgo čakati, in pokazale so Be te nevzgode tudi po drugih deželah, ki bo po našem zgledu podpirale obrtnijsko Bvobodo, in povzročile povsod
glasni krik po pomoči zoper to svobodo. Na Nemškem osnovala so Be povsod posebna društva v varstvo rokodelstva, ktera odločno zahtevajo premembo obrtnijskih postav, ter so nedavno mogočnemu kanclerju knezu Bismarku poslala posebno pismo, v kterem ga prosijo pomoči za obrtnijstvo. Obrtmjska svoboda, pravijo v tem pismu, ni nič vredna. Ako vsa korist liberalne države obstoji le v tem, da je ljudstvo čedalje bolj siromaško in divje, in ako vsa modrost, ki liberalne države vodi, meri le na to, da se srednji stan čisto uniči in da močnejši gospospodarji zlorabijo slabejše in bodemo imeli ktnalo samo bogatine in siromake, potem zavržemo tak napredek, pri kterem moč in rodoljubje v tej meri gine, ko meščanstvo v gmotnem in nravneu, oziru peša. Kdo pa hoče braniti domovino, pravijo nadalje, ako meščanstvo obnemoglo leži na tleh in obrtniki čedalje bolj zgubljajo upanje na boljše čase ter pot gladijo sovražnikom pravega reda?.. Nove liberalne postave bo uničile samostojno in prosto delavnost. Po njih je sicer delo postalo svobodno, pa delavci so postali sužnji in dninarji, in rokodelstvo nima več zlatih tal, kakor stari pregovor trdi. Z rokodelstvom bo prišli pa kmetje in delavci v oblast kapitalistov, ki zaslužka za storjeno delo ne cenijo po njegovi pravi vrednosti, ampak po vspehu avojih špekulacij. Nemški rokodelci pričakujejo, da se bode njih žalostni stan zboljšal in da bodo rokodelci zopet svobodni gospodarji svojih izdelkov, ako se osnujejo obligatorične zadruge s stanovskimi pravicami in dolžnostmi, in se rokodelstvo loči od velike ali tovarnske obrt-nije. Konečno priporočajo te-le reči: 1. Roko-
v
Sest vprašanj o posvetovanji nedelj in praznikov.
Spisal
P. E. II. O. S. B.
II.
(Dalje.)
Kdor koli torej brez pravega povoda ali dovoljenja dušne gosposke v nedeljo ali praznik kako hlapčevsko delo opravlja, ta se pregreši in se močno pregreši, ako morda le malo časa trajajoče delo tega ne spremeni v majhen greh. Koliko časa sploh Be sme v nedeljo ali praznik delati, ne da se s tem človek proti tretjej zapovedi pregreši, težko je razsoditi. Nekateri duhovni učeniki mislijo, da je delo več ko jedno uro trajajoče včlik greh. Večina učenih mož pa, da po delu, več ko dve uri trajajočem, se človek hudo pregreši, ker dve uri, to je že precej včlik del jednega dnčva. Mnogo upliva ima tudi to, kakšno je delo bilo; se je li javno ali skrivno opravljalo, ali je b lo pohujšljivo ali ne, ali se je tiho ali z ropotom Btorilo, je li kakoprostiven povod, ki bi greh zmanjšal ali ne, ali če se je storilo delo navlašč, tako rekoč iz zaničevanja božjih za
poved. V tem zadnjem s učaji bil bi greh včlik, ako je delo še tako malo časa trajalo ia še tako malenkostno bilo.
Toda ne samo oni grešijo, kateri brez potrebe in brez dovoljenja kako hlapčevsko delo opravljajo, temveč tudi vsi drugi, kateri so svojim podložnim deklam, delalcem, hlapcem ali rokodelcem ukazali taka dela opravljati in jih silili to storiti, ter tako grešiti. —
Stariši, mojstri in posestniki naj pazno in čestokrat prebero proj natisnjene beaede božje.
Toda ne samo opravljanje hlapčevskih del brez potrebe in dovoljenja v nedeljo ali praznik je prepovedano, ne, prepovedano je tudi vsako drugo delo, katero bi tak dan one-svečilo ali njega posvečevanje zaviralo.
Vsakatera opravila, koja bi onečastiia nedeljo ali praznik, so, kar se uže samo ob sebi umeje, pregrešna dela; torej vsako razuzdan-stvo, na pr. preobjedenje in vpijanjenje, kakor tudi nesramne igre in veselice. —
Ako uže hlapčevski opravki, daBi ravno tiami ob sebi niso zli, nedeljo in praznik onesveče in sicer zaradi teg», ker naše srce od Boga odtegujejo iu ga za druge stvari navdihujejo, koliko bolj pregrešna so dela kakor smo jih
delstvo naj se stvarno omeji; 2. osnujejo naj se obligatorične zadruge, ki zamorejo edine biti podlaga obrtnijskih zbornic; 3. delo v kaznilnicah naj se opravlja na račuu države ali pa naj Be prepusti zadrugam, in naj 8e omeje tudi vojaške delavnice; 4. za tuje rokodelske izdelke naj se naloži primerna colnina; 5. odpravi naj se pohujšljivo oddajanje del, ki ni samo manjšim obrtnikom na škodo, ampak je tudi vzrok, da so izdelki večidel jako slabi, ter naj Be vsa dela naročajo pri zadrugah; 6 v obrtnijsko postavo naj se prejme določba, da zamore le on obrtnijstvo izvrševati, ki bo ga je dejansko učil , ter je naredil dotično spraševanje. 7. prepovd naj Be bavziranje z rokodelskimi izdelki, ki je zlasti rokodelcem po deželi in po manjših mestah silno škodljivo in je dalo povod k pregovoru: „To je ceno pa slabo."
Politični pregled.
V Ljubljani 14. junija.
Avstrijska dežele.
Iz lludapešfe. Madjari mislijo izdati za 40 miijonov drčavnih zaveznic, ki bodo imele veče dobitke a tudi donašale obresti.
Dvoboj med Wahrmanom (judom) in lstočijem je prvi pot policija zabranila, a šla sta iz Budapešte v Martanvasar in tam sta se streljala; ranjen ni nihče. — No, sedaj sta pa oba oprana, se ve da.
Štajarski deželni zbor se je začel 12. t. m.
Tabor v Cel ji je vlada prepovedala; tabor je bil namenjen na 24 dan t. m. na zemlji g. Vauča.
ravno kar imenovali. Torej je vsako razuzdan-stvo v nedeljo ali praznik storjeno še večji greh kakor če se v delavnik stoti Povod je temu to-Ič: „Nedelje in prazniki so „dnevi Gospodovi", torej samo službi božji in blagorju naše duše posvečeni. Mnogo nesramnosti in izpridenosti kaže človek, kateri prav na „Go-spodov dan' nesramno in razuzdano živi. In žali Bože, kolikrat se to zgodil —
Dela pa, katera zavirajo posvečevanje nedelj in praznikov, bo v obče rečeno oni opravki, po katerih je človeka duh zadržan se z Bogom in z božjimi stvarmi pečati. To ne gre na „Gospodov dan". „V rimskem katekizmu" je zapisano: „ZmiseI tej zapovedi (namreč tretji) božji je, da se človek z dušo in telesom potrudi, v določenem času (v nedeljo ali praznik) zdržati se telesnih del in opravkov in Bogu hvalo in čast iskazovati, katera mu grd". — Zategadelj prepovedano je bilo v starih Časih Židom ne samo opravljanje hlapčevskih del, temveč tudi vsakeršno kupčevanjo in trgovanje; — v Boboto (t. j. od zapadanja solnca v petek do solnčntsga zapadanja v saboto) ni se smelo na ognjišči ognja zažgati. Židje morali so torej v sabat mrzla jedila povživati;
Filsen (češko Pizeojo) po svetu slovi zavoljo svojega piva, a v poslednjem času je zaslovelo to mesto zavoljo kupčije s pla-vicami. Stvar se je tako le vršila. Nemci prav za prav Židovi v tem kraji so za potrebno spoznali se nekoliko odlikovati tb svojo nemščino, tedaj so osnovali nekak pevski dan. Hoteli so praznovati svečanost s tem , da so v zastavo, katero so nekoliko obrezali ali pristrigli, zabijali žeblje. — Mislili so si, hudobni Čehi bodo vendar kljubovali jim, da se bode moglo potem govoriti o zatiranem nemštvu. A prebivalci v Plznju so pregledali zanjko, niso Be menili za pevajoče pevce in njih razkazovanje, tudi ne, ko je vrednik „Pilsner Ztg." plavice delil med deleževalce svečanosti. — No kaj ima plavica kaj nevarnega v sebi? — Ta priprosta cvetlica ali prav za prav plevel med ržjo je poBebno priljubljena pruskemu cesarju — a sedaj pa že razumemo, zakaj je Nemcem v PlzDju tako vseč. Kdor tega sedaj ne razume, mu tudi ni treba razlagati, a tam nekje pri vojaški oblasti so to dobro razumeli, in častniki, udje nemške kazine v Plznju so dobili migljej, naj izstopijo iz kazine. C. kr. uradniki, izvzemši nekaterih so vendar le ostali udje, a da se nekaj zgodi, izključiti mislijo redaktorja Bachmaua in nekega gospoda Biiumla, a ostane vendar še dosti trgovcev b plavicami. Tako je z ubogimi Nemci, katere zatirajo v Avstriji, pa veDdar ukljubu svojim željam ne morejo nahujskati drugih narodnosti, niti ne morejo postati mučeniki za svojo nemščino. Vnanje države
Znamenja miru ali kaj? Naj-viši vojaški svet v Petrogradu je sklenil, da se mora zahodua meja (proti Nemčiji in Avstro-Ogerak ) brez zamude zagraditi; Lublin proti Avstriji in Kovno na Litovskem proti Nemčiji naj boste vtrjena tabora prve vrste. Nov ka nal, ki čez reko Bug pritok Visli vodi, naj veže mesti Pinsk in Minsk, kjer je Skobelev poveljnik. Ko bode izvršeno to delo, bodejo te trdnjave ubranile napad sovražnikov dotlej, da se zbere zadej V3a ruska armada. — Kar se je govorilo, da se bode zidalo okoli Varšave 15 trdnjavic, je pomota, napravili bodo samo 6 manjših oklepnih trdnjav, a vendar tako, da bodo mogli vmes vtakniti vtrjcvanja z prstenimi nasipi, kakor pri Plevni, ali vtrjene tabore.
Ako pomislimo, koliko Be je v avstrijskih de> legacijah govorilo za vtrjenje proti ruski meji moramo vendar le misliti si, da govore o miru, a pripravljajo se za vojsko.
Iz Rima poroča telegram dne 8. junija. Mertvaška slavnostza Garibaldijem je bila 8. t.m. od 3U na 4 do 5 na Kapreri. Vojvodajiz Genove in drugo uradno osebstvo je bilo sprejeto po družini Garibaldijevi. Zastopanih je bilo več kakor 300 društev, med drugim tudi mesto Maršala, poslanci tega mesta bo nesli rakev. Govorili so: Alfieri v imenu senata, Farini v imenu zbora, potem Zanardelli, Ferrero in Crispi. Ko bo rakev na pokopališče deli, streljali so vojne ladije: Washington in Cariddi.— Vreme je bilo grdo.
Prvo svečanost za Garibaldijem bo napravili dijaki v Rimu 5. t. m. Napotilo se je 400 dijakov iz vseučelišča, proti tiskarni časopisa: „Voce dslla Verita in C48sandrino." Poslednji list je priuesel zabavljico na Gari-baldija. To so hoteli dijaki maščevati. Bilo je v nedeljo, vrata so bila zaprta, a ti junaki bo si urno delo med sabo razdelili. Vlomijo vrata, nekateri planejo v pisarne, drugi v delavnice, tam papir trgajo, orodje in okna razbijajo, tu pa črke razmetavajo, tiskalnice razdevajo, pri strojih jermena porežejo. Tako delajo okoli 20 minut, kar se pokaže patrolja, in hrabri vseučelišniki pobegnejo. Prefekt policije je odstavil dva uradnika zarad zanemarjenja službe. Drngi dan so iskali raztrošene reči po dvoru. Škode bo napravili do 15 000 lir.
To je „bila prva slavnoBt za junakom dveb delov Bveta" in prav primerna za človekom, ki je v svojem življenji ljudi vznemirjal, ki mu niBo nikdar storili nič žalega.
ISoulevard Garibaldi hočejo za naprej imenovati v Parizu sprehajališče, ki se je poprej imenoval „bouievard St. Mihel." Občina je poslala 2 zastopovalca k pogrebu Caprero. Konservativni listi bo pa tako hudobni, da tiskajo Garibaldijeve besede, katere je govoril pruskemu poslancu Lipke-tu pri svečanosti Sicilijanske večernice, glase bepa: Nem čija si je pridobila veliko uslugo za človeštvo, ko je ponižala francosko ljudstvo. Isto tako glasovito piBmo do Piata, kjer zago varja zavratno morijo. — A vse to močnih duhov ne moti, Garibaldi je bil zaprisežen
še le zvečer ko je bilo solnce uže zašlo, dovoljeno jim je bilo kuhanje. V sabat prepovedano jim je tudi bilo več ko 1000 korakov daleč iti. In 6ni judje, ki se še trdno svoje vere držč, ^polnju;e]o še dandanes te zakone, kar se lehko opazuje. —
Ako kristijani v novej zavezi tudi nismo dolžni teh zapovedi Bpolnovati, vendar moramo, kakor Kristus in njega Bveta cerkev po Bvetem duhu vladana učita, te zapovedi misel Bpolnovati, to je, v nedeljo ali praznik vsako opravilo opustiti, katero bi takšen dan onesvečilo. — Taki opravki so:
Sodnijske obravnave, katere zahtevajo, da se priče pred sodnika pokličejo itd. — Kupčevanje v prodajaluicah in na trgu Dovoljeno je le kupčevanje nekaterih za vsakdanjo hrano neizogibno potrebnih jedil, kakor tudi tacih zdravil, katere zdravniki ali rano-celniki kot vedno potrebna imenujejo. Dan danes 80 si to ljndje uže mnogo zlajšali, kar pa ni v smisli tretje božje zapovedi. Velik greh je, da na pr. krčmarji v nedeljo ali praznik mej opravljanjem svete maše stanovnike v krčmo vabijo, veled česa oni zamude svojih dolžnoBti spolnjevanje.
sovražnik veri, tedaj Bogu, za to ga hvalijo liberalci vseh vetrov.
Ie Petrofgrada. Grof Ignatiev je odstavljen in za ministra uoanjih poslov je imenovan predsednik akademije, grof Tolstoj.
V	Alaksaiidriji je bil n. t. m. poboj na ulicah. Težko ranjeni so angleški in grški konzul. Angleške in francoske barke bo na vse pripravljene. Število usmrtenih ceni se na 100 ljudi. 12. ni bilo novih nemirov.
Iz llrllua Be piše 8. junija , da je bila cerkvena postava 31. maja, dne rečenega izšla med zbirko postav. S to postavo se mir ne vpeljuje, poglavitna stvar mora še priti. Radovedni pričakujejo, ali Be bode goropadna krivica, s katero se zaključna postava (tako imenovana, ker jemlje dohodke) nejednako izvršuje, vendar enkrat prenehala. Katerim škofom bodo nek dovolili vrniti se v Bvoje škofije? Tako se poprašujejo katoliki med sabo. V zahodnih deželah Be liberalni in verni pro-testantje zopet vzdigujejo zoper katolike. Pastorjem ni vštč, da se otroci namešanih zakonov katoliško izrejajo in hočejo take stariše izključiti iz protestantovske cerkve. Sicer molče, ako otroci pristopijo v druge verBke ločine, a svoj srd obračajo le na katolike. — Prote-stantje na vzhodu so sicer tudi zoper Rim, a vendar je njim poglavitni nasprotnik liberalnost v protestantizmu samem, zato pa pravijo, da bi bilo koriBtno, ako bi verni obeh verstev složni bili tudi v političnih stvareh.
V	Devinu (Magdeburg, Prusko-Laško) na Nemškem so zborovali te dni obrtniki iz Beverne Nemčije, ki so se z veliko večino izrekli za obvezne (obligatne) obrtne družbe ali za cehe (Ziiofce), kakor je bilo nekdaj, a ne da bi bilo to na prosto voljo dano obrtnikom. Delavci, t. j obrtniki spregledujejo , da to ne gre, da bi vsak mojster postal na svojo roko, da je le nekaj časa tu in tam kaj delal. Taki posiljeni mostri delajo potem skazo pravim mojstrom ; ljudje dobivajo morda blago ali delo bolj v ceno, ali toliko slabeje.
Jednaka opravila bo:
Predolgo trajajoče igranje, ako tudi je igra sama ob Bebi nelolžna in dovoljena. lito tabo prepovedane so javne zabave, tekanje iu plesanje, vdeležitev izletov vsled katerih vdeleževalci celi dan ne pridejo v položaj to storiti, kar cerkev za ta dan ukazuje. Bog res dovoljuje kristijanom v nedeljo ali praznik nedolžno zabavo, ako Be pak popoludne ali celo dopoludne nič druzega ne dela nego zabava in zabava, Be to nikakor ne strinja s tretjo zapovedjo božjo; po tem takem ne bila bi nedelja ali praznik „GoBpodov dan", temuč dan veselja.
Ako primerjamo to, kar smo ravno kar rekli s tem, kar se v nedeljo ali praznik zgodi, reči mora vsak pameten človek: „Ne-delja in praznik niata tako češčena kakor Bog ukazuje in treba je še mnogo stranskega delovanja, da se doseže sveti namen, ljudi učiti poBvečevanja nedelj in praznikov. — Kar je pa še naj bolj žalostno, je to, da oni, koji Be proti tretji zapovedi božji pregrešijo, skušajo na vsak način to oprostiti.
(Daljo prib.)
Izvirni dopisi.
'JL Dunaja, 11- junija. (Volilna po b tava), ki je bila letos od državnega zbora sklenjena, še zdaj ni dobila najvišjega potr-jenja. Nekteri listi trdijo, da se miniBterBkemu predsedniku ne zdi primerno to postavo ravno sedaj predlcž ti cesarju v potrdilo, eni pa m -slijo, da iz te moke ne bode kruha, ker bi se b la sicer postava že gotovo potrdila, kakor nektere druge, še pozneje aklenjene postave, in da bode postava o volilni premembi obležala v ministerskih predalih, kakor 1. 1873 Hohenwartov septemberski reskript. Mi pa nismo teh misel; vlada se je s to postavo že preveč zavezala, da bi jo zdaj meni nič tebi nič na stran vrgla; pač pa si morda grof Taaffe tudi pri tej postavi misli, da se počasi daleč pride, in da toraj ni treba tolikanj hiteti. Saj vemo iz drugih prilik, da je to glavno načelo ministerskega predsednika. Mogoče je tudi, da bode grof Taaffe to postavo porabil v plačilo za kake posebne pritrditve, kakor je pri njem že sploh v navadi, in se je pokazalo pri vojni, hišni in colninski postavi. Upanje liberalcev, da volilna prememba ostane le na papirji, se toraj gotovo ne bode vresničilo.
Skupna vlada hoče v Bosni menda vendarle primernejši vladati in je hrvatsko deželno vlado vprašala, ima li med vradniki, ki so po združenji vojaške granice postali nepotrebni, kaj izvrstnih moči, ki bi jih zamogli v Bosni porabiti.
IzŠtajarske, 8 junija. (Naj velja kar hoče, mladež mora naša biti.)
(Konec.)
Kaj pa bi Slovenci temu v okom lahko storili ? „Šol»kih matic" po vzgledu bratov Cehov vsled naše revščine in marsikaj druzega potrebnega ne moremo lahko ustanovijati, zato pa moramo izreči posebno pripoznanje vsem tistim učiteljem, ki bodo tudi še sedaj, v času skušnje, naši t. j. narodni ostali, ne dajoč se od vsi-Ijencev zmotiti, podkupiti. Še večo čast pa bodo zaslužili 6ni, ki bodo zdaj še v večej mčri vcepljevali v našo mladež ljubezen do svojega ndroda, ljubezen do domovine, kar bi jim nihče braniti ne zamogel, takiBto, kakor bo dejanBtveuo svobodni podkupljenci. Vrhi tega pa bi Brnel vsak ndroden šolski zastop zapisati nad vrata učilnice pomenljive beBede znane peBmi: „Strela udri iz višine, Izdajalca domovine I" kajti renegatstvo v šoli je dosti škodljivejše od posameznega. To bi doBti pomagalo.
Konci še ene važne reči ne pozabiti 1 Znano je, da „Schulvereinovci" posebno dosti žrtvujejo na knjige in na vstanovljenje šolskih bukvarnic. Med temi knjigami nemškimi pa je dosti tacih, katere ne le da so za deco, tudi nemško, neprimerne, marveč še celo žalijo avstrijsko domoljubje. Naj omenim le F. Schmidtovo: „Von Rheinsberg bis Koniggratz". Kako se neki zamore tako prusko baharstvo avstrijskim otrokom v roke dajati in še cl<5 v duševno hrano I — Zbog tega bi morali obrniti dosti večjo pozornost na pomnožeoje primernih del naše narodne otroške literature. V Ljubljani imamo časnik „ Vrtec", ki že dvanajsto leto za mladež izhaja, ta bi moral svojo tedenco toliko spremeniti, da bi bil poleg zabave pravi in vneti učitelj narodnega domoljubja, ter po pripomoči darežljivih rodoljubov nekoliko na ceni odjenjati, da bi našel pristop v najširše kroge. Potem bi bil nam to, kar bo čehom njih „Akademickč listy". Isto tako je VBak zaveden Slovenec dolžen pripomoči, da bi po vredništvu gori omenjenega časopisa izdavana ,,knjižnica za mladino" obrojevala vedno več in več klasov, da bomo zamogli ustanovijati tudi sami narodne šolske knjižnice in s tem nemške izdelke vsaj nekoliko zajeziti. To je torej mimo vzbujenja narodne zavesti pri mladi naš najpotrebniši posel, ki bo zamogel temu „Schulvereiou" vsaj nekoliko nasproti delovati, ter zabranjevati, da nas vedno grozeča germanska povodenj ne zalije, kajti ako nam odnese otroke, smo za prihodnost res vse izgubili; toraj naj velja kar hoče, mladež mora naša biti I
Zadnji čaB še čujemo, da hočejo naši ljubi nemčurčki v Celji v nemškem duhu vre-dovan nov BlovenBki časopis izdajati, in da imajo v ta namen »kupljenih neki že več ti-BOČakov. Toraj smo Slovenci vsekako neki že odločeni Nemcem v krmo! Naj tudi nas to z ene strani žalosti, se moramo vendar-le čuditi tej požrtovalnosti, našej v mnogem nasprotujoči; o, da bi ti ljudje za Bvoje zveli-čunje toliko skrbeli kot za Bvoje nemštvol
Iz Toplic, 12. junija. (Zdravniška moč naših toplic.) Kopanje v naših toplicah se je letos prav zgodaj pričelo. Že kon cem meseca marca je bil prišel neki gospod iz Trebovelj sim iskat pomoči za svojo udno bolezen ter jo je tudi našel in veliko noč čisto ozdravljen v krogu svoje družine poln hvaležnosti do Boga obhajal. Lanjsko jesen so se bili z lastovkami zakasnili tudi naši goBtje, in koncem meseca oktobra bivala je tu še neka gospa iz Zagreba s svojo bolno hčerko.
Oojpodičino so v kopel nosili, toda že čez 14 dni hodila je že sama ter je ostala s svojo presrčno veselo materjo še en mesec pri nas.
Odkar Toplice Btojč, še nikdar meseca majnika ni bilo prišlo toliko gOBtov kakor letos. Od 1. do 27. maja imeli Brno 76 stalnih in 59 mimo potujočih gostov, ki so v naših toplicah iskali zdravja in oddihijeja. Zlasti radi k nam prihajajo duhovni gospodje, ker je tako tiho in mirno, da jih nihče ne moti v molitvi in spanji, ktero je marBikteremu bolniku tako potrebno, kakor kopel. Tudi je do prijetne farne cerkve komaj 10 korakov od toplic, in imajo duhovniki priliko tudi o slabem vremenu svojo pobožnost in bv. mašo opravljati. PoBebno prijetna za duhovne gospode je tudi tukajšnja drušnja, v kteri se človek kmalo čuti, kakor da bi bil doma. Tudi življenje tukaj ni predrago, kar je za slabo plačane duhovne posebne važnosti, zato pa je vsak teden nekoliko duhovnov med tukajšnjimi gosti. Ko bi zamogel to sporočiti vsem farovžem, marsikteri duhovnik bi tukaj svoje Blabo zdravje zopet vtrdil, ali zgubljeno vnovič zadobil. Toda nekteri ostajajo doma, ker Be boje prevelikih Btroškov, ki jih pri svoji pičli plači ne morejo zmagovati, eni pa iščejo zdravja v dragih vnanjih kopelih in toplicah, ker naših domačih toplic ne poznajo in ne vedo, kako prijetne, zdrave in po ceni da so.
Iz Celja. (Tabor. B i rm o va nje.) Tabor, ki so ga nameravali obhajati spodnje-štajerski Slovenci v celjski okolici, je vlada prepovedala. Te dni se vrši kanonična vizita-cija in birmovanje po celjski in braslov-ški dekaniji. Za celjsko dekaBijo so Be dnevi v „Slovencu že objavili. V braslovški dekaniji se birmuje po sledečem redu: V sredo, 14. junija — v Št. Pavlu, v četrtek pri sv. Jurju pod Tabrom, v petek na Vranskem , v soboto pri bv. Martinu na Paki, in v nedeljo, 18. junija — pri bv. Andražu. V Braslovčib se slika cerkev in bo birmovanje najbrž še le 15. avgusta. — V pondeljek, 19. junija, se nadaljuje birmovanje v celjski dekaniji in sicer na Polzeli in v torek, 20. junija, zadnji dan na Te-harjih.
Birmovanih je bilo 10. junija v celjski Marijni cerkvi okoli 400, 11. junija v celjski farni cerkvi 500 otrok.
X Gorenjskega, 12. junija. Strmč sem bral članek „Siov. Naroda" Giuseppe Garibaldi od 9. junija, in se vprašal, je li to pisariti na Kranjskem mogoče ? More li pošten Slovenec preslavljati tako brezmejno moža, naj večjega sovražnika Avstrije in katol. cerkve? — ,,Narod" to piše, on, ki se baha s svojim patrijotizmom, ki trdi, da ne žali verskega čutstva našega ljudstva. Kdor ni popolnoma slep, bo vsaj zdaj sprevidel, kakšni možje so „Narodovci"; mislim veudar, da vsak duhovnik, naročnik „Naroda", če ima še kaj duhovBkega v srcu, Be je pri tej številki njemu popolnoma odpovedal. Take skušnje nas bodo pač zmodrile, da si pri prihodnjih volitvah ne bomo pustili kandidatov vsilovati izmed Gari-baldijevih priBtašev, ampak, da bomo odločno zahtevali kandidate, kteri bodo v prvi vrsti katoličani —
Iz IVotraniskc Hlstrice. Naša lepa [podružnica sv. Jurija je dobila lanskega leta nov zvonik, pred osem dni bo pa v prvič zapeli iz njega trije novi, lepo vbrani zvonovi, kterih naj veči tehta 15 stotov. Vlil jih je g. Albert SamasBa v Ljubljani izvrstno, prijetno doneče, čistega glasa, lepo ubrane. Le en glas je med Bistričani, da tako
prijetnega zvonenja ni daleč okrog. Slava BI-stričanom, posebno gosp. župauu Aleks. Li-čanu, kteri se je mnogo potrudil, mnogo žrtvo-' val, da ee je cerkvi in Boseski tak lep kinč preskrbe!. Obžalujemo le, da so nam preč. g. dekan, ravno ko smo bili slovesno zvonove pripeljali, na nagloma smrtno oboleli. Žalibog, da jim ni do sedaj Bkoraj nič odleglo. — Letina dobro obeta v naši okolici. Po zadnjem zdatnem dežju Be je vse zboljšalo. Bog nas varuj nesreče. Z Bogom !
Iz Čabra, 12. junija. (Vzrok raz-draženosti.) V časnikih bilo je te dni veliko pisarenja o našem sicer tihem in mirnem kraji, in kdor tukajšnjih razmer ne pozna, mislil bi bil skoraj, da imamo tukaj vstanek kakor doli v Krivošiji. Res je naše prebivalstvo razdraženo, pa vzrok tej razburjenosti niBO politične ali državne naredbe, ampak zgolj gospodarske zemljišne zadeve. Tukajšnja graj-šina, lastnina grofice Gbycy, ima okoli 34000 oralov sveta, toda prebivalstvo tukajšnjih vasi imelo je pravico do gozda in do paše v graj-šinskem svetu. Kakor povsod imajo se tudi tukaj te pravice vravnati in poseBtniki primerno odškodovati in oddeliti. Strokovnjaki bo bili presodili, da naj grajščina prebivalstvu za odškodnino prepusti 10.000 oralov, 24.000 pa naj jih obdrži sama. Reč je prišla pred sod-nijo in prva sodnija je razsodila, da dobč prebivalci le četrti del tega, to je 2500 oralov zemlje, druga sodnija pa jim je pripoznala še 500 oralov po vrhu, da bi bili dobili 3000 oralov. Zoper to razsodbo pritožili so se ljudje in grajščina pri septemviralni t. j. najvišji sodniji v Zagrebu. Ta je zavrgla razsodbo prvih dveh sodnij ter določila, da grajščina ljudem nima dati več sveta, kakor jim ga po postavi gre. Po postavi pa je določeno, da ima celo zemljiše dobiti 9 oralov gozda in 22 oralov pašnika ali gmajne. Ker pa pri nas cebh zemljiš n>, ampak le kajžarji, ki imajo samo pravico do osmega dela celega zemljiša, dobili bi vsak tako malo gozda in paše, da nikakor ne bi mogli živeti, in bi jim ne ostalo druzega, kakor vae popustiti in se izseliti kam drugam. Grajščina pa se drži najvišje razsodbe in je 2. junija pričela Btaviti nove meje in delati nove preseke. Te meje in ti preBeki bi šli daleč tje po tistem svetu, ki bo ga ljudje že od 1. 1820 sim vživali brez vseh ovir in ga jim je bila grajščina pripoznala v last. Zdaj bi pa mnogo tega sveta zopet v posest vzela grajščina. Ni toraj čuda, da je bil narod vsled tega silno razburjen in da so se ljudje branili dati delavcev, ki bi imeli narediti nsvi presek. Grajščina naročila si je potem delavce s Kraujskega; a ko so ti drugi dau prišli in vidili razburjeno ljudstvo, si niso upali dela pričeti, da bi ne nastal kak pretep med njimi in ljudmi, ter so šli zopet domov. Vladni komiBar sklical je potem občinski zastop, ter od njega zahteval, naj prevzame poroštvo za obrauitev miru, sicer bode prosil vojaške pomoči. Ker občinski zastop tega poroštva ni hotel prevzeti, skrbel je v resnici za oboroženo pomoč, su kompanija 17. polka Kuhnovega dobila je povelje biti pripravljena, da na prvi poziv odrine v Cabar. Grajščina je tretji dan poslala svoje logarje delat novi presek, komisar pa je skrbel za oboroženo varstvo. To je toraj vzrok razburjenosti; našim ljudem gra za njihov obstanek in zato jim ni vse eno, koliko jim grajščina odmeri zeml e. MiBlimo pa, da tudi vladi ne more biti vse eno, in da bo moraia na kak način skrben, da se tukajšnje prebivalstvo reši pogina. Nafti ljudje so skromui in no potrebujejo veliko m>
bvoj vsakdanji živež, a živi vendar ne morejo
iti pod zemljo. •» -
Telegram Slovencu."
Z D u n a j a 14. junija.
Današnja „ IViener Zeitung" naznanja, da je dr. Gogala postal kanonik, dr. Kulavic in dekan Toman pa častna kanonika kapitelna ljubljanskega, kanonik Urh pa proŠt v Novem mestu.
Domače novice.
V Ljubljani, 15. junija.
(Matičnega občnega zbora) vdeležilo se je včeraj nekaj čez 50 društvenikov. Obširneje poročijo prihodnjič.
(Šeststoletnica) združenja Kranjske z Avstrijo se bode po sklepu deželnega odbora obhajala drugo leto meseca julija.
(Sokol ljubljanski) odpošle danes depu-tacijo 8 udov z društveno zastavo v Prag k 25letnici praškega „Sokoia".
(Deželni odbor) je 13. t. m. sklenil dramatičnemu društvu dati podporo za izdavanje slovenske poetike. Ob enem pa je izrekel željo, naj bi dramatično društvo raje na svitlo spravilo narodne pesmi.
(Letošnje leto) nam žuga po nevihtah naše upe in nade vničiti. Navadno je od začetka povsod kazala zgodnja in dobra letina. Ali druga mrzla polovica maja je že mnogo popačila in zdaj žuga ostalo hudo vreme vničiti. Koliko škode je že storila toča po Kranjskem in Štajerskem, smo žalibog že mogli naznano-vati; naj brž, da Be nam od vsih poškodovanih krajev ni poročalo. Enako se godi po drugih deželah. Pražki listi poročajo neprenehoma o nevihtah in toči. V zadnjih treh dneh maja (29., 30. in 31.) je po sporočilih v 33 srenjah in okrajih toča z nevihto skoraj vse vničila. Priporočamo toraj, naj bi posestniki malo bolj mislili na zavarovalnice zoper točo (v Ljubljani pri Terčeku in Nekrepu na velikem trgu.) Res je nekoliko plačati in davka že dovelj; ali vendar človek veliko mirnejši lahko spi ter, kadar mora biti, sive oblake opazuje, če nesreča pride, ima človek vendar nekaj povračila in kaj v roke vzeti. Kaj pa če toča vse vniči in vbogi kmetovalec nima v desnem in levem žepu nič! Če nevihta ne pride, no, stokrat boljše; naj bo pa drugim poškodovanim v milošnjo in pomoč.. Tedaj tak izdan denar nikakor ni zavržen.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Preč. g. Peter Urh, kanonik pri Btolni cerkvi ljubljanski, postal je prošt v Novem mestu; preč. g. dr. Janez Gogala, katehet na višji gimnaziji ljubljanski, imenovan je za kanonika pri stolnici ljubljanski, preč. g. Janez Toman, dekan v Moravčah in dr. Janez Kulavic, c. k. dvorni kaplan in vodje v Avguštinskem zavodu na Dunaji, pa sta postala častna kanonika stolnega kapitelna ljubljanskega; čaBt. g. Janezu Škerjancu se je izročila administracija trnovske dekanije.
—	Slovstvo. Izšla je šesta pola: „Ar-chiv-a fiir Heimathkunde", ter obsega sledeča stara pisma:
Beitiilge zur Geschichte von Mottling und Sichelburg. Das Wappen der Windiflchen Mark. Die Pfarre Glogovic (slov. Blagovica.) S sedmo polo začne izdajatelj novo vrBto pisem izdajati, ter prosi naj mu prijatelji listnic blagovoljno daljno naročnino pošljejo.
V nemškem jeziku je izdal dr. Friedricb Umlauft. Die Lšinder OeBterreich-UngarnB posebno knjižico, ki obravnava Kranjsko, Pri-
morsko in Dalmacijo po profesorju dr. Fr. Knjižica obsega ob kratkem vse zanimivo o teh deželah. Tedaj nekoliko zemljepisja, zgodovine, starih pripovedk, ljudskega življenja, umetnije, tvgovstva in obrtništva. Podob ima prav veliko, skoraj od vsih znanih, večjih krajev gradov itd. Kdor nima časa mnogo brati, najde tu noter o kratkem, kar je vedeti potrebno. Pisava je prav čedna in lahko um-Ijiva. Tudi papir in tisk ličen. Bralec najde tu noter poduk in zabavo. Knjiga velja broširana 1 gl. 20 kr., lično vezana pa 1 gl. 60 kr
—	Zabavnika ,,Deutscher Haus-schatz" prišel je na svitlo 12. snopič, ki obsega:
JoBtf Haydn. Ein Lebensbild. — Irrthu mer in der Geschichte der Volkerwanderung.
—	Biider aus Florenz. 6. Der Palazzo del PodeBtii — Santa Maria Novella. — „Mir wird bo wohl, mir wird so wehl" — Die To-des-Karavane. — Berliner Chronik. — Wiir' ich der Berg im kuhlen Thal. — Georg Kopp, Bischof von Fulda. — Aus dem Buche der Natur. Ein Kapitel von den Blumen und In-sekten. — Maria von Arndts und ihre Lieder zu „Dreizehnlinden". — Die Slaven in Deutseh-land. — Dasgrosste Dampf-Fahrboot der Welt.
—	SchoonmakiDg. Ilollandische Humoreske vom alten Herrn Smits. — Allerlei. — Podobe pa bo:
Dbb griitie Ungeheuer. — Der Palazzo del Podestii in Florenz. — Die Kirche Santa Maria Novella iD Florenz. — Das Ileim einer Biirin mit ihren Jungen. — Georg Kopp, Bischof von Fulda. — Hcimatlos. — Polnische Juden. Gemalt von Ernest ne Friedrichsen.
—	„Solano", das gribete Dampflahrboot der Welt. — Einfahrt einea Eisenbahnzuges in das Fiihrboot „Solano". — Die Superga bei Turin.
—	Znamenja časa. Trupla Garibal-dijevega niso sežgali, aploh ni bilo nič postno jenego drugače ne, ako so se kateremu Gari-baldijevih častilcev možgani prismodili; kajti tisti ljudje, katerim je po življenji stregel, slavili bo ga pri pogrebu. Sploh pa moramo reči, da je pri vsem tem ,,Garibaldovanji" zelo po Bmodu smrdelo, ne le na Kozjeku, kjer je bil pokopan 8. t. m., marveč sploh povsod, kjer tako imenovana časnikarska velevlast svet. gospodari ali prav za prav bega in trapa. Vsaj pameten človek, ki ve, kaj dela in zakaj dela, ne more hvaliti Garibaldija, še manj ga pa staviti mladini v izgled in posnemo. A mi le hvalimo narodnjaka Garibaldija? Narodi Be bodo tedaj pri izgledu zagrizenega rovarja navduševali za krivičue vojske, za rojiauje in bodo za vsakim goljufom ali sleparjem šli, da le razvije narodno zastavo?! Kdor količkaj pozna zgodovino sveta in političnih dejanj od 1.1848, dobro vč, da je Garibaldi le tačaB srečen bil v vojski, kedar jo imel pred sabo podkupljene vodje in zbegano ljudstvo, taki so bili njegovi sijajni vspehi v Siciliji in na Napolitanskem tako je bilo njegovo vojevanje 1. 1866 zoper Avstrijo, ko je vse dobil na svojo Btran, kamor se je ganil, a sramotno je mogel odla-ziti, ko je prišel na Tirole. Tak je bil ta vitez dveh svetov, kakor ga imenujeje njegovi častilci. Garibaldi jo bil le to, kar je njegov čas, njegov vek iz njega naredil, kdo ima večo odgovornost za njegova zla dela, ali on, ali nje govi svetniki in zaštitniki: Macini, Cavour, Viktor Emanuel, ki so ga priličuo zatajevali, prilično v svoje namene rabili, o tem bode Bodil večni Bodnik, vsi ti bo že na sodbi Božji. Ako vse to v čislih imamo, od Garibaldija nič druzega ne ostane, nego smešna oseba, ki
misli, da kaj velja, pa je vendar le igrača ▼ rokah drugih hudobnih, a na vso moč prekanjenih ljudi.
Ostane pa nad Garibaldijem drug, a veliko veči madež, katerega ne opere vse hva-< lisovanje, katerega ne umije nobena voda , in to je njegovo sovraštvo do cerkve. Sovražil je cerkev, kakor liberalci in kakor spriden pogan, ki živi po Bpačenem mesu. Zarad njegovega Bovraštva do cerkve, do papežtva mu liberalci vseh barv odpustd vse abotne besede in dejanja, s katerimi je smešil sebe pred vsem svetom. In to je najbolj žalostno znamenje našega časa, slaven postane vsak, kdor v Bvojem življenji sovraži ali preganja katoliško prepričanje, Blavne bo vse zgodovinske osebe, vzlaati izmed krščanskih vladarjev, ki so se upirali zoper rimsko cerkev, začenši od Saliških cesarjev noter do Viktor Emanuela, od Husa do Reinkensa v naših časih, samo da Be je le zoperstavljal veljavi katoliške cerkve, nasproti bo pa vsi tisti krepki vladarji, ki so tudi z nevarnostjo svojega življenja branili sveto vero, zgol prenapeteži in fanBtikarji. — Garibaldi je tudi iz vse svoje duše sovražil Avstrijo, a kljubu temu mu v uvodnih člankih časnikarji pojo hvalo, in državni zbor v Budapešti tudi ni zamudil prilike, da ne izrazi avoje simpatije Garibaldiju, ki je bil svoje dni prijatelj Košutu. Ko vse to premišljujemo, bi skoraj obupali nad našim vekom, ko bi ne vedeli, kdo dandanes dela občno mnenje. Modrijan pomodrijani Bedem drugih, koliko norcev pa postane norčevih zarad jednega samega norca! — Sedaj pa vemo, da je bilo pri Ga-ribaldijevem pogrebu veliko sinoda.
VII. izkaz doneskov
za spomenik dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega.
Gosp. čibič Anton, dekan v Crnieali		
pri Gorici.......	6 gld.	
„ ltjavec Blaž , župnik v Batujah		
na Goriškem......	4	»
„ ltožmun Lovro, župnik v Žab-nicah na Goronjskem . . .		
	10	
Slavna družba sv. Mohora v Celovcu	50	»
Gospod Tedeški Karol, žup. v Gorjah	5	
,, Lozar J., trgovec v Ljubljani	6	
,, IColman Franc, trgovec itd. v		
Ljubljani..............15 ,,
Skupaj .	90 gld.
K temu v prejšnjem listu izkazanih .	1005 '/2 ,,
Skupaj do zdaj .	noT'/, gl.
Prccastiti duhovščini
po mostih iu dožoli so ponuja v službo izurjen cerkovnik, ki jo zraven tudi krojač, tor obota svojo službo natanjčno in zvosto opravljati. Kaj več povč opravništvo ,,Slovenca." (2)
Med najstarejše i» najboljše domače
Zdravila razširjene po celi Evropi, se štejejo
švedske kapljice.
Posebno so priporočajo zoper tako bolezni, ki pridejo iz pokvarjenega želodca
ali pa iz prohlajenja, To kupijo imajo to moč, da narodž dober tek, odpravijo hemorojide,
črve, zlatenico, omotico, okrepčajo slabe
Živce, in odstranijo krč. Odpravijo se ž njimi
tudi debele sline, zaprti vetrovi, glavobol in slabosti v želodcu.
Salvatorjeva lekarna v Zagrebu ima
star roeopt, po klorom so delajo to ŠVOtlskO kapljice, ter so razpošiljajo po celem svetu. Ena duša velja 50 kr.
Pravo švedsko kapljico imajo na prodaj : Na Dunaji: J. \VciS8, lekarna „pri zamorcu, Tuohlauben 17; J. Herbabry, lekar, Neubau, Kaiserstrasso 90; v Zagrebu: S. lVlitlbacll, Salvatorjeva lekarna. (10)