Februar 2004
Številka 2 Letnik V
1
75BCINA MORAVČ 1251 MORAVCIi. IKti SVOBODK 4
PoSlmna plačana pri poŠti 1251 Moravtc "a"
No Mo dol
Knjižnica Domžale Ljubljanska 58
1230 Domžale
Jože Urbanija -Limbarski
15. februar 1886 -16. maj 1955 Pozabljeni pesnik Moravske doline
Podbrdo (Spodnja Dobrava) - Ljubljana - Torino - Podbrdo - Avstrija
Ker je nadarjen, ga pošljejo v šole, da bi postal duhovnik, a vrniti se mora na domačo kmetijo.
Izredno plodovit pesnik, objavljal v Bogoljubu, Domoljubu, Koroški kroniki. Poleg tega pisal tudi prozo in dramatiko. Jernej Hafner: "Zapustil 26 zvezkov po 31 strani, pesmi je 17 zvezkov."
Kraj zadnjega bivanja
Žena Marija s hčerami
KULTURNI DOM MORAVČE KOLEDAR PRIREDITEV
sobota. 28 februar, ob 19.00 ABONMA IN IZVEN
gledališka predstava »Transvestiska svadba«. situacijska komedija
v enem dahu.
Če želite soboto končati z nasmehom na ustih, potem si morate to predstavo enostavno ogledati.
Predprodaja vstopnic M-market in Resnik-center po 1.000 SIT do sobote do 12.ure ter uro pred predstavo v avli KD Moravče po
i.3oo sn.
nedelja, 7.marec, ob 16.00
Kultumo-zabavna prireditev ob mednarodnem dnevu žena
petek, 12.marec, ob 15.00 regijski kviz »Mladi in kmetijstvo«
sobota, 13.marec, ob 19.30 »Veselo po domače« z radiom Veseljak koncert narodno-zabavne glasbe
Nastopajo: Ans. Svetlin. Mladi Dolenjci. Gamsi, skupina Krila. Popndekl. Lucija&Simona. ansambel Prija tli. Stane Vidmar Predprodaja vstopnic na običajnih mestih po 1.000 SIT in uro pred koncertom v avli KD po 1.300 SIT
sreda, 17.marec, ob 19.00
predstavitev knjige dr. Maje Topole: Geografija občine Moravče. Vstop prosti
četrtek, 18. marec, ob 19.30
predavanje dr. Andreja Bajuka: EU v naši denarnici
petek, 19.marec, ob 19.30
Akademija ob prazniku občine Moravče s podelitvijo priznanj Občine Moravče za leto 2004
sobota, 20.marca, ob 11.00 dopoldan
v ZAGORICI pri Vegovi rojstni hiši svečana prireditev ob 250-letnici rojstva Jurija Vege.
Na prireditvi bo spregovoril predsednik države dr. Janez Drnovšek.
sreda, 24.marec, ob 19.00
predavanje Dušice Kunavar: Slovensko ljudsko izročilo
četrtek, 25.marec, ob 16.30
otvoritev razstave in prireditev ob materinskem dnevu
sobota, 27.marec, ob 19.30
ABONMA IN IZVEN, gledališka predstava »Oblast gre v slast« Aktualna tema današnjega časa o političnih igricah in spletkah. Preprodaja vstopnic na običajnih mestih.
kulturno izubrjžcviloo druitvo
Limbar Moravče
prireja
Juristično društvo Jlorcroče
vabi svoje člane in občane na Občni zbor društva, ki bo v petek, 5.marca 2004, ob 19.00 v veliki sejni sobi Občine Moravče na Vegovi (nad trgovino Vele). Predlagani dnevni red:
1. Izvolitev novih upravnih organov društva.
2. Program dela za leto 2004.
3. Razno.
Vabljeni ste vsi, ki vas delo v društvu in na področju turizma zanima.
Društvo izgnancev Domžale obvešča
Zbiranje podatkov o uničenju ali požigu premoženja
Eno najpogostejših vprašanj, ki jih v zadnjem časti postavljajo naši člani in članice, je vprašanje, kako bo s poravnavo škode, kije v času druge svetovne vojne nastala kot posledica okupatorjevih požigov vasi in drugega uničevanja premoženja.
V teh dneh smo dobili informacijo, da je Društvo izgnancev Slovenije pričelo s pospešenimi aktivnostmi za zbiranje podatkov o uničenju ah požigu premoženja med 2. svetovno vojno. Omenjene podatke društvo nujno potrebuje za oblikovanje celovitega zahtevka, ki bo osnova za začetek pogovorov o zakonski ureditvi denarnega nadomestila za uničeno premoženje. Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale, poziva vse, ki so upravičenci do nadomestila :a v drugi svetovni vojni poigano in uničeno premoženje, da čim prej posredujejo ilokiimeiilacijo o leni premoženju, s kolero razpolagajo. Fotokopirano dokumentacijo posredujte naši organizaciji v Domžale ali direktno Društvu izgnancev Slovenije na naslov ljubljana, Komenskega 7, 1000 ljubljana. V Domžalah lahko v okviru Krajevne organizacije dobile tudi obrazec oz., vloge, s katerimi boste poskušali podatke o uničenem in poz.ganem premoŽenju pridobili od Arhiva RS. Te obrazce vam lahko tudi pošljemo, vendar nas morate poklicali. Hkrati vas prosimo, da obveznosti do društva plačilo članarine in naročila Veslnika poravnale do konca februarja 2004 ob petkih od 13. do 14. me.
D.I.
2
Novice iz
VABILO
vsem občankam in uMaraim. da M udelchn« kulturno-/at»a\ne prireditve ob mednarodnem dnevu Jensk. ki b» v nedeljo, 7. marca 2004 ob I*, uri v Kulturnem domu Moravče. Vstop ho prost
ME
Program:
o Jerica Mrzel, igralka in pevka
o Ansambel Svetlin
o Ansambel Študentski trio
o Moški pevski zbor Tine Kos
o Vaupctic Rajko. glasbenik in pevec
o Tamburaski orkester Vrhpolje
o Mara, ljudska pevka in recitatorka
Prijazno vabljeni!
(X)ZI SD Moravče
MATERINSKI DAN
Drage matere in dragi očetje!
Na materinski dan, 25. marca 2004, ste vabljeni na prireditev, ki jo bomo oblikovali otroci iz vrtca, Osnovne šole Jurija Vege Moravče in otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvončki ter Kulturno izobraževalno društvo Limbar Moravče. Pridružite se nam ob 16.30 v Kulturnem domu v Moravčah.
Društvo krajanov Limbarska gora in SK Termit Moravče vabita na tradicionalno prireditev
16.P0H0D PO NAGELJ NA i^Sk LIMBAR RS KO GORO,
KI BO, 21.MARCA 2004,
OB 10.00 URI.
Medgeneracijsko društvo jesenski cvet
Vas vljudno vabi
KAM? V kulturni dom Moravče.
KDAJ? V četrtek, 01. aprila 2004, ob 13.00 uri
ZAKAJ? Na tradicionalno srečanje vseh medgeneracijskih skupin, ki delujejo v Občinah: Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Prikazali vam bomo pomen dela po skupinah, spoznali boste voditelje in člane vseh skupin, pa tudi »domačo« skupino KRANJSKA LILIJA, ki deluje v Moravčah.
Na zelo izviren način pa vam bomo predstavili tudi naš II. Zbornik, kjer opisujemo bivanje na Taboru, kako se v skupinah imamo ter kaj delamo.
Pridite, ne bo vam žal!
Pohodi v organizaciji PD sobota, 6.3., RAŠICA, lahka pot, vodi Marjan Kocjančič (041 H74 139)
sobota, 13.3, MRZLICA, lahka pot, vodi Janez. Jesenšek sobota, 27.3., POLHOGRAJSKA GRMADA, lahka pot, vodi Urša Jamšek (031 574 744)
Društvo rokodelcev vabi 11.marca ob18.00 na delavnico izdelovanja rešiljeja, ki jo bo vodila Mojca iz Radovljice v avli Kulturnega doma.
V tej številki preberite
Županjina stran....................................................4
Poročilo z 10.seje OS.........................................5
Javni poziv za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.............................6
Obvestilo o zapori ceste v Krašcah.................6
Strokovna predavanja za kmetijce..................8
Odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov..........9
Intervju s Sašom Vavpetičem........................11
Planinska šola....................................................14
Pogovor z Amalijo Lemut................................15
Program dela DU Moravče.............................17
Mladi za mlade...................................................18
Moja dolina na dlani.........................................21
Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 26. marca. Vaše prispevke pričakujemo do 10. marca. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku.
Novice iz Moravske doline
30. januar 2004, Letnik V, Številka /" 2, Fotografije na naslovnici: arhiv svojcev Jožeta Urbanije
Novice iz Moravske doline je infonnativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak, Janez Cerar, Roman Cerar, Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Aleš Vozel, France Ravnikar. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Moravske doline
3
Spoštovani občani in občanke, dragi bralci Novic iz Moravske doline!
Vsak mesec v letu je zaznamovan z določenimi prazniki in aktivnostmi. Februar se začne s svečnico in nadaljuje s kulturnim praznikom, ko se vsako leto znova zavemo, kako potrebna je človeku kultura, ki ga notranje bogati, usmerja in dviga nad zgolj materialne dobrine in telesne užitke.
Tudi v občini Moravče smo na osrednji občinski prireditvi s posodobljeno Prešernovo Železno cesto stopili na vlak, ki bo s I. majem prispel na začetno postajo Evropske zveze. Ob približevanju Evropi pa ne smemo pozabljati na slovenski jezik, na našo tradicijo in kulturo, ki s svojo pestrostjo in bogatim ljudskim
izročilom lahko obogati kulturno že precej staro in narodnostno zmešano Evropo. Spomnili smo se tudi nedavno umrlega velikega slovenskega pesnika Janeza Menarta, kije bil velik prijatelj in sodelavec letošnjega osrednjega govornika Toneta Pavčka. Že s svojo prisotnostjo, potem pa tudi s svojimi poetičnimi besedami, nam je pesnik številnih otroških in drugih pesmi odpiral duhovna obzorja s še vedno živahno in ustvarjalno mislijo o kulturnem bogastvu slovenskega naroda.
Na poti v Evropo nas je pozdravil župan z avstrijske Koroške, magister Franz Arnold. Občina Poreče (Portschach) ob Vrh-skem jezeru ima 2600 prebivalcev, vendar vsako leto tja prihajajo na dopust številni turisti. Kraj pa je znan tudi po Johane.su Brahmsu in po glasbeni tradiciji, O čemer nas je prepričal tudi kvartet tamkajšnje glasbene šole. Glede na to, da bo znanje jezikov v prihodnosti še bolj pomembno, je takšno povezovanje na različnih področjih lahko z.elo koristno tudi z.a vse nas, še posebej pa z.a učence in učitelje osnovne šole, če se bodo uspeli povezati s tamkajšnjo šolo.
Film o življenju in delu moravškega rojaka Tineta Kosa oh IlO-letnici njegovega rojstva nam je razkril marsikatero podrobnost, kije prej nismo poznali. S pesmijo obeh zborov, ki delujeta v KD Tine Kos, pa smo strnili naše druženje ob slovenskem kulturnem prazniku.
V januarju, februarju in marcu se zvrstijo občni zbori naših društev. Lepo je poslušati bogata poročila in delovne načrte za naprej, saj tO kaže, da nam ne manjka z.a delo pripravljenih in ustvarjalnih ljudi, ki se ne dolgočasijo, ampak svoje življenje bogatijo z udejstvovanjem na različnih področjih. Vse to pa dviga kvaliteto življenja naših občanov, kljub še vedno nekaterim slabim cestam in drugim pomanjkljivostim.
Pripravljamo se že tudi na praznovanje občinskega praznika. Tokrat bo občinska prireditev s podelitvijo občinskih priznanj v petek, 19. marca, naslednji dan pa proslava ob 250-letnici rojstva Jurija Vege v rojstni Zagorici. Že sedaj vas vabim, da si vzamete čas tudi za praznovanje občinskega praznika. Z obiskom osrednjih in tudi drugih prireditev, ki jih bodo organizirala različna društva v dneh okrog praznika, bomo občani in občanke še bolj začutili, da pripadamo isti skupnosti in se je tudi veselimo.
Čeprav menim, da človeka bolj bogati pozitivno razmišljanje kot nenehno kritiziranje in iskanje napak, moram napisali tudi nekaj besed v odgovor stranki SDS Moravče in svetniku Združene liste socialnih demokratov Moravče, Martinu Rebolju, ki sta v svojih člankih negativno ocenila delo županje in Občinskega sveta. Članek SDS, katere svetnik v OS je Roman Cerar, ima naslov Pomembna so dejanja. S to trditvijo se popolnoma strinjam, hkrati se pa skupaj z. večino svetnikov in občinsko upravo tudi trudim, da bi jo uresničila. V nasprotnem primeru pa gospod Roman Cerar na vsaki seji OS največkrat
samo zavlačuje in kritizira, da ne uporabim še bolj »lepljivih« glagolov. S svojo vsevednostjo in demagogijo nas skuša prepričali o svojih »dobronamernih« predlogih. Ker mu večina ne naseda več, nas je vse očrnil in negativno ožigosal. Vladajoča večina so vsi tisti svetniki in stranke, ki so se odločili, da bodo s svojim delom prispevali k razvoju občine. V manjšini sta pa največkrat le dva, ker sta se pač sama odločila, da bosta nasprotovala večini predlogov.
Gradivo za sejo OS pripravlja občinska uprava tako, da hi bilo čim bolj zgoščeno in razumljivo z.a vse, saj ob obilici dela po navadi nihče nima veliko časa z.a branje z.elo obširnega gradiva. Ne trdim, da pri tem ne prihaja tudi do napak in površnosti, vendar gospodu Cerarju pride zares vse prav, da izrazi svoje
nezadovoljstvo in kritiko.
Seje OS so bile vedno javne in tako dostopne vsem, ki so se jih želeli udeležiti. Zaradi lega tudi vsi predsedniki krajevnih skupnosti in predsedniki političnih strank dobijo gradivo z.a sejo, s katerim lahko seznanijo svoje krajane oziroma člane strank. Sejo smo z.aprli za javnost samo v primerih, ko je šlo z.a varovanje interesa občine in ne zato, ker bi želeli prikrivati nekatera dejstva in napake, katerim je botrovalo tudi sodelovanje Romana Cerarja, takratnega podžupana, z. bivšim županom. Kot da je sedaj pozabil, daje štiri leta vsak mesec prejel kar lepo plačo z.a svojo podporo večkrat škodljivim odločitvam z.a občino.
Sklepe za vsako točko dnevnega reda predlagam po svoji najboljši presoji in v dobro občine, seveda se pri tem lahko tudi molim. Večina sklepov je sprejetih. Če se pa v razpravi izkaže, daje bolje z.a občino sprejeti drugačen ali dopolnjen sklep, sem pa vedno dala na glasovanje boljši sklep, ki je bil rezultat konstruktivne razprave. Dejstvo pa je, da gospod Cerar. ki ga v zadnjem času skoraj v vseh točkah podpira tudi svetnik Martin Rebolj iz. Združene liste, ne podpre z.a občino pomembnih odločitev, do sedaj pa ni potrdil tudi nobenega proračuna, ki sem ga predlagala.
Vsaka občina ima pri uresničevanju nalog določene težave, o
čemer se lahko dnevno prepričamo v vseh časopisih. Tudi naša občina pri tem ni izjema, vendar nastale težave rešujemo po najboljših močeh. Če pri tem še občani aktivno in pozitivno sodelujejo, je še toliko laže. Do sedaj pa gospod Cerar še nobenega problema ni pomagal rešiti na konstruktiven način, ampak je vsakega izkoristil z.a svojo negativno propagando, tudi v času, ko je še bil podžupan. Kako naj potem z. njim sodelujemo ? ? ?
Bliža se pomlad in z njo tudi bolj sončni in toplejši dnevi.
Prebujajoča se narava nas napolni najprej z. lenobnostjo in utrujenostjo, potem pa z veliko željo po gibanju v naravi in občudovanju prvih cvetlic in vedno bolj zelenega drevju. Počasi pozabimo na mraz. in turobnost zime in se veselimo novih priložnosti. Želim vam veliko moči z.a ustvarjalno delo in življenje tudi v tej pomladi.
LIUDMIIA NOVAK, županja
4
Novice iz
Poročilo z 10. seje Občinskega sveta Občine Moravče
Moravče v evropskem združenju podeželskih občin
Občinski svet seje v četrtek, 29. januarja, sestal na 10. seji. Svetniki so sprejeli osnutek Načrta razvojnih programov občine Moravče, prvi predlog Odloka o proračunu občine Moravče za leto 2004 in Odlok o javnem redu in miru. Občinski svet je v zadnji točki podprl sklep o članstvu občine Moravče v evropskem združenju podeželskih občin.
Tokratna seja se je razvnela že pri svetniških vprašanjih in pobudah. Martin Rebolj je namreč dejal, da bo občinska ZLSD V Kulturnem domu organizirala prireditev ob dnevu žena. Kolje pojasnil Rebolj, prireditev ne bo zlorabljena v strankarsko propagandne namene, ampak bo posvečena ženskam. Zato je zaprosil Občinski svet, da bi izglasoval sklep, po katerem bi ZLSD prostor v Kulturnem domu dobila brezplačno, saj morajo sicer stranke plačati najem prostorov. Na to seje odzval Milan Kunavar, kije menil, da naj zaradi »čistih računov« stranka vseeno plača najem prostora. V nasprotnem primeru hi tO lahko začele izkoriščati tudi druge stranke, je dejal Kunavar in poudaril, da sicer nima nič proti sami prireditvi. V razpravi sta med drugim sodelovala tudi Roman Cerar in Stane Ravnikar, ki sta podprla Rebolja. Svetniki so nato z. dvema glasovoma večine izglasovali sklep o brezplačnem najemu prostora z.a omenjeno prireditev. Zakon o javnih financah občinam nalaga, da sprejmejo štiriletni načrt razvojnih programov. Ta načrt se nato vsako leto prilagaja in usklajuje s proračunom in razmerami v občini. Glede na to, da je bil načrt že predstavljen vsem odborom in predsednikom krajevnih skupnosti na javni predstavitvi v Kulturnem domu, je Županja Ljudmila Novak podala le nekatere poudarke iz. tega načrta. Dejala je, da je veliko pritiskov za nove ceste, a za vse ni denarja, tako daje in bo potrebno izbirati. Na področju kmetijstva pristojni odbor preučuje možnost za izgradnjo klavnice v Moravčah, s čimer bi lahko sami tržili izdelke. Na področju zdravstva se bo nadaljevala obnova in posodabljanje zdravstvenega doma. Na področju izobraževanja je glavna investicija prizidek k vrtcu, ki bo zaključen letos. Ureditev učne sprehajalne poti ob Rači in ekološki otoki pa sta prioriteti na področju turizma in varstva okolja. Dolgoročni cilji na športnem področju so med drugim ureditev športnega stadiona in izgradnja letnega skakalnega centra. Svetnik Roman Cerar je v razpravi dejal, da ga moti, da se omenjeni osnutek načrta sprejema skupaj s prvim predlogom Odloka o proračuna. Županja mu je odgovorila, da je to potrebno zaradi med-
sebojne usklajenosti in korigiranja. Cerar je nadalje v zvezi z načrtom med drugim dejal, da dvomi o možnosti za izgradnjo skakalnega centra, saj to zahteva »milijone evrov«, ki pa jih ni na vidiku. Podobno mnenje kot Cerar sta imela o skakalnem centru tudi Rebolj in Ravnikar, ki je ob tem še povedal, da ne bo podprl načrta razvojnih programov, ker ni gospodarsko naravnan. Na omenjene razprave se je odzval Janez. Prašnikar, ki je menil, da je s centrom vredno poskusiti, saj so raziskave strokovnjakov pokazale, da SO Moravče zaradi bližine avtocestnega križa s tem pa tudi bližine morja primeren kraj za center. Pojasnil je. da bi najprej začeli z. odkupom zemljišč, potem pa bi nadaljevali, kolikor bi jim pač finančna sredstva dopuščala. Prašnikar je dejal, da občina ne bi izgubila ničesar, saj bi zemljišča ostala njej. Na koncu je dodal, da si nekateri na vso moč prizadevajo, da bi ovirali razvoj skakalnega športa v Moravčah. Rebolj je v nadaljevanju še opozoril, da bi morala občina bolj skrbeti za demografsko ogrožena območja, saj nekatera nimajo zagotovljene oskrbe s pitno vodo. Županja je pojasnila, da so stroški gradnje vodovoda za ta območja tako visoki, da je bolj ekonomično dovažati vodo, ko je primanjkuje. Svetniki so nato z. devetimi glasovi za in tremi proti sprejeli osnutek načrta razvojnih programov, ki bo šel tako v 30 dnevno javno obravnavo. Naslednja točka dnevnega reda je bila sprejem in obravnava prvega predloga Odloka o proračunu. Tudi proračun je bil skupaj z osnutkom načrta razvojnih programov že predstavljen odborom in predsednikom krajevnih skupnosti v Kulturnem domu. Predvideni prihodki proračuna znašajo dobra 602 milijona tolarjev, odhodki pa skoraj H14 milijonov tolarjev, od katerih je ISO milijonov prenos nerealiziranih investicijskih odhodkov iz.preteklih let. Letošnji proračunski odhodki znašajo tako 633 milijonov tolarjev. Od tega je 59 % odhodkov namenjenih investicijam, kar po mnenju županje kaže na razvojno naravnanost proračuna. V razpravi je Rebolj opozoril na visoko postavko (slab milijon in pol tolarjev) za vzdrževanje čistilne naprave, za katero bi moralo skrbeti podjetje
Prodnik. Županja mu je pritrdila in dejala, da so se s Prodnikom dogovorili, da bodo odslej oni zaračunavali sredstva za vzdrževanje naprave. Občinski svet je nato z. desetimi glasovi za in dvema proti sprejel prvi predlog Odloka o proračunu, ki bo tako v 30 dnevni javni obravnavi. Kot zadnjo točko dnevnega reda so svetniki obravnavali včlanitev občine Moravče v evropsko združenje podeželskih občin. Združenje je bilo ustanovljeno leta I9H9 in ima sedaj 15 članic, torej je iz vsake članice EU vključena po ena občina. Župan občine Imssc, kije avstrijska predstavnica v združenju, je v združenje povabil občino Moravče, ki bi v tem združenju kol edina zastopala Slovenijo. Članice se vsako leto zberejo na srečanju, kije družabne, kulturne in športne narave. Članstvo v združenju bi bila z.a občino lepa priložnost z.a promocijo in navezovanje stikov z. Evropo. Razpravo je začel Roman Cerar, ki je želel izvedeti, kakšna je finančna plat članstva in kaj to združenje počne. Menil je, da se Moravčam ni treba včlaniti v čisto vse, kar jim je ponujeno. Podobnega mnenja je bil tudi Rebolj, kije dejal, da gre za razmetavanje denarja. Nasprotno sta Branka Bizjan in Franc Capuder menila, daje to lepa priložnost, da Moravče spoznajo košček Evrope, ki bo kmalu naša širša domovina. Bizjanova je predlagala, da hi župana Lasseja povabili v Moravče, da bi iz. prve roke izvedeli vse podrobnosti. Očitno so bili podobnega mnenja kot Capuder in Bizjanova tudi ostali svetniki, saj so z desetimi glasovi za in dvema proti sprejeli sklep o članstvu Moravč v omenjenem združenju.
ALEŠ VOZEL
Predstavnika Slavonska vojske na obiska
V začetku februarja sta tudi našo Občino obiskala predstavnika slovenske vojske in Uprave za obrambo pri Ministrstvu z.a obrambo Republike Slovenije. Njun namen je bil predstaviti novo organiziranost slovenske vojske in možnosti sodelovanja z njo. Iz promocijskega materiala, kije na voljo v nekaj izvodih tudi na Občini, se je moč seznaniti s pogoji za zaposlitev v slovenski vojski kot poklicni vojak, kako postati pogodbeni pripadnik rezervne sestave in kako do prostovoljnega služenja vojaškega roka v slovenski vojski. Kot sla nam zagotovila predstavnika MO, je za vse te oblike precej zanimanja, saj ludi plačane. Podrobnejše informacije posredujejo tudi na Upravi za obrambo v Ljubljani in Izpostavi v Domžalah. ___ S.V.
l\/lr->m\/čto rlr>lino
Vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
V zvezi z izvajanjem 7. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 83/03) je Komisija za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog na podlagi zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Ministrstva za informacijsko družbo je v Uradnem listu RS, številka 11, 6.2.2004, in v nekaterih dnevnikih objavila
Javni poziv za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
1. Zahtevek lahko vložijo fizične osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklenile pogodbo o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje do vključno 6.4.1998 s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet (v nadaljevanju SIS).
2. Priključnina in prispevek SIS se kot splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka, v višini, določeni s tabelo Ministrstva za informacijsko družbo, ne vračata.
3. Zahtevku je potrebno priložiti pogodbo iz 1. točke javnega poziva. Če je iz pogodbe razvidno, da se pogodbena vrednost določa tudi na podlagi računov in drugih verodostojnih listin in dokumentov, je treba zahtevku priložiti tudi te dokumente. Če je upravičenec poleg pogodbenega zneska plačal še priključnino in prispevek SIS. naj predloži dokazilo.
4. Če zahtevek vloži oseba, ki ni pogodbena stranka iz 1. točke, je treba zahtevku priložiti tudi dokaz o pravnem nasledstvu: fizične osebe naj predložijo sklep o dedovanju.
5. Zahtevki se vlagajo pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu glede na sedež pravnega prednika Telekoma Slovenije d.d.. oziroma SIS. kjer so bila opravljena vlaganja in sicer na: Državno pravobranilstvo Ljubljana, Šubičeva 2, p. p 649,1001 Ljubljana.
6. Rok za vložitev zahteve je štiri mesece od objave tega javnega poziva in začne teči naslednji dan po objavi.
Komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki krajevnih skupnosti in Občine Moravče, bo ugotovila upravičenost do vlaganja zahtevkov krajevnih skupnosti oz. Občine Moravče za vlaganja, opredeljena v javnem pozivu. Občani, ki so vlagali sredstva v javno telekomunikacijsko omrežje, lahko vlagajo zahtevke v skladu z zgoraj navedenim javnim pozivom, ki je objavljen v nekoliko skrajšani obliki.
Občina Moravče
Okvestfh o zapori lokalne ceste v Krašcah
Vse udeležence v prometu obveščamo, da bo zaradi gradnje kanalizacije popolna zapora lokalne ceste v naselju KRA&CE, od sredine februarja do predvidoma sredine julija 2004, od
državne ceste pri hiši št. 1 do stanovanjske hiše Krašce 5 in zapora občinske javne poti v zgornjem delu naselja Krašce. Zapora ceste ho odvisna od dinamike gradnje na posameznem odseku. Obvoz za naselji Sp. in Zg. Tuštanj in Vrh polje bo iz. smeri Selo pri Moravčah, oziroma iz. Moravč preko naselja Češnjice pri Moravčah.
Izvajalec del KPL Ljubljana d.d. ho skušal zagotoviti prevoznost ceste v času, ko se dela ne bodo izvajala.
Prosimo za razumevanje.
Občina Moravče, Oddelek za komunalne zadeve
Komu verjeti? Skrb odveč?
Predstavnici Občine Moravče in Društva podeželskih žena Moravče sva se 12. februarja odzvali povabili štirih svetnic Državnega sveta in se udeležili foruma »Vizija razvoja repro-duktivnega zdravja žensk in bela knjiga«. Skupaj z drugimi predstavnicami različnih skupin civilne družbe smo se sestali predvsem zaradi dvoumnih določil bele knjige (ureditev zdravstva), ki hi lahko pomenila zmanjševanje pravic do zdravstvenega varstva žensk oz. pravice žensk do izbranega ginekologa. Dokaj nejasen status pa je tudi pri ped ia tri h. Na dan foruma je bilo zbranih več kot 20.000 podpisov podpore proti zmanjševanju tovrstnih pravic. Ginekologinje na primarni ravni, direktorica Urada za enake možnosti, predsednica Zveze kmetic Slovenije, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva, zdravnica epidemiologinja iz. Onkološkega inštituta, poslanka Državnega zbora, sociologinja Anka Osterman iz. Ptuja in druge so v svojih nastopih izrazile bojazen, da bomo ženske na slabšem, kot smo bile pred 50 leti, ko so bili ustanovljeni posebni dispanzerji: ginekološki, otroški, pulmološki itd. Izoblikovano je bilo temeljno vprašanje: ali bosta ginekolog na primarni ravni in pediater lahko tudi v bodoče delovala samostojno, ali pa se ho ta dejavnost izvajala v delovanju družinskega zdravnika. Dan prej je minister sicer zagotovil, da je strah odveč, vendar ni prepričal skoraj nikogar. Zora Tomič je bila njegovega zagotovila seveda vesela, vendar je rekla, da bo verjela šele, ko bo to zapisano v zakonu. Vsi prisotni na forumu smo se z. njo strinjali in prepričala nas ni niti državna sekretarja dr. Jožica Zakolnik, ki je prav tako zagotovila, daje v predlogu zakona zapisano prav tO. Oglasila seje predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva in Združenja ambulantnih ginekologov, ki sta povedali, da jim je bih) obljubljeno sodelovaje pri obravnavi pripomb na belo knjigo oz. predlog zakona, vendar jih ni povabil še nihče, čeprav predlog zakona še pripravljajo. Na končuje bilo sprejeto stališče, daje treba zadržati že pridobljene pravice na primarni ravni. Forum je na poti k temu, da ostane varovalka na poti k zagotavljanju politike enakih možnosti oz. kvalitete življenja vseh. Prav je, da imamo ob zaznavi nevarnosti za kratenje pravic pogum in da se oglasimo. Nedvomno je bilo tudi ugotovljeno, da mora strokovna javnost sodelovali z. Ministrstvom za zdravje pri oblikovanju predloga zakona, ki bo odločal o naših pravicah na tem področju.
In po treh urah sta se postavili vprašanji: Komu verjeti? Je skrb odveč? Upamo, da ne bo le državni denar tisti, ki bo odločal o kvaliteti našega življenja, predvsem zdravja žensk. Znano je namreč, da so zdrave in izobražene ženske eden od pogojev za razvoj družbe.
S.V.
iVS/
Nova Slovenija
Krščanska ifuaskn stranka
V Bruslju je bil 4. in 5. februarja 2004 kongres Evropske ljudske stranke, katere članice so tudi slovenske ljudske stranke: N.Si, SLS in SDS. Kongresa seje udeležila (na stroške stranke, da ne bo pomote) tudi naša članica in županja Ljudmila Novak, ki je na listi N.Si za volitve v Evropski parlament. Na prvem mestu strankine liste je izkušen politik in dosedanji opazovalec v evropskem parlamentu Lojze Peterle, ki je bil v preteklem letu tudi izbran za Evropejca leta. Evropska ljudska stranka je najmočnejša stranka v Evropskem parlamentu, zato bomo Slovenci preko nje najlaže uresničevali svoje nacionalne interese.
Delo županje in občinske uprave še zdaleč ni tako črno, kot ga želita prikazati svetnika Občinskega sveta iz SDS in ZLSD. Največji projekti v letošnjem letu, gradnja vrtca in kanalizacija Krašce, so v polnem teku. Nekatere lanske investicije se bodo kmalu zaključile, s sprejemom proračuna pa se bodo nadaljevale že začete in nove investicije.
Že od nekdaj je bil napredek družbe v povezovanju, zato se tudi občina Moravče povezuje v združenja in navezuje stike z drugimi občinami. Vsak posameznik pa mora pri tem aktivno sodelovati, ne le kritizirati in se zapirati v lastni krog.
00 N.Si Moravče
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov Občinski odbor Moravče
8. marec -mednarodni dan žensk
Ideja o mednarodnemu prazniku dnevu žensk se je rodila v začetku 20. stoleja in so ga prvič praznovali leta 1909 v ZDA. Decembra leta /977je Generalna skupčšina OZN Z resolucijo določila 8. marec kot medranordni dan žensk. S. marec, dan žensk v Sloveniji obeležujejo s številnimi dogodki. V Moravčah se na ta dan že vsa leta naše mlade države ni spomnil nihče. Pa smo to naredili v Občinski organizaciji ZLSD. Pripravili bomo kulturno-z.abavnoprireditev sprostim vstopom za prav vse občanke in občane. Na občinskem svetuje bila prošnja za brezplačno koriščenje Kulturnega doma, v kataeri je bilo poudarjeno, da gre izkjučno za kulturnoz.abavni program, sprostim vstopom, ugodno rešena. Zahvaljujemo se svetnikom. Vabimo gospo županjo z. občinsko upravo in svetnike na prireditev, tudi tiste, ki so bili proti: trije gospodje iz. NSI in gospa iz. Mladih Slovenije, še posebej pa prijazno vabimo občanke in občane.
VOJKA REBOLJ, OOZLSD
Pogtedz druge strani
Čutim potrebo, da javno spregovorim nekaj besed o Predlogu razvojnega programa Občine Moravče za obdobje 2004 - 2007.
V javni razpravi je Predlog štiriletnega razvojnega programa in Predlog proračuna za leto 2004.
V razvojnem programu je poredvidena tudi gradnja športno rekreativnega centra (beri skakalnega centra). V vseh pogovorih na Občinskem svetu in odborih se predvsem govori o skakalnem centru. V naslednjih štirih letih je za nakup zemljišča predvideno 20.000.000 SIT.
Ni pa predložen niti idejni projekt, kaj šele investicijski program, prostorski akti in ostalo, kar bi bilo podlaga za razpravo o programu.Torej sije nekdo zaželel nove, večje in dražje igračke.
Nikogar od predlagateljev tudi ne moti, da je to sedaj kmetijska zemlja. Lo-gično, saj bo po štiri ali pet DEM, kar je 40 do 50.000 DEM po hektarju. Po spremembi prostorskih aktov, bi ta prostor postal zazidljivo zemljišče, cena pa dosegla bajne milijone mark Toliko za eventuelne prodajalce kmetijskih zemljišč. Po zagotovilih svetnika N.Si, Janeza Prašnikarja, bi nekdo celo podaril I ha gozda. Ta projekt z. navdušenjem podpirajo vsi svetniki N.Si, svetniki SLS, SMS, Listi za Moravsko dolino pa to z. molkom odobravajo (molče opazujejo).
Županji in svetnikom sem predlagal, da bi kazalo namesto sklakalnic v razvojni program in posledično tudi v letošnji proračun uvrstiti območja v moravški občini, katera v enuidvujsetem stoletju nimajo niti tekoče vode (Kovačija, Štance Laze; Tlačnica: Sv. Mohor, Kal, Štebalija, kaj še le asfalt. Svetniki, zagovorniki »športno rekreativnegana centra« na pobudo niso imeli odgovora, županja pa je menila, da bi to bilo predrago, oziroma se ne izplača. Mar ljudje iz. odmaknjenih delov nimajo pravico do osnovnih ž.ivljenskih pogojev? Te iste stranke imajo v državnem zboru polna usta skrbi za demografsko ogrožene kraje in o zagotavljanju osnovnih življenjskih pogojev za vse državljane enako. Praksa pa kaže, da se njihova skrb za enake pogoje občanov konča, kjer se končajo interesi teh omernjenih strank.
Pred leti, ko je bil Primož. Peterka na vrhuncu svoje kariere, so v Moravčah Že drugič gradili skakalnice. Tokrat so jih zgradili na Miklavžu, prva pa je bila zgrajena pri osnovni šoli. Seveda je šlo, ker so v podjetju Termit prispevali večji del sredstev in dela. Zgradili so pet sklakalnic, od tega tri manjše uporabljajo, dve večji pa razpadata. Mar ne bi bilo bolj smotrno vzdrževanje Že zgrajenih skakalnic, kot gradnja novih?! Svetnik N.Si Janez Prašnikar rad opozori na slabo ravnanje države s Planico, pozablja pa, da ima tudi on »svojo Planico« na Miklavžu.
V Moravčah imamo tudi nogometno igrišče, ki je bilo prav tako zgrajeno v glavnem s sredstvi in delom podjetja Termit. Pričakovali bi, da bi vladajoča stranka podpirala delovanje Nogometnega kluba Termit in obstoječega nogometnega igrišča. To nogometno igrišče predstavlja skoraj edini prostor, ker se mladi lahko športno udejslujejo in porabijo svoj prosti čas. Vladajoča stranka in svetniki, ki jo podpirajo, imajo tudi pri tej zadevi zadržke. Kot vzrok navajajo lastništvo zemljišča, na katerem stoji nogometno igrišče, pozabljajo pa, da je zemljišče še vedno občinsko.
Na koncu bi še dodal, da je lani v septembru bila narejena Programska rešitev in in idejna zasnova objekta športno rekreativnega centra z gasilskim poli-gononom Tuštanj. Naročnik omenjenega projekta je Štefan Svetlin. Programska rešitev in idejna zasnova ŠRC Tuštanj je bila istega meseca oddana na Občino. Vendar je verjetno obležala nekje na dnu predala, saj v razpravi o razvojnem programu ni bila nikjer omenjena. Sprašujem se v čigavem interesu. Vztrajal bom, da se ta idejna zasnova vključi v razpravo o razvojnem programu. P.S.: 14. tega meseca je bila županja na sestanku Društva krajanov Tuštanj. Med drugim je tudi dejala, da bi bila dobrodošla vsaka pobuda, ki bi popestrila turistično dogajanje v občini. Taka pobuda, oziroma Programska rešitev in idejna zasnova ŠRC Tuštanj pa že od septembra leži na Občini. Sprašujem se, zakaj ideja ni bila vsaj toliko vredna, da se ne bi »izgubila«. Za razliko od »Skakalnega centra« je ta Programska rešitev in idejna zasnova objekta športna rekreativnega centra Tuštanj primerno pripravljena za argumentirano razpravljanje v Občinskem svetu in v javnosti.
MARTIN REBOLJ, svetnik OOZLSD
VABILO NA STROKOVNA PREDAVANJA
Vabimo vas na strokovna predavanja, ki bodo:
5.3.04 ob 10. uri	na kmetiji Ku-navar Jožeta in Ivanke Spodnji Tuštanj 22	Praktični prikaz, obrezovanja sadnega drevja	A. Caf
Kmetijskim gospodarstvom, ki ste v zbirni vlogi za subvencije vpisali ukrep SKOP - TSA. PRIPOROČAMO, da se udeležite tega predavanja.			
9.3.04 ob 9.30 uri	Moravče, Kulturni dom	Obnova travinja	A. Zavodnik
		Paša	A.Zavodnik
		Ocenjevanje vzorcev krme	J.SIatnar
Prosimo, da z.a ta sklop predavanj s seboj prinesete, tudi vzorce krme (seno, travna silaž.a, koruzna silaž.a), da bomo na podlagi vizualnega pregleda določili hranilno vrednost krme.
Vsem kmetijskim gospodarstvom, ki ste v okviru ukrepov SKOP vključeni v program -REJ, PRIPOROČAMO, da se udeležite tega predavanja._
5 SEBOJ PRINESITE KMG-MID kmetije!
Vsi prav lepo povabljeni!
KSS Moravče, Janez. Ocepek.ing.agr.
OBVESTILO ZA KMETOVALCE
Pričetek zbiranja vlog upravičencev za
dodelitev sredstev za odpravo posledic
škode v kmetijstvu
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obvestilo občine konec januarja letošnjega leta, da prično z zbiranjem vlog upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Za ta namen je občina prejela od ministrstva računalniško aplikacijo, ki zajema parcelne številke, ki so jih kmetje prijavili na obrazcu subvencij v lanskem letu.
Vsi kmetje v občini bodo v tem mesecu prejeli izpolnjene obrazce z navedbo parcel in procenti poškodovanosti posamezne kulture, ki jo je na osnovi ogleda na terenu določila občinska komisija za ugotavljanje škode po suši in toči.
Kmetje bodo te obrazce pregledali in podpisane vrnili Občini Moravče do 22.3.2004.
Podpisane obrazce bo občinska uprava posredovala ministrstvu. Iz uredbe ministra je razvidno, da bodo pravilno izpolnjeni obrazci osnova za končni obračun škode po naravnih nesrečah v lanskem letu.
__MAJ.
Znanje pripomore k umnemu gospodarjenju
V letošnjem maju bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske skupnosti. Kot se pri vsaki spremembi pojavljajo argumenti z.a in proti je tudi v primeru pristopa Slovenije k EU veliko zagovornikov pa tudi tako imenovanih euroskeptikov.
Po vstopu Slovenije v evropsko družino je med drugim nastalo tudi veliko neznank na področju kmetijstva. Naša sosednja država Avstrija ima že veliko izkušenj. Zato je bil na povabilo Kmetijsko svetovalne službe povabljen v Moravče kmetijski proizvajalec iz. sosednje avstrijske Koroške, ki je na preprost in razumljiv način razložil delovanje Evropske skupnosti na področju kmetijstva in težave, katere so imeli avstrijski kmetje na začetku pridružitve. Predstavljene so bile vrste, postopki in možnosti uveljavljanja različnih finančnih sredstev in podpor z.a
področje kmetijstva v sosednji Avstriji. Po nekaj letih so avstrijski kmetje prišli do spoznanja, da kmetijska politika v EU sploh ni tako slaba. Je pa jasno dejstvo, da ni več možno z. različnimi dvomljivimi dokumenti dokazovati opravičenost do raznih subvencij kot kmetijski proizvajalec. Ampak je potrebno dokazati, koliko zemlje se obdeluje in samo z.a obdelano površino so namenjena tudi evropska sredstva. Miha Zaplotnik je pojasnil, da v Avstriji subvencije predstavljajo od 30 do 50 % čistega dohodka kmetov. Perspektiva hitrejšega razvoja napredka podeželja je gost iz Avstrije videl v dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Zimski čas je primeren, da se kmetijski proizvajalci izobražujejo in tako širijo obzorje znanja na svojem, področju. V nizu predavanj, ki jih organizira Kmetijsko svetovalna služba Moravče, Kmetijsko gozdarska zadruga v sodelovanju z Zadružno zvezo in Kmetijsko gozdarsko zbornico je bilo minuli teden tudi predavanje na temo »sistem mlečnih kvot«. Da je tema izrazito aktualna je pokazal tudi obisk kmetov, ki so napolnili avlo Kulturnega doma. Strokovnjak iz. lega področja je z. različnimi primeri in strokovno argumentiranimi dejstvi prisotnim razložil omenjene sisteme mlečnih kvot. Pridobljena mlečna kvota bo od I. maja letošnjega leta pogoj, da bo lahko kmet oddajal mleko v mlekarno ali ga prodajal na domu. Vsi, ki oddajajo mleko zadrugi, morajo do 1.04. 2004 izbrati poob-
laščenega odkupovalca, ki bo mesečno spremljal oddajo mleka in o tem poročal Agenciji za kmetijske trge. S podatki odkupovalca bo moral kmet ustrezno načrtovati pridelavo mleka tako, da ne bo presežena kvota. Kmetijsko gozdarska zadruga Moravče se bo po objavi Uredbe registrirala kot pooblaščeni odkupovala: z. namenom, da tudi v prihodnje odkupuje mleko od moravških kmetov. Ker je z.a gospodarjenje s kvotami na kmetiji potrebno novo znanje, se s tem in drugimi predavanji v proces izobraževanju vključuje tudi Kmetijsko svetovalna služba Moravče.
Kako pripravili sidiomesnate izdelke, da bodo odlična, krepka, vabljiva in zdrava hrana ? S tem vprašanjem so se seznanjali udeleženci salamijadc, ki je potekala v torek, 17,1,2004, popoldan v dvorani Kulturnega doma. Udeleženci so imeli priložnost svoje izdelke tudi predstaviti in jih prepustiti v strokovno oceno.
MILAN KOKALJ, foto Branka Bizjan
IMr»\/irp ¡7
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE, PRODNIK d.o.o.
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Moravče 30.03., 01.04. in 02.04.2004 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi. Poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
Obveščamo vas, da bomo v občini Moravče v četrtek, 02.04.2004 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo dne 02.04.2004 sprejemali
14.00-15.30 v Pečah pri gasilnem domu 15.30-17.00 v Moravčah pri Kulturnem domu 17.00-18.30 v Krašcah pri gasilnem domu
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
• Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
• Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
■ Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
• Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.
Kulturni praznik na GiOSS-u
V prelepem nedeljskem, sončnem dopoldnevu, I. februarja, sem se odpravil na planinsko pot na Zg. Slivno in GEOSS.
Tu je bila v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ž.e 19. po vrsti, svečana proslava. Udeležilo se je je veliko ljudi. V kulturnem programu se je predstavil moški pevski zbor Lipa z. Vač, pod vodstvom zborovodja Matije Streharja. Zapelje slovensko himno. Navzoče je povezovalec Jože Logar seznanil s pomenom in delom našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Predstavil je nekaj njegovih pesmi. Slavnostni govornik je bil predsednik ZZB dr. Janez Stanovnik, znan kot »oče naroda«
V govoru je opisal strategijo boja 2. svetovne vojne, kakor tudi borce vojne za Slovenijo, ki so dali narodu duši in kulturo. V boju je bilo ogromno žrtev, saj je življenja v partizanskih vrstah izgubilo 25 tisoč ljudi.To je največji krvni
davek, ki jih je dal evropski narod, kot tudi boj za samostojnost. Borci 2. svetovne vojne so ohranili boj za substanco naroda. V času osvobodilne fronte je slovenski narod pokazal odpor proti okupatorju. NOB ni bila obveza, to je bila vstaja slovenskega naroda. Štiriletna borba, kakor tudi osvobodilna vojna leta 1991, sta bili uspešni, ker jc za njimi stal slovenski narod. V tistih težkih trenutkih je slovenski narod zbral največ kulture. Kultura je tista, ki kaže pol tudi danes in v prihodnost: Čuvajmo narodno identiteto. Ko stopamo na evropsko pot, se moramo ob tem zavedati globoke misli, ki jo je zapisal Valentin Vodnik: »Slovenec, tvoja zemlja je zdrava!« Opisal je boj za ohranitev slovenske kulture. Nastelje kulturne ustvarjalce. Citiral je Otona Zupančiča »Veš poet... «, Ivana Cankarja, Josipa Jurčiča in druge. Kultura je bila vedno navzoča. Z negovanjem kulture bomo našli pravo pot. Oh tem velikem prazniku naše kulture je prav, da se spomnimo slovenske kulturne dediščine. Kulturni praznik je prava priložnost za to. GEOSS je postal središče kulture, čuvajmo ga. kot smo si ga zamislili.
Med gosti je bil župan Občine Litija, gospod Miro Kaplja. Kulturnega srečanja seje udeležil skladatelj Jože Leskovar ter župan Slovenj Gradca. Ta je izročil darilo skladatelja - opus skladb. Poslušali smo eno izmed njih.
Na koncu proslave je spregovoril »oče GEOSS-a« gospod Peter Svetek. Poudaril je, daje za leto, kije pred nami, načrtovano z bogatimi kulturnimi aktivnostmi. Povabil nas je na 20. jubilej, ki bo naslednje leto. To ne bo srečanje le v litijski občini, ampak tudi v Evropi.
ANTE PA.IK, ZZB, joto Jože Novak, Branka liiz.jan
Moravske doline
Q
Kulturni utrip na mpaljah
V naši preteklosti smo se vedno znali z.operstaviti pred tujimi vplivi. Skozi vso Zgodovino se je identiteta slovenskega naroda potrjevala skozi kulturo. France Prešeren je s svojo poezijo dokazal, da je tudi v slovenskem jeziku mogoče izraziti najgloblje misli in čustva. Prav zaradi slovenske kulture smo se ohranili kot narod.
Pomembnosti kulture se zavedamo tudi na Vrhpoljah. Vsako leto z. različnimi dejavnostmi in prireditvami bogatimo vsakdan.
Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je bila na sam kulturni praznik v gasilskem domu na Vrhpoljah. Številni gledalci SO si nedeljsko popoldne polepšali z. nastopi Tamburaškega orkestra Vrhpolje, ki je v uvodu zaigral ZDRAVLJICO, v nadaljevanju pa iz. svojega bogatega programa predstavil še nekaj ljudskih in umetnih pesmi. Dramska skupina KUD Vrhpolje pod mentorstvom Natalije Brodar je recitirala Franceta Prešerna in Toneta Pavčka. Učenci OS Vrhpolje so predstavili kratek življenjepis našega velikana, kratke dramske prizore in pesmi, v katerih so povedali, da kljub »majhnosti« dobro poznajo Prešerna in se zavedajo pomembnosti kulture. ()bi skoval-ci so bili navdušeni ob predstavitvi uglasbene pesmi VRBA, ki jo je predstavil gost prireditve Grega Strajnar, z. umetniškim imenom »odkloplen Grega«. Program je povezovala Branka Langerholc.
V okviru kulturnega praznika se je učencem OS Vrhpolje predstavil domačin Pel er Pirnat, velik ljubitelj solo petja in član Slovenskega komornega zbora. Učencem je zapel nekaj arij in nekaj ljudskih pesmi. Iz. predstavljenih skladb, iz. njegovega ubranega in mogočnega petja so učenci lahko opazili razliko med arijo in slovensko narodno pesmijo. Učenci so mu zastavili številna zanimiva vprašanja in spoznali delo in delavnik profesionalnega kulturnega delavca.
FAN I PAČNIK, joto Muhič
Za kulturni praznik spogledovanje z fvropo
6.februarja je bila v Kulturnem domu osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Na prireditvi so sodelovali domači kulturni ustvarjalci in gostje iz avstrijske Koroške. Slavnostni govornik je bil Tone Pavček.
Zdravljica je tokrat zvenela ubrano v združenem Moškem in ženskem zboru Tine Kos. Zbora sta družno in posamič nastopila tudi v nadaljevanju programa.
Na osrednji občinski prireditvi so sodelovali učenci OŠ Jurija Vege z. odlomki iz. Prešernovih pesmi. Posebej pa so bili nagrajeni za izvedbo Železne ceste in njene
posodobljene prepesnitve, ki jo je za to priložnost pripravila njihova učiteljica Bernarda Mal.
V januarju končana življenjska pot Janeza Menarta, slovenskega pesnika in soavtorja pesniške zbirke Pesmi štirih, je bila obeležena z. izborom njegovih pesmi v recitaciji Natalije Brodar in veznem besedilu Katje Kokalj.
Besede slavnostnega govornika, Toneta Pavčka, pa so vodile v razmišljanje o kulturi ob novi prelomnici slovenske zgodovine.
Prav ta prehod v veliko družino evropskih narodov je v Moravče privabil župana
mesta Poreče Franz.a Amolda in učence njihove glasbene šole. ki so sodelovali v kulturnem programu tudi z. namenom, da hi navezali slike z. moravško šolo.
MAL, joto Kokalj
10
Novice iz
Pogovor s Sašom Vavpetičem, kapelnikom Godbe Moravče
Izrazna moč glasbe je povsem osebna stvar
Vsako leto v mesecu kulture povabimo k predstavitvi koga, ki soustvarja kulturno ponudbo naše občine. Letos ob 80. obletnici godbe v Moravčah smo povabili k sodelovanju kapelnika Saša Vavpetič. V pogovoru je razkril zanimivo glasbeno pot, z natančnim branjem pa boste prepoznali rahločutnega glasbenika, prijetnega sogovornika in odločnega vodjo.
Nise rojeni Moravčan. Sem ste se preselili v najstniških letih. Se počutite Moravčana?
J a, moram reči, da se. V Moravčah smo Že 31 let, Sem smo se preselili leta 1973. Moj oče je iz. Soteske in sije vedno želel, da hi se vrnil v rojstni kraj. Pri 16 letih se je preselil v Ljubljano, končal šolanje, se poklicno uveljavil in si ustvaril družino z mojo mamo. ki pa je pristna Ljubljančanka. Moj dedje bil Vrbanovčev iz Soteske in je tudi igral pri godbi. Močne glasbene korenine imam.
Pred kratkim sem se pogovarjala z nekim priseljencem in je v pogovoru izrazil navdušenje nad lepoto kraja. Z mnogo manj navdušenja pa je pripovedoval o prebivalcih, češ da so vase zaprti, nedružabni, nezaupljivi. So bili tudi vaši občutki ob preselitvi iz mestnega vrveža v mirno vaško okolje podobni?
Ja, bili so kar mešani občutki. Vpliv cerkve je bil velik, mi pa nismo bili tako vzgojeni. V mestnem okolju se ljudje niso dobro poznali med seboj in se o veri tudi nismo med seboj pogovarjali. V Moravčah pa sem. marsikdaj slišal kakšno pikro na ta račun, ker se nisem udeleževal verskih obredov. Ampak mene tO ni pretirano motilo. Leta 1975 sem se priključil moškemu zboru in tudi cerkvenemu. Kar nekaj let, dokler seje dalo časovno usklajevati, sem pel na koru. Moram reči, da sem v glasbi užival, bila mi je všeč. Peli smo celo na novi maši, ki jo je imel Lado Jaksetič. Ne, meni se tukajšnji prebivalci ne zdijo nedružabni in zaprti. Jaz sem se hitro vključil v življenje tu.
Ali imate na otroštvo ob dveh bratih in sesti zanimive spomine. Kakšen poseben?
Pravzaprav ne, vsi so zanimivi. Morda pa tO, kako srno pričakovali rojstvo sestre, ki se je rodila, ko mi je bilo 17 let, bratoma pa /9 in 6. Mamo je pravzaprav skrbelo predvsem, kako to nam, fantom, povedati
in kako bomo novico sprejeli. Z veseljem smo jo sprejeli in je bila prava scrkljanka ta naša Urša.
Izhajate iz umetniške družine, saj se poleg vas z glasbo ukvarja še brat Rajko. Sestra pa je uspešna oblikovalka. Od koga ste umetniško žilico podedovali?
Moj ded po materi je bil pravi glasbenik. Igral je violino v radijskem orkestru. Pravzaprav je igral skoraj na vse instrumente razen na pihala in trobila. Kmalu so me vpisali v glasbeno šolo, kjer sem igral harmoniko in kitaro. Prve prijeme
na kitari pa sem se naučil prav od dedka. Bil je umetnik po duši in telesu. V prostem času je z. rokodelsko spretnostjo oblikoval šatulje za nakit in joto albume. Vsak unikatni izdelek je imel svoj vzorec, šive, svojo zgodbo.
Tudi moj oče, čeprav je bil samouk, je igral klavirsko harmoniko, frajtonurico in še posebej dobro je igral na orglice.
Od kod in od kdaj ste spoznali, da je glasba nekaj, kar nosite v sebi?
Ze kot majhen otrok sem velikokrat poslušal glasbo skupaj z bratom. Tako sva tudi sama začela poskušali. Vpisali so naju v glasbeno šolo, mene na kitaro, brala pa na harmoniko. Ker sva bila talentirana in sva z. lahkoto obvladovala izbrana inštrumenta, sva se sočasno učila dveh inštrumentov. Jaz sem igral še harmoniko, Rajko pa klavir. Oba sva končala nižjo glasbeno šolo.
Kdaj pa ste se z glasbo začeli resnejši spogledovati?
Moravske doline
11
Veliko sem nastopal na šolskih prireditvah v osnovni šoli na Prulah. Včasih sem nastopil celo večkrat z različnimi inštrumenti, v duetu, sam. V tem sem užival, bolj kol moja mami, ki se je vedno potrudila, da sem hil zlikan in s kravato. Ampak na oder sem vedno prišel brez nje (kravate) in treme. Potem pa sem po spletu okoliščin poslal poklicni glasbenik. Menim, da se to ne bi zgodilo, če se ne hi preselili v Moravče. Miro Capuder je takrat na novo ustanavljal godbo. Ker je vedel, da sva končala glasbeno šolo, naju je povabil zraven. In sva šla. V času srednje šole, sva »muzko« obesila na klin. Naučil sem se igrati še nekaj novih inštrumentov, skupaj smo igrali in tako ... je Alešev Miro »kriv«, da sem muzikant.
Glasba je bila 15 let vaš poklic. Kje vse ste se glasbeno udejstvovali?
Od vsega začetka sem pri godbi. Pel sem tudi v moravškem moškem zboru. Potem pa sem se pridružil različnim ansamblom. Najprej sem igral pri Kovinarjih, sledil je ansambel Rž, pa ansambel Mihelič. Pet let sem igral v avstrijskem ansamblu Karavanken Musikanten. Od vseh teh glasbenih dogajanj sem se za pet let umaknil. Od novega leta dalje pa igram pri Ansamblu Igor in zlati zvoki.
Vse čestitke. Čutite povabilo Igorja Podpečana k ansamblu kot posebno pohvalo?
Ja, vsekakor.
V moravški kulturi ste ves čas prisotni kot odličen izvajalec. Z organizacijskimi zadevami pa se ne ukvarjate kaj dosti.
Ne, seveda ne. Mislim, da imam prav, ko rečem, da je stvar
kapelnika umetniška plat medalje. Če se hočeš temu posvetili, ne ostaja veliko časa. Glasbo je treba razumeti, podoživeti, najti izrazno moč, proučiti in poiskali notne zapise. Na vsako vajo se je treba posebej pripraviti.
Kaj pa vaš glasbeni okus?
Širok je. Zadnji dve leti igram v orkestralni zasedbi bi g benda pozavno. Tam pa res rad igram in se vsak leden enkrat peljem v Trebnje na vaje. Nekaj tudi nastopamo, pa ne prav veliko. To delam predvsem zase, za svoj užitek.
Kakšne odlike ima glasbenik, ki glasbo interpretira tako, da jo čutiš, ne le slišiš?
Odvisno je od interpretacije. Tehnike obvladovanja inštrumenta se človek nauči, iz.raz.no moč pa je osebna in izraža človeku samega, ki glasbo interpretira. Veliko ljudi igra harmoniko, le malokdo pa tako kol Slak. To je to.
Z ansamblom Mihelič (kontrabas)
Kaj poslušate v prostem času?
Veliko stvari, različnih, tudi rock. Odvisno od razpoloženja. Sem Že povedal, daje moj spekter glasbenega okusa širok.
Kaj pa techno, rave?
Ne tega pa ne poslušam. Zvoki so sintetični, proizvedeni računalniško, nenaravni. Kadar je glasba naravna, logična povzroči, da človek pade v ekstazo užitka ob poslušanju. Sintetična glasba pa utruja.
Pred leti je bil v javnosti precej odmeven prevzem godbene dirigentske palice. Kako ste to doživljali vi?
Bilo je delikatno. Imel sem občutek, da me nekateri gledajo postrani, češ da je to maje maslo. Pa sploh ni res. Z Mirom sva bila dogovorjena, da bova prevzem izvedla slovesno na koncertu ob 75. obletnici. Pa so se stvari obrnile drugače. Nekdo mu je nesel »na nos« novičko, ki je bila čisto izvzeta iz. konteksta. Miro je potem odreagiral tako, da je oddal (JO Godbe nepreklicno odstopno izjavo. Ker sem bil namestnik kapelnika, sem funkcijo prevzel. Takrat smo tudi opremljali novo vadbeno sobo. Pred lagal sem razporeditev instrumentov, to pa je zabilo še ž.ebljico na glavico. Govorice me niso prizadele kaj dosti, bolj me je skrbela odgovornost, ki sem jo prevzel. Zdaj delamo. Logično je, da vsaka doba in vsak dirigent naredita svoje in pustila svoj pečat. Trudimo se, da napredujemo. Želimo pa si, da bi Morav-Čani še radi poslušali našo glasbo.
BERNARDA MAL
Fotografije so iz. arhiva Saša Vavpetiča
12
Novice iz
Osemdesetletnica ustanovitve godbe v Moravčah
V letošnjem letu praznuje moravška godba SO. obletnico ustanovitve, zato bi radi predstavili zgodovino godbe. Zaradi obširne zgodovine bomo le tO objavili v več delih ali nadaljevanjih v Novicah iz. Moravske doline.
Godba v Moravčah je bila ustanovljena leta 1924 na pobudo Janka Tomana, Inštrumente je priskrbel Ignac Tome, še preden se je ta ustanovila. Kupil jih je v Trstu, zanje je največ prispevalo gasilsko društvo, podprli sta jo tudi pevsko društvo in Zadružna hranilnica in posojilnica. Za ustanovitev sta se najbolj zavzela Janez. Kumer- Oklejev Janče in Franc Orehek - Kavkov Francelj, oba iz. Moravč. Pridobila sla veliko ustanovnih članov, ki so plačali po 50 dinarjev članarine.
Kupili so 26 inštrumentov in k godbi je pristopilo prav toliko mladih, večinoma kmečkih fantov iz. Moravč in
okolice, ki so po napornem delu prihajali dvakrat tedensko na vaje. Godbo so ustanovili v okviru Gasilskega društva Moravče, zato se je tudi imenovala gasilska godba. Godba se je po petih letih osamosvojila, a je uradno še vedno ostala gasilska godba.
Prvi moravški godbeniki so bili: Franc Orehek, kapelnik do leta 1936, Janez. Kumer, Tone Cerar- Pekovčev iz. Moravč, Ciril] Bizilj - Baljev iz. Moravč, blagajnik, Ciril Cerar - Pekovčev iz Moravč: Franc Močilnikar- Rožičev iz. Podkraja, Franc Pirnat iz. Tuštanja, Slavko Kokalj - Šnajdarjev iz. Tuštanja, Ivan Urba-nija - Trafiken iz. Moravč, nekaj let je poučeval glasbo, Lovrenc Bizilj - Urbanovčev iz. Soteske, Avgust Birk - Šlosarjev s Tržna, Ignac Klopčič - Rez.en Nace iz. Moravč, bratje Ignac, Ivan in Franc Vehovec - Blaž.evi s Tržna, Ferdinand Orehek - Barličev iz Tuštanja, Anton Koprivšek - Pekovčev s Tržna, bratje Jož.e, Anion in Martin Podbevšek - Podbevškovi iz. Moravč, brata
Janko in Ludvik Šlibar iz. Moravč, brata Feliks in Vincenc Kos - Planinska iz. Češnjic, Janez. Malin- Mrkuza iz. Straže in Gvido Učakar, ki je šel v šolo in je nato igral in vodil vojaško godbo. Ker so nekateri odšli k vojakom in po svetu, so prišli novi godbeniki: Slavko dr. Janežič in brat Milan iz. Moravč, Maks Plevanč, tajnik, moravški pek, Milan Gale iz Moravč, Slavko Trampuž iz Moravč, Rado Jančigaj, bratje Ivan, Maks in Franc Lavrač - Lavračevi iz. Moravč, Ciril Petere - Mihetov iz. Moravč, Mavric Okoren iz. Krasc, Franc Grilj iz. Sv. Miklavža, Rudolf Klopčič - Turkov iz. Moravč, Martin Prosenc - Benčetov iz. Zaloga, Stanke Jerman iz. Podslrani, Jože Vesel - Novakov iz Češnjic. Omenimo naj še Moravškega Janeza, ki je kol vojaški godbenik brez službe - bil je zelo sposoben in je večkrat igral pri moravški godbi.
gradivo izbral MATJAŽ BIZIU vir: Stane Stražar, Moravška dolina, Moravče 1979
Harmonika vse bolj priljubljen inštrument med mladimi
Klemen Logaj, je učenec sedmega razreda devetletne OŠ Jurija Vege Moravče. Doma je na Limbarski Gori pri Zgornjem Koširju, kjer imajo srednje veliko kmetijo. Dedi in babica sla fanta navdušila za igranje harmonike. Prvo harmoniko pa mu je kupil oče France v Zgornjih Bilnjah na Gorenjskem. Igranja na harmoniko se uči že dve leti zasebno pri Marjanu Smrkolju v Moravčah. Vaj se udeležuje vsak torek zvečer. Na vaje ga vozi oče. Klemen pravi: » Naučil sem. se 20 pesmi tako Slakovih, Avsenikovih in M Hudičevih. Rad jih igram skupaj z. bratom Primožem, ki igra kitaro domače izdelave.« Na večer rada zaigrata po domače. Na vaje hodi rad, saj se vselej nauči česa novega, kar doma potem preigrava. In kako je preživel počitnice?
Veliko je pomagal doma očetu na kmetiji. Na prigovarjanje stare mame Francke se je udeležil nekaj izletov, ki jih je organiziralo DU Moravče. S seboj pa je jemal tudi harmoniko, da je razveseljeval potnike v avtobusu in na skupnih kosilih. Za lepo igranje je dobil nekaj denarja in ga porabil za novo šolsko torbo in potrebščine. Tudi v bodoče bo v prostem času rad šel z. njimi. Želja mladih glasbenikov, Klemena in Primoža, je da bi nekoč imela svoj ansambel. To jim pa želimo tudi mi.
JOŽE NOVAK
Moravske doline
13
Začela se je planinska sala
20. januarja sta Planinsko društvo Moravče ter planinski krožek OŠ Jurija Vege Moravče začela z. izvajanjem planinske šole. Mladi planinci obiskujejo pouk planinske šole in so pokazali izredno veliko zanimanja. Vpisanih je 14 učencev. Šola potekala v okviru teoretičnega dela 20 ur in je pogoj za pridobitev zlatega priznanja Mladi planinec.
Predavanja so zelo zanimiva. Učenci spoznavajo in pridobivajo veliko znanja o planinstvu. Obravnavane tem: Zgodovina planinstva. Planinska pota. Nevarnosti v gorah, Lik planinca, Varstvo gorske narave, Izrazoslovje, Spoznavanje gorstev, Organizacija planinstva, Vremenoslovje, Orientacija, Gibanje v gorah, Prehrana in Pomen gorske reševalne službe. Predavanja imajo učno vzgojna cilja: vzbuditi ljubezen do planin in skrb za lastno varnost. Predavanje izvajajo: mentorja planinskega krožka, planinski vodniki PD Moravče ter član Gorske reševalne službe Jezersko. Ob zaključku predavanj bodo mladi planinci opravili še preizkus znanja. Zaž.elimo jim veliko uspeha, v planinah pa varen korak in veliko lepih doživetij ob odkrivanju lepot naših gora.
ANTE PA.IK, mentor planinskega krožka, foto Leon l^avrič
ZIMSKI UŽITKI, SONČNI ŽARKI IN SNSC... so tudi letos spremljali moravske tabornike, ko smo zimovali na Pohorju.
Mariborski smučarski center je največji smučarski center v Sloveniji, saj ima 250 ha smučišč, 60 km smučarskih prog, 27 tekaških prog ter zelo dobro opremljen snežni stadion, kjer se vsako leto odvijajo tekmovanja z.a Zlato lisico. Ima tudi veliko število snežnih topov, brez. katerih si urejenih smučišč ne predstavljamo več.
Zimovanja seje udeležilo kar 46 tabornikov vseh starosti. Poleg ostalega programa, ki ga pripravijo vodniki že pred pričetkom zimovanja, veliko smučamo. Ker v našem kraju nimamo možnosti Z.a tovrstni šport in za igre, pri katerih potrebujemo veliko snega, Že več kot 10 let prihajamo na Pohorje, saj travnata podlaga omogoča ugodno smuko ž.e na tanki snežni odeji in do sedaj smo imeli še vsa leta veliko sreče s snegom.
Prav zato, ker se zavedamo, da so starši z.asuti s ponudbami, ki jih ponuja šola, klubi in društva (športni dnevi, šola v naravi, razni tabori...) in tudi finančno ne zmorejo ustreči željam svojih otrok, se taborniki trudimo, da bi čim ceneje organizirali aktivnosti iz.
svojega programa (z.imovanje, taborjenje, izleti, obiski predstav
....) in bi se lahko čimveč naših članov le-teh udeležilo.
Tudi za z.imovanje smo se potrudili in za samo 25.000 SIT
V DPM se dogaja
Smučanje na Straži pri Sledu
Udeležili smo se 8. tekmovanja v nočnem veleslalomu na Straži pri Bledu, ki je potekalo 31.01.2004, priredilo pa ga je Društvo podeželske mladine Zgornje Savske doline. Tekmovanja so se udeležili člani društev slovenske podeželske mladine in ostalih mladinskih organizacij. Tekmovanje je bilo zelo razburljivo, saj se ga je udeležilo kar 70 mladih iz vseh koncev Slovenije. Na tekmovanju so sodelovali trije naši člani. Miha Novak je zasedel 19. mesto, Miha Rataj 28., Marko Lebar pa je bil žal diskvalificiran. Po končanem tekmovanju je bil v Kulturnem domu v Ribnem pri Bledu družabni večer in razglasitev rezultatov.
Občni zbor DPM Maribor
6. februarja smo bili povabljeni na Občni zbor Društva podeželske mladine Maribor. V Maribor smo se odpeljali z manjšim avtobusom. Na začetku so nas prijetno pozdravili, ko smo po dolgi vožnji končno prišli do Tojzlovega vrha, s katerega se je lepo videlo osvetljeno smučišče Mariborskega Pohorja. Na občnem zboru so izvolili novo predsedstvo društva. Tako je prejšnjo predsednico Adrijano Hauptman nasledil Andrej Lašič. Na zboru je bil prisoten tudi predstavnik podeželske mladine iz Avstrijske Koroške. Za boljše vzdušje pa so že med samim Občnim zborom poskrbeli pevci iz Svete Ane. Po zaključenem uradnem delu je sledil družabni večer z ansamblom Trio Vertikale. V zgodnjih jutranjih urah smo se vrnili v Moravče.
NINA JEMEC. DPM Moravče
organizirali 5 dnevno zimovanje.
V ceno je bila vključena celodnevna smučarska vozovnica, bivanje in prehrana, smučarski tečaj in vodenje.
V veliko veselje nam je bilo, da so se nekaterim otrokom pridružili tudi starši, postali naši člani in tako skupaj z. otroki preživeli pet prelepih smučarskih dni, taborniki pa smo dobili nekaj novih članov.
Zadnji dan smo se preizkusili med vratci in pokazali, koliko smo se v teh dneh naučili. Tekmovali smo prav vsi, medalje in priznanja pa so dobili le najboljši. Domov smo se vrnili zadovoljni, zdravi in celi.
MILENA SMOLNIKAR
14
Novice iz
AMALIJA LEMUT
ustanovna članica PD Moravče, mentorica planinskega krožka na OŠ Moravče
Gospa Lemutovaje pripovedovala: "Že ko sem začelo svojo službeno pot, sem se zapisala tudi ljubezni do planin. Zato sem najprej postala članica PD Zabukovica, nato PD Megeš, PD Domžale. S prijatelji in družinskimi člani sem zahajala v Kamniške, Julijce - na Triglav. Prehodila sem del Slovenske transverz.ale ...
/962 leta sem prišla kot učiteljica v Moravče. Imela sem veselje do dela z mladimi planinci. Na OS je obstajal planinski krožek, ki gaje več let uspešno vodila prof. Irena Mejač. Še pred njenim odhodom na drugo delovno mesto sem prevzela planinski krožek. "
Leon se dobro spominja skrbno pripravljenih izletov na Nanos, Veliko planino. Kamniški vrh. Kamniško sedlo...
"Vedno sem skrbela za to, da so bili otroci primerno oblečeni in so imeli tudi vse ostalo, kar so potrebovali za izlet.
Kot krožek smo bili včlanjeni v PD Domžale. Mladinski vodniki Milan Jazbec,
Lili Ristič.....so mi pomagali pri vodenju bolj zahtevnih izletov.
Organizirana je bila tudi planinska šola. Spominjam se predavateljev Slavca Šikonja. dr. Matjaža Veselka in drugih. Pridobljeno znanje smo nato pridno obnavljali, da so se mladi kar največ: naučili. Naša šola nam je pomagala s prevozi s šolskim komhijem. Planinskih tečajev nisem mogla obiskovati zaradi številnih drugih obveznosti.
Sem se pa veliko samoiz.obra-ž.evala. Otroke - planince sem rada učila, kako naj se obnašajo v gorah, kaj se sme in kaj ne ? Učila sem jih, kako ceniti in ohranjati prvobitnost gorskega sveta. Mislim,, da sem pri tem imela kar lepe uspehe.
Imeli smo neka svoja ustaljena pravila. Tega pa ne bi mogla vedno reči za izlete, ki so jih pomagali voditi drugi vodniki, člani krožka na Nanosu pred 27 leti - arhiv L.Lavrič Vse prevečkrat je bilo preveč
nepotrebnega divjanja v hrib in nazaj. S krožkarji smo prehodili Domžalsko pol spominov, del Badjurove krožne poti... Vsako leto smo šli na pohod "Po poteh okupirane Ljubljane ". Obiskali smo številne vrhove v sredogorju, pa tudi Veliko planino. Sedmera jezera. Kamniško sedlo... Moja planinska prizadevanja so upoštevali tudi starši. Tu naj posebej omenim družino dr. Duriča. Nekoč nas je nu Veliki planini zakrila takšna megla, da smo se izgubili. Sele bodeča žičnata ograja nas je pripeljala do koče. Tu smo se razveselili srečanja z. družino dr. Duriča. Oh ustanavljanju P D Moravče meje obiskal Leon iMvrič z. Že I jo, da bi sodelovala. Seveda sem bila takoj za to. V mladem društvu sem postala predsednica častnega razsodišča in prevzela razna administrativna dela. Vodila pa nisem več. Za planinsko dejavnost nisem uspela na šoli pridobiti nikogar. Delala sem sama. Čutila sem preveliko odgovornost, še posebej po tem ko bi mi sredi Ljubljane skoraj povozilo dva učenca. " Za svoje delo je prejela v Domžalah bronasti častni znak PZS, v Moravčah pa srebrni častni znak PZS in naziv častni član.
Gospa Amalija Lemut, za 15 let Vašega dela pri razvoju planinstva in našega društva, za usmerjanje prvih korakov v gorski svet smo Vam zelo hvaležni, še posebej pa tisti, ki danes nadaljujejo Vaše delo. Vi ste jim pokazal/ pot v gorski svet. Hvala Vam!
Na obisku sta bila Leon Lavrič in Marijan Gril.
Z baklami na Um barsko goro
Pred tremi leti je v družinskem krogu padla odločitev, da popestrimo božič in dan državnosti, s pohodom na mikavno Limbarsko goro. Povabili smo še sosede, prijatelje in skupaj vzeli pol pod noge. Svoj čar je pohodu doprinesla narava, ki je pobelila obronke moravike doline. Za kraj odhoda smo izbrali Podstran, kraj idejnega pobudnika te akcije. Njegova družina vsem udeležencem pohoda zaželi dobrodošlico in postrež.e s kačjo slino, toplim čajem in domačim kuhanim vinom. Prijetno ogreti in razpoloženi sc v soju luči hakei in božičnih melodij začnemo vzpenjati proti zastavljenemu cilju. V hladni, temni noči, prijetnem vremenu in oh gorenju bakel je bila hoja lahkotna in stopinja trdna. Tu in tam nas je presenetila ledena ploskev, ki se je bohotila izza rahlo zasneženih gozdnih tal. Urno in spretno smo prestali preizkušnje, ki so prežale na nas. Na poti so se nam pridružili še drugi pohodniki in s tem pokazali, daje bila zastavljena ideja dobro sprejela. Imeli smo dva krajša poslanka. Prvega smo namenili ogledu ognjemeta iz. Moravč, kije v različnih barvnih odtenkih krasil nebo. Drugi postanek je bil namenjen petju. Zapeli srno za ta čas najbolj primerno pesem Sveto noč. Ob razgibanem pohodu smo hitro ugledali vrh Limbarske gore. Tam so nas že pričakovali prijatelji iz. PD Blagovica, ki so se tudi odločili, da gredo po naših stopinjah toda iz smer Blagovica. Ob cerkvi so nam postavili »spalir«, ki ga je bilo užitek prehoditi. Dejanje, ki je vredno polivale. V gostilni Urankarso se na naš prihod dobro pripravili. Mize so bile obložene s piškoti in čajem po polovični ceni. Tudi ta poteza je naletela na pozitiven odziv pohodnikov. Malo smo se pogreli in poklepetali in se ob predvideni uri vračali v dolino. Tudi pot navzdol je bila prijetna in polna smeha. Za zaključek pohoda srno družno prepevali še dolgo v noč in se veselili, da so bili pohodniki zadovoljni in so nepoškodovani prispeli na cilj.
Na koncu naj dodam, da je bilo število udeležencev tretjega pohoda z. baklami na Limbarsko goro veliko: SI udeležencev s smer Moravče ter 40 iz smeri Blagovice. Na podlagi vsega opisanega se ne moreni znebili mnenja, kako malo je potrebno, da smo zadovoljni, razigrani in obdarjeni z. obilico dobre volje. V upanju, da bomo tako nadaljevali tudi v bodoče, se vsem udeležencem pohoda zahvaljujem za udeležbo in prijetno druženje. Vse ostale bodoče udeležence božičnega pohoda z. baklami na Limbarsko goro pa vabim z. besedami: "Pridružite se nam na božični dan v letu 2004."
FRANC CERAR, Spodnji Tuštanj
Prazniki ob vstopu v novo leto so že daleč za nami. Ta prispevek, kije napisan s tolikšnim občutkom za druženje ljudi in lepoto, pa nas lahko znova spomni na minulo dogajanje in vse dobre sklepe, ki smo jih naredili ob začetku leta 2004, zato ne bi bilo prav. da bi obležal v neki mapi in neobjavljen.
urednica
Moravske doline
1K
i
Pogumno zaživi skupnost
Začele so se zimske počitnice in četa Friderika Baraga se je v petek, 13.2., pripravila na zimovanje na Ojstrico pri Dravogradu.
Po uri hoda smo prispeli do doma, v katerem smo se najprej seznanili s pravili in nato razpakirali prineseno. Bližal se je večer in z njim tudi razmišljanje, kaj je skupnost, ki seje nadaljevalo z. praznovanjem dveh rojstnih dnevov. Slavljenca smo presenetili z igrami ,ki jih tako mi kot onadva ne hosta pozabila. Naslednji dan je bil eden izmed najbolj zaljubljenih dnevov na zimovanju. Odpravili smo se na celodnevni izlet na Korošico. Da smo potešili lakoto, smo si skuhali kosilo v naravi, po njem pa smo v četo sprejeli nove člane .Ne smem pa pozabiti, da se je nekaj skavtov tisti dan odločilo za majhen skok v sosednjo Avstrijo pogledat »kaj dogaja« pri koroških Slovencih. Čeprav smo prišli s pohoda utrujeni, nam ni zmanjkalo energije za izdelavo bakel in dobre volje za zabavni večer .Za večerno sprostitev smo prisluhnili katehezi, ki nas je poučila o ustvarjanju skupnosti. Za spomin na zimovanje smo si izdelali mošnjičke, v katere smo spravili kamenček, ki smo ga pobrali na pohodu.
Nato je sledil zabavni večer, ki seje začel s fantovsko podoknico puncam za Valentinovo. Punce smo jih presenetile s skromnimi darili. Sledile so še smeha polne karaoke . V nedeljskem jutru so nas obiskali člani klana Mcmaček, s katerimi smo se skupaj pripravili na sv.mašo. Po njeji nas je obiskal ž.upnik Viktor Primožič in skupaj smo prisedli k nedeljskemu kosilu. Po njem se je klan Mcmaček od nas poslovil. Po popoldanskem počitku in pogovorih z. župnikom, so se kuharji lahko izkazali pri peki palačink. Seveda se je hotel izkazati tudi voditelj, ki pa mu ni šlo brez. skavtske pomoči. A na koncu so bile vse ped učinke fantastične! Po večerji smo zopet sedli k razmišljanju in ugotavljali .kako vztrajati v skupnosti. Sledil je še naš zadnji zabavni večer s kviz.om, kjer smo pokazali vse svoje znanje. V ponedeljek, ki je bil naš zadnji dan na zimovanju, je bil namenjen pospravljanju. Vendar smo si vzeli čas za jutranjo sv. mašo. Po zajtrku pa smo odigrali še igro števulka. Za našo vrnitev je poskrbel Radoš in v zahvalo smo mu vso pot prepevali.
Domov smo prišli polni dobrih idej, kako pogumno zaživeti v skupnosti, ki pa jih bomo v naslednjih dneh začeli uresničevati.
Vseveda žabica in Smejoča delfinka (L.K..K.N.), joto Katarina in Primož.
Zimovanje klana McMAČBK
Letošnje zimovanje je skavte klana Mcmaček popeljalo na Koroško, bolj natančno v občino Dravograd. Koroška, ki pripada Sloveniji, leži ob rekah Dravi, Mislinji in Mež.i. Območje treh dolin imenujejo tudi Koroški kot. Gre za gorato pokrajino pokrito z. gozdovi, kjer prevladujejo samotne kmetije.
In v eni izmed starih hiš (tipično kmečka) na pobočju Ojstrice, smo svoje zimovanje preživeli tudi mi.
Na dan prihoda,13.2, smo začeli s katehez.o, razmišljanjem in tudi učenjem, kako lahko tudi prizadeti ljudje zaživijo v svojem življenju. Osredotočili smo se na slepe ljudi in se naučili, kako se jih vodi in jim pomaga.
Večer se je od nas poslovil in v jutru so nas pozdravili sončni žarki in ledene rože na oknih.
Nastopil je dan tekmovanja, spretnosti in zabave. Da se v skupnosti lahko dela in veseli, smo morali sprejeti in potrditi nove skavtske kazni in pravila, katere bomo v naši skupnosti spoštovali. Sledilo je izdelovanje lokov in puščic ter koncentracija in meditacija za viteške igre. Napočil je čas in igre so se pričele. Po napornih igrah je sledilo skavtsko kosilo (makaroni) in po njem pohod na Ojstrico. Namen pohoda je bilo spoznavanje Koroške in sestavljanje pesmi, ki bi predstavile naše zimovanje (Bili smo
pravi poeti!). Vrnili smo se v večernih urah in se pripravili na pesniško zabavo. S smehom smo večer zaključili z biblijskim kviz.om ter tako izpopolnili naše znanje o Svetem pismu. V nedeljskem jutru smo postorili svoje obveznosti in se odpravili na Ojstrico k četi Friderika Baraga in skupaj odšli k sv. Maši, pri kateri smo sodelovali. Po sv. maši je sledilo družabno srečanje in priprava kosila. Pri nedeljskem kosilu se nam je pridružil tudi župnikViktor Primožič.
Zal se je klanu Mcmaček zimovanje izteklo in obljubili smo si, da bomo te kraje obiskali v toplejših poletnih dneh.
Smejoča delfinka, K.N.
1fi
Novice iz
I
Taborniški kulinarični večer
V soboto, 17.1.2004, smo se z. vodom PP, imenovani Kisla, zbrali v taborniški koči, da se pomerimo v kuhanju. Nekateri smo celo prvič stopili za štedilnik in skuhali takšno hrano, ki smo jo tudi pojedli. Izbrali smo 4 recepte: mesna laz.anja, kremne rezine, dvobarvni puding in trijet.
Prva sta začela kuhati Anja in Mitja, in sicer kremne rezine. Po kakšni uri in pol sta končno napolnila ponev (ker drugega ni bilo), stepla smetano, okrasila in odnesla ven na sneg, da se vsebina strdi. Pa tudi ostali smo se pripravljali na svojo kuho. Katja je postala vsa objokana, ker je lupila in rezala čebulo in česen. Metoda je narez.ala sir na miniaturne delčke. Jaz in Matej sva z. nožem ribala čokolado, ker ni bilo strgalnika. Vsak je po svoje študiral svoj recept in delo. Na vrsto sta prišla naslednje dva recepta. Katja in Metoda sta z.ačeli z. mesno la zanjo. Metoda seje čisto posvetila kuhanju, saj je Katjo kar poslala sedet, da je ne bi motila. Najprej je sprožila meso in sama naredila testo za lazanjo. Mesu je dodala sestavine, vse zložila v ploden, prekrila s sirom in vse skupaj položila v pečico. Medtem sta Andreja in Aljaž, pripravljala predjed trijet. Na krožničke sta na tenko narezala kose žemelj in kruhke ter jih namočila z. belim vinom, ki je imel dodan cimet. Na koncu, za lepši videz, pa sta kruhke okrasila s pomarančnimi koščki.
Privoščili smo si malo odmora in se pozabavali z nekaterimi igricami (gordijski vozel, slepe miši). Ves večer nas je spremljala glasba na radiu tako, da smo sem ter tja tudi z. ritkami pomigali.
Končno! Laz.anja se je spekla. Lepo smo pogrnili mizo in sedli. Prvo smo poskusili Trijet. Kar dobro, ampak vsak ima žal svoj okus. Na vrsto je prišla glavna jed, laz.anja. Metoda, ki jo je tudi spekla, jo je narezala in vsem. razdelila velikanske kose. Dva izdelka sta že uspela in to zelo dobro in okusno. Po pol enajsti uri sva na vrsto prišla jaz. in Matej s svojim dvobarvnim, pudingom. Najprej sva skuhala mleko, dodala vanilijev sladkor, žele, »malo ruma« in še nekaj drugih dodatkov. Po dolgočasnem mešanju pudinga, seje masa končno malo strdi la tako, da sva pol kreme prelita v drugo posodo in v eno stresla narihano čokolado. Tako sva dobila vanilijev in čokoladni puding. V skodelice za čaj sva do polovičke nalila vanilijev puding. Ko pa se je ta strdil, sva dolila še čokoladni puding. Kakšno urico smo se zabavali in pospravljali packarijo, ki smo jo povzročili s svojim kuhanjem. Po tej urici, približno ob enih zjutraj, smo načeli krem rezine. Zelo lepa je bila, ampak žal samo na videz. Namreč, narezan del krem rezine, seje zelo grdo raz.lez.el po krožniku, ko smo jo postregli. A okusna pa je bila vseeno.
Takoj za njo sva s Fikijem (Matejem) začela pripravljati pudinge. Potrebno jih je bilo spraviti iz. skodelic na krožničke v enem kosu in nato še okrasiti s sadjem.
Ko smo na mizo postavili še zadnjo pojedino, je nastal smeh. Vsi smo imeli že vsega polen želodec. Večinoma smo pojedli samo sadje, ki je bila edina normalna hrana tisti večer.
Ura je bila dve zjutraj. Začeli smo pospravljati, kajti bil je že čas za odhod. Pomiii smo posodo in tla, zaprli polkna in zaklenili vrata koče. Vsi nasmejani in zadovoljni smo si rekli, da moramo to še kdaj ponoviti.
MATEJA DORIČ
Program dela DU Moravče za leto 2004
Namen programa je ponuditi možnost rekreativnega športa in izletništva ter je zasnovan tako. da vključuje aktivnosti, ki jih je moč izvajati vse leto. V program smo vključili: pohodništvo, planinarjenje, kolesarjenje, iz.letništvo, kegljanje in balinanje. To so dejavnosti, v katere se naši člani najraje vključujejo. Organizirali bomo 15 trim pohodov v naravo v okolici Moravč, Domžal, Kamnika, Litije in Zagorja. Sodelovali bomo s PD Moravče, Kamnik in Blagovica za izvedbo pohodov na lažje dostopne planine. Izvedli bomo 10 kolesarskih izletov po občinah Moravče, Lukovica, Zagorje, Domžale, Mengeš, Komenda in Kamnik. Sodelovali bomo na srečanju kolesarjev iz sosednjih društev. Kolesarjenje se prične v marcu in konča v novembru. Kolesarimo ob četrtkih in sobotah. Zbirna mesta so pred domom DU Moravče in na avtobusni postaji v Zalogu pod Sveto Trojico. Načrtujemo 20 izletov po Sloveniji, Madžarski (nakupi), avstrijski Koroški in Italiji. Prevozi bodo organizirani glede na število prijav. Tudi letos bomo 3.junija sprejeli goste kolesarje iz. sosednjih društev in jih na območju občine tudi pogostili.
24. junija se bomo udeležili srečanja upokojencev Slovenije (kraj še ni določen) in že naslednji dan srečanja gorenjskih kolesarjev v Naklem. V juliju se bomo srečali z upokojenci iz DU Zagorje na območju občine Moravče, ker smo letos gostitelji Moravčani. V nedeljo, 8. avgusta, ob 14.00 bo tradicionalni piknik pri Lovskem domu na Križu pri Komendi. Organizator je DU Komenda. V avgustu bo tudi piknik v Utiku pri Vodicah v organizaciji DU Bukovica - Sinkov Turn. S. avgusta srečanje upokojencev Koroške v Pliherku. 2. septembra bo srečanje upokojencev Gorenjske. Šport bo letos zanimiv tudi zaradi sodelovanja s sosednjimi društvi zlasti v kegljanju in balinanju. Ker v moravški občini nimamo športnih objektov, smo odvisni od drugih. Vsakokratno udeležbo moramo tudi plačati s svojimi sredstvi.
Vse dejavnosti bodo sproti vsak mesec objavljene na oglasnih deskah po občini in preko lokalnih medijev. Za dodatne informacije in prijave na izlete pokličite
Sonjo Sever (031 614 - 654), Franca Novaka (031 651 282) ali Jožeta Novaka (723 17 25). Program za leto 2003 je bil zadovoljivo realiziran. Konec leta smo o tem razmišljali v društvenih prostorih, od koder je tudi fotografija, in na turistični kmetiji Pr' soud v Zagorici pri Radomljah.
po zapisu Jožeta Novaka
Mnrawčlp rlnlinta
17
Dogajanja v SKD v marcu
SMUČANJE, GLASBA, BOWLING IN ŠE KAJ
27. 2. - Nočno sankanje na Veliki planini bo kot nalašč za vse tiste, ki ste zamudili Valentinovo. Vrhunsko urejena sankaška proga dolga 3 km, dve ure sankanja pod lučmi, vožnja s se-dežnico (izmenično s spustom s sankami seveda), jabolčni zavitek in pijača ter povratek z nihalko ...
3. 3. - Prva nočna sreda v marcu v Kranjski Gori se bo zgodila točno na ta dan. Saj veste kako gre? 3200 sit za člane, 4500 sit za nečlane (še vedno ugodno!), prevoz s kombijem, nočna smučarska vozovnica, mogoče še kaj...
4. 3. - Smučarski izlet na Roglo in hkrati kopanje v Termah Zreče, pa še obisk savne za povrhu. Kaj je lahko lepšega? Aha, da ne pozabimo, v ceno (6000 sit) je vključeno vse že omenjeno (smuka, kopanje, savna) plus pizza, pijača, kavica s piškotki, prevoz, zabava, obilo smeha... Bo dovolj?
5. 3. - Smuka v Gerlitzen v Avstriji. Vreme je zagotovljeno, hrana in pijača tudi. In cena? 4000 sit za člane in 6000 za nečlane.
9. 3. .- Smuka na Voglu. Nova kabinska žičnica preprečuje odvečne vrste, kar je razlog več, da se za le 3000 sit odpravite z nami!
10. 3. - Ponovimo akcijo iz 3. marca!
12. 3. - Nočno sankanje na Podljubelju. Tudi v marcu se bo zgodilo. Kraj dogodka: isti. Dogajanje: podobno. Cena: ista. Udeleženci: tudi ti?
15.3. -Do takrat se namreč zbirajo prijave za fotografski tečaj. Letos v nekoliko prenovljeni obliki kot ste vajeni, a še vedno se boste tam lahko naučili in izvedeli vse kar vas zanima o fotografiji in njenem nastanku, delo v temnici, delo na terenu, v fotostudiu in še marsikaj.
17.3.- Krvodajalska akcija. Tokrat bo potekala 17. marca, prijave se zbirajo do 15. marca, odhod je izpred Študentskega kluba Domžale, vabljeni pa vsi, ki ste dobrega zdravja, stari med 18 in 65 let, tehtate vsaj 50 kg, zadnje mesece niste imeli večje operacije, v zadnjem letu niste prejeli transfuzije, moški vsaj tri mesece niste darovali krvi in ženske vsaj štiri mesece niste darovale krvi ali bile v zadnjem letu noseče.
?0--CČT7lJC(Z 90P7?-a
ŠODR (.šovinistični organ za draženje rož.) je oddaja, ki jo oh ponedeljkih zvečer od 22. ure dalje študentski klub že deset let pripravlja na Radiu Hit.
Na prireditvi, ki se ho dogajala v petek zvečer, 27. 2. 2004, od 20. ure dalje hodo nastopili vsi štirje DJ-ji, moderatorja Riki in Ruž.ko, obeta se kar nekaj nagrad za prisotne na zabavi, glavni gostje večera ELVIS JACKSONi!
Kje? V KIJ D Franc Katar (Mengeška c. 9) v Trzinu.
In kako do vstopnic? V Študentskih klubih Domžale in Kamnik ter ŠS v Domžalah in Kamniku so vam na voljo za člane po 300 SIT (na dan koncerta 500 SIT) in nečlane 500 SIT (na dan koncerta 700 SIT).
18. 3. In spet se ponovi celodnevna snežno-vodna zabava na smučišču na Rogli in Termah Zreče!
19. 3. - COSMIC BOWLING Noro zabavno zato - ne zamudite - brezplačni koktelj, dve ure bowlinga, simpatični čeveljčki, dobra glasba, najboljša družba.
20. 3. -Od 22. ure dalje - nočni lan party\ Tako kot vedno.
22. 3. -Ta večer vas od 20. ure dalje čaka potopisno predavanje v Študentskem klubu Domžale. Predavala bo Ksneija Čermelj in sicer na temo Azija: Turčija - Iran - Pakistan - Afganistan - Kitajska - Indija.
23. 3. -Še eno smučanje na Voglu, saj po izkušnjah vemo, da je enkrat premalo.
26. 3.- Kišta. V KUD Franc Kotar bodo ob 21. uri ta dan prišli najprej predskupina The Flow, nato pa prihajajo še zvezde večera: Slon in Sadež - Kabare.
MATEJA KEGEL
Januarska kišta - da zadnjega kotička zapolnjena
Tokratna januarska KIŠTA je bila ena naj bolj obiskanih. Nabito polna dvorana kulturnega doma Franc Kotar v Trzinu je pokala po šivih, obiskovalcev, zabave željnih dijakov, študentov, drugih mladih in mladih po srcu je bilo resnično do zadnjega kotička dvorane. Pop ročk vzdušje in nastopajoči, ki so se tistega zadnjega januarskega večera zvrstili na odru, so bili očitno zadetek v polno še pred pričetkom koncerta. Pop - ročk skupina Nude, kije ž.e kar nekaj let med najboljšimi slovenskimi skupinami na samem zvezdniškem nebu in po pričakovanju znajo narediti tisto pravo zabavo, so spremljali še LIN K, ki so bili ustanovljeni komaj štiri mesece pred svojim prvim nastopom na Kisli, njihovi instrumenti pa prav tako izvabljajo pop-rock melodije. Še tretja atrakcija večera je bila Fgida. skupina, ki je pripomogla k spodbujanju ž.e tako razgrele publike. Študentske cene vstopnic, študentske cene pijače in študentska zabava za vse (tudi tiste, ne-Študente) je prava mešanica za sprostitev petkovega ali sobotnega večera. Že Kišta je bila zadetek v polno, torej si lahko le predstavljate kako noro bo šele na ŠODR -ovi 10-letnici
MATEJA KEGEL
1ft
Nnvirp ¡7
VESEUe HA SNEGU
ZIMA, ZIMA, BELA VRH MORAVČ SEDELA, ŽOGICE IN ZAJČKE, K SEBI PRIVABILA.
Končno! Težko pričakovani sneg za naše otroke! Otroci so se snega zelo razveselili. Odločili smo se, da ga preizkusimo. Odšli smo na hrib za šolo, kjer smo se sankali, lovili po snegu se kepa I i...
Po hribu so sanke drvele, otroci pa so od navdušenja vriskali. Vsi upamo, da nam bo zima natrosila še malo tega prelepega belega puhca, da se bomo lahko še veselili in igrali na njem.
V pričakovanju pusta
Učenci so se na pustne norčije pripravljali kar cel februar. Iz. različnih materialov so izdelovali maske in klobuke. Spodnje fotografije predstavljajo le nekaj izdelkov naših učencev. Prav vsi pa so bili pri delu zelo izvirni! Maske pa ste lahko občudovali tudi vi v pustnem sprevodu po Moravčah.
Petošolci so svoje zanimive izdelke takoj preizkusili in ovekovcči-U. BETKA GORJUP
tremo eno uro leposlovno literaturo, nato pa so se v kulturnem domu nauž.ili ob recitalu Prešernovih pesmi ob zborovski podpori Mladinskega pevskega zbora. Mentorice Mojca Malovrh, Mija Zihelnik, Bernarda Mai in Inge Ivartnik so z. združenimi močmi pripravile glasbeno, slikovno in recitatorsko zanimivo oheležitev kulturnega praznika. Učenci prve tiade devetietke pa so imeli svojo prireditev v šolski knjižnici.
MAL
ŠOLSKI KO UDAR
• 02. 03. 2004 - šolsko tekmovanje iz fizike
• 04. 03. 2004 - regijsko tekmovanje iz Vesele šole
• 06. 03. 2004 - delovna sobota
• 10. 03. 2004 - konec 2. redovalnega obdobja
• 11. 03. 2004 - govorilne ure
• 13. 03. 2004 - regijsko tekmovanje iz fizike
• 17. 03. 2004 - šolsko tekmovanje iz matematike
• 20.03. 2004 - vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje
• 24. 03. 2004 - državno tekmovanje iz zgodovine
• 27. 03. 2004 - državno tekmovanje iz fizike
• 31. 03. 2004 - regijsko tekmovanje iz matematike
Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti.
19
Urinkiiz oddelka podaljšanega
Oh petkih se v podaljšanem bivanju odvijajo prav posebne dogodivščine.
Vsak petek ima določen učenec nalogo, da pripravi presenečenje za sošolce in učiteljico. Zadnji petek v februarju sta pripravila Zan iz. 2. in Rok iz. I.r. prav posebno presenečenje. Popeljala sta nas iz. učilnice na policijsko postajo v Domžale. Tam nas je pričakal policist v civilu Pavle Barlič. Vodil nas je po prostorih policijske postaje. Oh vhodu nas je seznanil s postopkom, kako ravnati, ko pridemo na policijsko postajo. Učenci so ugotavljali, zakaj in kdaj iščemo pomoč na policijski postaji. Nato nas je vodil po vseh prostorih stavbe, ob tem so učenci spoznavali tudi druge uslužbence, ki so nas prijazno sprejeli in odgovarjali na otroška vprašanja. Najbolj jim je bila zanimiva celica v kleti, kamor zaprejo nepridiprave za eno noč. Uživali so, ko so lahko v roki držali čisto pravo gumjevko, si nataknili lisice in si od blizu pogledali pištolo. Nekateri so zlezli v policijski kombi skozi zadnja vrata kar malo s strahom. Malokdo je imel do sedaj priložnost prižgati rotacijske luči na
avtomobilu in govorili po radijski zvezi v policijskem avtomobilu. Vse to smo lahko počeli listi petek, 30. I. 2004. Za konec nas je prijazen policist še fotografiral, niti imena ne vemo.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem na policijski postaji, ki ste nam pripravili tako lepo presenečenje, bili pripravljeni odgovarjat na otroška vprašanja, predvsem pa Zanovim in Rokovim staršem, da so nam omogočili to doživetje. Namen presenečenj ni le občutek pripadnosti skupini, krepitev prijateljstva, zapolnitev prostega časa, ampak se učenci ob tem marsikaj naučijo. Ta dan so učenci iz. prve roke izvedeli, kako in kdaj se lahko obrnejo na policiste. Spoznali so, da policisti niso noben bav bav, ampak so to prijazni ljudje, ki želijo ljudem pomagali in da se nanje lahko obrnemo, ko potrebujemo pomoč, ob njih se počutimo bolj varne.
V sredo, 11.2., sem starše skupaj z učenci povabila v učilnico. Učenci so se staršem predstavili z dramsko igrico »Izgubljena snežinka«, v kateri je bilo 25 nastopajočih. Vsak torek in četrtek smo se dva meseca urili v dramskih prvinah. Učencem to ni bilo nikoli težko, saj se tako radi pokažejo staršem, kaj znajo. Komaj so čakali ta dan. Ves trud je bil poplačan, ko so nastopili pred nabito polno učilnico očkov, mamic, babic, bratcev, sestric, snemalcev in fotografov. Za sprostitev smo se na koncu še poigrali, obenem pa preizkusili v prepoznavanju števil in štetju ob igrici »Krava« in »Bum«. Je ne poznate? Pridite v podaljšano bivanje I.r. Tam se igramo take igre vsak dan. Ob teh igricah smo se urili v poslušanju, pozornosti in prepoznavanju števil.
Starši v OPB niso le gledalci in poslušalci, ampak tudi igralci. Decembra je pel mamic otrokom iz I.r.pod mentorstvom Marije Gotar pripravilo lutkovno predstavo »Zajčkov čarobni lonček«. Učenci lega ne bodo nikoli pozabili.
Nataša Kos - zajček Belka Kosmač - petelin Mir jam Jerman - kuž.a Nataša Ropoša - muca Marjeta Capuder — Katarine a
Ob vsakem srečanju s starši skupaj z. učenci pripravimo razstavo izdelkov, ki jih ustvarjamo oh sredah na ustvarjalnih delavnicah. Po končani prireditvi učenci odnesejo izdelke domov.
MARIJA GOTAR
Šolski parlament na OŠ Jurija Vege
V ponedeljek, 26. 01. 2004, so imeli na Osnovni šoli Jurija Vege zasedanje šolskega parlamenta. Sodelovali so predstavniki vseh razredov centralne in podružnične šole. Šolski parlament je le del verige parlamentov, ki se odvijajo skozi celo šolsko leto po vsej Sloveniji. Glavni organizator je Zveza prijateljev mladine.
Ideja otroškega parlamenta je razprava o določeni temi, ki si jo učenci izberejo sami. Letošnja tema je HUMANI ME-DOSEBNI ODNOSI IN ZDRAVA SPOLNOST.
Osnova vseh razprav so razredni parlamenti, saj je tam jedro dogajanja. Učenci se v razredih pogovarjajo o izbrani temi, nato svoje zaključke na različne načine
predstavijo na šol ■RSfc|£iyMPVH|
skem parlamenti<. f.-">. ~", tr>
Občine, ki imajo več osnovnih šol, imajo tudi občinski parlament, v Moravčah pa je šolski parlament hkrati tudi občinski. Naslednji korak je medobčinski parlament, ki se je letos odvijal v Lukovici, nato regijski, ki bo letos v Medvodah, na koncu pa še državni, ki se vsako leto odvija v parlamentu v Ljubljani.
Na moravški šoli je letos delo potekalo tako, da so razredi sodelovali pri predstavitvi s točko, ki so jo sami ustvarili, ali pa so sodelovali pri delu v skupinah. Vsaka skupina je dobila zgodbo, v katerih so nastopali njihovi vrstniki. Prav vsi so se srečevali z. različnimi težavami. Naloga skupine je bila pomagati junakom zgodbe
na čim bolj prijateljski, prijazen in human način.
Prav vsi razredi so se zelo potrudili, saj so že v razredih izdelali zelo veliko plakatov, z. raz-I i čn i m i S a most o j n i m i točkami pa se je predstavilo kar devet razredov. Nekateri so recitirali pesmi, nekateri so zaigrali utrinke iz. vsakdanjega življenja v šoli ali doma, eni so peli, drugi pa repali. Tudi skupine so svoje ugotovitve predstavile na različne zanimive načine. Ugotovitve vseh učencev so, da se je za dobre, humane odnose potrebno potruditi, znati drugim prisluhniti, jim pomagali in jim tudi odpustiti kakšno napako. Tudi glede spolnosti so si bili edini, saj menijo, daje za to še dovolj časa.
MARJETA RESNI K
20
MOJA DOLINA
Z Moravčam, ki so »ušli« preko občinske in državne meje v Evropo
JOŽE URBANIJA - LIMBARSKI
(15. 2. 1886 - 26. 5. 1955)
Biseri se rojevajo v bolečini.
Nekaj življenjepisnih podatkov Pa vendar, nekaj podatkov o tem našem
rojaku je vseeno ohranjenih. Rodil seje 15. februarja 1886, Matevžu Urbaniji in Mariji (rojeni Kovačič) pri Guzjevih na Spodnji Dobravi. Starši so želeli, tako pripoveduje Jožetova hči Ivanka, naj bi vsaj eden od sinov, Jože je imel še dva brata in sestro, postal duhovnik. Jožeta so tako poslali na šolanje v ljubljansko Marijanišee, od tam pa je odšel k sale-zijancem v Torino. Na očetovo željo je moral študij prekinili in se vrnili domov, kjer je prevzel kmetijo. Udeležil seje I. svetovne vojne, med drugim seje boril v Galiciji. Njegov mlajši bratje padel v vojni in Jože je tako ostal na domači kmetiji. Bil je znan kot družaben in vesel človek, dejaven je bil v moravškem Prosvetnem društvu in društvu Orel. Še enkrat je odšel v Ljubljano (verjetno sredi dvajsetih let), kjer je delal kol pisarniški pomočnik. Leta 1926 seje poročil z Marijo Birk s Planine. Rodilo se jima je šest otrok, eden je umrl še kot dojenček. Najstarejša hči Stanislava in najmlajša hči Ivanka še živita, hčeri Marija in Albina sla že pokojni. Edini sin Jože, na katerega je Limbarski polagal mnogo svojih upov, pa je umrl star enajst let za posledicami padca z lipe. Njegova smrt je očeta zelo prizadela in svojemu sinu v slovo in spomin je napisal več ob-čutenih pesmi.
Med drugo svetovno vojno, leta 1942, je Urbanija odšel na Koroško v taborišče St. Gertraud pri Wolfsbergu v Labodski dolini. Za to seje odločil, ker je doma postalo prenevarno. Imel je to »smolo«, da je znal nemško in je bil prisiljen večkrat prevzeti vlogo prevajalca pri okupatorju, in tako postal sumljiv. Izbral je življenje v izgnanstvu in se izognil zanesljivi smrti. Čeprav je vseskozi upal, da se bo vrnil domov, se je po končani vojni selil iz taborišča v taborišče (Murdorf pri Ju-denburgu, Asten pri Lienzu, Hellbrun pri Salzburgu). Slike z družino, ki je nosila težke posledice (mučenje), je v tem času vzdrževal s pošto, vrnitve pa mu tedanje (politične) razmere niso dopuščale. Žena in starejše hčere so ga tudi obiskale. Umrl je 26. maja 1955 v taborišču Eisencrz na zgornjem Štajerskem.
Plodovit sodelavec
Vse od začetka izhajanja Bogoljuba (izhajati je začel v Ljubljani leta 1906, najprej kot štirinajstdnevnik, nato kot mesečnik), je Urbanija objavljal svoje pesmi, najprej s podpisom Moravčan, nato pa kot Limbarski oz. J. U. Limbarski. Objavljal je tudi v tedniku Domoljub (ta je prav tako izhajal v Ljubljani, najprej kot priloga Slovenca, nato kot glasilo Jugoslovanske kmetske zveze). Poleg nabožnih pesmi je pisal tudi kratko prozo (objavljal v Bogoljubu in Domoljubu med obema vojnama). Rozina Švent razdeli njegovo ustvarjanje na mladostno in zrelo dooo. V mladostni dobi pesnik izraža predvsem bolečino neizpolnjene zelje, da bi postal duhovnik in tragedijo prve svetovne vojne. Bogoljub je poleg pesmi objavljal njegova pisma z bojišča. Rozina Švent navaja, daje v letih od 1908 do 1921 objavil v Bogoljubu 99 pesmi, med obema vojnama pa v Domoljubu preko 100 pesmi. (Švent, 1995, 98) Vsebina pesmi njegove zrele dobe je vezana predvsem na njegovo begunsko usodo po letu 1945. Svoje begunstvo je lajšal s spomini na domači kraj, rojstno hišo, polja... Zelo lepe so njegove lirične pesmi o naravi. Napisal je tudi nekaj otroških pesmi. Pesmi iz zadnjih let pred smrtjo pomenijo neke vrste obračun z življenjem. Lev Detela v delu Slovenska izseljenska književnost zapiše: "Poleg Karla Mauserja, Metoda Turnška, Janeza Polanca in nekaterih drugih se je v koroško zamejsko življenje vključilo še več zdomskih beguncev iz različnih laborišč. Niso izdali samostojnih knjig, vendar so se občasno oglašali v različnih periodičnih publikacijah, koledarjih celovške Mohorjeve družbe, družinski reviji Vera in dom, pa tudi v časopisih. Eden najplodovitejših literarnih sodelavcev časopisa Koroška kronika in pozneje Naš teden - Kronika, je bil... Jože Urbanija - Limbarski. ... V koroškem zamejskem časopisju je zapustil po drugi svetovni vojni z objavo nad 230 pesniških enot vidne sledi. Domovinska čustva, združena s spomini na mladost in ležko zdomsko-begunsko usodo v poznih letih življenja ter slikovite in prisrčne
Bibliografija člankov o njem (kronološko):
• Hafner, J.: Jože Urbanija - Limbarski. V: Koledar Družbe sv. Mohorja. Celovec: Mohorjeva družba, 1955. Str. 148.
• Bergant, F. st.: Jožetu Urbaniji Limbar-skemu v spomin. V: Revolucija okoli Limbarske gore. Buenos Aires : Filip Žakelj, 1979.
• Švent, R.: Jože Urbanija - Limbarski, pozabljenemu pesniku Moravske doline ob 40-letnici smrti. Meddobje 29 (1995) 1-2. Str. 97-110
• Švent, R.: Jože Urbanija - Limbarski, pozabljenemu pesniku Moravske doline ob 40-letnici smrti. Slamnik, letnik 34, številka 4 (21.april 1995) str. 5
• Detela, L: Begunsko obdobje Jožeta Urbanije - Limbarskega. V: Slovenska izseljenska književnost I. Ljubljana : ZRC;Rokus, 1999. Str. 162.
• Detela, L.: Jože Urbanija - Limbarski. V: Slovenska izseljenska književnost I. Ljubljana : ZRC ; Rokus, 1999. Str. 370.
• Novak, M.: S smrtjo bom začel živeti. V: Ti bodi moj vodnik. Moravče: Kulturno izobraževalno društvo Limbar, 1999.
lirične pesmi o naravi so glavni motivi Limbraskcga..." (Detela, 1999, 162) Hči Ivanka se svojega očeta spominja predvsem po pripovedovanju, saj je bila stara sedem let, ko je odšel v Avstrijo. Kol spomin nanj hrani razglednico, ki jo je pisal leta 1951 (takrat je bil v taborišču Hellbrun pri Salzburgu) in se nanjo podpisal z izmišljenim imenom (da domači ne bi imeli težav?). Povedala nam je tudi za sorodstveno vez s Tinetom Kosom, o katerem smo pisali v prejšnji številki.
Moravske doline
21
L.
Tine Kos in Limbarski sla bila bratranca. Kosova mati (Katarina) in Urbanijcv oče (Matevž) sta bila namreč sestra in brat. Da spomin na tega našega rojaka in njegovo delo ne bi povsem zbledel, je Kulturno izobraževalno društvo Limbar leta 1999 izdalo zbirko pesmi Ti bodi moj vodnik. V tej zbirki so objavljene nabožne pesmi, ki so izhajale v Bogoljubu. Spremno besedo o pesnikovem ustvarjanju je napisala Milka Novak. Leta 2002 je bila objavljena pesem Moravski večerni Ave v reviji Duhovno življenje, ki
izhaja v Buenos Airesu, to pa sta tudi edini novejši objavi Urbanijevih del.
Rozina Švent, ki je pisala o Limbarskem leta 1995 v časopisu Meddobje, meni, da bi bila morda rokopisna zapuščina Limbarskega shranjena v zapuščini Jerneja Hafnerja, ki je kot župnik služboval v Moravčah od leta 1937 do leta 1945. Njegovo zapuščino hrani Studia Slovenica v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani, a žal seje ta domneva izkazala za napačno. Druga sled vodi v Celovec, v Slovensko študijsko knjižnico, od koder pa za enkrat še nisem dobila odgovora. Vsekakor pa bi bilo vredno njegovo delo ŠC podrobneje raziskali.
MARTA GORJUP. bibliotekarka
Pa še ena njegovih pesmi:
IZ MLADOSTI
Iz mladosti, iz mladosti še zveni mi petja glas. Vse je takrat bilo moje -kje je zdaj že tisti čas!
Zadovoljno in bogato takrat bilo je srce; prazne danes so livade -misli, upanja, zelje.
Vsako leto nove cvetke k soncu se obračajo, meni pa nekdanje sreče več z gredic ne vračajo.
Moja drobna lastovica je odšla najuf.no stran, črni kos molči v goščavi, dere se le jata vran,
Fantovska pesem je hitro utihnila
Edo F. je nekdaj v družbi pripovedoval: ■Bilo je v času med drugo svetovno vojno. V zaselku blizu Mošenika je umrla starejša Ženica. S prijateljem sva bila naprošena, da greva v Moravče k mizarju iskat trugo (krsto) z.a pokojnico. Proti večeru sva se odpravila v Moravče. Med potjo sva imela kur nekaj postankov. Privoščila sva si tudi malo kačje sline. Mračilo se je že, ko sva si naložila na rame kar težko breme in od-kolovratih nazaj proti Mošeniku. Na nebu je svetila luna, ki pa sojo občasno zakrili temni oblaki. Prišla sva navzdol proti vasi. Nama se je zahotelo malo odpočili. Krsto sva postavila na tla ob poli. Prijatelj se je zavalil v travo ob poli in sladko zadremal, jaz. pa sem se usedel na krsto in zakinkal. Luna je veslala po nebu in oblaki pod njo. Iz vasi seje zaslišala vesela fantovska pesem in se vse bolj bližala. Oblak, ki je do tedaj zakrival luno, je odpotoval naprej. Luna poje zasvetila s polno svetlobo. Papirnato pozlačeno okrasje na krsti se je zasvetilo. Pa tudi moja sključena postava se je jasno odslikavala na ozadju. Fantovska pesem je v hipu zamrla in le ropot hitro oddaljit jo-čili korakov je Še odmeval po prašni cesti! Prebudil sem tovariša, naložila sva si svoje breme in odšla cilju naproti. Ko sem kasneje o dogodku pripovedoval seje marsikdo namuznil. Večina pa je menila, da bi si tudi sami ob takšnem srečanju nabrusih pele.'
MARIJAN C RIL
Slikovno gradivo SO Z.a objavo odstopili njegovi hčeri Stanislava Už.inah in Ivanka Vidergar ter vnuka Albina Dolinšek in Marjan l/rhanija. Vsem se zahvaljujemo Z.a prijazen sprejem in sodelovanje pri naslajanju lega zapisa.
PISMA BRALCEV
Mladim, odraslim in še komu v razmislek
Moje pisanje, verjetno ne ho imelo prave rdeče nili. vendar se boni potrudil, da na najkrajši način povem, dodam,... nekaj svojih mnenj, ki se navezujejo na več problemov!*
V rubriki Pisma bralcev sem mimogrede zasledil jezno pismo naše občanke. Ker sva si nekje podobih let, bi seveda dodal še moj pogled.
V naši občina je veliko mladih, ki svoj čas preživljajo na slo in en način. VeČina se zadržuje po teh in onih lokalih in sanjari o svojih prostorih, lepe misli, ki pa na žalost ne obrodijo sadov. Že županja je t prejšnji številki prijazno odgovorila na pismo, sam lahko dodam slednje'
V občini, v kaleh imamo toliko mladih glasbenikov, umetnikov, ... oh in sploh obetavne mladine, je vsekakor sramota, da nimamo svojega »pajz.la«. Toda poslovimo se v vlogo investitorja! Si mar takšen pajzel zaslužimo'.' Mislim da ne' Resnici na ljubo, kdaj se je pa moimška mladina zbrala in kaj organizirala, če se je, ne vem, se pa tistemu iskreno opravičujem (tu seveda mislim na celotno idejo+or-gan izučijo maldine).
Preteklo je že toliko let, spregovorilo seje toliko besed, izreklo toliko idej,... Kaj ni čas, da nekaj naredimo'.'
lahko samo predlagam: koncerti, tabori, delavnice.....seveda v organizaciji mladine s čim
manjšo podporo starejših.
Verjetno boste vsi rekli, »v Domžalah pa imajo MKClmladinsko kulturni cenier)«. Res je! Malo vas pa ve, daje la mladina delala že prej, ko so bili pod milim nebom. Ko pa so nekaj pokazali, so si seveda prigarali svoj »pajzel" ; MKC z zavidljivo opremo, ki jo listi, ki jo poznamo, lahko samo »vikamo«. Moramo pa vedeli, da Moravče, kar se globine mošnjičku tiče, niso Domžale.
Mladi! Organizacija takšnih in drugačnih srečanj, koncertov, delavnic, ... je in vedno bo zahtevala žrtve: to so organizatorji, pobudniki, itd. Takšne organizacije velikokrat zahtevajo človeka in pol Nikoli pa se ne smemo hali realizirali svojih idej! Napake in slabe izkušnje so in bodo v vsaki šoli. t V sem malo hudomušen: če hi vse
22
Novice iz
Življenje samo poslušali starše, ja kaj bi se pa potem naučili. Morda je šola Zftmdi lega težja in bolj boleča, ampak izkušnje so pa neprecenljive. Zato Maja à ( "om. ideje servira jie naši super županji. Mislim, da imamo res eno super županjo in njene izkušnje z mladimi so vsekakor velik plus Za naše ideje. '
/.e pred časom sem pisal o prcklemani JAVNI RAZSVETLJAVI! I'a ljudje, prosim vas. luči imate montirane vse do hiš. vse do tja kamor je mogoče potegnili napeljavo. Nekatere vasi v občini, predvsem GORICICA pa nima ne asfalta, prepotrebnih ogledal z.a izvoz na »dirkalno« stezo prod Moravčam 1er kamion cenjenega peska z.a posipanje cest, ko je la po neurjih podobna...ničemur!
Ljudje, prosim vas - vlagajte zahtevke za javno razsvetljavo pa bomo čez. slo Id dobili, kar si morda močno želimo, ali kol prebivalci le občine nujo potrebujemo.
Vzemite v roke papir in svinčnik, ž.e kratek in zelo enoslaven račun vam vrte vrtoglavo številko, ki jo občina potroši za osvetljevanje vasi vse do Muivvicc in po oslabil zaselkih, ki vsakemu nešolane-mit prebivalcu povedo da je to •'bedarija'', ki se jo je lahko spomnil samo »bedak«. BREZ CENZURE! Sevala lu govorim o nepotrebnem osvetljevanju. Pomembna stičišča cest naj ostanejo osvetljena! Se mar bojite teme:' Če JA. vas vljudno vabim na moj privatni astronomski observatorij, da vam dokažem, kako lepa zna biti temna noč.l (še opomba) Zgoraj navedena vas Goričica se nahaja ob vstopu v našo občino, nad gostiščem Soklič. To navajam v vednost občinskim funkcionarjem, ki smo jim zaupali vajeti naše občin.
Izklopile NEPOTREBNE luči! V enem letu boste s tem privarčevali toliko, da boste MOJI in morda še kateri vasi podarili prcpoirebnc stvari. Hvala.
Občinska inlernelna stran. Peljilhi ljudje, kdor je naredil to stran, bi ga prosil, naj v življenju počne stvari, ki so mu osebno pisane na kožo! Verjetno sem edini, ki sem prvi dan po objavi le strani kliearil na občino in celo predlagal, kako brezplačno preuredim si ran. Ta predlog je očitno končal nekje v predalu. Na mojo žalost pa Stran še danes ostaja podobna strani »društva NIC«. Podpora kritikam so napake na strani: stran nima sporočila, ni prilagojena različnim uporabnikom z različno opremo, da ne govorim o sami zasnovi, arhivu in oblikovanju. Že res, da zna tO Stran urejali vsak neučen občan in z.a to ni stroškov. Po besedah, ki mi jih je povedal gospod, katerega imena ne poznam, je pa uslužbenec naše občine, da je občina za stran odštela nekaj dest tisočakov. Prosim vas, kdor je tO »spacal«, skupaj ni zaslužil za sendvič!!! Pa ostanimo še naprej »moravčani-.
Ce imate morda kasno mnenje na moje pisanje, mi lahko odgovorite neposredno v Novice ali na mojo elektronsko pošto: nuilej.mihelcle(" ra diohil.si. Veselim se vaših odzivov.
Lep pozdrav. MATEJ MIHEIUČ
Kako je /ira;rn dam, dvor Naše oko zaman te tšdt, nt več tvtijffin \meliljtipi, Iv trta/in delo tvojih tok :a vrtino nam ostaja.
V SPOMIN
FRANC BARLIC
iz Mošenika
IK.fchruarj.i je min i Iti žalostim Iclo. od kar pa več ni. Vsem. ki se Ustavite ob njegovem grobu In se pa spominjale ler mu prižigale sveče, iskrena hvala.
/ena Marjeta
Spoštovani,
zaskrbljena sem zaradi odzivov na pismo Maje Hren (Novice iz Moravske doline, I.IV, št, 9, str.25,1.Všt.l. sir. 4, 26). Njeno pismo morda ni bilo napisano v rokavicah, vendar sem vseeno bolj presenečena nad odzivom odraslih in izkušenih avtoritet urednice, ravnateljice in županje. V odzivih so pisateljico označile za »neizkušeno, nevedno, rosno mlado gospo/lično, ki kritizira vse vprek« - namiguje se celo. da ne obiskuje kulturnih prireditev v občini Moravče! Prosim vas. kakšen zgled dajejo ti zelo pokroviteljski odgovori'.' Najbrž, odzivom pritičijo njihovi lastni nasveti, kol na primer »dobrega ne boste dosegli s kritiko vsevprek ampak z dejanji« in » zakaj listi, ki želi nekoga opozorili na napako, ne pokliče po telefonu in se pogovori, namesto tla najprej piše 0 tem V časopis«. Vsekakor je svoboda govora vrednota, ki je ne hi smeli kruliti nikomur.
ANA BONiČ, Vrhpolje
Vesela sem. Ana, da si sama ugotovila, daje svoboda govora vrednota, kije ne bi smeli kratiti nikomur, v ta nikomur smo vštete tudi -odrasle in izkušene avtoritete   urednica, ravnateljica in županja-.
urednica
SpoStovanim sorodnikom Joieta Crilja se opravičujem za zamudo pri objavi
-utrnile. Da neohjinr V prejšnji številki je prišli) zaradi nenatančnega prenaša
gradiva v pripravo za tisk. Prosim, da mojo nenamerno napako sprejmete z razumevanjem, urednica
V tlntim iinsrm jr praitiitta. v \nn nairm Imlrfinti. Spomin na tclii' /ta Uri. ît'imtv It' rrr ttiftl nami nt.
ZAHVALA
V 45. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi sin. bral. in stric
JOŽE GRILJ ml.
iz Krašc
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem /a i/rečena sožalja. evelje. sveče, svete maše. darove /a eerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Viktorju Primožiču /a lepo opravljen obred, hvala peveem /a odpete žalostinke in Jožetu Setničarju /a zaigrano Tišino. Posebna zahvala pa vsem sosedom iz Kraše /a sodelovanje pri poslovilnem obredu.
Vsi nje;'o\ i
Mar /trav :airs uiUeljr tja. r ncinann.'
Kaka ir itwxtl. kn HM mi It Iti...? N,i\ili nuiramii r.vnl svajti rami matfc. da niti ur :nmlimii miru.
I S\vlltinti Malarvvtij
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož. oči. bral. svak in stric
JOŽE CERAR
Križmanov Jože z Dol pri Krašcah
Tako nepričakovano se je zgodilo in zato še posebej čutimo
hvaležnost do sorodnikov', sosedov, prijateljev m znancev,
ki sle nam i/rekli besede tolažbe in nam priskočili na pomoč. Hvala z.a darovano evelje. sveče in darove za svete maše in cerkev sv. Andreja. Hvala duhovnikoma Viktorju Primožiču in Miru Šlibarju z.a pogrebni obred. Komornemu zboru l.imbar za pelje. POD Krašcc in vsem gasilcem, praporščakom. ZVV za Slovenijo, govornikoma Jožetu Klopčiču in dr.Mojci Zaje Kraševec. trobentaču za zaigrano žalostinko. sodelavcem Zl) Domžale, osmošolcem in kolektivu vrtca in OŠ Moravče. Vsem še enkrat hvala. Ta naš ZAKAJ, dragi Jože. odnesel si s seboj z.a vekomaj. Tvoji
Moravske doline
UŽITEK NE ČAKA!
Prihranite do 600.000 sit za vozila letnika 2003!
Garancija 3 leta
ali 100.000 km
Ponudba velja do odprodaje zalog. Pogoje akcije in popuste za posamezne modele letnika 2003 preverite pri pooblaščenem prodajalcu Nissan:
NISSAN KRULC, d.o.o., Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče, tel. [01] 72 31 200
SHIFT expectations
A V T Oj3 OLA
LONČAR d.o.o.
Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah
Marko: 041/785-735 Barbara: 031/209-501
Tečaj CPP 22.3. ob 18. uri
Tečaj za traktoriste 8.3. ob 17. uri.
VARN projekt ,.P.
Domžale, tel/fax: 01/721-42- 71, GSM 040/894 - 420 Inženiring varstva pri delu in požarnega varstva
Izvajamo strokovne naloge VZPD in PV:
* izjava o varnosti za podjetja in kmetije,
* izobraževanje zaposlenih iz VZPD in PV,
* ocene požarne ogroženosti in požarni red s prilogami,
* revizija strokovnih nalog iz VZPD in PV (izjave o varnosti,...)
* izdelava navodil za varno delo.
* zagotavljanje varnosti na gradbiščih - koordinator I. in II.,
* projektiranje varnosti - izdelava varnostnih projektov
»ZDRAVJE , DELO IN PRODUKTIVNOST«
P I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče
www.slikopleskarstvo-pirc.com
• prekrivanje streh,
* kleparska dela, montaža strešnih oken
••••••••••
> Robi Jančar s.p.
Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 352 057
Branko Peterka s.p.
8PI26ANJE PLASTIČNIH MAS, POLETE, ŽALU2IJE, LAMELNE ZAVESE, PLISE
Šlandrova 9a, 1251 Moravče Gsm: 041/753-617
IZDELAMO VAM URBANISTIČNO IN PROJEKTNO DOKUMENTACIJO IN ZA VAS PRIDOBIMO TUDI GRADBENO DOVOLJENJE SVETUJEMO PRI PRODAJI IN NAKUPU ZEMLJIŠČ ALI NEPREMIČNIN • VRŠIMO PROJEKTANTSKI, IZVAJALNI IN STROKOVNI NADZOR . SVETUJEMO PRI NOVOGRADNJAH ALI ADAPTACIJAH
market_inženiring_storitve^—gradbeništvo
NA VOLJO SI tVBNE l\ k mii l.iskl PARCELE. MOŽNOS1 i vkoišvii GRADNJE NA LEPI LOKACIJI V MIRNEM OKOLJI M MIG d.o.o. VEGOVA I, MORAVČE   INFORMACIJE: 01 723 12 08   PONUDBE: fax «172.115 66 e-naslov: MlG.CDfffiSIOL.NE1