rske* obertn ške Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr. > ertleta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 il. 20, za pol 2 fl. 10 kr., za četert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 28. decembra 1859 Repo za živino čez zimo hraniti. Letos, ko je bilo tako suho poletje, je gotovo vsak kmetovavec popolnoma se prepričal, kako potrebna je repa za živinsko pičo. Repa se je zadnje tedne, ko je bil dež presuho zemljo zopet dobro pomočil, tako popravila, in vso poprejšno rast tako dohitela, da je je povsod, kjer je bila prav vsejana, na kupe bilo, in bo za živinsko klajo kmetovavcom kaj veliko od legla. - »'. e.u i i i V moji okolici so se kmetje pridelovanja repe sploh že lani in predlanskem tako poprijeli in so je toliko přidělali, da so je imeli za živino do velike noči. Ker so se tedaj kmetje prepričali, koliko repa pozimi za živinsko klajo zdá, in koliko druge klaje prihranijo, če živini repe pokladajo, je moji bližnji sosedje přetečeno poletje niso več ne le se-jali, temuč tudi z večjo skerbjo jo obdelovali. Le škoda, da se jim je lansko zimo veliko repe spridilo, ker so jo le po kletih in drugih hramih hranili. Zato so me o poslednjih časih tako pogostoma za svèt popraševali: kako naj bi ravnali, da bi repo čez zimo obranili in da bi se jim je veliko ne spridilo? Lani je bila tožba tudi v drugih krajih, ne samo pri nas, da kmetovavcom veliko repe pognjije; jez sem jo po svoji navadi ohranil zdravo in dobro do spomladi. Morebiti marsikteremu ustrežem, ako očitno na znanje dam, kako jez repo spravljam in kje jo hranim, da mi čez zimo dobra ostane. Najpred moram povedati, da je ne hranujem rad v kletih in drugih hramih, ker repa v takih shrambah rada preperi in zatuhla postane, ob enem se je pa tudi veliko vsuši in ovéne. Moj pridelek vsako leto znaša okoli 100 voz repe. Ce bi jo mogel tako spraviti, kakor pri nas uavadno krompir spravljajo, bi šio delo res bolj ročno spod rok in bi včasih tudi manj stroškov prizadjalo. Toda v letih, ki se tako malo slame pridela kakor se je je v nekterih krajih lani přidělalo, bi pokrivanje repe s slamo prevelike stroške prizadjalo, in pri takem pokrivanji bi se tudi lahko pripetilo, da bi se repa na kupu pod slamo sparila in gnjiti pričela. Jez repo tako-le hranim: Skopati dam kakih 10 vatlov dolg , dva vatla širok in vatel globok graben. Ko je graben gotov, začnem prec va-nj repo voziti. Repo pokládáte dve ženski na duo grabna tako, da pride repa poleg repe, pa tako, da se ena druge ne doti kuje. Ko je na to vižo en voz repe na dnu vložen, se zasuje s čisto in rahlo zemljo tako, da se tudi prazne votline med repo z zemljo napolnijo. Je pervi sklad popolnoma napravljen, se napravi drugi, kteri se ravno tako delà kakor pervi. Ce je pa graben že vès poln repe, se začnejo zgornji skladi proti slemenu nategovati, tako, da je repa zgorej kakor v greben naložena. Ko je enkrat greben dokončan, se okrog kupa graben napravi tako globok, da se mokrota od zvunaj odvraća. Perst, kar je je ostalo od grabna, v kterega se je repa shranila, in kar je je od stranskega grabna ostalo, se od vseh krajev na kup nameće, tako da je kup za koinolec z zemljo pokrit. Tako ostane vse pri miru, dokler mraz ne pritisne, ko je treba jamo od vseh straní z zemljo zakidati; verh grebena zná pa še zmeraj prost ostati, ker se proti verhu vedno dovelj gorkote snuje. Ce je pa mraz tako hud, da se ne dá s palico greben predreti, bo prav, če se tudi on z gnojem pokrije. Ce se repe za potrebo, kakor je zima, za osem ali štirnajst dni iz jame vzame, ostane do zadnjega peclja še pozno spomladi dobra in frišna kakor v jeseni. Ce je ta ali una vendar le gnjila ali puhla postala, ni mogla gnjilobe ali puhlobe dalje širiti, ker je bila ločena od vse druge. Tako piše gosp. fajmošter W. Fišer v čeških .?hosp. Novinah". Novica. Za prešiče, kar se jih iz Serbije v naše cesarstvo pripelje, se plača Serbom vsako leto blizo 10 milijonov goldinarjev srebra. Deželno poglavarstvo na Ogerskem je zastran tega sklenilo podučne pisma med ogersko ljudstvo razpošiljati, da bi se z večjim pridom svinjske reje poprijelo; kmetijskim družtvom je pa ukazalo, naj čujejo, da se bodo omenjeni nauki povsod spolnovali in svinjska reja s časom na višji stopnjo povzdignila, da ne bo treba toliko denarja v ptuje kraje za blago pošiljati, ki bi se lahko domá zředilo. Ozir na přetečeno leto. ; Kje je na Krajnskem letos toča bila in koliko je pobila ? Polju letos toča ni toliko škode prizadjala kakor lani. Namesto toče pa je druga nadloga, zlasti po Notranjskem in Dolenskem kmetije zadela, namreč červ, ki ga je ke-brovo leto v toliki obilnosti zaredilo, da je v nekterih krajih veliko več škodoval kot najhuja toča. Kakor lani so tudi letos blagovolili prečastiti gospod deželni poglavar kmetijski družbi podati natančen popis krajev, ki jih je toča pobila. Taki popisi imajo zastran vremenstva mnogo podučnega v sebi, ako se nabirajo od več let zaporedoma, in utegnejo biti dobra podlaga za marsikaj, ako bi se kterikrat osnovala kaka prava aseku-r a ci ja zoper škodo, ki jo toča polju prizadeva. Vidi se iz takih večletnih popisov, kteri kraji so najbolj podver-ženi taki nadlogi, in so potem takem živi o po mini kmetovavcom takih krajev, naj si za varuj ej o svoje pridelke zoper to uimo. 1 1 * Ozrimo se zdaj na preteklo leto in poglejmo, kako je bilo. Perva toča je bila letos 28. malega travna ali aprila (na Dolenskem v okolici kostanjevškega kantona), druga en dan pozneje — 29. aprila — (spet na Dolenskem v okolici mokronoškega kantona). Potem je bil mir do 20. velikega travna ali majnika, ko je bila na Notranjskem v vipavski dolini. Mesca rožnika ali junija (14. in 21.) je bila v podberžkem kantonu in pa tudi v novomeškem, — 22. malega serpana ali julija na > 408 Dolenskem v metliškem, 24. jalija pa na Notranjskem v globoko ukoreninj idriškem in na Gorenskem v loškem kantona; zadnja toča povsod zaterta. vraza zoper v • V uživanje tega mesa se ni n a letosnjega leta je bila 28. velikega serpana ali avgusta na Dolenskem v kantonu žužemberškem. in trig tu je mod Kdor P na videz ostudné živali, ktere se same Iz tega pregleda se vidi: da letos so Do le ne i meso sebi gotovo nikomur preveč ne prikupujejo • r je po temu bi se i aj s na znej V•. ... živine y ktera samo seno, oves ali pervo in zadnjo toco imeli, 2) da je na Dolenskem drugo žita zoblje, ne imelo gnjusiti. Res je, daje konjsko naj večkrat razsajala, in 3 ) da blizo na 4 tedne se je meso nekako bolj terdikasto in bolj sladko, da se juha bolj razsajala, in ponavljala huda ura. peni in je tudi bolj sladka kakor goveja; al kuhinj Ako pomislimo, kakošna silna vročina brez konca pravi to lahko in našim ustam tako okusno in kraja je bila letošnje ni bilo večkrat toče. poletje, se moremo še čuditi, da a po-kakor kako drugo meso. Po iu »cvmai v * " vjersko kot g u i a » praženo koiijsko meso sem ze V kantonu kostanjevškem je pobila v St. Jerneji, večkrat jédel; kaj dobro se prileže člověku — in stavim z m V A yv « • ^ i J VT t 1 •• V • ^ ft « • . Iff . I 1 - L .-< m - praženo konjsko meso sem že Gradišu in Orehovci 2 tretjini zita, v Verhpolji pa cisto vse; vsakim, da tako narejenega konjskega mesa nihče ne bo Dobro rejen in zdrav navaden kónj pripravu ega v Orehovci je vzela tudi 2 tretjini vina, v Verhpolji vse. locil od govejega V kantonu mokronoškem so terpele naj več Gorenja ima po srednji meri 4 cente za človeški živež vas ? Stara vas, Dobrava y Zagrad, Terziše, Kersinji verh mesa. Skoda in Telče; tù je skor vse žito, vino in sadje vzela. v • živeža j da V se vedno stara vraža toliko V kantonu vipavskem so terpele najvec Lozice in kakor ljudém v cerno zemljo pokopa ali pa živini redivnega več privoši St. Vid; v Lozicah je potolkla vse žito čivja in druge zelenjadi 2 tretjini, brala vsega tega po tretjini. y sadje in vino, so v St. Vidu je po- domaćih žival Ribje meso ima sploh manj tolše, kakor meso naših in toraj tudi več dlačca. Jegulja ima precej vec tolse kot mesa; ni tedaj čuda, da po tej V Zlatem polji je vzela vseh pridelkov tretji del. tako radi segajo dobrojedeži, kterim so morsk ribe V Zaj čjeru verhu je potolkla polovico pridelkov. V Štrekovcu je bila še dosti prizanesljiva. V kantonu idriškem je v Dobračevi, doljni, srednji prilj ubije Jaj ribi ploh zlo redivna hi t y pad med živeže žival y dasiravno je pervak postnih jedi. Beljak ravno in gornji Kanomlji, Karnicah, Ledinah, Cekovniku in na tako redi, kakor dlačec in vlečec; mehak je in t Vojskem vzela blizo tretji del Vojskem pa pridelka, v Karnicah in na koraj kot d vse žito. kuha V loškem kantonu je potolkla popolnoma Stare Oslice, težko y ako zavoljo tega ga želodec lahko pre je srov , terdo ku han ega pa slabější želodec Laniše, Podjelovo berdo, Trebije, Koprivnik, St. Ožbald in prebavlj v . premaga, in zatega voljo so terdo kuhane jajca tezko Lahko prebavlj njak je tavlj iz Št. Andrej. V kantonu žužemberškem je v Zagracu vzela dve snova s tolso zmešanega in vlečcu podobnega, kakor meso tretjini pridelka. in riba. V jajcu je pa h teg se y Od vsega kaj, kar člověk jé in pije. stotkov odstotek rudninskih delov. Vidi se iz mnogo vode 74 od 14 odstotkov je beljaka, 10 pa tolše in pold tr » V se več t I II. Različnost ziveza v obče. (Konec.) Vsako meso je po svojem okusno, kakorsno kakor mast tega, mu v tem samo da ima jajce go veje meso, in da sta njsko meso in pa jegulj enaka. Iz tega se pa tudi lahko posname, zakaj so jajca tako red Mlek je; to je eden najbolj redivnih rastlinskih živežev se y v njem je nekoliko redi po živali, ktere je meso, nekaj * • pa po pici y ktero žival rastlinstva. S ři iz živalstva, nekoliko pa iz uživa. Na tem je pa malo, ali redi člověka meso té ali té maselnik (Kàsestoff) (bi 5 odstotkov) in živali bolj ali manj Kaj y če bi tudi kaj o konjskem m povedali linam iu tolša go vej odstotki) je v mleku to, kar je dlačec rast m Mleko je tedaj gov ej m Mnogim ljudstvom je konjsko meso tako priljublj y da jim smo že omenili in pa kruh ob enem. Mleko se more tedaj, kakor kot je cez goveje Tartari delajo iz njega klobáse, ktere pre veški živež. Po tem druzih žival, in konjskim plecetom Kalmuki delajo, naj se skrijejo najboljše evro- izgled cisljati izgledu , kakošen naj je čio bi se imele vse naše jed kosé klobáse iz mesa kakoršne y narejati, vsaj za bolj postarne in stare ljudi S uzivajo ljudje ali kot navadno jéd, da si želodec pejske plečeta in krače nasitijo, ali pa kot nekako d Današnji dan še ne jémo sploh konjskega mesa; Vsak sir je zlo red v • dedje pa so ga jedli noter do 8. stoletja. Oni so konje y ražilo s kosilom ali po kosilu al želodec ne prebavlja vsa- tako cenili, da so jih svojim ajdovski kom aldovali y čega ali terd ko lahko, kakor je sir bolj masten ali pust, mehák y manj rezen ali V • ej si Kot d želodca ali ker so si domišljevali, da taki darovi njim najbolj dopadej za pripre Darovano meso so potem snědli y in zato je ko nj s k prebavljanja jedó ljudj trej sir y tekne pa tudi tak zdravju in želodca ne teži m jest ob Ko se je keršanska vera ojem času pomenilo to kar ajd bit Naj omenimo sedaj konjskega mesa kot m e n j rjala, so a j d s t papeži uživanje stejejo tudi med kristjanom pre- lada živeže. se v nekoliko o pijačah, ker se y ol Caj (té), k (k ofé) k y vino in druge S vina se štejejo k tako povedovali. Najbolj sta prepovedovala konjsko meso jesti imenovanim umetno narejenim pijačam papeža Gregor III. in Z a ha rij a v pervi polovici osmega pa ste najimenitniše d in mlek pijaci, ktere nam daje natura sama. veka. Bile so tedaj posebne prepov teh papezev, pa tudi to zrok. da so h ljudj konjsko meso jésti, ker je lij c a j i Kitaj je dosti povedati da ga uživa kakih 300 mi y Japa U nj cena kónj bolj in bolj rastla Vzrokov perve prepovedi dan tovo nihče ne bo koga imenoval ajda • r je njih d nogotere rabe. do 4krat na dan; lahko jo y Tibetanov in druzih Ijud w w i ni ktcr vec, ker go-konjsko meso y da pije p po 3 ljudi caj. Rusom je poglavitna pijaca K y al konji se današnje dní na še več strani rabij in vera a je v Arábii domá, in kakor se je Mohamedova rjala, tako se je razširjala kava po svetu; pijó jo njih cena je še bolj poskočila. Nahajajo se pa vendar sicer zdaj menda povsod. Turk jo imenuje „jéd zdravi konji, b eš k j ktei niso za nobeno rabo vec, ce se jim, po- tobak pa „sol te jédi", ker pravijo, da kakor brez soli ni stavimo, noga zlom i itd. Take konje bi imeli klati in jéd dobra, tako tudi brez pipice tobaka ne diši kava Tudi meso za živež sekati, kakor se to godi na Svedskem. Dan y drugi narodi kavo radi pijó y in bolj ubogim » je zlasti o ve skem in v mnogih druzih deželah, poslednje case pa tudi na liki dragini dostikrat mlečua kava več časa skoraj ediui Dunaji, kjer imajo mesnice za konjsko meso, dasiravno živež. Raj ta se, da je pripeljejo vsako leto kakih 200 mi « 409 lijonov funtov v Evropo; na celi zemlji se je pridela kakih 600 milijonov funtov. Najimenitneji deli kave so: neko raz-di šljivo olje, ktero ji daje znani prijetni duh, kadar ga žgemo; potem pa ka vin ali čaj in, neka čreslovita (vkup vlečljiva) kislina (Garbesaure) in zadnjič cuker in vlečec. Ti deli delajo, da kava člověka oživlja in raz-veseljuje. mu novo moč daje in da se človek dobro počuti, ako jo zmerno uživa in sploh njegovi telesnosti ni nasproti; kava ima pa tudi to dobro lastnost, da na si ti, ker p rem eno suovov v človeškem životu zakaznuje. Nihče naj tedaj ne zameri stari babici, da tako rada kavo serka, ker je z mlekom vred dostikrat njeni edini živež, kteri ji dobro dé iu želodec tolaži, pa tudi toliko denarjev ne stane, kakor marsikak drug živež enake redivnosti. — Kava nezmérno uživana pa zagánja kri v možgane in delà zavoljo tega nevarne naključbe; pa tudi v trebusje drobovje valí preveč kervi. Učeni terdijo, da ljudje od tistega časa, kar je kava znana, bolj pogostoma bolehajo za „zlato žilo", to je, tisto trebušuo nadlogo, iz ktere izvira sto druzih bolezen. Po kosilu černo kavo piti, da bi želodec rajše prebavljal, je znamenje slabotnega že-lodca ali pa velike nezmernosti pri kosilu. —Kava z mlekom zmešana ni več tako moćna; k temu pa pripomore tudi cuker, kteri je sploh tudi rediven, zraven pa tudi hladi in preveliko iskrenost tolaži. — Naj povemo še gospodinjam in kuharcam, da kava se ne sme žgati, ampak )e pražiti; nerodna kuharca, ktera ne vé, da sožgana kava zgubí vse tisto svoje olje, ki ji daje prijetni duh, ne bo nikoli dobre kave napravila; — pražena kava mora biti rujava, nikoli pa černa kakor oglje. — Ker je kava draga, jo tù in tam namestujejo marsiktere druge reci, kakor žgani želod, čičerka, bob, réž, turšica in druge žita; dalje posušeno in žgano korenje, cikorija itd. Cikorije so zlasti od tistega časa, ko je pervi Napoleon z Angleži se vojskoval in nobeno ptujo blago ni smelo v Evropo, je tedaj kava silno draga bila, se ljudje tako navadili, da marsiktera gospodinja misli, da „brez trohice cikorije ni kava dobra". Se vé, da v nobenim vseh kavinih namestnikov ni ka v ina, in toraj tudi nobeden nima kavine moči. Zgodi se pa dostikrat, da se po goljufivo prodaja namesti cikorije marsikaka zmes, v kteri se nahaja ceglova moka, žgano žaganje in marsikaj druzega več kakor čiste cikorije. Tudi lesem je neumna vraža segla, in prah od strohnjenih mertvaških trug je veljal za prijetnega namestnika cikorije. Kakaové zernja stolčene ali somlete in v těsto pomesene dajajo čokolado, ktero zlasti Španijoli in Ita-lijani radi uživajo. Kakaovo drevo raste v zahodni Indii, srednji in južni Ameriki, od kodar so přinesli Španijoli leta 1520 čokolado v Evropo. Tudi čokolada poživí člověka, pa ne tako kakor čaj in kava, redi ga pa veliko bolj. Ker je pa veliko toi se v nji, je tezje prebavljiva in sluzi samo dobrému želodcu. Med pijačami, ki morajo vreti, da so za vžitek pripravne, sta ol (pivo) in vino ljudém najljubša in najbolj znana. 4ii § i vířný? &ftd:«]> tn 01 (pivo) stojí v sredi med redivnimi in upijanč-Ijivim pijačami. Več sort ola je; najrajši pijó ljudjé ol iz slaja (Malz). Alkohol ali vinski cvet, ki ga je več ali manj v olu, delà da je bolj ali menj upijančljiv, in v tem ozeru je, na priliko, mocni angležki ol (Ale) skoraj naj-močnejemu vinu enak. V olu je veliko redivnih stvari iz žita, iz kterega je kuhan. 01 je tedaj jéd in pijaca ob enem. Ce prigriznemo nekoliko mesa ali sira k olu, domestujemo beljačec, kterega olu manjka. Meso, sir, kruh in ol vkup je prav tečen živež. Se moramo hmćl omeniti, kteri delà bistven raz-locek med olom in vinom. K olu pridevajo sleparski olarji se pelin, encijan, volovsko želco in različne dišeče reči; al ol se s takimi račmi ne zboljša, ampak pokvari. Pa še veliko bolj škodljive so strupene omotljive rastline, kakor, na priliko, zobnik in druge, ktere brezvestni kerčmarji med ol devajo. Od ola veljá, kar veljá od vseh živežev sploh: da je toliko bolji za zdravje, kolikor bolj sam na sebi je in brez vseh druzih mešanic. Vino je že od nekdaj ljudem prijetna pijaca. Že o Ho-merovem času je mogla vinoreja v mali Azii in na Gerškem znana biti. Dasiravno spijó ljudjé veliko vina iz sadja, pijo vendar vino iz grojzdja čez vse radi. To vino je po sorti grojzdja, po zemlji in obnebji, kjer raste, potem pa še po tem, kako se preša in kako se v hramu ž njim ravná, zlo različno. V bolj merzlih krajih ima vino več kisline v sebi; cer ne imajo zagoltnih vkupvlečljivih stvari v sebi, vina top lej i h krajev pa več cukra. Sploh pa delà alkohol ali vinski cvet, da vino oživlja in krepčá; če ga pa čez méro užijemo, upijani. Slad kob o mu daje grojzdni cuker; kislina vinskega kamna ali vinska kislina pa delà, da je vino bolj ali manj kislo; nek éteru podoben snutek daje vinu prijetni in posebni vinski duh, tako imenovani cvet. Ker je mošt tekočina, ktera še le vrč, vino pa teko-čina, ktera je že izvrela, se lahko spozná razloček med moštom in vinom. Vino razveseljuje človeško serce; vzdigne člověka čez skerbi življenja, okrepčá mu pest, dá mu pogum v nevarnosti; nobena druga reč si ne prikupi tako skrivaj in tako nevedoma člověku, kakor vino, — nobeni še niso peli ljudje toliko hvale kakor vinu. Vino zmerno pito moč duha in života kaj prijetno uname, — al gorjé mu! kdor ga čez méro pije! Otožnost, bolečine v glavi, omotnost, divjost in zlobnost so strašni nasledki pijanosti; človek ni več človek, ampak živina. Lej ga, kako razsaja in divja — al počakaj: kmali bo obležal, ker ga noge več ne deržét Po pijančevanji prenapeta telesna in dušna moć čedalje slabeja prihaja ; roke se tresejo pijancu in glava mu odpové vse opravila. Za mlade in močne ljudi vino za navadno pijaco ni°; oživljajoče in krepčajoče zdravilo je, in tisti, kteri vino vsaki dan iz navade pijó, se pripravijo s to razvado ob moćno zdravilo in krepilo v hudih boleznih in kadar iz težkih bolezen prebolé. Starim in slabotnim ljudém, če vino zmerno uživajo, pa tekne tako dobro, da že v starih časih so rekli vinu, da je „mleko starčkov"* Razun vina imamo še mnogo druzih žganih pijač, ktere se z eno besedo žganje imenujejo. Zgane pijace nimajo sicer nič redivne močí, teknejo pa v višji starosti in zmerno pite dobro človeškemu životu. Ker zakasnu-jejo prebavljevanje, človek ne porabi toliko navadnega živeža; slabému želodcu dajajo moč; zavoljo tega se pri-ležejo slabotnim in starim prav dobro, ako jim zavoljo kake druge okoljnosti ni prepovedano žganja piti. Zgane vina pa kri preveč dražijo, piti bi jih tedaj smeli samo starej si in pa taki ljudje, kteri težko delajo, toda ne čez méro. Ne moremo se ločiti od pijač, da bi ne omenili najime-nitniše in najbolj naturne pijace — to je, vode. Voda, ktero pijemo, nam je skoraj tako potrebna, kakor zrak, ki ga sopemo. Med všemi stvarmi, iz kterih je živo truplo so-stavljeno, je vode največ. V vseh opravilih življenja je tako imenitna, da ne more noben del života ne en migljej brez vode obstati. Ker pri vseh opravilih svojega življenja vedno dokaj vode porabimo, tedaj potrebujemo za ohra-njenje življenja vedno nove vode. Znano je, da je voda iz dveh enojnih snovov sostavljena; iz kiseljca namrec (blizo 89 odstotkov) in iz vodénca (kakih 11 odstotkov). Ta posebna sostava vode je živalim in rastlinstvu silno važna, ker v vseh terdih delih rastlin in živalskih trupel nahajamo obilo taj istih pervinskih snutkov. Voda je gradivo, brez kterega ne morejo ne živalske trupla ne rastline obstati: voda je tedaj pravi živež rast- linam in živalim. Ni nam treba tedaj še le vodolečnikom * 410 (hidropatom) biti, da bi spoznali neprecenlj i pa žali Bog se pre m cenjeno vrednost vode za zdravi Pregledali smo tako v kratkem ž i v e ž e in živalstva, in se v tem tud va 1 s t va zdravju n prepi • * v pravi meri m ajbolj teknejo. z živeži da iz živeži iz ži Zato so se solnčne božanstva velele: Kod rak, Če-drak, Krak, Rude not, kakor se tudi indiski solnčni in Apollon : nXoxccjiog in iz rastlinstva bog Krsna veli : K e e a v a , cr i n 11 u s. tlinst Severno-slovanskega boga retranskimi starotinami Naj bi si vsak to dobro v glavo vtisnil 9 da živel solnčnega popisuje Massius i Radogosta med 55 Radegast tako, kakor je zdravju najbolj tečno! Al žalibog! da ve conspicuus erat capillis nou prolixis, sed crispioribus u Na vsaki strani glave solnčnega čina ljudí dobroto zdravj boga Božje tega neprecenljivega dara sokola ali raroga (falco cyanopus). pa sta viditi se le tadaj najbolj spozna, kadar ga več ni! Se sadaj slovenske narodne pravlice pravijo da je ;; ; Jezikoslovne reči, O imenu osebnem THOGIMAR. Spisal D. Terstenjak. Kraj velike ceste, ktera derži iz Celja v Konjice, stoji cerkva sv. Lovre nca v Stranica h. Tam je stala rimska „mutatio" AD LOTODAS. 1 V južno steno farovža so vzidani rimski kamni, nad vratami cerkve se pa tudi vidi mitologična podoba. T sokol solncu naj milejší ptič, in stari Slovani so sokole svetih logovih skerbno redili. Razun egiptiškega bogočastja le edino poznata slovansko in parzijsko sokola kot solncu posve- Tudi sokolov rod: jastreb in kanjuh je cenega tiča. bil v severnoslovanskem basnoslovji Radogostu posvećen, kteri ga je na glavi nosil. Latinsko basnoslovje ga ne pozná, in v gerskem sokola nahajamo posvečenega Hermesu. Da -Hermesa niso obrazovali z kodrasto najdeš imena : T r o g i m a r 9 Med nerimskimi imeni Men, in Tatuka. Skor ni lepsih čistoslovenskih imen, kakor so te. Ker je mar pristavek in ima enak pomen z besedo slav (primeri: Godemar, V i tom ar, Rado mar, dalje imena vasi: Gode m arci, Vito m arci, Radmarje, Rad- O" to lavo, je znana reč. 2) Prichard je lepo razložil, zakaj so sokol, rarog in jastreb attributi so Inču i h božanstev, on piše: Als Ursache, welche man angibt, warum der Habicht, Falke, Sper- ber den Sonnengôttern Horus und Osiris geweiht gewesen, griindet sich gewiss auf die Beobachtung des merje) nam tedaj ostaja korenika trag trog. Ta korenika pa izrazuje pomen: bez a ti, sansk. trag, iti, gibati se, gotsk. thragjan, laufen, anglosaks. thre- gjan, kimriski treigl, „rolling, turning over44, staroviso- Cun- ruski: ku hnen Fluges, den diese Vogel gegen die Sonne nehmen, ohne durch deren Strahlen verblendet zu werden". (Prichard „Darstellung der egyptischen Myth." deutsch von Haymann 3). Tudi v indiškem mitu se lučne božanstvi konemški : drag, d r i g, zato imena : W o I f d r a g i 1, „Açyinau" velite „cakhuna « - sokol. 4) drigi, Dreg il y gerški rosico lat. tra ho Se druga podobscina nad cerkvenimi vratami nam pred i tro gaju, gehen, bewegen, na Koroškem in Gornještirskem imena rečic Tragi s a2), zavoljo suffiksa primeri Hne- visa 3 staročesko ime: 9 To ris a, ime rečice na Slo vaškem. toraj poznamlja kar nemški: Dregil T r o g i m a r staročesk. Poběž, Běhar, slov. Bež an itd.4) Men poznamlja ribo, ki se po nemški zove Aalruthe 9 gebrauchten ) 9 sansk. m ina, piscis ; Tatuka pa to, kar imena staro slov. Tat, Tat oš, Tat is lav, Tato mir, Te ti slav, Tetka, zavoljo suffiksa primeri serbsko žensko ime: Radu ka 5), dalje ime slovenskega župana Lad u ka 6) itd. T r o g i m a r mitolosrično ime. staročesk. S piti mer je utegnilo biti stavlja s o 1 n ču ega boga. Lepa možka oseba z kodrasto glavo v levici derži bodež (Dolch); v desnici pa kotel. Bodež je attribut solnčnega božanstva. Indoevropske solnčne božanstva v roki imajo ali čertalo ali vinjak, ali bodež ali pa sekiro. Učeni Pflugschar des Héros Echetlos verbinden mussen, gelten doch von der Hippe oder dem Sichelmesser des Perseus. Er ist der Góttersohn zwischen Licht und Finsterniss gestellt. Mit seiiiem Messer wiirgt er die Ausgeburt der Finster niss. Er ist der Dolch, womit nach dem Zendgesetze der persische Landmann die Erde spaltet, und womit man Kreuzer o teh simbolih oštroumno pise: „Alle Begriffe wir z. B. mit der als Waffe < - in Vorder-Asien den Erdstier schlachtet, er ist das Be il Prii m ena beg ar, bezaii je v indoevropskih mitih imel des indischen Sonnen^ottes: Paracu-Rama. und des soin en i bog. r V staroparzijskih molitvah se solnee imenuje: „berzi bež an".7) Tudi gerški solnčni Zeus I a brandeys « 5 Bodež, sekira, sulica, vinjak itd bog Apollon je v Kreti in Šparti der starke Laufer, Renner bil častěn pod imenom dQopaîoç Trogimar,8) der Laufer, Renner. Da je tukaj se častil solnčni bog, pričujejo podobščine na attributi. so toraj znamenja solnčnega žara, in vse te simbole ima severnoslov. solnčni bog Rad o gost. Najdeš ga sčer-talom, s e k i r o (bipennis ), s kijem in tudi na rimsko-slovenskih spomenicih sem ga našel z vsemi temi rimskih kamnih. Na enem sta viditi leva. L je bil znamenje solnca pri severnih Slovanih rokah solnčnega bo Radogost ima levovo glavo, tudi Svarožic.9) 1 je viditi kod rast glava S k o d r a s t Pod glavo so stari Slovani obrazovali solnčne bošanst Kaj pa hoče koti za prerokovanje. S veto vi tu je bil posvećen kot argentei, in quibus a u gura ri solebant nobiles, si quando lux festa venisset e» Služil je Severno-slovanskemu solnćnemu boga 55 t et „Ad Loto das44, pri Lotodah. Ime sem že na drugem mestu razložil. Iz debla lot je ime Lotuz na rimsko-slovenskih kamnih; je bil nad vsemi drugimi bog res aurei et illis potabant olnčni bog vedeževanja in prerokovanja* 6 S primeri staročesko ime Lotucli. 2 zato kotlić njegov simbol. Solnčne božanstva z kotlićem Ime slovensko je ponemćeno': ua ramah ali pa v rokah poglej pri Mucharji „Gesch. v T r a g ô s s. 3 Pri Jungmann-u v slovniku. 0 teh imenih poglej obširnise Petters „Ueber die Bildung der deutschen und bohmi-schen Personennamen44 v proglasu pisecke gimnazije leta 1856. Massius de Diis obotrit. cap. 4 str. 72. ?) 0 sokolu kat at 5 Vuk „Rječnik44 sub voce. 6) Lad u ka, „nobilis vir sclavus in Lazindorf'4 leta 960 — 976 v admontskih urbanih. Lazindorf je tributu solnčnih božanstev beri obširniše pri Priedreichu 99 Syrab der Nátur wstr. 544. 3) Retranski Nimis ga ima na persih, v rokah lancovska ves blizo Ptuja. Burnouf, Yaçna, stran 376. 8 Plutarch Sympos. 8, 4. »'ausanias V. 4. 9 Svarožic i sin Svarogov. Svaroř je bilv solnčni Bog severnih Slovanov. Temeljito pa derži kij. Na rimskoslovenskih spomenicih so solnčne božanstva pogostoma obražene s sokolovima perotnicama. 4) Rig veda 1,117, 118. 5) Kreuzer na drugem mestu IV, 250 pise: Zsvg kccfaavdevg je o njem pisal slavni Safarik v časopisu česk. muzeja. Deblo von der zweischneidigen Axt Xct^Qvg (primeri Radogostovo bipen svar pomenja svetiti, lucere, splendere. Zato ime vojvoda slo ni s) gleicht dem Džemsid mit dem Dolche, mit dem er die Erde vanskega S var un a. Na Pohorji imamo kmeta s imenom Sva- spaltet, und dem Mythras, der den Erdstier wûrgt44 itd. *) Glej rosnik Heraclius. Bcriptor. ror. Germ, ad Ludewig str. 510 Pia. 41! der Steiermarka 1. Band Abbildung Tafei VI, Tafel VIII. '"enij Tafel XIII itd. rije « w J Poslednj jezikoslov* spisek Ne deleč od Stranic, komaj dobro uro, je vès Trož- spisal po svojih skusnjah P1 8 ? „No votari j ki ga je i n t cr ft pod izdatelj sam t „Neven-a" mer je == Trogimerje Trogimarja in kmet Trož mislikom n m s pre > da bi dobri sveti le kaj hasnili meršak. Dve uri od Trožmerja pa stanuje kmet Ta to u nik. Tro gi mar in Trožmerje, Trožmeršak, Tatuka in kakošne čudovitne zaveze! Poleg vsega In tako smo v obče dok da so „Jadranske u Tatounik, tega pa še podobšine slovanskih solnčnih božanstev draka (primeri 2 uri od Stranic Cadra m, ima občine v Vile sestrić hvalevredna krij » kteri iz serca želimo mnogih e blizini rimskoslov. postaje Raginde roga — in ime kmeta Svarožnik, H e r n e), S v a-v vseh teh okoljsinah ne vlada gol slučaj, temoč nepretergana zavez med nekdanjimi in sedanjimi prebivavci. Resnično piše učeni dr. Hahn: ,,Ein unumstosslicher Beweis fiir dieContinuitât des National nexus ist die Existenz alter geografischer Namen, welche sich in der heutigen Sprache als Apellative ergeben" (Albanesieche Studien str. 228). ad Piru m" in pa Kratkočasnica. Dnarji za not. Neki kmet se podá po svetu na kupčijo; pred odhodom ! lepo pa tako-le slovo jemlje od svoje žene: Ljuba babička uči najne otročiče; glej dobro na hlapce in dekle; skerbi za živino in polje, in če pride t prej ali slej pustim ta zakeljc dnarj i da ne bos v zadregi ? ti kaj a I p e u 55 „Ad malum" in pa Jablanica, Hrušica, „In Pultskava, Celeja in Celje, Trogimar in Trož in pa Planina, Pultavia in denarja dobila; hrani ga tedaj skerbno za not. Ves ta pogovor je pa neki prekanjen berač pod hišnim oknom na uho vlekel, in kmali potem, ko gospodar odide stopi prederzno v hišo, 9 ker znano mu je bilo, da ima go ni irj e itd. Ali ne govori vse to, da so norenski Slovenci že od nekdaj tukaj stanovali? Keltomani, pokažite kaj enakega! spodinja ajdo Berač: doli sesti nico v glavi. < Dober dan, mati! Kako se kaj imate? Moram Pa beraču neijubi da vam spanja ne odnesem molek ostane v žepu N Gospodinja: za kar vas deržim? Od kod ste, prijatel? Ali morebiti to 9 Slovansko slovstvo Berač: Ljuba mamka! Jez sem, jez sem pa kaj Jadranske Vile. S b i r k i b ba vnih po h i t v e n i h ka. I. Svezak. Izdaje Vinko Pacel. c. k. gimn. prof. Na Rieci 1859. Pod tem naslovom se je namenil bi Vam pravil, kaj sem. Gospodinja: Berač! Berač: Ni res; jez sem preljubi moj možček! not. si misli gospodinja gosp izdajati vsako leto 6 zvezkov; al negodna prof. V. Pacel ei pač dobro vedil, da pride not; ti si več ko človek prihodnje reči prerokuješ, ko nekdaj rojenice; Bog vé, kako da doba v kteri 5 kaj živimo in mnogo drugih zaprek, kakor pravi gospod izda- bi bil not z menoj počel, ako bi mi ne bil za-nj žakeljca «il V 1111U , 111 llllll/^O uiUpiii V.» ^ r O--I-------------11 u V MJ 111V/11UJ puuui ^ €4 I\vf U1 1111 jatelj, mu ni dalo za leto 1859 več kot pričujoči zvezek denarjev pustil. To je pač živa priča i izdati. pa tudi jez ti hočem pokazati, da sem ti pokorna žena da me res rad imas; s Začenja se zvezek pervi s pes m ami, med kterimi tem, da bodern tvojo zapoved natanko izpolnila. nobena nima posebne cene. Veliko vecje vrednosti je pro zaični del, v kterem, čeravno vse ni izverstno, se nahaja Le počakajte malo, not! Bodem urno zakeljc přinesla. Oj, kako bije beraču serce, ko žena prižvenklja z marsikak biser, kterega mora biti vsaki bravec vesel. Tako, dnarmi in mu jih vesela izroči. Takega daru še ni nikdar na priliko, se odlikuje sostavek Faust, ki ga je po Ivanu dobil. Dobivši ga jo hitro pomete iz hiše. Turgenjevu, enem izmed najpervih ruskih novelistov přestavil Josip Mi s ka to vic; izversten je i Cez nekaj dní se verne gospodar domu. Zena mu ve original, iz selo škaklja naproti, ga objame serčno, in mu začne pripo-verstna pa je tudi prestava — lahko rečemo, da prav vedovati, kako se je domá godilo; berž mu pové tudi od Izgled vsakemu prestavljavcu ! — V „Do pis i h o Itálii" nota, da je bil kmali po njegovem odhodu přišel, in da je jezik kaj lep; le škoda, da se premalo ltalja, preveč mu je dnarje dala. Mož: Kakšen not je pa bil, da si tako hitro dnarje » f druge reci popisujejo in da vse je prevec subjektivno. Tt Crte o Ama utluku" (Arbanii) je izversten sostavek; g. izdala? D. A kur ti popisuje v njem natanko dozdaj se malo znane ali skoraj popolnoma neznane, jako zanimive reči. Le škoda, in palico. Zena: Beraču je bil podoben; imel je mavho koš da nam gospod pisatelj, kteremu je arnautski jezik dobro Mož: Tak ni not; not je, če ni soli, če se lonci znan, ni kaj več pisal o tem jeziku. Pripovedka r> Imro Rob" je pripovedkav srednje cene in skor da „Žao za sramotu" (převel iz Drugo zelo mi eno predolga. ruskega pobijejo, da ni v čem več kuhati; čevelja Ijuka ali srajca iz hlač vesi. not je, ce pavec iz Zena: Da, da! imaš že prav, ljubi moj! Ravno tak Si me B.) smo brali letos poslovenjeno od gospod Mala- je bil not, pavec mu je iz čevlja Ijukal, in srajca mu je is ka iz hlač visela; saj si ga morebit srečal, ko si od doma šel. va š i ča z naslovom „Krivica ummtËKtÊÈami za krivicoa il i vo d en i kos" je čertica naravoslovna po ceskem iz Mož: Bez te plentaj, baba! Morebiti si res beraču slavne „Zive"; ime vodeni kos vendar nam Slovencom ne dnarje dala. dopada, ker zeló natanko razlocujemo vodeni in vodni > Zena: Kaj pa češ? Saj si sam rekel, naj hranim vodeno je dika bi želeli manj fráz, pa več životopisa. „wassríg V življenjopisji Josipa Kun- dnarje za not; in berač on je bil ja not sem ga vse Kritika poprej natanko izprašala, pa je stanovitno terdil, da je not. v w ' m gosp. C. o A. Staziću z nadpisom „Bat za bat" je kla- Mož: Oj ti nesrečna žena! Kaj te luna terka! Ce te sična kritika, zidana na zrelih znanostih. Nasproti pa bi otepem, sam sebe otepem; pa dobro si zapomni, kar ti zdaj. bil gosp. Štipan Ivićević morebiti bolje storil, ako bi se ne povem: Grem sopet po svetu, in če ne najdem bolj butaste bil oglasil. Sostavek h u 2. padežu množine samostavnih zapopada marsikaj dobrega iu resnič babe ko si ti, pripravi se za smert. Mož gré in pride v deveto deželo. Ko hodi ogledovaje nega 9 v obče pa je vendar premalo jedrasto. Po pravici hiše po ulicah velikega mesta, zapazi dve gospodični, ktere so hvaljene „Narodne pripovjedke", ktere je nabral in izdal ste iz hiše doli gledale, in ga naposle tako nagovorile: Ljubi naš rojak gosp. prof. Matija Kračmanov Valjavec; mož! kaj pa tako zijate v nebesa; ste morebiti zamaknjeni? le žali Bog, da se Horvatje in Slovenci tako malo za-nje Mož: Ne, ne, drage gospodični! Z nebes sem přišel 9 412 pa gledam, kod bi se vernil, da bi prej spet v nebeeah bil ker naglo moram nazaj. 9 hripavo, ki se na bobnih (barabanj) in piščalki ali dúdki delà. Najbolj pogostoma slišal je balalajke, kmečke kratke Gospodični: Bodite tako dobri in pocakajte enmalo; kravje rogove, in kar je bilo najbolj krasno, ukranjsko pan rade vas nekaj poprašale; urno bove pri vas tam doli. Mož: Kaj pa imate takega? Gospodični: Ljubi mož! Povejte nama, kako se kaj duro. Ko je potoval po tajih deželah, se mu ni ničesa tako dobro dopadalo, kakor najnim starišem godi na unem svetu? rožnice in trube ali trobente. To staro ki se je v starih časih le s turnov čula, si je iz-volil za svojo domačo godbo pri koailih. Pozneje je najraji godbo y Moz: Slabo, slabo. Černi kruhek in ovsene zganjce imel regimentno muziko in ono zvonjenje, kteremu pri nas morajo jesti; denarjev nimajo, da bi si kaj boljega kupili, ker so vam vse zapustili in niso ničesa saboj vzeli. pravijo „terjančiti" ali „pritcrkvati" Gospodični: ubogi ate y oj uboga mamica! Res da ništa nicesa saboj vzela; al Ijeve. seboj, Nazadnje si je izvolil poljsko godbo, ki je večkrat priložnost imel na Poljskem jo slišati. Najljubša bila mu je poljska „volínka", nekake hvala Bogu, da je eden žveglje. V zadnjih letih svojega življenja se je celó na nji Imel je tudi celo trumo ljudi okoli sebe, ki ^■^^■■■^■m^HlljlH^^IIBH nek y z nebes přišel, po kterem vam dnarjev za not lahko poš- piskati naučil. Ljubi mož! vzamite žakelj denarjev za dobro plačilo so mu na volinki veselje delali. Dokler je on živel da jih bojo najni stariši za not imeli. y nemška, talijanska in francozka godba na ruskem carském Mož: Zakaj pa ne. To vama ze storim; le hitro jih dvoru nič ni veljala. Janko Vijanski. 9 prinesite. Gospodični mu pritirate velik žakelj denarjev komaj na ramo zadene. Zagotovši gospodični, da bode vse lepo odrajtal urno pomete iz mesta in se verne domů. da ga Prošnja 99 Novic" 9 Slišali smo 9 vensko pravi „Temenice". Zena mu sicer ne priskaklja naproti; al tem več on pomota biti, zvedite ljube da se laškemu mestu „Tol mez z o" slo- Ker pa utegne v tem tudi kaka veselo prižvižga v hišo, rekoč: Ljuba babička! vse prizanešeno; najdel sem bolj butaste ženske, ko si v mestu, kjer se ljudje za najpametniše čislajo. 9 je in to mogel slovenščini za gotovo prisvojiti in povedati je znano „Novice" , če bi kdo to ime y 2 kje C. Joško Iskrae. Dopisi Različne misli Iz cirkniške okolice na Notrajnskem 20. grud Telo. Hvala vam lepa, drag 53 Novice 9 da ste v 48. lista Teló človeško je posoda iz ila Ki jo po terdih tleh valé viharji Razbije v mraku ali rujni zarji Vremenov jeznih jo tuleća sila. 9 y Navita ura je Življenje. w J resnico povedale dunajskému časniku, ki po svoji kratki pameti svetuje, kar kmetije nikakor zmagati ne morejo. Vse, kar ste tam rekle, je gola resnica tudi gledé na naše kraje. Mnoge nadloge tarejo kmetijstvo, ki se je letos spomladi nekako na noge pomagati mislilo, kar nam vzame silna suša velik kos kruha, in še to, kar je pustila ona y tvoj Premoder urar spilil je kolesa, Postavil jo med pekel in nebesa, Da med obojim bije terde boje. nam je snedel potrebne živini N tedaj čuda, da je dosti kmetij b in da se tudi takih ne manjka, ki prosili pri sosedu vola na pos od da so mogli orati! Kam pa kmetija brez živine pride, ki mu delà 9 S noj pravlja itd Serce. Bod danaidni, skala Sisifova, Otok hebridski, komenidna kaca Je serce; slasti, strasti je igraća Je Božja njiva, njiva satanova. vsak sam vé. Da se v takih stiskah tudi tatvin ne manjka in da ne na polji ne na vertu nobena reč nima mirú, mi y bo tudi vsak r se na vso m ad verjel. Ž potreb « J tedaj y d kmetijam na pom prid zakaj dajo Um. Um je kormilo tvojega življenja, Preluke svitla luč na morskem bregu, Ki kaže barki v noćnem burnem begu Reèivne pota, pota pogubljenja. vsega cloveštva dojivna mati je kmetijstvo; kmetij kruh in meso celi deželi. Da so to v stanu, jim je pomoci treba; pred vsem pa potrebujejo živine, ker brez blaga je kmetija mertvo telo brez duše. Pervo in pervo je tedaj potreba, da se zare ki so zdaj b 1 Duh. duh je v tesni kletki tica Obešena na okno koće borne; Ko resi smert iz kletke ga okorne Ga kviško nese lahka perotnica. > zaredi spet živina pri vseh kmetijah, z blaga. Al živina potřebuje tudi živeža. Tudi zavolj klaje je pri nas huda stiska, zakaj če bi med nami dobre pridelke partili s slabimi, ne bo za pol leta ži- veža za živino. i K obilnišemu pridelku klaje v naših krajih bi se dalo s temu precej pripomoći, ako bi se po potrebi treb J v knišketn jezeru; zato bom I ' I . Spomin. Spomin je zercalo, je ogledalo, Ki v njem obličje lastno ogleduješ, Proteklih ćasov delà opazuješ; Do groba bo pred tvojim čelom stalo n Novicah" prihodnje leto o tem svoje misli razglasil po in prosil y naj bi v tej za celi naš kraj tako važni zadevi tudi slavna vlada nam prav krepko na pomoč biti Iz Idrije 20. dec v blagovolila Jezerec Up. Up je v mocvirji veša migljajoća; Hitiš za njo, pred tabo ona bega; Ko že po njej se tvoja roka stega, Se vdere tebi noga stopajoča. Žalostno novico moramo danes vam naznaniti, da v Novicah" večkrat pohvaljeni malar in podabar gosp V Luka Cef je 16. dan t. m. umerl lz Zeleznikov 23. dec. Zima je tudi pri nas huda Fr. Cegnar Za ogljarje in derva rj v isoki J so ljudje v ve licih skerbeh, kajti snega je gori za poldrugi seženj visoko Ozir po svetu Najljubse god be cara Petra Velikega Za ene se ne vé, kaj bo ž njimi, ker so predalj so pregazili kako bi nc? Kar : drug sicer srečno domů, pa tudi za umreti y in 9 Ruski car Peter Velik v priložnosti druge godbe čuti ojih mladih letih ni imel od enega, da je do vratu 9 kakor ono prav hrumečo in hodi poleti v 2, k većemu v 3 urah za to se potřebuje zdaj po 2 dní hoda. Pravili so včeraj in bi bil v V globok sneg gazil y snegu ostal, ako bi mu ne bila prišla naproti pomoč 413 posebni ncvarnosti so bili ljudje tudi v Grapi, dveil na k o d e 1 s t so cesar podpisal 22 dan t. m Po tem samnih hišah železniške fare v těsni dolini, skoz ktero majhen takem utegne kmali oklicana biti potočec teče poluoči prihrušé strahoviti plaz z obe T teden bojo izdale dveh hrib »v, zajezijo rečico, ktera jezeru enako nazaj na- marke po 72 nov. krajc k o 1 k n e (štempeljskej stopi in hiši pod vodo postavi V eni hiši so gazili vodo že do kolena, v drugi pa i na ktero je hlev naslonjen j ki Rekrut ba za prihodnje leto je razpisana cesarstvu bo znesla 85.000 Poklicali pa nižej od hiše leži, so mogli v hisi kamnitno stěno urno predreti, da so skoz to votlino izvlekli živino vode v hišo rojeni v letih 1839, 1838, 1837, 1836 in 1835 boj čelem fantje Po Imeli so ljudje strasno kmali zopet pot odperla noc; k sreči Tudi uboga divjašcina obcuti hudo zimo. Predvceranjim je priletela serna v naš terg letela je skoz vežo ene hiše in smuknila sopet v drugo _ •••v. • . it!____•_____à___I ! I si je topla vodica nek ravno zdaj nova osnova • % V , 1 * i • __# - . _ A. Z." pripoveduje „Triester Zeitg." 9 da je v posvetovanji. Govori se, da bojo nekako drugać oblečeni in se vprihodnje deželni lovci" (Landjàger) imenovali kakor na Švicarskem. darj n Tukaj ji dva zapreta duri zopet drugo koj za hišami vjameta. Vceraj Zeit cc Tobakarjem v veselj pise 9 da je 21 berolinski časnik „Hors Letos nam je sneg na cesti nici skozi Berolin na Dunaj — - »V % • . . _ . _ . _ dan t. m. 33 vozov tobaka po želez peljalo, ki pervikrat m potisnila v kraj. In tako se kaze ocitno, vlada v Ameriki nakupila ga je avstrijanska da r mnogo rečeh vendar-le malo po malo napredujemo Jož. Levičnik Iz Št. Vida nad Ljubljano 23. dec. J. F. Št. Letošnj g je dunajskému mestu (brez pred mestij) že prizadjal 17.000 gold, stroškov lz Celja 20. dec. Na poti od Zidanega mosta bi bil Zvečer ob desetih, ko so eni že pospali i drugi pa se okoli danes plaz snega peči sedeli in si od strahov pripovedovali, začne v zvoniku se je pla plat zvona biti bei tudi ojaške trompete zapojó, ki so vozov na to mesto kmali vozove na železnici zasul ; k sreči utergala nekoliko trenutkov pred dohodom vojake budile. Gorelo je kake pol ure od St G unci ah. Cela hiša je bila mahoma v plame Vida v Iz 9 vojak Pragc. „Praž Nov. u pripovedujejo po „Dzien. lit.a 9 zammivo novico, da neki lvovsk knjigar, ki je poslal knji ki je bil tù vkvartiran, je komaj skoz okno in iz gorecih garju vHeb na Ceskem različne poljske knjige ▼ brunov, ki so dol padali, se zbasal. Debeli sneg jei bil varh, zalog, je dobil čez en mesec vse poslane bukve s temi da se ni nobeno drugo pohištvo uuelo, še celó hlevi in besedami nazaj: » Hier in Eger podi ne, ki so koj zraven. bôhmische Literatur". (Tù ist keine Verwendung fur v Hebu ni nič s česki m i Iz Ljubljane. Nova postava za posle, veljavna za bukvami)!! Spominek takemu možu! naše mesto, je že oklicana v deželnem zakoniku, ki ffa ie te dni izdalo si. deželno poglavarstvo. Gospodarji Iz Galicije. Iz Lvova. (Lember or © • V Časniku „Czas" se iz Lvova pise 9 da je c. kr. ministerstvo dovolilo, po iz in gospodinje so že dolgo hrepeneli po postavi za posle; gledu ljubljanske kovaške in živinozdravilske šole ravno zdaj jo imajo. Gospodarj em in gospodi nj a m kakor tako tudi v Lvovu napraviti; učilo se bo, kakor v Ljub- tudi poslom so določene v nji njih pravice pa tudi njih ljani v slovenskem jeziku, v Lvovu v poljskem. Deželni dolžnosti. Vaša naloga je zdaj skerbeti, da postava ne stanovi so za napravo te šole zložili 15.000 gold., mesto ostaue samo na papirji Ker ze od gosp od i nj go- pa je dodalo tudi 2000 HV gold. (Z veseljem smo brali to no Torimo, naj zapisemo v kuharsko zgodovino letosnjega leta to posebnost, da so nam letos za Božec celó malo potíc spekle, zlasti skope pa so bile s medenimi in orehovimi. Pa naj ne bo za tega voljo nobeden hud na nje; pokazale vico, ki je nam Ljubljančanom gotovo na čast). licii eni i Pravijo, da dvojno pratiko, ki jo imajo v Ga- soprazniki rusinski po bojo zedinili v eno 9 ker pratiki 9 m soprazniki poljski po drugi, vzamejo so s tern le, da so je veljal letos dobre gospodinje, zakaj bokal or eh o v kmetijstvu zatega voljo prevec delavnikov, ker posli pra cel goldinar! Ker so tudi jajca po zuujejo v svoj delapust praznike po oběh pratikah. grošů, ni čuda, da peki tožijo, da še nikoli niso tako lz Slezkega. Ker se goveja kuga čedalje huje raz malo potíc spekli kakor letos; smilili so se nam pa še širja v Galicii, na Českem in Marskem, je šlezko deželno bolj medičarji in medičarce 9 ki so kislega obraza pri svojih poglavarstvo prepovedalo živinske sejme po celi deželi. medupolnih škafih stali in po kupcih prezali kakor po —• Iz Ogerskega. Kakor smo že veliko brali od upora, belih vranah. — Neznano se je spreverglo vreme o božičnih ki ga većina protestantov delà zoper novo cerkveno po- praznikih in tako še zadnje dni poterdilo nenavadno stavo (slisi se, da 2 milijona in 843.318 protestantov se zo- termo letošnjega leta, ki je od konca do kraja nezmerno perstavlja ces. patentu, le 162.590 gaje sprejelo, od 42.083 bilo v dežji in suši, v snegu in mrazu. Mraz od 10 do 15 se pa še ne vé, kaj mislijo), tako tudi komisije za posve-stopinj pred Božičem se je nanagloma premenil v toploto cez 5 stopinj, in tovanje nove občiuske (srenjske) postave v mnogih krajih deževati je začelo, da kmali ne bo de- tukaj ne napredujejo tako kakor v drugih deželah; tam pa belega snega, ki ga nam je nametal prejšni teden. Da bi tam, kakor v Peštu, Požunu, Šopronu, Velikem Varadinu itd. le ne obveljal stari pregovor: „ Božični dež vzame rčž" so mogli nekoliko drugih zaupnikov voliti, ker so nekteri In tako vzamemo slovó od letošnjega leta, ki nam je v izmed pervo izvoljenih po 9 vsem več pelina kakor medu přineslo. Bog daj, da bi _ m. A m m m drugi ali tretji seji slovo dali tem komisijam. konec prihodnjega leta ako ga doživimo lz Laskega. laških zadevah je prišla te dni v mogli veselejšo obletnico napisati! Z Bogom tedaj, in ve- Parizu neka brošura na dan, pred kterô so se skrile vse selo novo leto! Novičar iz đomačih in ptujih dežel. druge novice, ker zdaj vsak le od bukvić govori, ki jih je pod nadpisom „Papež pa kongres" na svetio dal tisti gosp Laguerroniere (izgovorjaj Lageronjer), ki je v začetku laške vojske spisal glasovito knjižico „Napoleon III. Iz Dunaja. Po najvišjem sklepu cesarskem od 18. pa Italija". Prederzna ta brošura, ki si prizadeva dokazati, t. m. imajo kresijske gosposke v doljni Avstrii da se papežev prestol mora vse drugac osnovati, ima in ua Štajarskem jenjati. Kdaj bojo svoje kancelije pa zatega voljo toliko imenitnost, ker se enoglasno zaperle, bo pozneje na znanje dano. Odprava teh gosposk terdi, da iz nje skozi in skozi govori cesar Napoleon v imenovanih dveh deželah, za ktcrima bojo berž ko ne tudi sam. Da bojo bravci naši saj po večjem zapopadek imeli o druge dežele s kresijami na versto prišle, se ujema z tej prečudni brošuri, ki obsega 12 členov, jim posnamemo boljim deržavnim gospodarstvom (šparovnostjo), ki se ima poglavitniše reči iz nje. Pred vsem pravi pisatelj, da kot vprihodnje v našem cesarstvu vpeljati. resničen katolican" hoče pretresti papeževe razmere. Potem Sliši se, da novo postavo za obertnijein vpraša: Je li s v etna moč potrebna papežů, da papež 414 ostane glavar cerkve? Pisatelj odgo na to naravnost da je potreb Iz političnoga ozira je treba da 9 glavár 200 milij. katoličanov je m o s t oj da ni podvei ▼ Iz Spanjskega. V Madrid se je 21. dec. zvedilo da je včeraj 8000 Marokancov španjolsko armado na- padlo nobeni dru£i oblasti, in da veličastvena roka, ktera duše al ta jih je nazaj zapod Iz Ansležke 11UUWU U.U8l VW.MOI. , .1. .V..M, Mtj ^ll^lCAliC^d. ItA íjyj Ki vladuje, ni nikakor zvezana, ampak povzvišena nad vse avstrijanski Fer d i n a n d Mak Iz Lod človeške strasti. Papez . ? zateg ne Francoz, ne Nemec itd volj Da ne sme biti ne Lah pa papez d > s, ki s i je přišel 24. nov. v Gibralt potuje, 3. dan t. m. v Mad se pise, da nadvojvoda ivojo gospo po svetu ar. odkodar sta se more d ež ( nad vsemi narodi 9 njegova deržava maj h podala biti 9 zakaj Tukaj se ne govori nic drozeg kot od vednih like deržave otajo svoje via- priprav za vojsko in oroženje primorskih terdnja darje v mnogoverstne zapletke tii in tam, kterim papez kot gres se ne stavi nobeno panje „Morning Post N P kon y k vladar ne more zadostiti. Velika posvetna pape- se kongresu nove overe zoperstavljajo, ker papež terj da naj ževa oblast se more le tedaj obderžati, ako jo 3 m s k i pooblastenec kongresu predseduje, in ker fran avstrijanska ali pa francozka armada; te zasilne pomoci cozka vlada svojo armado le iz Rima odpraviti hoče neprenehoma pa mu noben pobozen katolican ne more pri- pa iz Civite-Vechie. 9 ne vošiti. Pap oblast mora biti zgolj t o vs k in Po hudem mrazu je tudi tù j me nasto kakor mili oce vladuje svojo družino, tako mora tudi papez pilo. Tako se sliši tudi iz Franeozk vladati svoje duše. Za takoršno očaško (patrijarha'no) vlado___!_r_ © je Rim z w J k najbolj pripravua dezela Kot zvezniku laške zveze mu je ka zvezna brambo. Glavar cerkve ne sme nikoli po meču mad seči 9 v v Pogovori vredniětva. Gosp. Drag. Pij. na Rekiv: Přejeli in odrajtali; prosimo, kar ste obljubili. — Gosp. J. L. v Zel: Vse prav. — Gosp. M. Kr. v V: Přejeli5 pismeno već. njegovem imenu přelita kri bi bila razzalitev Bozje milosti ktero papež na svetu nadomestuje. Kadar on roko vzdigne 9 9 jo mora vzdigniti le za žegen, ne pa, da bi v z «J tepel Popravek. Sostavek „Slovenščina na Slovenskem44 gospoda Matija Majarja je bil v 51. listu konćan; prosimo tedaj po Ker je pa papež duh vladar vseh vernih, bi ne bilo tem popraviti „Dalje44 v „Konec44. pi • V 9 da bi stroške, ki jih papez potřebuje, da veli častno sedí na Petrovem prestolu, plač jeg dežele, ampak vse katolišk mu morajo dati potřebuje. Romag y le podložniki ade skupaj ki se je zdaj Prihodnje srečkanje v Terstu bo 4. januarja 1860. V Terstu 24. decembra 1859 : Loterijne srečke : 53. 9. 69 60 56 od njega odcepila, je po vsi pravici pap dežela 9 al za papeža samega bo najbolj pr kojnih podložiíikov ; če jih obderá pred nezvestimi, sovražnimi ljudm y , da se odkriza nepo-ne bo imel nikoli mirú S 1 jih pa v pokor šino spraviti, tega francozka vlada nikdar ne bo dovolila; pa tudi avstrijanska vlada je prepravična, da bi kaj takega po miru v Villafranki zahtevala; ako bi pa na- politanska vlada kaj takega počela, je vojska med Lahi in Lahi gotova. Kakor je kongres magno d vzeti. y N tako mu jo more zadnje pravi Lague v letu 1815 papežů Ro- v letu 1860 spet : Vsaka vojski na kongres se V Zit na cena v Kranji 19. decembra 1859. Vagán pšenice domače 5 fl. 46. banaške 5 fl. 55. rezi 3 fl. 40. 3 fl. 84. jecmena fl. ovsa 2 fl. 80. ajde 3 fl. 16. koruze 4 fl. 90. prosa s o rs ice v ali prekucijska homatija se mora odverniti od papeževe banaške 5 fl. 96. Zitna cena v Ljubljani 24. decembra 1859. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domače 5 fl. 96. turšice 4Û. 13. dežele, da se bo môglo reči r> Tam Kristusov na soršice 4 fl. 16. 53. rezí 3 fl jecmena 3 fl. 16. mestnik vladari, vlada edinost, blagor in mil francozka vlada s takimi misli stopila v konsrres © prihodnj leta in ako bi jo utegnile podpirati tudi Ako bo 20. dan druge ovsa 2 fl. 30. prosa 3 fl. 46. ajde 3 fl. 30. nekatoliške vlade y Bo kakošen bo konec kongresa. 24. decembra 1859 Kursi na Dunaji Ai se bo kongres res 20. januarja začel ali pa pozneje za gotovo še ne vé. Poslanci različn novem denarj 9 se ljaj na pot v Pariz. C angležka sardinské vlade; posebno želele. Gar bald zlienih vlad se že sprav-ur vendarle tudi pride v imenu iu rusovska vlada ste ga nek časniku „Diritto4* oklical Deržavni zajemi }/0 obligacije od leta 1859 v novem dnar. po 100 g. g. 68.75 posojila.l Druge obligacij lotrijami Kreditni po g. 100 . g. 103.75 posojilo odi. 1854 '/. % Teržaški lozi po 100 124 razglas do vseh laških jih ovaria 9 naj bi i je v casm pospěj in gospdičinj, v kterem ako želijo se udeležiti rešitve laške y0 metalike in zlatni drug dezele, vso svojo nepotrebno srebei avoje dragocene bisere te baže darovale na oltar domovine. Iz Serbije. Iz Beligrada 17.dec. Turški paša, ki biva v tukajšni terdnjavi, in pa s spčrla; vzrok razpora je, da ser 41/ 0 * /i u n 3% 2 'A °/< 1% yy 99 9/9 99 99 99 99 99 99 99 99 99 79.4015°/o Donavske parabrod 72.801 ske po g. 100 .. . 64.501 Knez Esterhazy. po g. 40 57.501 Knez Salmove po g. 40 43.50|Knez Palfyove po g. 40 „ 38.50 36J ■■ ■ ■ ^HH 14. 99 104.50 81. 41. bska vlada hudo Obligacije zemlišn. odkupa (po 100 gold.) neke bska vlada noče izpustiti dolnjo avstrijanske g. 91 Knez Claryove po g. 40 „ 36.25 Knez St. Genoisovepog.40 „ 38.50 KnezWindischgraz.pog.20„ 23. Grof Waldsteinove po g.20 „ 28.50 Grof Keglevičeve po g. 10 „ 15.50 t u r š k © 99 Srbsk. Dnev podložnika, ki ga je zapreti dala Po 5 ogerske...... 74 0/ 0 noce turški paša za tega voljo nič več opraviti imeti s serbsko vlado. Serbski predstavnik in mi 99 nister njih oprav je berž vsem v Beligradu bivajocim poroenikom ptujih vlad pismo pisal, v kterem jim razložuje ta razpor. — Nasproti drugim novicam piše „Srb. Dnev.", da je knez M horvaškein slavonske 5% krajnske, štajarske, koroške, istrijanske . Deržavni zajemi z lotrij Zajem od leta 1834 po 250 „ „ „ „ 1834petink. „ 1839. . . 73 86 zdrav in da se derž opravki Po dlj ukvarja z 99 99 99 V 99 99 1839 petink 99 360 360 122 118 Denarji. Cesarske krone . . Cesarski cekini . . Napoleondori (20 frankov) Souvraindori . . . . Ruski imperiali . . . Pruski Fridrikdori . . Angleški souvraindori Louisdori (nemški) . . •99 r> Srb. Nov.44 se minister prosvete 4°/ narodni od 1854 gosp. Matic mocno poganja za ustanovljenje vseučilišča Dohodkine oblig, iz Komo 99 99 113.501 Srebro (ažijo) 17 99 99 » 99 99 99 16.96 5.86 Ô.93 17.05 10.15 10.60 12.45 10.15 23.25 v Beligradu Odgovorni vrednik: Dl. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik