CENA 400 din — Leto XLI — št. 1 Kranj, torek, 5. januarja 1988 (Kq)3M1Mka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-2lebir (socialna politika), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali. oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Zvezna skupščina sprejela osnutek sprememb zvezne ustave Štirje odločilni meseci Kranj, 2. januarja — Zvezni zbor zvezne skupščine je dva dni pred koncem leta 1987 sprejel osnutek sprememb in dopolnil zvezne ustave. Štiri mesece bo o njih potekala javna razprava. Ustavna komisija naj bi konec julija strnila usmeritve razprave in pripravila predlog sprememb ustave, o katerih naj bi dokončno odločali še pred letošnjim dnevom republike. S sprejetim osnutkom ni nihče povsem zadovoljen ali nezadovoljen. Vsak ima pripombe, vendar je bilo za vse razprave v zveznem zboru skupščine Jugoslavije, ko se je odločala o osnutku, skupno prepričanje, da moramo v teh štirih odločilnih mesecih javne razprave rešiti sporne zadeve v prid demokratičnega in gospodarsko uspešnega razvoja, odprtosti k svetu in znanju ter predvsem k zaupanju v ljudi. Predvsem nam je že sedaj lahko jasno, da ostajajo odprte mnoge reči, o katerih bo težko najti soglasje. Pri njih smo ostali na pol poti tudi zaradi tega, ker predvsem zvezna ustavna komisija ni znala izluščiti bistva posameznih pogledov, ker ie država še vedno le preveč gledala na svoj položaj in vpliv in tudi s tem na svoj način sejala nezaupanje do sestavnih delov naše federacije in ljudi nasploh. Rešitve, ki posegajo v pristojnosti republik in pokrajin in s tem manjšajo soodgovornost posameznih delov države za federacijo, na stranski tir porivajo ljudi in njihovo voljo, najostreje že v dosedanji razpravi zavračamo v Sloveniji in kot kaže, bomo na svojih stališčih vztrajali tudi v prihodnje. Predsednik zvezne skupščine dr. Marjan Rožič, ki je po polo- žaju tudi predsednik skupščinske ustavne komisije, je v uvodnem govoru poudaril, da bo štiri-mesečna razprava bolj odprta za predloge, in da bo nova ustava gibalo razvoja na osnovi pobud ljudi in njihovih organizacij odgovornosti in dobrega dela. Vendar se slovenski delegati na seji zveznega zbora (njim so pritrdili tudi nekateri iz drugih delov Jugoslavije) ponovno opozorili, da v enem delu sprememb ustave govorimo o sproščanju pobud ljudi, v drugem delu pa jih z raznimi ukrepi državnega značaja dušimo in s tem sejemo nezaupanje do ljudi. Tudi zaradi tega razkoraka deli osnutka medsebojno niso logično povezani. Premalo pa je poudarjeno, kateri elementi so sprejemljivi za vse dele federacije in kaj naj bi bilo v spremenjeni ustavi tisto, kar nas lahko potegne iz krize. Ne smemo zmanjšati odgovornosti zase in za skupno, ne smemo dovoljevati prevlade zveznih zakonov nad republiški-' mi na prav vseh področjih, ne smemo krniti osnovnih temeljev republiških ustavnosti, oborožene sile pa prav tako niso nekaj iznad družbe, ampak njen del. V razpravi mreža srednjih šol za naslednje leto Na Bledu vendarle turistični tehnik? Kranj, 4. januarja — Ponujeni predlog mreže se od lanske razlikuje predvsem v odtenkih, saj programi ostajajo, medtem ko se spreminja število oddelkov. Teh bo v naslednjem šolskem letu na Gorenjskem predvidoma 27, in to za 3000 otrok, ki junija zaključujejo osnovnošolsko obveznost. Še najočitnejša sprememba je pri gumarstvu, ki ga v predlogu nove mreže sploh ni. Vprašanje je, kakšno je ozadje; ali gre za tiskarskega škrata ali pa so v kranjski gumarski šoli po dolgih letih neuspešnega naprezanja obupali, ker učencev ni in ni bilo. Kot rečeno, gre drugje predvsem za nihanje števila oddelkov. Tako jeseniški program zdravstvenega varstva dobiva v predlogu mreže nov, drugi oddelek, za tekstilno kemijske tehnologe bo septembra v Kranju le 60 in ne več 90 mest, medtem ko srednji program obutvene tehnologije izgublja en oddelek na račun novega skrajšanega programa. En oddelek manj (prej osem) dobiva tudi program strojništva v Škofji Loki. Februarja bo predlog šolske mreže za naslednje šolsko leto sprejemala republiška izobraževalna skupnost. Do tedaj bo občinskih in pokrajinskih odborih za usmerjeno izobraževanje ter kajpak v posebnih izobraževalnih skupnostih trajalo usklajevanje, prepričevanje, dokazovanje, skratka, boj za programe in oddelke, ki smo ga več ali manj vajeni vsako leto. Na Gorenjskem se razprava o predlogu nove mreže še ni prav začela/zato je tudi malce tvegano napovedati, kje se bodo (predvsem šolniki) obnjo obregnili. Glede na to, da sprememe niso »revolucionarne«, lahko pričakujemo, da se ne bo preveč kadilo. Oddelek manj v loškem strojništvu je utemeljen, saj je letos navdušenje za ta program med učenci padlo (za 96). Strojništvo je zadnja leta posrkalo že blizu petine generacije; povečevanje v nedogled bi torej kljub trenutnemu velikemu pomanjkanju strojnih inženirjev lahko sprožilo obratno reakcijo, prenasiče-nost. Drugi oddelek pa bi novi mre- ži lahko privoščili jeseniškemu naravoslovno — matematičnemu programu, ki ima že letos dva, saj sta jeseniška in radivljoška občina najbolj lačni diplomantov s tehniških in naravoslovnih področij. Po novem letu je napovedan sestanek gorenjskih gradbincev, na katerem naj bi ponovno temeljito razmislili, ali bodo še naprej novačili učence za gradbeno šolo v drugih republikah, ali ga bodo z dveh omejili na en oddelek ali pa bodo sploh nehali. Od tega sestanka bo v veliki meri odvisen nadaljnji utrip te šole. Na blejski šoli za gostinstvo in turizem so si že lani prizadevali za program turističnega tehnika. Tudi v predlogu nove mreže ga ni. Šola, ki ima za seboj podporo gorenjskega turistično-go-stinskega gospodarstva, odbora za usmerjeno izobraževanje in drugih teles, pred skupščino posebne izobraževalne skupnosti za gostinstvo in turizem ponavlja utemeljitev, da Gorenjska gleda na svojo tržno usmeritev in delež razvitosti v Sloveniji rabi več turističnih tehnikov, kot se jih more izobraževati v ljubljanski šoli. V ljubljanski šoli je le 60 mest, namer učencev iz osemnajstih ljubljanskih šol pa 158 in z Gorenjske 54. En oddelek turističnega tehnika v okviru ustaljenih 180 mest blejske šole in bil primeren, čeprav se tehniki praviloma ne zaposlujejo, ampak študirajo ekonomijo ali turizem. Srednja izobrazba postaja v razvitem turističnem gospodarstvu premajhna »dota«. A če učenci ne morejo v turistično smer že po osnovni šoli, se razbežijo v druge in od turizma praviloma za vselej odtujijo. Čeprav gorenjsko turistično gospodarstvo s štipendijami za izobraževanje turističnih tehnikov doslej ni bilo preveč radovedno, to ni dokaz, da jih ne potrebuje. Štipendije s programom, kar zgovorno potrjujeta prav blej- ska primera tehnikov kuharstva in tehnikov strežbe. H. Jelovčan Prihajajoči štirje meseci bodo odločilni tudi zaradi tega, ker nihče ustavnim spremembam ne bo samo slepo prikimal in ka-, zal prizanesljivost do drugega ali brez trdnih nasprotnih argumentov spremenil svojih stališč, kot se je dogajalo doslej v takih primerih. Bojimo se raznih, še živih idej, o nekakšnih preglasovanjih in referendumih, ki imajo za lepo demokratično fasado kruto in nedemokratično ozadje. Zanesljivo bo ta etapa dogovarjanja o spremembah ustave najzahtevnejša, kjer bosta potrebna politična modrost in smisel za demokratičnost in odprtost. Od tega je odvisna naša prihodnost, o kateri pa mora vsak v tej državi govoriti iskreno, ne s figo v žepu. J. Košnjek Stanovanjski gradnji pojema sapa Štirinajst novih stanovanj je malo več kot nič Škofja Loka, 4. januarja — Čeprav zaradi zaustavljanja priseljevanja ter vse plitkejših žepov ljudi, zaradi novega obračunskega zakona pa tudi stanovanjskih skladov podjetij in stanovanjske skupnosti, Ločane trenutno niti ne žeja prav posebno po obilici novih stanovanj, ampak izkoriščajo tako imenovane notranje rezerve (obnavljajo podstrehe, gradijo prizidke in podobno), je lanski izkupiček novih stanovanj vendarle globoko pod običajno in seveda tudi pod plansko mejo. V celi občini so lani pridobili vsega štirinajst družbenih stanovanj. Štiri stanovanja (in dva poslovana prostora) so že v prvem polletju zgradili v prenovljeni Jesharni v Škofji Loki, medtem ko so z obnovo samsketga doma Gradisa nt. Trati pridobili deset stanovanj (in prostore za vrtec). Skupaj torej štirinajst in še te v novih stavbah. Oktobra so v Žireh začeli graditi blok s 26 stanovanji, novembra pa so se začela pripravljalna dela za gradnjo bloka v Frankovem naselju, kjer bodo v prvi fazi zgradili 35 stanovanj. Tudi ta naj bi bila, enako kot v Žireh, vseljena konec tega leta. Zaradi visoke cene kvadratnega metra (700 do 800 tisoč dinarjev) in preslabe kupne moči so v Železnikih gradnjo bloka prenesli na to leto. Tudi v Gorenji vasi so počakali z gradnjo desetih stanovanj. Če izvzamemo že za lani načrtovano gradnjo, se bo tudi letos loška stanovanjska skupnost največ ukvarjala s papirji, torej s soglasji in dovoljenji, medtem ko bo število novih stanovanj odvisno predvsem od zasebnih graditeljev. Žal v planu stanovanjske skupnosti za letos ni mogoče razbrati, kaj bo s pozidavo Kamnitnika, za katerega je bil začetek komunalnega urejanja predviden že za jesen. Glede na to, da bo Kamni-tnik ena zadnjih priložnosti tudi za organizirano zasebno gradnjo v Škofji Loki, bi ljudem najbrž le kazalo povedati, kje se zatika. V decembrski skupščini stanovanjske skupnosti ni bilo omembe vredne debate o trenutni in nadaljnji usodi stanovanjske graditve v loški občini. Pričakujemo, da bodo bolj odprte karte položene na mizo problemske konference, ki jo bo na pobudo sindikata (čimprej) sklicala socialistična zveza. H. Jelovčan Slovensko javno mnenje — 5 Miti padajo Slovensko javno mnenje nedvomno kaže, da se ekolo ška zavest v Sloveniji krepi in da je tudi vse večja zaskrbljenost zaradi nevarnosti ekoloških katastrof. Zdi se, da je prav černobilska nesreča spodbudila razmišljanje o ekologiji. Če je leta 1982 še 46 odstotkov vprašanih soglašalo s tem, da bi v Sloveniji začeli graditi še drugo jedrsko elektrarno, jih je bilo lani za to le še 8,8 odstotka, medtem ko jih je bilo 81,8 odstotka proti. Velika večina (skoraj tri četrt) jih je tudi mnenja, da bi morali o tem, ali naj bi v Jugoslaviji še gra dili jedrske elektrarne ali ne, odločati na referendumu. Sko raj vsi se bolj ali manj bojijo, du se černobilska katastrofa ne bi ponovila pri nas ali kje blizu nas v Evropi. Ljudje vse več vedo o ekoloških problemih. Kar 91 odstotkov vprašanih izjavlja, (ia so seznanjeni z onesnaževati jem vodnih virov, zraka, s propadanjem gozdov, z uničevunjem kmetijskih zemljišč in z gradnjo energetsko požrešnih tovarn. Še več: skoraj polovica vprftianih ve tudi za to, kaj se je zgodilo z. reko Krupo v Beli krajini, pa čeprav so sredstva javnegu obveščanja poročala n tem precej zadržano in tudi enostransko. Večinu tudi meni, da je treba tiste tovarne, ki onesnažujejo okolje ali niso sposobne zgraditi Čistilnih na prav, zapreti Polovica vseli vprašanih tudi ne soglašu s trditvijo, da je mogoče /.graditi varno odlagališče za jedrske odpadke. Miti padajo, med njimi tudi mit o težki industriji kot simbolu socializma. Pri odgovornih na vprašanje, katerim gospodarskim projektom in naložbam bi morali dati posebno prednost in podporo, je (v primerjavi z letom 1984) opazen premik, in sicer: vse večjo pod poro dobivajo investicije v tu-n/.eni in kmetijstvo, razvoj drobnega gospodarstva in obrti, modernizacija m razvoj /.«• le/.nic, izgradnja cestnega omrežja v Sloveniji, avtomobilskih cest in predora pod Karavankami, precej pa je upadla podpora nadaljnji izgradnji slovenskih železarn in gradnji nove elektrolize TGA Kidriče >u. UJ pomeni? V prihodnje nuj bi se manj usmerjali v razvoj težke industrije, ker le - ta zahteva surovine in energijo, ki je sami nimamo, ter onesnažuje okolje. In nazadnje: slovensko javno mnenje se zavzema za varčevanje elektrike v industriji in v gospodinjstvu, za uvajanje energetsko manj požrešne tehnologije in za gradnjo novih vodnih elektrarn, vendar pa predvsem za pospešeno grad njo malih, tudi zasebnih elektrarn. Skoraj polovica vprašanih ne sogluša s tem, da bi Slovenija reševala energetski bilanco z investiranjem v gradnjo elektrarn v drugih republikah in pokrajinah. C. Zaplotnik TOREK, 5. JANUARJA 1988 GOSPODARSTVO Če se v zadnjih treh mesecih stvari ne bi obrnile na slabše, bi bila prireja mleka in mesa največja v zadnjih petnajstih letih Ukrepi popili 12 odstotkov mleka in pojedli 10 odstotkov mesa Kranj, 30. decembra — Zadnja seja kranjskega izvršnega sveta v letu 1987 je bila v zadnji točki dnevnega reda namenjena problematiki preskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki, kar dodatno govori o tem, kako zaostreni so problemi na področju kmetijstva Vendar pa proti pričakovanjem Janez Tavčar, direktor Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, ni bil črnogled, na vprašanje, kje izvira njegov optimi-zem» je odvrnil, da so problemi tako veliki, da letos tako preprosto ne bo šlo več naprej in da bodo mo-Fj kiti kmalu sprejeti ustrezni ukrepi tekoče ekonomske politike, saj se, denimo, pri mleku nabere °d pridelovalca do kupca 280 dinarjev izgube pri litru mleka. Toda, če se v zadnjih treh mesecih stvari ne bi korenito obrnile na slabše in bi prireja mleka in mesa ostala na ravni prvih devetih mesecev, bi bila prireja mleka večja kar za 12 odstotkov, prireja mesa pa za 4 odstotke. Ukrepi oklestili dosežke Prireja mleka in mesa bi bila največja v zadnjih petnajstih letih, če je v zadnjih treh mesecih ne bi oklestili ukrepi tekoče ekonomske politike naše države. Na dlani je torej dokaz, kako hitro so učikovali tudi v kmetijstvu in kako nespametni so, saj nam žagajo celo vejo, na kateri jemo. V Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj so ukrepi V zadnjih treh mesecih prirejo mleka zmanjšali za 12 odstotkov, prireja mesa pa za 10 odstotkov. Odkup mleka pa je padel kar za četrtino, saj pravijo, da kmetje zdaj z njim krmijo prašiče, se jim pač bolj splača. Odkup živine pa je zadnje mesece tako rekoč simboličen. So tudi krave apatične So tudi krave apatične, je bilo v črni humor zavito vprašanje, zakaj je prireja mleka tako hitro upadla. Odgovor je seveda preprost, krmila so dražja in slabše so hranjene. Ne preostane nam niti tolažba, da morda pijemo naravnejše mleko, saj je slabše, kot bi bilo, če bi se krave lahko do sitega najedle krmil, ki imajo V zadnjih treh mesecih korenit zasuk na slabše Če se v zadnjih treh mesecih stvari ne bi korenito zasukale na slabše, bi se lahko v Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj pohvalili z izjemno dobrimi dosežki v letu 1987. . ndelali so 25 tisoč ton krom-9\cm bilijonov litrov mleka, ■1UU ton mesa in 2.100 ton kruš- nega žita, če omenimo najpomembnejše pridelke. Velik korak naprej so napravili pri pridelavi krušnega žita, saj ga zdaj od potrebnih 6 tisoč ton pridelajo dobro tretjino, kar je na Gorenjskem, kjer ne uspeva najbolje, pomemben dosežek. Največji korak naprej pa so naredili pri prireji mleka, ki je bila 2 odstotka večja kot leto poprej, prireja mesa pa odstotek večja. Iskra Telematika V Jugoslaviji atestirana prva javna digitalna telefonska centrala, plod lastnega razvoja Za Tovarno ZTS in celotno Iskro Telematiko je 4. december 1987 izredno pomemben datum; tega dne je namreč Odbor skupščine Združenja jugoslovanskih PTT organizacij za telekomunikacije sprejel sklep, da se za centralo tipa SI-2000/224 izda atest za uporabo v jugoslovanskem ptt omrežju. SI-20O0/224 je prva javna digitalna telefonska centrala, plod lastnega znanja, v Jugoslaviji. O delovnem uspehu je spregovoril Franc Povšič, vodja projekta: »Razvoja SI 2000 za področje javne telefonije smo se v tozdu ^TS lotili v začetku leta 1986. Specificirali smo centralo SI-^000/224, S katero naj bi pokrivali približno 50 % trga javne telefonije. Glede na kompleksne in zahtevne aktivnosti, ki so bile potrebne pri razvoju obsežnega sistema, smo atest pridobili v relati-Yno kratkem času. Jasno je, da so zato bila potrebna dodatna angažiranja in kvaliteten pristop celotne ekipe — od razvojnih, proizvodnih, kontrolnih, operativnih do vodstvenih delavcev. Po končani razvojni fazi smo posvetili veliko pozornost integracijskemu in sistemskemu preizkusu, to je sintezi celotnega sistema. Zato lahko že v zgodnjih fazah odkrijemo večino napak, ta-ko na posameznih gradnikih kot tudi v sistemu, in s tem povečamo obvladljivost, zanesljivost in kakovost. Ker želimo, da bi vključevanje tehnološko novejših central potekalo brez motenj, smo celoten sistem predhodno verificirali. Izvedli smo zelo obsežen sistemski Preizkus in vrsto simulacij, da bi določili kvaliteto proizvodljivih SI-2000/224 in s tem njihovo dokončno potrditev. Pozitivno mnenje si je atestna komisija ustvarila na osnovi B-meseČnega opazovanja delovanja central, instaliranih v Vitanov-£u (vozliščna centrala, ki je preko analognih in digitalnih prenosnikov povezana z javno centralo M 10C v Kraljevu in končno centra-!(> tipu SI-2000/224 v Vitkovcu). Trenutno je v jugoslovansko ptt omrežje vključenih dvanajst central tipa SI-2000/224, katerih delovanje izpolnjuje vsa pričako-vanja. Zato lahko z optimizmom nadaljujemo delo pri več kot stoji h že prodanih centralah, ki bodo vključevane v promet leta 1988, kakor tudi pri nadaljnjih novostih v sistemu. V letu 1987 si -O SI-2000/224 uvajali tudi v turško javno omre-96, kjer od avgusta obratuje prva centrala, v kratkem pa bomo za-*eli vključevati še druge.« Kazimir Mohar dovolj beljakovin, kar je pri zdajšnji silazni krmi toliko bolj pomembno. Kakor je pojasnil Janez Tavčar, na njihovih mlečnih farmah, ki dosegajo svetovno produktivnost, prireja mleka lahko hitro upade za 10 odstotkov, več kot toliko pa praktično ne more, saj se pri tem že zastavi vprašanje opustitve prireje. Drugače povedano, po treh mesecih so pristali na razpotju: bomo še pili domače mleko ali ne? Tu torej izvira njegov optimizem, ko pravi, da so ustrezni ukrepi neobhodno potrebni. Črni oblaki izgube nad mlekarno Problemi se bodo skoncentri-rali v kranjski mlekarni, ki je v zadnjih dveh mesecih že »pridelala« 400 milijonov dinarjev izgube. Pri litru mleka namreč izgubi 95 dinarjev. Dodati pa velja, da se na celotni poti, od pridelovalca do kupca, izgubi pri litru mleka 280 dinarjev. Kranjska mlekarna običajno predela 90 tisoč litrov mleka na dan, od 15 do 20 odstotkov ga nameni za konzumno mleko. V zadnjih mesecih pa se je delež konzumnega mleka povzpel kar na 40 odstotkov, kar govori o manjši prireji na farmah in bistveno manjšem odkupu mleka. Zaradi tega je seveda že upadla predelava mleka v mlečne izdelke, v zadnjih mesecih za 17 odstotkov. Ukrepi so res hitro učinkovali In če ostanemo pri črnem humorju, lahko rečemo, da so ukrepi resnično hitro učinkovali. Kako pametni so, pa seveda ne sodi več v črni humor. M. Volćjak Obseg proizvodnje upadel za 6,1 odstotek Po podatkih Zavoda za statistiko Slovenije jo industrijska proizvodnja na Gorenjskem v enajstih mesecih letošnje ga letu v primerjavi /. enakim lanskim razdobjem upadla za 0,1 odstotek; novembra je bila glede na predhodni mesec manjša za 8,1 odstotek, i;ledo na lanskoletni november pa je bila manjša /a 14,4 odstotke. V Sloveniji pa je bil v enajstih mesecih letošnjega leta v primerjavi Z enakim lanskim razdobjem obseg industrijski' proizvodnje manjši za 0,7 odstotka. Če pogledamo še v deset panog, ki predstavljajo več ko !>() odstotkov vse industrijske proizvodnje na (loterijskem, UgOtO vimo, da je bil v enajstih mesecih letošnjega teta v primerjavi z enakim lanskim razdobjem vitji le v treh panogah: v proiz vodnji končnih tekstilnih izdelkov /a 11,7 odstotkov, v pror/ vodnji živilskih izdelkov /a '.],'! odstotkov lil V predelavi kerni finih izdelkov z« 1,2 odstotka, v predelavi kavčuka j« bitu nu lanskoletni ravni, v preostalih šestih panogah pa je upadla: v proizvodnji lesnih izdelkov za 18,2 odstotka, v proizvodnji obutve zu 9 odstotkov, v proizvodnji lesnih izdelkov za > uspehe ter težave ter podelili priznanja krajevne skupnosti. Pro-slava in slavnostna seja bo jutri (sreda) ob 17. uri. J. »Od 1971. do 1979. leta smo imeli v krajevni skupnosti kar dva samoprispevka. Takrat smo asfaltirali cesto Železniki — Dražgoše in nekaj krajevnih cest. Nameravali smo se lotiti tudi gradnje kanalizacije na Rudnem, vendar smo bili z zbranim denarjem »prekratki«. Zato smo se lotili gradnje gasilskega doma. .. Vemo torej, kaj je referendum in kaj samoprispevek. In tudi zadnje čase smo v krajevni skupnosti že razpravljali, ali naj bi se še enkrat lotili reševanja problemov po tej poti. Ven- Tone Šolar, predsednik sveta krajevne skupnosti dar smo ugotovili, da na tak način tistega, kar bi bilo nujno in kar želimo, ne bi mogli narediti. To pa so sanacija drsečega terena, zaradi katerega jc ogroženih 14 hiš, kanalizacija, ki je najbolj nujna pri cerkvi, in izgradnja požarnega bazena,«je med nedavnim obiskom razlagal predsednik sveta krajevne skupnosti Tone Šolar. Sicer pa so v vodstvu krajevne skupnosti prepričani, da bi bilo najprej treba rešiti teren. Kraj, kjer teren drsi, je pravzaprav za zdaj edini, kjer bi po sanaciji lahko zastavili tudi novogradnjo. Želja po njej pa je veliko, saj bi prenekateri mladi (od sedanjih 500 prebivalcev v Dražgošah in Rudnem) radi ostali doma in se tako kot zdaj vozili na delo v Železnike. Zemlja, kolikor je je v Dražgošah, je zelo dragocena. Ni sicer rodovitna. Toliko, da pridelajo krompir, vse drugo pa podelijo za živino. » Ne primanjkuje nam le zemljišča za gradnjo. Radi bi dobili še nekaj pašnih površin. Pa se kar nekako ne moremo dogovoriti z Gozdnim gospodarstvom, da bi tistih 15 hektarov gozda na planini Kališnik spremenili v pašnik. Potem nam ne bi bilo treba živino iskati in loviti po gozdovih. Če gozdarji, ki so po zadnjem skupnem sestanku v Škofji Loki zdaj na vrsti, da se spet dobimo, ne bodo pristali na takšno rešitev, sem prepričan, da bo tudi živinoreja v Dražgošah nazadovala,«je povedal tajnik krajevne skupnosti Ludvik Jelene. Čeprav so se v krajevni skupnosti za zdaj odrekli samoprispevku na podlagi referenduma, s tem ne mislijo, da bi le širša skupnost morala poskrbeti za sanacijo drsečega terena in za kanalizacijo. Pripravljeni so prispevati čimveč; tako z delom kot z denarjem. Saj so na podoben Gasilsko društvo Podnart Uspešno, čeprav najmlajše Podnart, decembra — 2. februarja bo gasilsko društvo v Podnar-tu zabeležilo prvo leto delovanja. »Morda je res smešno, da so na Gorenjskem društva, ki beležijo že 100 let in tudi več, mi pa šele prvo leto. Vendar nas zaradi uspehov v prvem letu ni sram,« pravi predsednik društva Janez Erman. Za Podnart velja, da so med prvimi v radovljiški občini ustanovili krajevno skupnosti in bili pri volitvah tudi neke vrste vzorčna krajevna skupnost. V njej že vrsto let aktivno delajo tudi različne organizacije in društva. Vse do lanskega leta pa je bila to ena redkih krajevnih skupnosti na Gorenjskem, kjer niso imeli gasilskega društva. »Pobudo za ustanovitev društva je dala krajevna konferenca socialistične zveze in iniciativni odbor je pripravil ustanovni občni zbor 2. februarja lani. Med ustanovitvene člane se je takrat vpisalo 36 krajanov. Dovolj, da smo lahko sprejeli tudi program in začeli delati,« je povedal predsednik gasilskega društvu Jane/. Erman. Najprej so potem s širšo pomočjo kupili najsodobnejšo motorno brizgalno. Na gasilski tečaj v Ljubno so takoj poslali 11 članov, štirje pa so opravili na Bledu za podčastnike in en član za strojnika. Potem pa so pripravili tudi vajo v Podnartu in se udeležili skupne vaje v Ljubnem. »še posebno smo ponosni na to, da smo napolnili bazen na češnjici, da smo dobili pokrovitelja za društveni prapor in da nam je ne nazadnje uspela tudi veselica s srečelovom. Kmalu pa bomo organizirali tudi pionirski odsek.« A. Žalar li/iska kanalizacija — Tudi lani so v Tržiču nadaljevali s postopnim urejanjem kanalizacije. Tako sta Vodnogospodarsko jiodjetje Kranj in SGP Gradbinec gradila kolektor In kanal na i .»le LOtOa naj bi nadaljevali mimo Peka prm i bodoči čistilni napravi. - I). Papier način pred tremi leti gradili tudi telefonijo in potem od nekdanjih deset potem pridobili kar sto telefonov. Danes je telefon skoraj v vsaki hiši v krajevni skupnosti. »Pred telefonsko pa smo bili glavni organizatorji velike prostovoljne akcije za modernizacijo ceste od Dražgoš do Krope. Takrat so delali ljudje iz naše, dobili za sanacijo terena in kanalizacijo, nekajkrat oplemenitili,« je poudaril predsednik sveta Tone Šolar. V predprazničnih dneh o drobnih, a vendarle žgočih problemih niso radi govorili. Vseeno pa smo zvedeli, da so v krajevni skupnosti precej nezadovoljni nad tistimi, ki so lani popravljali Ludvik Jelene, tajnik krajevne skupnosti selške, podbliške in kroparske krajevne skupnosti. Kar tri gorenjske občine so bile vključene v takratno akcijo in mislim, da je bil to eden največjih podvigov, ki so nam uspeli v naši krajevni skupnosti. Zato nas tudi ni strah, da ne bi dinar, če bi ga Dom Cankarjevega bataljona pri spomeniku, kjer je tudi muzej, ima med letom veliko obiskovalcev spomenik (ne nad člani odbora!). Pa tudi slaba založenost trgovine v Dražgošah jih moti. Še bolj pa avtobusna zveza iz Železnikov. Želijo si, da bi jim Alpetour preskrbel vsaj še eno zvezo ma- i lo po 15. uri. A. Žalar Najlepši je bil Elitin Jošt Kranj — Hortikulturno in Turistično društvo v Kranju sta za konec minulega leta razpisala tradicionalno tekmovanje o urejanju lokalov, pročelij in ulic pred novoletnimi prazniki. Posebna komisija, ki je konec leta ocenjevala odziv, se je odločila, da ne podeli nobenega priznanja. Enotna pa je bila v oceni, da posebnih sprememb v primerjavi z letom prej ni bilo in da je bila za praznike najlepše urejena izložba Elitinega Jo-šta v Prešernovi ulici v Kranju. Če naštejemo še tiste, ki so se tudi trudili, velja omeniti Cvetličarno Rožmarin, vse Živiline trgovine v mestu, Okršlar-jev in Levičnikov lokal ter izložbe Kokre. Tokrat so se pozivu za okrasitev odzvali tudi šolarji s šole na Orehku, ki so uredili s smrekicami Titov trg in šola France Prešeren, ki je prispevala lutke za Elitino izložbo trgovine Baby. Še najslabše pa se je tokrat »odrezala« Ljubljanska banka. K celoviti oceni pa velja poudariti dve ugotovitvi. Aran-žerji, ki običajno že septembra naročajo različne papirnate in podobne okraske, naj bi že takrat pomislili tudi, da zidove in izložbe ter pročelja zelo polepša in poživi zelenje. Ponudba le-tega je bila letos velika, povpraševanja po njem pa malo. Drugo ugotovitev pa naslavljamo na cestno komunalno skupnost. Pri sprejemanju letošnjega programa bi veljalo kakšen dinar nameniti tudi za prednovoletno ureditev mesta. _.__A. Ž. PSTITOŽMO KNJIGO, PROSIM Dva para čevljev za službo Stunovalci štirih hiš ob cesti od Drulovke do čistilne naprave V Kranju so že skoraj obupali Obvestili so že SGP Gradbinec, Stanovanjsko zadrugo, inšpekcijo, Komunulno obrtno gradbeno podjetje in krajevno skupnost, da bi vendarle nekdo poskrbel za to, da ne bi bilo na cesti od Drulovke do čistilne naprave toliko blata. Po cesti namreč vozi jo tovornjaki naklanskega Prevoznika material z gradbišča stanovanjske gradnje v Drulovki v jamo pn Čistilni napravi Težki tovornjaki so cesto že tako razrili, du stanovalci komaj z avtomobilom pridejo do doma Kdor pa mora peš na delo v Planiko ali Iskro, mora imeti v vrečki še en par čevljev du se lahko preobuje. Pravijo, du za nesnago in blato na cesti nihče nore nič slišati Zato so nazadnje poklicali še miličnike. Sicer pa se ne ji zijo le zaradi slabe in blatno ceste. Od- kar je voznik Gradbinčevega tovornjaka (najbrž zaradi slabe ceste) kar v bližini hiše številka 25 kup smeti oziroma material se z neverjetno naglico širi tudi smetišče... Morda pa se bo po tovrstni pritožbi našel pravi naslov z« ukrepanje _ A Z TOREK, 5. JANUARJA 1988 KULTURA 5. STRAN @®IMiKrcJJgISSGLAS Intervju s Tonetom Svetino DOVOLJ IMAM VOJNE Decembra je Tone Svetina izdal zadnji, peti del Ukane. Na predstavitvi knjige se je pisatelj označil za džungelskega človeka v atomski dobi; v razgovoru z njim dobi človek vtis, da je to človek, ki živi več življenj naenkrat: o vojni pripoveduje kakor bi se pravkar vrnil iz bitke, čez trenutek pa že umirjeno in nekoliko skrivnostno pripoveduje o magiji. Večina vojnih romanov se konča s koncem vojne. V zadnjem, petem delu Ukane opisujete usode svojih vojnih junakov tudi v povojnem času.Zakaj? Vojna se za borce nikoli ne konča; ko je konec spopadov, deluje v njih, preide v njihove duše. Nekateri vojno dobro prenašajo, v drugih pusti neizbrisne travme, likvidatorji se zapijejo, ljudje, ki jih je bilo strah, so postali manično —depresivni, itd. Skratka, v vojni se odločajo številne uso-de> pa tudi nasprotja, ki so povzročila vojno, niso izginila, ampak so se po vojni pojavila v novi obliki, kot npr. hladna vojna, itd. Odločil sem se, da bom napisal povojna roman, ki bo opisoval, kako so borci doživeli svobodo in kako so se vklopili v novo življenje, ki ga je začela graditi revolu-C1ja. Tu pa moramo ločiti med tistimi, ki revolucije izvajajo in tistimi, ki se z njimi okoriščajo. Peti del Ukane opisuje povojno življenje Vojka, Bliska, Svaruna, Primoža in drugih, pa tudi povojne odklone revolucije, kot so bile npr. Goli otok, dac-hausko afero in spremembo smeri revolucije po letu 1984. Opisujete pa tudi povojno usodo VVol-ta, glavnega junaka druge strani. V tradiciji evropskega romana se preko negativnega junaka prikazuje poziti-vnaPlat dogajanja. Wolf je nenavaden tip, ni bil ne klasičen nacist ali vojak (pred vojno je bil celo socialdemokrat in komunist) niti član NSDP. V Gestapu je delal kot specialist, zaradi njegove preteklosti ga je Gestapo vedno sumničil. Wolf je kmalu ugotovil, da bo Hitler propadel, zato je namerno (prek Romane) začel sodelovati s Sovjeti in nevede (prek Alfe) z Angleži. Sodeloval je tudi s partizani. Wolf se je boril predvsem zase in kdorkoli bi zmagal, Wolf bi bil vedno na strani zmagovalca. Po vojni se poroči z bogato Gretchen in postane kapitalist, toda začenjo ga preganjati spomini ali, če hočeš, preganja ga karma. Zločinec se vedno vrača na mesto zločina, kot je to klasično opisal Dostojevski v "Zločinu in kazni", tudi Wolf se spet vrne nazaj in se sreča z Alfo. Več bralcem ne bi želel odkriti. Obsežen vojno - zgodovinski roman, kot je Ukana, je zgrajen na zgodovinskih v»rih in na domišljiji. Kakšen je odnos me« njima? Vojni roman seveda ne more biti zgra-•!en na laži ali domišljiji, čeprav obstajajo jzjerne, kot je npr. Cranov Rdeči znak hrabrosti. Romanopisec, ki opisuje našo voj-n°> ne more pisati, da so partizani preganjali Nemce, ker je bilo ravno obratno. Če ?ereš poročila, tako partizanska kot nem-s«a potem, se ti zdi, da leta 1942 ne bi bilo Več Nemcev pri nas ali pa, da bi takrat že morali zmagati partizani. Nemški generali so v svojih poročilih lagali, da bi ostali v Sloveniji, ker bi jih drugače Hitler poslal na Vzhodno fronto. Tudi mi smo že poročali Titu, da smo osvobodili leta 1942 Kranj itd. Osnova vojnega romana je zgodovinska resnica, katero pa je potrebno večkrat preveriti, saj se vojni roman mora gibati v mejah verjetnosti. V vojnem romanu mora prevladovati neka objektivnost, ki je rezultat mojih osebnih izkušenj, izkušenj soborcev in brskanja po arhivih tajne policije, vojske itd. Na osnovi tega sem dobil približno sliko o dogajanjih, kar mi je omogočilo popisati jih približno točno. Ljudje prihajajo k meni in, mi pripovedujejo in odkrijejo nove stvari, ki niso dovolj točno popisane in me opozarjajo, kje nisem dovolj točno opisal dogodkov. Vojna je sestavljena iz neštetih vojnih tajn, ljudje, ki preberejo knjigo, potem na osnovi svojih izkušenj sestavijo svojo resnico. Veliko se ukvarjate z vzhodnjaškimi filozofijami, mistiko in z zenbudizmom. Med vojno smo študirali diamat, posebej hitro smo se naučili na pamet Kratki kurz zgodovine VKP(b). Po vojni pa mi je prišla v roke knjiga Filozofija jogijev. Spoznal sem, da marksizem osvobaja človeka le materialno, medtem ko se vzhodnjaške filozofije, magija in eksistencializem ukvarjajo s problemom eksistence, človekovega notranjega življenja, saj ima človek dvojno življenje: zunanje, to je npr. delo itd. in notranje življenje, ki ga živi samo za sebe (npr. duhovni razvoj itd.). Danes se Vzhod in Zahod povezujeta. Zahodnjaki hodijo po duhovno hrano v Indijo, medtem ko Vzhodnjaki postajajo vse bolj ekonomični. Spoj obeh filozofij daje kompletno sliko človeške psihe. Napisali ste že naslednjo knjigo, ki se ne ukvarja več z vojno, ampak z ljubeznijo- „ . „, Sredi fehruarja bo pri "Feniksu izšla knjiga "Ljuipezen —trojanski konj". To knjigo sem napisal, ker imam dovolj razmišljanj in pogovorov o vojni. Enostavno dovolj imam vojne, še vojne filme težko gledam. Ljubezen je tema, ki je bolj zanimiva in bolj komplicirana kot vojna. Ljubezen je kozmični zakon, privlačnost drži skupaj kozmos, moški in ženska sta celota. Cesto drug drugega ne razumeta, ker ima vsak svoje interese in svoje cilje ... v ozadju pa gre zato, kdo bo nad kom prevladal. Glavna junaka sta torej moški in ženska ... Da, glavna junaka sta moški in ženska, ki vsak zase mislita, da sta pametnejša drug od drugega. Moški in ženska živita lahko skupaj le, če mislita enako, drugače postaneta drug drugemu nasprotnika in se medsebojno uničujeta. V ljubezni je človek mehak, drug človek se ti naseli v dušo kot trojanski konj, ko se skregaš, nastane konflikt, rezultat je razočaranje in harmonija je podrta. Človek danes teži k harmoniji duše; če jo dosežeš, imaš raj na zemlji, potem ne potrebuješ nobene partije ali religije. Ljubezen — trojanski konj opisuje to medsebojno razdiranje človeških duš, ki nista več eno, ko dve poti nista več vzporedni, ampak se ločujeta. Moj roman ne opisuje banalne ljubezni ali pa seksa, ampak spiritualno ljubezen zbliževanja in oddaljevanja in kako na koncu moški in ženska drug v drugem izgineta. Jože Novak KULTURNI KOLEDAR Slovenska ljudska pesem SREČNO, SREČNO LJUBCA MOJA Kranj — Akademski pevski zbor France Prešeren je tik pred novim letom pripravil koncert, na katerem so pevci predstavili ploščo in kaseto s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Za slovo od starega leta je svoj osemnajsti letni koncert, ki Pripravil Akademski pevski je pomenil hkrati predstavitev zbor France Prešeren iz Kranja njihove nove plošče in kasete RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA FRANCETA GORŠETA Ljubljana — V Moderni galeriji bo do konca januarja odprta retrospektivna razstava kiparja Franceta Goršeta. Goršetov »univerzalen evropski izraz« poudarjeni plasti-Cizem i/, najplodnejšega odb dobja v Ljubljani v tridesetih letih, je sinteza ekspresionisti Cnih in novostvarnostnih Oblik. Gorše se je označil za Zmernega modernista, obenem Pa je ves čas eksperimentiral z rnuteriali. Za obdobje takoj po drugi Svetovni vojni sta za umetnika Značilni dve izhodišči: ženska motivika, s katero je izražal ipecifičen slovenski značaj in ljudska ikonografija, ob čemer •se je s poenostavitvijo oblik naslonil nu ljudsko plustiko. Bil je mojster izrabe mute rialov (kamen, bron, glina, te-rakota, les, žična plastika itd.) *i jim je znal prilagoditi svojo v'zi|o plastičnosti, motiviko in honografijo. V ateljojski France Gorše, portret Pranja Skuike, 1983 plastiki je iskal cisto obliko m poudarjene kiparske efekte, pri portretih je oh poenosta sijanju oblik in ekspresivni karakterizuciji Upošteval redil stično izročilo. kranjskemu občinstvu. To je bil večer izbranih priredb slovenskih narodnih pesmi. Pevci APZ France Prešeren imajo za seboj bogato pevsko sezono. Nastopih so na dveh abonmajskih koncertih - v Titovem Velenju in dvorcu Zemono, pripravili koncert prijateljskemu zboru Obale iz Kopra ob njegovi desetletnici delovanja, septembra so vrnili obisku grškemu zboru iz Karditse in se s tem udeležili mednarodnega zborovskega festivala v tem kraju. S programom slovenskih ljudskih pesmi se je zbor predstavil grškemu občinstvu še na zborovskem festivalu v Megari. Nastopili so tudi na XXII. Mokranjče-vih dnevih v Negotinu, se udele žili občinske revije v Kranju, nastopili z orkestrom JLA, ob raznih otvoritvah, obletnicah in na proslavi ob Dnevu republike, zapeli jubilantom in nagrajencem Ljubljanske banke v Kranju. Zbor je nu svojem koncertu v dvorani kranjske gimnazije za pel slovenske ljudske pesmi v priredbah od Mateja H ubada do [iOJzeta Lcbiča. Dovršena pevska Umnika, ki ji dirigent Toma/. Faganel prav gotovo posveča kar največ pozornosti, je prišla do izraza prav v Lebičevi priredbi pesmi Luba vigred se rodi. Barvna zlitost moških glasov se je odlikovala v pesmi N'coj je pa ena lepa noč za moški zbor v priredbi Uroša Kreka. Da ima zbor tudi odlične soliste, smo slišali v pesmi Še rožce so žalvale v priredbi Vasilija Mirka. Adamičeva priredba pesmi potrkan ples je razvnela tako pevce kot poslušalce. Pevci so dokazali, da so kos tudi hitremu tempu in razgibanemu ritmu. Dirigentu so sledili z vso natančnostjo. Interpretacija pesmi Venci veili zahteva širok dinamični razpon, ravna dinamika pa ni bila v soglasju z besednim sporočilom pesmi. Nastop APZ France Prešeren je njegova zvesta publika nagrajevala s toplim aplavzom in izprosila še dva dodatka. Gramofonsko ploščo in kaseto Srečno, srečno, ljubca moja v izvedbi APZ France Prešeren in dirigentom Tomažem Fagane-lom je založilo Založništvo tržaškega tiska iz Trsta. Posnetki so nastali v studiu Helidon v Ljubljani oktobra 1987 s tonskima mojstroma Mirom Bovcem in Dragom Hribovškom. Žal pa motijo poslušalca prekratki presledki med pesmimi. Zbor je imel promocijski koncert že 12. decembra 1987 v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Zboru želimo enako uspešno naslednjo pevsko sezono. Darinka Bole KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled razstava gobelinov, ki jih je po osnutkih Miroslava Adlešiča izdelala Zora Adlešič. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljajo .slikarska, kiparska in grafična dela člani Likovnega društva Kranj. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava novejših pridobitev etnološkega oddelka Gorenjskega muzeja. V Carniumu,, Mladinskem kulturnem cen-tm, Delavski dom, vhod 6, je danes, v torek, ob 19,30 na sporedu glasbeno tematski večer: Laibach. Jutri, v sredo, bo ob lf). in 20. uri v kinu nekaj več na sporedu Divjak z Marlonom Brandom. V četrtek, 7. januarja, ob 19. uri — večer ob diapozitivih: Peru. Videoteku Eva je odprta vsak dan razen nedelje od 18. do 21. ure. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja je odprta razstava del akad. slikarja Andreja Jemca. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. ejših pridobitev etni Galerija v šoli SLIKAR KOT OHRANJEVALEC VREDNOT Kranj — Med razstavljalci, ki so se v preteklem letu predstavili na razstavi v knjižnici Srednje šole Iskra, po kvaliteti vsekakor izstopa slikar Uroš Žitnik. Med razstavljalci, ki so se v tem letu predstavili v knjižnici Srednje šole Iskra, zavzema slikar Uroš Žitnik po kvaliteti del eno prvih mest. Motivni svet njegovih kompozicij obsega v prvi vrsti slovensko vas z njenimi arhitekturnimi značilnostmi, ki, kot vemo, iz dneva v dan bolj in bolj izginjajo. Prav s to tematiko se Uroš Žitnik uvršča med tiste redke posameznike, ki skušajo obuditi spomin na nekdaj tako bogato kulturno dediščino in jo vsaj v sliki ohraniti zanamcem. Pri tem skoraj ne dvomimo, da bodo prihodnji rodovi prav iz takih in podobnih del črpali podatke za zgodovino naše arhitekturne preteklosti. Uroš Žitnik pristopa k svojim slikarskim delom na stvaren, realističen način, ki pa vendar ni suho dokumentaren in še manj romantiziran. Slikarjeve barve so umirjene, čeprav skuša slikar barvno maso porazdeliti v čim večjo število tonov. Pri tem ostaja zgradba slike še vedno trdna, saj jo krepijo obrisne črte, ki se jim slikar nikoli ne odreka. Figure so organsko vključene v kompozicijski sestav slike, barvno neobremenjeno ozadje prispeva k njeni zračnosti in globinski razsežnosti. Svetle barve vnašajo v sliko optimistično razpoloženje. Želeti bi bilo, da bi slikarji Žitnikovega kova naleteli tudi v naših muzejih na bolj odprta vrata, saj njihovo delo ne sega samo na področje umetnosti, temveč tudi na tla etnologije in v določeni meri celo zgodovine. Cene Avguštin Komorni pevski zbor Loka ZVESTI STARI GLASBI Škofja Loka — Novoletni koncert Komornega pevskega zbora Loka je tudi letos privabili v galerijo na loškem gradu veliko ljubiteljev stare glasbe. Janez Jocif pravi, da jim manjka mladih pevcev. Morda je malo nerodno reči mladih, saj so člani zbora večinoma mladi, tam med dvajsetim in tridesetim letom. Toda pozna se, da .ni več nekdanjega gimnazijskega zbora loške gimnazije, in da ni več navdušenih mladih pevcev, ki so jih prej vzgajali v gimnazijskem pevskem zboru. Prav iz tega zbora je prišel tudi Janez Jocif, ki je pri Komornem zboru Loka najprej pel, sedaj pa je --• vodja. "Zbor vodim šest let. naša nav ada pa je. da na leto pripravimo dv a večja koncerta, to je'novoletnega in maja letnega. Potem pripravimo nekaj ponovitev koncertov, nekaj samostojnih nastopov po drugih krajih, v Radovljici, Piranu, kamor nas povabijo. Večinoma pojemo staro glasbo, glasbo baroka, največ pa renesanse. Za koncerte pripravimo tudi črnske duhovne, pa priredbe popevk in druge, ki poživijo spored. Ker pojemo tako imenovano stari glasbo je nemogoče, da bi imeli koncerte na primer v telovadnicah in si moramo zato zbirati primerne prostore, ki pa so včasih potem premajhni za vse ljubitelje te glasbe," pravi Janez Jocif, ki je učitelj glasbe na traški osnovni šoli. "Včasih smo imeli pokrovitelje. Loko, po kateri smo obdržali tudi ime, danes pa imamo precej težav zaradi finančnih sredstev, kajti dobimo le nekaj od ZKO. Tudi z novimi pevci« je nekaj težav, saj je v zboru okrog trideset članov, kar ne zadošča za tekmovanje Naša pesem v Mariboru, kjer mora biti najmanj štirideset pevcev. Prav nastop na tem tekmovanju pa je naš cilj, saj nam je potem odprta pot za več gostovanj. Poleg tega, da nas v zboru druži veselje do petja, se ukvarjamo tudi z organizacijami različnih prireditev, koncertov". V.Stanovnik Izšla je nova številka jeseniških Listov POUDAREK NA PUBLICISTIKI Jesenice — Prejšnja priloga jeseniškega Železarja Listi je prinašala predvsem leposlovne prispevke. Nova 68. številka Listov, ki so izšli tik pred novim leotm, pa prinaša več publicističnih tekstov. Če smo za prejšnjo, 67. številko priloge jeseniškega Železarja LISTI rekli, da v njej tako po količini kot po kvaliteti prednjačijo leposlovni prispevki, potem lahko za zadnjo, 68. številko, ki je izšla pred novim letom, ugotovimo, da se je tehtnica nagnila v prid publicističnih tekstov. Med njimi zaseda osrednje mesto zgodovinska razprava Jožeta Dežmana o bohinjskih partijcih, sprejetih v partijo do konca druge vojne. Zdi se, da je posebna vrednost te razprave (nadaljevala se bo še V prihodnji številki Listov) v tem, da avtor ne olepšuje in zamolčuje tudi takih dokumentov in pričevanj, ki nam razvoj komunističnega gibanja v Bohinju ne kažejo ravno v idealni luči. Ljubitelje arheologije bo pritegnil s skicami in fotografijami bogato ilustriran sestavek Pavla Jumnika "Pregled paleolitskih in postglacialnih najdišč v jeseniški in radovljiški občini. Slavist Mihael Bregant objavlja del svoje diplomske naloge, posvečene razvoju samozaložništva na Slovenskem, od koroških bukovnikov do dandanašnjih dni. Druga polovica priloge je namenjena leposlovju. Tone Pretnar je prepesnil štirinajst sonetov poljskega pesnika, Mickievviezevega sodobnika, Jana Nepomućena Kaminskega. Več kot samo zanimive so tudi pesmi avstralskega Slovenca Petra Košaka - kar pa si ne bi upali trditi za verzifikacije "domačinov" Valentina Cundriča, Sonje Ko-rantar in Damjana Jensterla. .lensterle se je poskusil tudi v prozi in to kar uspešno; črtica "O vremenu, o čem pa bi" je enotno uglašena z drugimi črticami iz zbirke "Potovanje klobca volne", ki jo bo v kratkem izdala Mala Čufai jeva knjižnica. Po daljši odsotnosti se je v Listih spet oglasil Marko Hudnik, in to Z odlomkom iz daljšega teksta "Malej odlaša in raziskuje", v katerem zaznamo vse značilnosti Hud-mkovega proznega pisanja r/. knjig Julijan O in Krog sedanjosti. Ivan Cimerman v noveli "Puha pa boš dobil od mene" načenja (a žal ne nadgrajuje) več raznorodnih tematik: religijo, zdomstvo, ljubezen ... Omeniti velja tudi prozne utrinke Benjamina Gracerja "Sanje iz podob", ki nam - ne samo zaradi naslova - v zbujajo aluzije na Cankarjeve Podobe iz sanj. Likov na oprema te štev ilke Listov je delo člana jeseniškega Dotiku Franceta Bercela. O njei m lahko mislimo marsikaj: tudi to, kako tvegano je, kadar se rojen (ali narejen) krajinar podaja na spolzka tla figuralike ... K, Torkar )®HSMJ©3EHGLAS 6. STRAN. Vsi imajo prav — čigava bo zmagala Loška tržnica zgrešena naložba? Škofja Loka, 4. januarja — S »komornih« sestankov v krajevni skupnosti Kamnitnik, potrošniških svetih, Tehnikovi komunali, ABC Loki in občinskih upravnih organih se je debata okrog loške tržnice prek izvršnega sveta povzpela v najvišji vrh, občinsko skupščino. Iz vseh naštetih pogovorov (ali so res potrebni?) pa se ne da izluščiti drugega kot to, da ima vsak svoj prav, in da je le vprašanje prestiža, čigav prav bo zmagal. ZANIMIVOSTI TOREK, 5. JANUARJA 198 Prav ima krajevna skupnost Kamnitnik, upravljalka pred leti zgrajene (s samoprispevkom meščanov) tržnice za stavbo osrednje knjižnice, ki terja, naj se prodaja sadja in zelenjave iz treh lesenih kioskov na parkirišču ob davčni stavbi preseli na tržnico, ki je zato pač tam. Prav imajo potrošniški sveti mestnih krajevnih skupnosti, ki pravijo, da je tržnica, čeprav lepo in po vseh higienskih predpisih urejena, odročna, da je ponudba ob davčni hiši, prav nasproti avtobusne postaje ljudem znatno bližja. Prav ima občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja, ki se je očitno ravnal po željah potrošniških svetov in dovolil postavitev lesenih kioskov ob davčni hiši. Prav ima ABC Loka, ki pravi, da njena trgovina s ponudbo blaga osnovne preskrbe na tržnici sameva, ker tržnica pač ne živi in je zato trgovino pripravljena odstopiti krajevni skupnosti Kamnitnik, da bo v njej zagotovila prodajo sadja in zelenjave. Prav ima Tehnikova Komunala, ki noče prevzeti upravi-teljstva nad nerentabilno tržnico. Za poživitev njenega utripa (zdaj bije le enkrat ali dvakrat na teden) svetuje, da se v celem mestu prepove prodaja sadja, zelenjave, cvetja, te,r da se mimo tržnice speljejo prometni tokovi, izboljša in popestri ponudba. Sledil je torej logičen zaključek: lesene kioske ob davčni hiši, prav nasproti avtobusne postaje, je treba prestaviti na tržnico, pičlih dvesto metrov više ob Šolski ulici. V prednovoletnem torkovem opoldnevu se je na loški kri niči smejalo samo sonce. Vse drugo je bilo pusto, prazno; stojnice so samevale, vrata v prodajalno rib in Lokino trgovinico so se odprla na silno redke čase Niže doli, ob lesenih kioskih, pa je vabilo sočno sadje številne kupce, ki so hiteli po pred-prazničnih nakupih, ki se jim je mudilo na avtobus... Če bi vprašali prodajalce v teh »nebodigatreba« kioskih, bi ugotovili, da imajo tudi oni prav. Tržnica mora biti tam, kjer so ljudje, kjer so parkirišča, kjer je promet, življenje. V vseh mestih je tako. Kdaj se bodo kioski preselili na tržnico, če se seveda sploh bodo, je težko reči. Upajmo le, da besedna vojna Loča-nov ne bo prignala tako daleč, da bodo ostali brez njih, tržnica pa bo še naprej enako mrtva. Očitno nihče noče naravnost povedati, da je loška tržnica zgrešena naložba. Oceniti bi veljalo, kakšna rešitev bi bila dolgoročno (tudi denarno) bolj učinkovita: da se leseni kioski preselijo na tržnico ali da se tržnica preseli k njim. Prostor (če ga seveda ne bodo rabili za širitev avtobusne postaje ali ceste v Selško dolino) je prav pripraven... H. Jelovčan TEKSTILINDUS INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1 - Tel. 25-168 Pričakujemo vas Odprta scena Naprej a So vaši otroci zaostali ali zamorjeni Zadnji dan TEDNA MLADIH KRANJA z akcijskim naslovom ODPRTA SCENA NAPREJA mi je šele popravil vtis o udeležbi MLADIH na njihovem tednu. Slabši ste od starih bab, ki sede doma za pečjo, vam lahko rečem. Toliko sem vas videl na prireditvah in koncertih, ki so bili spet z drobižem pripravljeni za vas, draga mladina, da me je sram, da sem mlad. Očitno so kranjski Center za prosti čas in Naprej postali prostitutke, ki kljub minimalnim sredstvom prirejajo manifestacije, kot je bil teden mladih... Vi, dragi mladci, pa jih povrhu vsega »štrafate« z neudeležbo. Petkova odprta scena se je dogajala na Titovem trgu, samo par metrov od letošnjega pravljičnega mesta, ki bi mu prej lahko rekel cigansko naselje. Stanti v tem pravljičnem mestu so bili vsi enaki. Nekaj jelk pa tudi ni moglo zakriti tega, da so vse kolibe iste barve. In ojoj, da ne bi govoril o tem, kaj se je prodajalo oziroma se še prodaja na njih. Kljub riskantnosti in nepredvidljivosti vremenskih nevšečnosti in podobnih težav se je v glavnem vse odvijalo zunaj. Sceno, ki je obenem'označevala oder in je tudi ambientalno bila samostojna postavitev, sta naredila Teos Perne in Darko Burja. Imenovana projekt TANK.je bila narejena iz potrošnih minljivih materialov. Eksperimentalno je bila postavljena — zgrajena barvna forma. Vse skupaj se je začelo okoli tretje ure, z dveurno zamudo. Stojnica z mladinskim glasilom Naprej je bila založena tudi z skoraj vsemi Krtovimi knjigami. Nekatere med njimi so bile tudi cenejše od tistih v knjigarni. Študentje pa so jih lahko kupili, seveda z indeksi za dvajset odstotkov ceneje. Ni kaj, prav ugodno. Očitno nekateri znajo tržiti in trgovati. Povedati moram tudi to, da so, še preden je padel mrak, stojnico označevale bakle. To je bila več kot stojnica. To je bil nastop. Moralo se je začeti že prej in verjetno se bo moralo še kdaj, da bodo še nekateri dojeli, da Kranjčani res potrebujemo radio. V petek so naprejevci s sodelavci oddajali iz viteške dvorane Male galerije. Govorni prispevki so bili v glavnem avtorski in pa iz zadnje številke Napreja. Okoli štirih po- poldne je bil na »sporedu« pogovor z »lajnarjem« rtastkom Tepi-no. Bila je tudi ekipa, ki se je javljala iz terena. Otroci pa so povedali, kaj si žele od dedka Mraza. Boris Jalovec je predstavil delovanje in dela prodajne galerije. Edina slabost prvega prapoizkusnega oddajanja Mladinskega radia Kranj je bila glasba. Namesto aktualne popularne in alter godbe smo lahko poslušali zakrnele rockerje (John Mayal) in sterilne popev-čice. Dvakrat naj drugič premisli glasbeni urednik, preden pritisne start, kajti to naj bi bil Mladinski radio. Obiskovalci so si studio lahko tudi ogledali. Zunaj na ekranu ali v živo. Kdor je prišel v studio, si je lahko tudi ogledal Video program. Monitorji so bili vgrajeni v Teos + Darko sceno. Zanimivo srečanje z novimi možnostmi namembnosti prostora. Saj je bil prostor obenem studio, razstava — katero si ogledujejo obiskovalci, in video instalacija — katera ima svoje obiskovalce. Če pa povemo še to, da je stvar delovala, moramo priznati profesionalnost organizatorju. Stvar zunaj pa se je malo razpustila. Kljub temu da je bil program narejen in s tem seveda tudi razpored nastopajočih glasbenikov — po vrsti, se je tu zataknilo. Mogoče je bil to tudi razlog za slab začetni nastop prvih nastopajočih. Sarcasm skupina, ki v bistvu ni bila napovedana za nastop. Ne vem, ali jim je to omogočila prožna organizacija ali morda pomanjkanje bendov za nastop. Če vemo, da je na prvi Odprti sceni Napreja nastopilo kar devet skupin (letos samo tri), je bila udeležba letos prav bedna. No, Sarcasm igrajo nekakšno inačico soft heavy-meta- la. Najbolj me spominjajo na kakšne neuigrane in razglašene Bon Jovi. Brez vokala je vse skupaj izpadlo še bolj klavrno in načeto. Kot kakšen naključen jam session treh. Drugi so, oziroma sta nastopila S. D. T. Prvi, stari in edini atr namenja vsem, ki poznaj glasbo. Ne, to je neverjetno...^ je prebujanje iz otopelosti. To/ princip delanja glasbe,« je P njihovem nastopu dejal nel glasbenik. Plesno gledališče J" A. S. kljub mrazu in zanič sv$ lobnim efektom je plesalkah (tretja je bila odsotna) usp0 vsaj sousvarjati skupni nastop To je bilo vse in to je bil k' nec. Naj vam še povem, kako* je končalo. Najraje vam ne l Izklop. Zadnje nastopajoče je * variš za mix pultom izklopi Dejstvo, ki se ponavlja in govof To, kar se je dogajalo leta in let danes zakaj razpadlemu Klub ljubiteljev glasbe in kar se b dogajalo in se dogaja ostalim najlepši raz gled. Poleti in pozimi je lepa. Vili Perko, vodja tržiških mar-kacistov, /<■ več kot četrt stoletju skrbi za tržiško planinske poti. Za svoje nesebično delo je prejel Knafelčevo diplomo in srebrni znak, leta 15)87 pa /Jati znak Planinske zveze Jugoslavije. Bronastega je kar preskočil... — Koto: 1). Dolenc Ko bi le imel ob sebi več mar-kacistov. Štirje so zdaj že dolga leta, on jo vodja. Vsa ta dolga lita je vabil planince s seboj, da bi se kaj naučili, mu bili v pomoč. Pa jih je navadno spravil s seboj le enkrat, drugič nihče več ni hotel iti. Kopiji, žagaj, vrti, suči dleto in kladivo za boglonuj! Jok! Kaj pu je danes dvesto jurjev hrununne, ki jo dobi murkacist za dan dela!?« Za dvesto jurjev še do sv. Andreja n«> grem peš, kaj da bi še delal!« mu je zabrusil oni dan nekdo. Ampak lansko leto je imel dobro leto. Kar tri nove murkaci-ste je pridobil: dva planinca m svojega vnuka. Mlad je še, ko maj štirinajst let ima, a je tako kot vsi drugi naredil izpit j markacista v Krmi. Niso mu * dali značke, ker je še premlad' fant je zgrabil z vso resnost.!1 Viliju se kar smeje, ko pripov'' duje, kako vodi s seboj Jernej in Vojka pa sosedovega Tomi1 Pri tako mladih je treba začej da jim pride v kri. Potem bo* pravi! Da bi jih le ne pokvaril i1 nar. Je mar lahko večjo bog' stvo v življenju, da znaš lepo, P1 steno zdravo Živeti? Pred kratkim sem brala o bogatejšem Grku. Od čistilca 1 vljev se je povzpel v enega W bogatejših ljudi na svetu. Od i me gonje za denarjem, od v/.p* njanja po družbeni lestvici, r koncu ni mogel zatisniti oči...J li Perko bo zaradi bogash i 13 ko spal. Nikoli se ni gnal njim. Za sproti jo bilo vedno, v delavca v trziski predilnici je i* prodoval do nudmojstra, /.daj dve leti v pokoju. Ni se gnal' dragimi avtomobili, za hišOT Kdor je skromen, je hitro doA bogat za eno življenje. Več n tako nikomur ni dano. Jim.i no kaj manjka? Še vedno st*i starem tovarniškem stanova'1' v Preski, za Pekovo ograjo, Oa ci so na svojem. Na toplem ST nocoj, za božični večer je ŽCT spekla potičko, lepo, zlatorji zapečeno, majhno drevesce * krasila. Za vnučke, za občuj topline. Šestinšestdeset let je, kot dren je videti zdrav. Iy bi hotel še več? Da bi le se L«| hodil v gore, da bi svojo čefj vsaj podvojil. Morda se vsM zagnanost komu zdi neurij kajti danušnji čas vsuk gr* vso le na denarju. Zanj SO m močnejše od vsega. To je \)A /en, to je nesebična skrb za ge, da bodo na njegovih po1] res varni. Varni in srečni kot sam. I) Dulen' TOREK, 5. JANUARJA 1988 KRONIKA 7. STRAH ©m l GLAS Alkohol za volanom Nevaren, vendar pogost sopotnik Prazniki so idealna priložnost, da spijemo kozarček na zdravje ali pa se ga v družbi s prijatelji veselo napijemo. Vse lepo in prav, če poznamo pravo mero in če potem, vrtoglavi in mlahavih nog, ker pač ne zmoremo koraka, ne sedemo za volan. Vožnja z nevarnim sopotnikom, alkoholom, se ne izteče vedno srečno, saj vemo, da je številnih nesreč (nič ne pretiravamo, kar tretjino) kriv pijan voznik. In kakor je kozarček priložnost za praznike, tako je ob poprazničnem treznjenju priložnost za pričujoč zapis. Osupljiv je rezultat 37 preizkusov, ki so jih po naročilu gorenjskih miličnikov novembra opravili za voznike. Po odvzemih krvi in urina sta bila le dva voznika trezna, to pomeni, da sta imela v krvi manj kot 0,5 promila alkohola, kolikor je dovoljeno šoferjem amaterjem. Dvema so zaznali med 0,5 in 0,8 promila alkohola v krvi, kolikor je dovolj za zmanjšanje vozniške sposobnosti, še vedno pa je precej nedolžno. Devet je bilo vinjenih, s stopnjo med 0,8 in 1,5 promila, 18 pijanih (med 1,5 in 2,5 promila), dva pošteno pijana (med 2,5 in 3,5 promila), eden od njiju je bil kolesar, eden se je, blizu 4 promile, že zastrupil z alkoholom. 5 promilov že pomeni alkoholno komo, nad 5,5 pa smrt zaradi zastrupitve. Tako dramatičnih primerov sicer te dni ni bilo, so pa vsi ostali dovolj zgovoren dokaz, kako malo je potrebno, da nas zaradi alkohola pobere. Alkohol da korajžo Že pri majhnih količinah zaužitega alkohola se vidi, da se zmanjšujejo številne človekove sposobnosti. Tako alkohol napada sposobnost zaznavanja, spomin, mišljenje, človekovo samokritičnost, presojo ••■ Pod vplivom alkohola smo čedalje manj sposobni presoditi, kaj zmoremo in kaj ne. Zato ni čudno, če voznik, ki se ga je napil, precenjuje svoje sposobnosti in podcenjuje nevarnosti na cesti. Alkohol, pravijo, da povzroči prometno nesrečo. Zaradi alkohola upada sposobnost za časovno orientacijo ter hitrost in natančnost gibov. Človek reagira bolj brezobzirno, saj nima več nadzora nad vedenjem. Zato tudi ne spoštuje norm, ki veljajo v prometu. * Maligani, senčna plat pokala Vitranc Množične prireditve so idealna priložnost za popivanje in ljudje jo večinoma tudi dobro izkoristijo. Pokal Vitranc in legendarna Planica imata tudi svojo neslavno plat. Ker je na tekmah običajno dobro poskrbljeno za gostinsko ponudbo (organizatorji Kranjske gore so za to dobili tudi turistični nagelj), so si ljudje svoje navijaške strasti podžigali z alkoholom. Na soboto so morali trem vinjenim pomagati v zdravstvenem domu, športna nedelja pa je zahtevala osem miličniških intervencij. Eno žrtev so poslali na izpiranje želodca, tri odgnali s prireditve, dva pijana voznika sta povzročila prometni nesreči. Vino, pivo ali šilce žganega? Alkohol se nas različno hitro prime, pač odvisno od vsakega posameznika. V krvi ga je moč zaznati po okoli uri in pol. Ko doseže najvišjo koncentracijo, začenja njegov vpliv počasi popuščati. Če popijemo pol litra piva, v katerem je okoli 4 odstotke alkohoka, bo po pol ure v našio krvi približno 0,3 promile alkohola, po eni uri pa 0,4. Vino je že manj nedolžno. Pol litra vina nam v eni uri da 0,8 promila alkohola, torej več, kot je dovoljeno za volanom. Če pa si privoščimo kaj močnejšega, šilce ruma ali viskija (4 centilitre), ga bomo imeli v krvi čez dobro uro 0,55. Pri podvojenih količinah so tudi koncentracije alkohola v krvi dvojne, možnosti, da bomo sposobni voziti, pa manjše. promilih je vprašljivo razlikovanje barv in prilagoditev na temo ali svetlobo. Prav zato je lahko usodna že majhna količina alkohola, čeprav so mnogi vozniki prepričani, da kozarček ali dva pač ne moreta ško-dovati.6 Prazniki so mimo, vesela popivanja tudi, na vrsti je »maček«. Tudi ta ni v prometu docela nenevaren. Po prepiti noči ljudje brez skrbi sedejo za volan, misleč da so trezni, čeprav še čutijo omotico, brenčanje v glavi in težke veke. V takš- korajžo. Človek si upa hitreje peljati, sproščeno in brezskrbno sukati volan ... Toda to je le videz. Voznik, ki ga greje blagodejna kapljica, podcenjuje hitrost. Tako niso redki primeri, ko števec kaže sto, 120 kilometrov na uro, voznik pa je prepričan, da ne pelje več kot 80. Zmanjšana pozornost, ohromljene sposobnosti, voznik ne more reagirati na trenutno nevarnost kot v normalnih, treznih okoliščinah, in nesreča je tu. Od tod toliko primerov, ko brezglava hitrost v povezavi z alkoholom, »Maček« ni povsem nedolžen Pravijo, da alkohol krepi organizem. Pa to ne bo držalo. Moč, ki jo da prevelika mera alkohola, je varljiva. Dokazano je celo nasprotno. Pri 0,5 promila v krvi alkohol oslabi mišično moč za 16 odstotkov. Pijanost prizadene nekatere najvažnejše življenjske funkcije. Pri enem promilu se pritisk poviša, utrip srca pospeši, od tod varljiv občutek o poživitvi in okreptivi. Dihanje postane neenakomerno in plitvo, nastanejo celo težave z govorom. Že pri 0,7 promila so prizadete očesne mišice, pri enem promilu se krči vidno polje, pri 1,2 Alkoholni poskus Kako alkohol vpliva na vozniške sposobnosti, so dokazali na psihološkem inštitutu v Manchestru. Vozniki avtobusov, ki veljajo za najboljše v Evropi (na Otoku je namreč zanje stroga selekcija, pa tudi zahtevno šolanje) so najprej vozili trezni nato pa še pod vplivom alkohola. Na dvorišče so jim v oddaljenosti 100 metrov postavili kartonske stebre, nato pa so morali »na oko« ocenjevati, koliko smejo te stebre med seboj približati, da bodo z avtobusi še lahko peljali vmes. Najsposobnejši so izpeljali tako ozek razmik, da je bilo na vsaki strani avtobusa le 10 centimetrov prostora do stebra. Ko so jim dali piti alkohol (do največ 0,7 promila so ga imeli ob koncu poskusa v krvi), so nekateri vozniki skušali peljati skozi prehod, ki je bil tudi do pol metra ožji od širine vozila. Čimbolj je naraščala koncentracija alkohola v krvi, manjša je bila sposobnost presoje voznikov. nem stanju še megleno zaznavajo okolje, večine dražljajev ne čutijo, s sunkovitimi, nepremišljenimi gibi se odzivajo na močnejše. Negotovi so in zaradi preutreuje-nosti prav tako nevarni kot prejšnjega dne, ko jih je omamljal alkohol. D.Z.Žlebir M A S0NČNI Al D STRANI **Lr -it Z novim letom začenjamo novo rubriko Nu sončni strani Alp. V njej bomo dali poudarek ekološkim problemom, odnosu do nuravne dediščine, (nezakonitim) posegom v naravo. Opozarjali bomo na onesnaževanja potokov, rek in jezerov, na zastrupljanje zraka, na številna črna odlagališča smeti na Gorenjskem in na vse drugo, kar kazi lepo deželico na sončni strani Alp. Ne bomo le kritizirali, opisovali in ocenjevali bomo tudi »svetle primere«, zglede, ki vlečejo ... Pobude in predloge sprejemamo na naslov: Gorenjski glas, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj, ali po telefonu 21-835 in 21-860; veseli pa bomo, če boste tudi sami prijeli za pero. Rubriko začenjamo za zapisom o načrtovanem (nezako-nitem)posegu v Triglavski narodni park. Vodna elektrarna v Zadnjici bo skazila dolinico Jo bo kdo ob nezakonitosti dobil po zadnjici? Bled, 24.dec. - Svet Triglavskega narodnega parka (predseduje mu dr. Mutjuž Kmecl) je na zadnji lanski seji obravnaval tudi načrtovano gradnjo vodne elektrarne v Zadnjici, v dolinici, ki se s primorske strani zajeda povsem v vznožje Triglava. Osnova za razpravo je bilo pismo, ki ga je Upruva Triglavskega narodnega parka (TNP) naslovila na republiški komite /a varstvo okolja in urejanje prostora V njem piše, da je republiški sekretariat za ljudsko obrumbo julija letos opredelil vodno elektrarno kot oojekt po-sebnega pomenu za ljudsko obrambo in s tem omogočil, da se po zukonu o TNP gradnja obruvnuva kot izjemen primer. "Na ta način se želi, ne glede na neizbežne težke prosto-ske posle dice, izrabiti širši in neopredeljen pomen ljudske obrambe in pod to zaslombo izpeljati krajinsko nesprejemljiv objekt. Hkrati je to tudi pravni precendenz, vzor, po katerem, se lahko izpelje tudi drrge, ravno tako nesprejemljive posege v prostoru TNP, saj ima značaj objekta posebnega pomena za ljud sko obrambo vsaku dejavnost in vsak objekt, ki koristi človeku za bivunje in za gospodarske namene, je del vsebine pisma, iz katerega je mogoče razbrati, da se za nekim širšim interesom skriva krut poseg v prostor. Gradnja vodne elektrarne moči enega megavata tudi ni v družbenem planu, ne v občinskem ne v republiškem, in je zato tudi v nasprotju z zakonom o prostorskem planiranju. Čeprav v tolminski občini zatrjujejo, da bo elektrarna okrepila že precej izseljeno in gospodarsko šibko Trento in da bo v tamkajšnjo krajevno skupnsot prinesla tudi telefon, možnost gledanja televizijskih programov in še kaj, pa v upravi TNP na Bledu menijo, da bo okrnila nedotaknjeno dolino in krajinsko bogastvo, ki bi ga lahko izrabili drugače, predvsem v turistične namene. Svet TNP se na zadnji seji ni opredeljeval za ali proti vodni elektrarni, le opozoril je na nezakonistost pri postopkih, ki so potrebni za pridobitev načrtov in za drugo dokumentacijo. C.Zaplotnik Žig odpisanosti Vsako kaznivo dejanje je vredno obsojanja in vsi, ki so stopili na kriva pota ali prišli navzkriž z zakoni in družbenimi normami, zaslužijo kazen, takšno ali drugačno — zaporno, pogojno, denarno ukrep varstvenega nadzora...Naj večji tatovi, roparji, vlomilci, nasilneži, posiljevalci, goljufi, morilci, povzročitelji nesreč morajo v zapor. Tako je kratkomalo v vseh družbah, s takšno ali drugačno politično ureditvijo, z bolj ali manj razvitimi družbenimi odnosi... Pa vendarle: ali mora človek, ki je enkrat prišel navzkriž z zakoni in je prestajal zaporno kazen, res vse življenje nositi žig odpisanosti, družbene nekoristnosti? V analizi, ki jc je pripravil radovljiški center za socialno delo (in v katero je zajel obravnavane storilce kaznivih dejanj v času med 1981. in 1986. letom), lahko preberemo: kljub temu, da se je storilec kaznivega dejanja v kazensko poboljševalnem do- mu izkazal kot dober delavec, in ima po prestani kazni voljo, da bi ponovno delal, naletimo na ovire pri zaposlovanju. Otroci obsojenih staršev lažje prebolevajo (fizično) odsotnost očeta ali matere kot sramotno znamenje, ki ga v karakteristiko staršev vtisne okolje, v katerem otrok živi, se uči ali igra. Obdobje po prestani kazni je za obsojenca najbolj kritično, ker ne ve, kako ga bo sprejelo okolje, kako družina, koliko časa bo minilo, da bo žig odpisanosti jn družbene nekoristnosti zbledel. Če ob vsem tem nima niti najosnovnejših bivalnih prostorov, bo v svojem boju, da se za vedno odreče kaznivim (kriminalnim) dejanjem, neuspešen. Zdi se, da je center za socialno delo pri pomoči, ki jo daje obsojenim osebam, preveč osamljen in da dru^e skupnosti (zdravstvena, stanovanjska, izobraževalna...) stojijo preveč ob strani. C. Zaplotnik S SODIŠČA Stara »ljubezen« nikdar ne zarjavi Kranj, dec. -Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo 39 - letnega Rafaela Malija z Golnika na dve leti zapora, ker je pretepal svojo nekdanjo ženo in ni plačeval redno preživnine za hčeri, iz gozda nad Golnikom je ukradel trinajst hlodov, z vrta gostilne Očnica pa zaboj piva. Sodba še ni pravnomočna. Mali se je razvezal pred petimi leti. Tudi potlej je živel na Golniku, in sicer v istem bloku kot njegova nekdanja žena. Večkrat je prihajal k njej, ponavadi pijan, in se z njo prepiral. Grozil ji je in jo pretepal, med drugim ji je zlomil tudi rebra. Najhuje je bilo junija 1984, ko je skozi zaklenjena vrata vdrl v njeno stanovanje, jo zbil po tleh in jo začel pretepati in brcati, tako da je morala iskati pomoč pri zdravniku. Od leta 1985, ko se je preseli- la v Kranj, pa do zdaj ni dal niti dinarja preživnine za svoji hčeri, a tudi prej jo je plačeval naredno. Plačilu se zavestno izmika, noče se redno zaposliti, ker bi potem lahko denar od njega izterjali po sodni poti, in raje dela priložnostno. Pred dobrima dvema letoma je iz gozda nad Golnikom ukradel tudi trinajst hlodov. Na sodišču se je zagovarjal, da jih je odpeljal nekdo drug. Res jih je drug naložil, vendar na Malijevo prošnjo. Kupec s slabimi nameni Kranj, dec. — Avgusta lani je postala pravnomočna sodba, s katero je Temeljno sodišče Ljubljana obsodilo 53 - letnega Skenderja Krveziuja iz občine Klina (Kosovo) na dve leti zapora; kranjsko pa mu je pred nedavnim zapor podaljšalo še za deset mesecev, ker je aprila predlani vdrl v stanovanjsko ' hišo na Zgornjem Brniku in iz nje odnesel 160 tisoč dinarjev in računalnik. Ramah Xhaferi, ki je tudi sodeloval pri kraji, je na prostosti, ker ga doslej še niso izsledili. Krveziu se je na sodišču zagovarjal, da je na kmetiji na Zgornjem Brniku kupoval traktor. Ko je videl, kam so domači . dali ključ od glavnih vhodnih vrat, ga je premamilo. Prepričal je Xhaferija, da sta se skupaj odpeljala na Brnik. Krveziu je nekaj časa oprezoval okrog hiše, a ko je videl, da so domači odšli na polje, je vzel ključ, ki je bil na okenski polici med cvetličnimi lončki, odklenil vrata in odšel v notranjost. Iz predala mize v spalnici je vzel 160 tisočakov, z mize pa računalnik. Xhaferi je medtem iz avtomobila opazoval, da ju pri kraji ne bi kdo zalotil. Krveziu je bil za takšna in podobna dejanja že večkrat kaznovan, vendar ga doslej še nobena kazen ni spametovala. Ob tem, da bo v zaporu presedel dve leti in deset mesecev, bo moral kmetu z Zgornjega Brnika povrniti škodo — 168 tisoč dinarjev. In nauk te zgodbe: ključ ni varen na okenski polici niti med cvetličnimi lončki ali pod predpražnikom, kajti med ljudmi so tudi takšni s slabimi, nepoštenimi nameni. NESREČE Voznica umrla v bolnišnici Ljubljana, 30. decembra — Za posledicami prometne nesreče, ki se je primerila 24. decembra v Britofu, je v ljubljanskem Kliničnem centru umrla 38-let-na Stana Ninič iz Kranja. Trčenje na enosmerni cesti Radovljica, 2. januarja — Ko je peljal s Črnivca proti Lescam, se je ponesrečil Mehmet Savci, star 25 let, turški državljan na začasnem delu v Švici. V nepreglednem ovinku, kjer se na magistralno cesto priključi enosmerna makadamska cesta, je zapeljal čez cestišče in z nasprotne strani zavil na makadam. Tam je trčil v kup betona ob cesti. Takoj za njim je pot zgrešil še eno voznik, z avtom zapeljal na enosmerno cesto in tam trčil v zadek Savcijevega avtomobila. Poleg voznika sta bili huje ranjeni še sopotnici, 25 -letna Se-bahad Acar in 6 —letna Sibel Acar. Priznanje škofjeloškemu miličniku Ljubljana, 29. decembra — Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl je pred novim letom izrekel priznanje mlademu miličniku iz Škofje Loke, Branku Pavalcu. 24-letni miličnik, vodja varnostnega okoliša v Škofji Loki, je že kot vojak dobil priznanje «Podvig vojaka«, ki ga podeljujeta časopis Borba in ZSLO. Letos julija pa je rešil življenje človeku, ki je skušal skočiti, iz petega nadstropja v Centru slepih in slabovidnih. Brankovo pogumno in človekoljubno dejanje je dokaz, da delo miličnika ni le lov na kriminalce in kaznovanje prometnih prekrškov, temveč tudi pomoč ljudem. Zaradi tega možje v uniformi med ljudmi uživajo velik ugled in zaupanje. GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 5. JANUARJA 198$ V soboto in nedeljo Po stezah partizanske Jelovice Korak v četrto desetletje Kranj, 2. januarja — 'Ko vse se je balo in vse trepetalo, se vi ste uprli, pogledali srepo smrti v obraz! In kar je tlelo, se je razgorelo, zajelo v svoj ples je sleherno vas. Z ognjenim oralom ste rili v ledino in tolkli, sejali z uporno roko, da v nas bi živeli, ne več hlapčevali, zaraščeni krepko v to svojo zemljo', je besedilo gesla 31. spominskih prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Ena naših najmnožičnejših športnorekrea-tivnih prireditev torej korači v četrto desetletje. Prva od številnih prireditev v počastitev 46. obletnice spopada Cankarjevega bataljona z nemškimi vojaki in policisti bo v smučarski tek na 10 kilometrov za Jugoslovanski memorialni smučarski pokal maršala Tita, ki bo razen v Dražgošah še na Igmanu, Zlatibo-ru, Mavrovem, Žabljaku in Mrko-polju. Start teka bo v soboto, 9. januarja ob 11. uri za Kamnitnikom nad Skofjo Loko, če pa ne bo snega, pa višje, kjer bo dovolj snega. Pokrajinski štab teritorialne obrambe za Gorenjsko bo v nedeljo, 10. januarja s startom ob 8. uri organiziral 17. odprto prvenstvo ženskih in moških patrulj teritorialne obrambe Slovenije. Na p rvenstvo so vabljene tudi patrulje JLA, milice in teritorialne obrambe iz drugih republik in pokrajin. Športno društvo Plamen iz Krope bo tako kot vsako leto tudi letos v nedeljo, 10. januarja, priredilo 12. tekmovanje ekip ZRVS in mladine v teku oziroma pohodzu od Krope do Dražgoš Po poti heroja Kebeta. Start bo ob 8. uri zjutraj v Kropi. V nedeljo ob 10. uri je na Slemenu nad Dražgošami načrtovan veleslalom za cicibane do 11. leta. Će ne bo snega, tekmovanja ne bo. Razglasitev rezultatov športnih tekmovanj bo na osrednji proslavi, ki bo v nedeljo opoldne pri spomeniku v Dražgošah. Program predvideva tudi devet množičnih pohodov. Prvi, najzahtevnejši, bo pohod po poti Cankarjevega bataljona od Valterskega vrha pod Pasjo ravnijo do Dražgoš. Organizator pohoda je PD Škofja Loka, ki daje tudi vsa pojasnila. Pohod, primeren za telesno dobro pripravljene planince, se bo začel 9. januarja opolnoči. V nedeljo ob 7. uri se bo v Soteski v Bohinju začel pohod Po poti Gorenjskega odreda. Organizator je borčevska organizacije z Jesenic. V Stražišču se bo začel zjutraj pohod prek Čepulj in Nemilj do Dražgoš pod imenom Po poti heroja Iva Slavca-Jokla. Ob šestih zjutraj bo izpred škofjeloške vojašnice krenil pohod Po poti Škofjeloškega oreda, ob pol desetih pa bo pred osnovno šolo v Selcih začetek pohoda Po poti Otona Vrhunca-Blaža. Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča je ime pohoda, ki se bo ob desetih začel pred gasilskim domom v Rudnem. Ta pohod je hkrati organiziran tudi v počasitev praznika krajevne skupnosti Železniki. Praznik te skupnosti je 10. januar, zato na pohod še posebej vabljeni krajani te skupnosti, šolarji in prebivalci Selške dohne. V Kropi se bo ob 10. uri začel pohod Po poti heroja Antona Dež-mana - Tončka. Osma množična rekreativna prireditev bo pohod Po poti Prešernove brigade od Prtovča prek Ratitovca do Dražgoš. Tudi ta pohod je zahtevnejši. Škofjeloški taborniki pa bodo peš krenili do Dražgoš, tam postavili tabor in pokazali svoje veščine. Zaključek vseh pohodov bo opoldne pri spomeniku v Dražgošah, kjer bo proslava. V osnovni šoli v Dražgošah bo v nedeljo srečanje še živih borcev Cankarjevega bataljona z borci drugih enot. Še nekaj napotkov. Izberite pohode, katerim ste telesno kos. Opremite se vremenu primerno in ne podcenjujte narave. Zaradi tega si ne skazite prijetnega dne v naravi. Napitki in prehrana bodo na voljo v Dražgošah, vendar naj vsaka enota za okrep-čilo med potjo poskrbi sama. Komur ni nujno, naj se sili z avtomobilom v Dražgoše. Pridite z zastavami, prapori, kraji pa naj bodo primerno okrašeni. J. Košnjek Po prvem delu ženskih in moških košarkarskih lig_ Dobra igra gorenjskih ekip Kranj, 4. januarja - Končan je prvi del v drugi zvezni košarkarski ligi. S prvim delom so končale tudi ekipe v ženski in moški republiški ligi. Dobre igre in solidne uvrstitve so v vseh treh ligah pokazale tudi moštva Gorenjske. Prve so svoj jesenski del zaključile košarkarske ekipe v drugi zvezni ženski košarkarski ligi. V tej skupini igra tudi košarkarska ekipa Save Commer-ca iz Kranja. Kot je bilo pričakovati, so najboljšo igro v vseh kolih pokazale košarkarice Jugo-plastike iz Splita. Vodijo po tem delu prvenstva. Čeprav še niso pokazale prave vrednosti, v nadaljevanju ni bojazni, da ne bi prepričljivo osvojile prvega mesta. V tej ligi so igrale tudi košarkarice Save Commerca iz Kranja. Svojo drugoligaško pot so začele dobro in s tako igro so kljub porazom nato nadaljevale. Na koncu so jim pošle moči in njihova igra ni bila več dorasla nasprotnicam, ki so zmagovale v dvorani na Planini in tudi v go-steh niso imele prave športne sreče. Na koncu prvega dela prvenstva so še vedno v sredini lestvice, na petem mestu. V nadaljevanju ni bojazni, da bi še bolj padle v igri. Le pravi pristop do igre in treninga jih lahko na koncu prvenstva postavi še na boljše mesto. Taka je bila tudi novoletna voščilnica direktorice Sava Commerca, ki je tudi pokrovitelj tega kluba. Naj zapišemo še to, da se je KK Sava Com- merce vključil tudi v Kronos. Z Elanom, ki je zastopnik tega italijanskega športnega koncema, so podpisali že sporazum. V prvi slovenski ženski ligi je v vodstvu Slovan, ki ima tudi najbolj izenačeno ekipo. Dobro so v kolih prvega dela igrale vse ekipe iz Gorenjske. To so košarkarice Jesenic, Odeje in Kladi-varja. Jeseničanke so na četrtem mestu, šesta je loška Odeja in deveti Kladivar. Od četrtega do šestega mesta imajo vse ekipe enako število točk. V moški republiški ligi je prvi del pokazal, da bo borba za prvaka težja kot v ženski drugi zvezni ligi in ženski republiški. Tu sta dva kandidata za prvaka. Po prvem delu prvenstva imata ljubljanski Mineral Slovan in Maribor enako število točk: enaindvajset. Prav zato bo v nadaljevanju, ki se začne že to soboto, silno težko napovedati, kdo bo prvak. V tej ligi je tudi kranjski Triglav, ki v tej sezoni igra pod pokroviteljstvom Exoterma. Čeprav še ni pokazal vsega, kar zna so vseeno s petnajstimi točkami na devetem mestu. V nadaljevanju bodo morali več zmagovati in še bolje reprezentirati gorenjsko košarko. D. Humer 4| Sindikalni šport v radovljiški občini Veriga, Iskra Lipnica in poštarji zmagovalci Lesce, 28. decembra — Lanske sindikalne športne igre 1987 v radovljiški občini so obsegale tekmovanja v teku na smučeh, veleslalomu, kegljanju v borbenih igrah, odbojki, streljanju z zračno puško, malem nogometu, plavanju, namiznem tenisu in kegljanju posamezno ter ekipno. Skupno je tekmovalo 2211 članov sindikata. Veriga iz Lesc je že vsa leta pri vrhu. Kako imajo v tej tovarni organizirano rekreacijo, je pripovedoval predsednik komisije za šport in rekreacijo konference osnovnih organizacij sindikata Joža Vari. Na radovljiških sindikalnih igrah so ekipe razdeljene v tri skupine: v skupino delovnih organizacij z nad 400 zaposlenimi, v skupino, kjer je od 100 do 400 zaposlenih, in v skupino do 100 zaposlenih. V generalni uvrstitvi so bili v prvi skupini najboljši Veriga Lesce, Elan Begunje, Iskra Otoče, LIP Bled in Obrtno združenje Radovljica, v drugi skupini Iskra Lipnica, GG Bled, Gradbeno podjetje Bohinj, Žito Lesce in Merkur Radovljica, v tretji skupini pa PTT Radovljica, Osnovna šola Gorje, Zavod Matevža Langusa iz Kamne gorice, Knjigoveznica Radovljica in Gostinska šola Bled. Kako imajo v leski Verigi, ki je tokrat zmagala v najmočnejši skupini, organizirano rekreacijo, smo se pogovarjali z Jožetom Varlom, delovodjo v tozdu TIO, ki se je s športom začel ukvarjati doma v Kamni gorici, te prijetne aktivnosti pa tudi sedaj ni opustil. Tekmoval je v večini panog in sodi med najuspešnejše športnike rekreativce v svoji tovarni, pa tudi v občini ni med zadnjimi. »Pred leti smo bili na radovljiških sindikalnih igrah že prvi, potem smo popustili, sedaj pa smo v naši skupini zmagali drugič zapored. To je posledica drugačne organiziranosti te dejavnosti v tovarni in tudi večjega zanimanja. Rekreacijo ločujemo na dva dela: na samo rekreacijo, ki obsega udejstvovanje v kegljanju, namiznem tenisu in v splošni telesni vadbi, za kar uporabljamo kegljišče doma upokojencev v Radovljici in telovadnici v Radovljici ter v Lescah, ter na drugi del: na tekmovalno rekreacijo. Sem sodijo občinske sindikalne igre v devetih panogah, prvenstvo Verige v petih panogah, pa prvenstvo Slovenskih Železarn v letnih in zimskih športih. Najboljša udeležba je na prvenstvih Verige, kjer po novem lahko tekmujejo tudi otroci zaposlenih. Tu izberemo okrog 50 do 60 najboljših, ki potem nastopajo na občinskih in železarskih igrah. V tovarni tekmujemo za najboljšega rekreativca Verige. To sta za leto 1987 Bojana Ažman iz delovne skupnosti skupnih služb in Polde Gros iz Tia. Letos smo točkovali udeležbo na devetih tekmovanjih v okviru občinskih sindikalnih iger, tekmovanje v petih panogah na prvenstvu tovarne in na dveh tekmovanjih v okviru prvenstva Slovenskih železarn. Z udeležbo smo bili zadovoljni, med sodelujočimi gre za zdravo rivalstvo, saj smo uvedli tudi nagradne točke za rednost in tudi temu gre zahvala, da je pri nas zanimanje za rekreacijo v porastu, drugje pa upada. S pomočjo tovarne pripravimo družabnejši zaključek tekmovanja s skromnimi nagradami in pokali. Prav tega pogrešamo pri zaključku občinskih sindikalnih iger. Zaključek bi moral biti tudi družabno srečanje, ne pa samo podelitev pokalov in priznanj.« Vaše delo in aktivnost na tovarniških in drugih tekmovanjih terja veliko časa in tudi denarja. Kako je z odsotnostjo z dela? »Ko smo imeli v tovarni še glasilo, je bilo rekreacijo lažje organizirati in obveščati. Razen mene imajo sedaj še drugi člani komisije veliko več skrbi z obveščanjem. Tu nam pomagajo družbenopolitične organizacije. V tovarni imajo razumevanje za nas, seveda pa moramo precej opreme financirati sami, pa tudi kakšen dan dopusta je treba žrtvovati. Leta 1987 smo za vso aktivnost dobili od tovarne 185 starih milijonov, pa smo še nekaj nove opreme kupili. Sam veliko postorim med malico, sem pa previden, da si ne naložim še preveč dodatnih obveznosti. Glede uporabe telovadnic smo dogovorjeni, da radovljiški šoli dajemo v zameno možnost uporabe našega doma v Crikvenici za šolo v naravi, v Lescah poskrbimo v telovadnici za vzdrževanje, posebni šoli pa smo za kombi poklonili verige. Tako smo vsi zadovoljni.« J. Košnjek Množični smučarski tek Po poteh Kokrškega odreda Novost: pohod borcev na sedem kilometrov PO POTEH KOKRŠKEGA ODREDA DURU Ljubljana, 4. januarja — V gorah in dolinah še ni snega, vendar si v Dupljah ne belijo glave glede 13. množičnega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda. Do 24. januarja oziroma do stana lahko nasuje še dovolj snega. Organizacijski komite vodi predsednik skupščine občine Kranj Ivan Torkar, glavni pokrovitelj pa je že osmo leto Slovenijales Trgovina, častnemu odboru predseduje Martin Košir. Organizacijski odbor množičnega smučarskega teka Po poteh Kokrškega odreda se vneto pripravlja na 24. januar, ko bo v Dupljah start tekačev za tek Po poteh Kokrškega odreda. Glavni pokrovitelj tega množičnega smučarskega teka, ki bo letos imel dva sloga teka, klasičnega in prostega, je Slovenijales Trgovina. Predsednik organizacijskega komiteja je predsednik občine Kranj Ivan Torkar, častnemu odboru pa predseduje Martin Košir. Obenem z vsemi Dupljanci pomagajo pri organizaciji same prireditve tudi krajani sosednjih krajevnih skupnosti. Lani se je tega teka udeležilo 2200 tekačev iz Slovenije in zamejstva. To so predvsem ljubitelji smučarskega teka iz avstrijske Koroške in tekači iz Julijske Krajine Furlanije. Še ved- no je bila na tej množični smučarski tekaški prireditvi dobra organizacija in na to so Dupljanci ponosni. Letošnji smučarski tek bo veljal tudi za korenine in kaveljce. Novost letošnje prireditve je v tem, da bodo sy>oj pohod na sedem kilometrov imeli tudi borci NOV. Ne bodo samo gostje, temveč se bodo podali na pohod od Dupelj do Udin Boršta in nazaj na prizorišče cilja in starta v Duplje. Novost je tudi v tem, da za ta tek ne bo predprijav kot v preteklih letih. Za ta po vrsti trinajsti tek se bodo vsi lahko prijavili na dan prireditve od 6. ure zjutraj naprej, pa vse do starta, ki bo ob 9.30 uri. Smučarski tek bo na 30 km, trim tek na 15 km, vojaški tek na 15 km, pionirski tek, trim tek, tek borcev pa na sedem ki- lometrov. Moški bodo imeli starostne kategorije. Prva je do 30 let, druga od 31 do 45 in tretja nad 46 let. Ženske bodo imele dve kategoriji. Prva je do 35 let, druga pa nad 35 let. Pionirski smučarski tek je namenjen učenkam in učencem osnovnih šol, na trimskem teku pa lahko sodelujejo tekači obeh spolov. Startnina za odrasle je 2500 dinarjev, za pionirje pa 500 dinarjev. Vojaki so oproščeni star-tnine. Časi bodo merjeni ročno. Organizatorji se bodo potrudili, da bo tudi letos brezplačen prevoz z avtobusi Alpetourja z avtobusne postaje Kranj in povratek iz Dupelj v Kranj. Prvi prevoz bo ob 8. uri, drugi pa ob 8.3o uri, ob 9. uri pa je redni avtobusni prevoz Kranj - Duplje - Tržič. D. Humer Pintar najuspešnejši Kranj, 2. januar - Letošnja tekmovalna sezona v vseh zvrsteh avtomoto športa je končana. Gorenjski tekmovalci so to tekmovalno sezono končali z odličnimi uspehi. Največji uspeh je dosegel z dvakratno osvojitvijo naslova državnega prvaka med motociklisti v kat. do 80 cem in 125 cem Janez Pintar iz Kranjci, član AMD Domžale. V mednarodnem merilu je dosegel ti i mednarodne zmage v DDR ter odlično 9. mesto in 2 točki za evropsko prvenstvo motociklistov. Takoj /a njim po uspehih |e Bo žo Janežič iz Kumnika, član AMD Domžale, saj je na petih dirkah za državno prvenstvo prepripčljivo osvojil 1 mesto in naslov državnega prvaka. Manj uspeha sta imela v kat. do BO cem Albin Stern, 4. mesto nu dr žavnem prvenstvu, Milan Špen-dal v kat. do 80 cem. Albinu je motor dvakrat zatajil na dirki, Milan pa je zaradi padca in poškodbe hrbtenice nekaj dirk izpustil. V motokrosu je najboljši uspeh dosegel s 4. mestom na državnem prvenstvu Robert Rendulič AMD Kranj, vozil je v kat. do 125 cem. V isti kat. so tekmovalci iz gorenjske dosegli naslednja mesta na dirkah za rep. prvenstvo: 6. mesto Robert Hribar AMD Tržič, 10. mesto Radovan Švub in 19. mesto Davorin Urevc, oba AMD Bled, 26 mesto Marko Pernuš AMD Tržič, 29. mesto Dominik Ko lil AMD Žiri, 31. mesto Mirko Vrevc in 36. mesto Lado Leš, obu AMD Bled Člana AMD Kranj Matjaž Perčič in Peter Hribar pa sta prvenstvo končala na 24. oz. 35. mestu. V kat. do 250 cem je med prvimi desetimi tekmovalci samo član AMD Žiri Vid Mlakar. V avtomoto rallvu je najboljši rezultat doseglu posadka v kat. do 850 cem Oblak - Prosen z osvojitvijo 2. mesta na državnem prvenstvu, v isti kat. pa sta 4. mesto osvojila člana AMD Žin Mlinar - Mlakar. Posadka Prosen - Oblak tekmuje zu AMD Škofju I.oka, kakor tudi posadka v kat. do 1150 cem Flego -Luznar, ki jo ravno tako osvojila 2. mesto nn prvenstvu Jugoslavije. V kartingu pa žal letos Gorenjska po dolgih letih nima svojega predstavnika. M Jenkole Občinska moška kegljaška liga V A skupini vodijo Podbrežani Kranj, 4. januar - V občinski moški A, B, C ligi so odigrali že pet kol. V najelitnejši A skupini lige so največ pokazali kegljafi Podbrezij, ki vodijo na lestvici' dvema točkama naskoka pred Iskro Kibernetiko in Merkur jem. Sicer je v teh petih kolH vseh sedem ekip pokazalo dobri kegljaško znanje.Izidi peteg* kolarOljarica S. Jenfc 2415:2419, Podbrezje : Guma! 2549:2494, Adergas : Merkui 2406:2551, Sava Kibernetik« 2555:2655.Vrstni red:l. Podbre* je 8, 2. Iskra Kibernetika 6, Mer kur 6, 3. Simon Jenko 4, Adergai oba po 4, 5. Oljarica in Guma! po i V Novem mestu i Rokometna šola Ljubljana, 2. januarja - Ro kometna zveza Slovenije prireji letos 15. tradicionalno rokomet no šolo. Rokometna šola bo I Novem mestu med 28. in 31. ja nuarjem letos. Prijave je trebi poslati do 10. januarjana Roko metno zvezo Slovenije, CelovšK' 25, Ljubljana. Potem bo vsa* prijavljeni prejel osnovna navO' dila vključno z rokom, do kdaj j* treba poravnati stroške. Kotiz* cija za udeležbo v šoli rokomet* bo 20.000 dinarjev, prehrana i* prenočišče bo v hotelu Metropol cena penziona pa bo okrol 15.000 dinarjev. V poštev bo& prišli trije penzioni. J.f Smučarski tekači za pokal Jezerskega Ivo w Carman zmagal Jezersko, 4. januarja — Smučarski tekaški klub Tri' glav iz Kranja je bil v nedeljo organizator smučarskega teka za pokal Jezerskega. V vseh di'( sciplinah, razen pionirjev, j'! nastopilo 110 tekmovalcev M skoraj vseh slovenskih smu' carskih klubov. Največ uspeh* so imeli smučarski tekači Tri; glava iz Kranja, saj so osvojil' ekipno prvo mesto. V teku članov na 15 kilonie' trov je bil tokrat sprejet najhi' trejši Triglavan Ivo Čarmafl-ki je zmagal na progah, kjef trenira. V preostalih discipl'' nah so prednjačili tekači iz K°' krice, Kranjske gore, Gorij i*1 Triglava. Rezultati — člani: 1. Čar man (Triglav) 39 : 04, 2. Krš'' nar 39 : 54, 3. Rupnik (oba IM or Olimpija) 40 : 57; mlaj*' mladinci: 1. Dolenc (Brdo) 25 24, 2. Žemva 26 : 07, 3. Poklj"; kar (oba Partizan Gorje) 26 09; st. mladinci: 1. Šorli (T" . glav) 24 : 40, 2. Klofutar (# , gora) 24 : 48, 3. Ožbolt (LošK» Dolina) 25 : 96; članice: 1. Bef toncelj (Triglav) 19 : 17; i mladinke - 1. Vitas 20 : 14, h Rupar 20 : 15, 3. Grašič (v^i Kokrica) 22 : 49; ml. mladink' 1. Fečur (Logatec) 19 : 10, ' Naglic (Kokrica) 20 : 08, 3. ŽO^ kovic (Kr. gora) 20 : 50. D. H. _A OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE V KRANJU Objavlja prosta dela in nalo' ge ADMINISTRATORKE Pogoji: srednja izobrazba (V-stopnja) udministrati' vne smeri, 1 leto d*' lavnih izkušenj, nad 800 ču/min. Delavno razmerje bomo skie" mli za nedoločen ras, enonrU" sečni poskusno delo. Pismene prijuve pošljite v rC ku 15 dni po objavi. Kandida' ti bodo obveščeni o izbiri v 3«' dneh po končanem sprejo manju prijav. OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN ©s)im1sm©ISSGLAS Gorenjski glas, 29. 12. 1987 0 BELCI IN OKROG NJE V zvezi z nameravanim dodatnim zajetjem izvira potoka Belice v Bašlju za potrebe kranjskega vodovoda in z nameravano speljavo drugega dela potoka Belce Proti Povijam in s tem spraz-nitvijo struge v nižje ležečih vaseh, skozi katere je dose-daj tekla, bi rad povedal tole: Razmere na potoku Belca so mi že dolgo in dobro znane iz očetovega pripovedovanja, po ljudskem izročilu ali lastnem opazovanju, oziro-nia doživetjih. Aktivno se s problematiko Belce ukvarjam od leta 1961, ko so vašča-ni Suhe in Predoselj imeli izredno sejo zbora volilcev. Takrat so vaščani povedali, da imajo pravico do potoka še °d časov, ko so se zanj borili z 9raščaki in Brdu in tudi sodno dosegli, da jo po matični strugi, ki pelje skozi Sr. ln Sp. Belo, Tatine, Srakovlje ln Mlako, teče toliko, kakor da bi velika bognarska pest zvrtala luknjo skozi zapornico na Zg. Beli. Taka količina je lahko tekla tudi grašča-kom proti Brdu, le v poletnih mesecih od Sv. Jurija do Sv. Mihela jo je vsako nedeljo po 24 ur lahko teklo več kot običajno. Ta borba in pridobljene pravice so še žive v ljudskem izročilu in o tem mora tudi obstojati arhiv na Brdu, zato si sedaj ljudje ne morejo zamiSijati da se jim ta pra-mca jemlje in prav tako življenje ob prazni strugi, saj se zavedajo potoka od tiste-90. trenutka, ko jim je mati zaklicala: »Glej, da ne boš padel v vodo,« igranja ob potoku, postavljanja mlinčkov in tako dalje. Ko odraščanja in dorastejo, se vse bolj zavedajo pomena potoka kot °lepšavo kraja, gojenje rib, Požarno varnost, pogon elek-trarnic in obrti. Včasih jim je na Beli voda poganjala mline, žage, kovačije, pa tudi na Suhi dva mlina in v Predos-Ijah šest, od katerih danes obratuje samo še eden in zato s svojimi uslugami pokriva precejšnje področje. Skratka v Predosljdh se s problemi vode ukvarjamo že 27 let jv/ič koliko sestankov Je bilo o tem na krajevni in °°činski ravni brez koristi, dokler ni prišto na mojo pobudo do sodne ureditve z Brdom in sicer tako, da mora ^ozi Suho in Predoslje teči dve tretjini takšne količine Vode, kot je teče skozi Belo. Sedaj jo sicer teče znatno več, vendar je to le dobra volja ljudi na Brdu. Do sedaj posledic odvzemanja potoka Belce za potrebe vodovoda prebivalci vasi Sele, Bašlja, Hraš, Tatinca in Srakovelj niso čutili, zato niso imeli potrebe, da povzdignejo svoj glas v obrambo pridobljenih pravic. Do sedaj je Vodovod Kranj že dvakrat 'zajemal izvire potoka Belce za potrebe vodovoda, vendar ,]o je kljub temu še vedno toliko ostajalo za potok, da .prebivalci tega niso čutili. .Novo načrtovano zajetje pa ■posega v življenjske potrebe .'-prebivalcev, zato je razumljivo, da so se v teh vaseh vzdi-fjhili jezni fantje in možje "Kučan) in se temu posegu ' Zoperstavili. Podvomili so v I pravilno opravljenih meritev '^Jpretoka Belce, ki so bile fb-pravljene za načrtovano no-^ W> zajemanjje izvorov za vo-"douod. Kot je videti iz objave v Gorenjskem glasu 29. decembra 1987, so dosegli po-^jnovne meritve potoka Belce. Sam imam take meritve že "^Pn roki in naj mi bo dovoljeno, da jih jaz posredujem že danes. Opravil jih je dipl. inž. I^eopold Sole sodelavec *\irboinštituta v Ljubljani. Zaradi aktualnosti tukaj podedujem te podatke v celoti \ pomanjkanju uradnih Podatkov o pretokih Belce in njihovem trajanju sem v zve-*i 2 idejnim projektom majhne hidroelektrarne v Zgornji «eli pretok večkrai sam iz-Jneril in sicer v Bašlju in zgornji Beli. Rezultati so bili Naslednji: *7. 12 1980 - 0,340 m3/s 931 v garanciji. Tel.: (061) 841 -058 47 Vozita nih io^Z 128, staro dve leti, prevoce n 12.000. km. Vojko Černigoj, Bistrica ILllg^tel.: 51-907_5 dnhdam avt0 G0LF diesel' letnik 1983' °bro ohranjen, ogled vsak dan po 15. jlJSunSifi, Zg. Gorje 26/b 14 lam Z 750, letnik 1973 ^M- Tel : 62-627 cena 43 22 23 Prod SM. - fjgdam FIAT 126. Tel.: 82-894 Prodam 4 zimske gume s platišči za yW. Tel: 40-171_ 26 Prodam Z 750, letnik 1982. Tel.: 42-914 ____29 Pfodam osebni avto GOLF JL 79, ka-Ijg^boMran. Tupaliče 55/a, Preddvor 30 ProdTnTivlOTOR od R 4 5 L. Šparovec, ^lBrdoj8_33 Tenk!"1 UdO 1500 L, letnik 1983. Go-g^l^jO.Radovlj.ca_36 Smv»T JUGo 45. letnik 1985 februar, ^g°j^Tel.:23-885,po15.uri 37 /Odam OPEL KADET LS 1100 coupe, niK 1968, brezhiben, po generalni, agistnran do julija 1988. Poljče 34, °6gunje 46 ioU^IEUGLAS glas za vas živali fobijo se JARKICE. Golniška c. 1, Ko-Kr,ca, Kranj Prodam BIKCA in TELIČKO (dvojčka), stara teden dni. Kern, Praprotna poli- _ 2 S? PRAŠIČA za zakol. Luže 38, Q^____' ,ijLdarri 6 mesecev brejo TELICO fri ~i!!PJ}čar, Nova vas 11 Preddvor 8 J" *akoi prodam tri P"RAŠIČE, težke -^°kg Zg Brnik 99 11 Prodam PUJSKE težke 30 kg in dva prašiča za zakol. Sp. Brnik 60 17 Prodam brejo KRAVO ali kravo s tele tom. Grad 43, Cerklje 21 Prodam dva BIKCA, stara prvi 10 mesecev drugi 4 tedne. Suha 16, Kranj _3_[ Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg ob Savi 8_35 Prodam PRAŠIČE za zakol. Vešter 17, Škofja Loka__42 Prodam dve mladi breji KRAVI in dve TELICI. Milan Pohar, Brezje 24 43 Prodam PRAŠIČA 120 kg težkega. Tr-boje 75, Kranj_ 45 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 150 kg. Voglje 64, tel: 49-076 48 gradbeni mat. Prodam 70 kosov betonskih KVADROV 20 x 40 x 20. Ivan Piber, tel.: 78-108 39 kupim V Kranju kupim garsonjero ali manjše sončno stanovanje. Tel.: 33-621, vsak dan od 19. do 20. ure 10 zaposlitve Ženski nudim dober zaslužek za občasno čiščenje hiše v Ljubljani in Medvo-dah.Tel.: (061)612-738_13 Šivanje na domu (konfekcijske izd.) nudim. Interesenti naj pošljejo svoj naslov z opisom svojih zmogljivosti. Šifra: ŠIVANJE 88 44 Za prodajo najkvalitetnejših knjig MLADINSKE KNJIGE nudimo honorarno zaposlitev ZASTOPNIKU za področje Slovenije. Delo ob vikendih, lasten prevoz. Šifra: NAJBOLJŠA PROVIZIJA 21557 razno prodam Prodam devet betonskih STEBROV. Britof 46 _4 Prodam SMUČI 150, 175 in 210 cm z vezmi in čevlji. Tel: 34-438 12 Prodam suha bukova DRVA. Tel.: 65-024_20 Prodam zbirko NAŠA BESEDA, kom-plet, cena 70 SM. Tel: 33-676 49 stanovanja Prodam ENOSOBNO lastniško stanovanje , 34 kv. m. Sujkovič. Zlato polje 2/a 15 poieiti V najem oddam prostor za delavnico (tok, voda) 35 kv.m, lahko tudi več. Tel 41-073 24 itan.opiema Ugodno prodam nov 80 litrski BOJLER tiki gorenje. Avsec, Potoče 33, Preddvor, tel.: 45114_6 Palovšnik, 18 Prodam dnevno OMARO. Cankarjeva 23, Radovljica PANTERM 12 KW nov, nerabljen, prodam. Dušan Mirič, Ljubljanska 28, Bled__27 Prodam kombinirani ŠTEDILNIK(4plin, 2 elektrika). Kordež, Prešernova 9, Radovljica, tel.: 74-659 28 OBVESfllA IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel : (061)216-673 OlfALO Grem na kmetijo pomagat starim kmetom. Šifra: PO DOGOVORU 9 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica VALENTINA JURGELE Planina 20, Kranj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, Zvezi borcev, članom Balinarskega kluba Planina, sosedom in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Dušanu Bavdku za nesebično pomoč in skrb v času njegove težke bolezni. VSI NJEGOVI Kranj, december 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz Sektorja za zavarovanje DO JANEZ KOZAR roj. 1916 Ohranili ga bomo v trajnem spominu. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Ob smrti drage mame, sestre, tete, babice in prababice KATARINE BENEDIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh tenkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo SO Kranj, ZB Žabni-ca, posebno tov. Lužanu za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Društvu upokojencev Žabnica, pevcem iz Nakle-ga za zapete žalostinke in vsem ostalim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoči domaČi Šutna, december 1987 V SPOMIN 1. januarja 1988 je minilo leto, odkar nas je zapustila draga IVANKA PODJAVORŠEK roj. Zaletel iz Kranja, cesta Staneta Žagarja 10 Hvala vsem, ki se je spominjate! ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica DOMINIKA RUPNIKA st. iz Nove Oselice 6 se najiskreneje zahvaljujemo vse sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Radoševiču in dr. Sedeju. Iskreno se zahvaljujemo ZE Sovodenj, LTH Škofja Loka, ŽVZG Kranj, Alpini Žiri. Iskreno zahvalo g. župniku Kralju in g. Rupniku za lepo opravljeni pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem iz Nove Oselice za zapete žalostinke ter praporščaku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Julka, sin Janko in hčerki Betka in Milka z družinami, sinova Peter in Dominik ter ostalo sorodstvo V SPOMIN MARIJI BREJC Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. 1 P januarja mineva leto dni, odkar odšla si draga mame tja, kjer ni trpljenja ne gorja, a v našem domu ostala je praznina. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob. Žalujoča: sin Janez in hčerka Vladka z družino Zg. Bitnje, 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA SNOJA se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, sodelavcem Iskre, znancem in prijateljem, upokojencem, planincem, PD Radovljica za podarjeno cvetje in izrečena sožalja, zastavonošam, pevcem in g. župniku za pogrebni obred. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice. Vsem, ki so kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Bolečino težko izraziš z besedami lahko jo le grenko občutiš (Shakespeare) V SPOMIN V petek, 1. januarja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče ALOJZ JELENC Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Žena in hčerki z družinama V SPOMIN JOŽETU KRALJU Z dobroto spremljal si nas vse življenje, zdaj leto dni že v grobu spiš. Po tvoji poti hodimo, na grobu svečke ti prižigamo. Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI Kupa, 1. januarja 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, str.rega očeta, brata, strica in tasta VINKA PERNUŠA borca Prešernove brigade se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, delovni organizaciji KOGP tozd Vodovod-Kanalizacija, kolektivoma OS Lucijan Seljak Kranj in DE Žabnica, organizaciji ZB NOV Vodovodni stolp in vsem ostalim za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, dr. Debeljaku in zdravstvenemu osebju oddelka 200 bolnice Golnik, govorniku KS Vodovodni stolp, pevcem DU in godbenikom. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Lucca, Ijc.šc, Domžale 24. decembra 1987 ZAHVALA Ob tragični smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE TIŠLER Fronove mame se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, članom kolektiva BPT, TRIO Tržič, ustanovi vrtec za darovano cvetje in izražena sožalja v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, lomskim pevcem, govornikoma Janezu Slaparju in Francu Tišlerju za poslovilne besede ob odprtem grobu, ter vsem, ki ste jo v talko velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Grahovše, 27. decembra 1987 NOVICE IN DOGODKI Vseh delegatskih pripomb na osnutek resolucije ne bo mogoče upoštevati Občina nima vreče (denarja) brez dna Radovljica, decembra — Zbori radovljiške občinske skupščine so na decembrski seji sprejeli osnutek razvojne resolucije radovljiške občine za letos. Na osnutek je bilo precej pripomb, še zlasti iz krajevnih skupnosti. Izvršni svet jih bo obravnaval na eni od prihodnjih sej; že zdaj pa je mogoče reči, da vseh delegatskih pobud ne bo mogel upoštevati, preprosto zato ne, ker občina nima vreče (denarja) brez dna. Delegacija krajevne skupnosti Bled je predlagala, naj bosta obnova Ribenske in Kori-tenske ceste v istem prednostnem razredu in naj sc v resolucije vnese naloga celovite urbanistične ureditve kraja, izdelava študije o ureditvi prometa na Bledu in napeljava telefonskega omrežja na Mli-nem. V Kamni gorici se ne strinjajo, da je iz osnutka resolucije izpadlo nadaljnje obnavljanje ceste Kamna gorica — Kropa — Podnart in utrjevanje bregov potoka Lipnica. V krajevni skupnosti Radovljica zahtevajo med drugim tudi posodobitev dela Gorenjske ceste. Na Bohinjski, Beli predlagajo, naj bi resolucija »rešila« tudi nekaj njihovih problemov. Oskrba s kakovostno vodo je kritična. Cesta skozi vas bi bila potrebna temeljitega popravila, kraj se želi vključiti v organizirano stanovanjsko gradnjo, krajani so pripravljeni prispevati tudi za napeljavo tele- fonskega omrežja, vendar ostaja nerešljiv problem povezava med Bledom in Belo. Krajanom Brezij je bilo že pred tremi leti obljubljeno, da bodo dobili novo trgovino, tudi srednjeročni načrt 1986-90 omenja, da je preskrba v kraju kritična, v letošnji resoluciji pa trgovina sploh ni omenjena. Delegacija krajevne skupnosti Ljubno je vprašala, zakaj v resoluciji ni že večkrat načrtovane obnove ceste Črnivec-Na-klo. Krajevna skupnost Podnart ima enako zahtevo kot Kamna gorica: letos je treba urediti cesto od Podnarta do Kamnoloma. V Gorjah ugotavljajo, da z resolucijo ni predvidena posodobitev in širitev ceste od Spodnjih Gorij do Krnice, zahtevajo pa tudi ureditev pločnika in napeljavo telefona. V Bohinjski Bistrici se zavzemajo za izgradnjo skladiščnih prostorov, za ureditev starega dela odseka ceste od mostu v Soteski dp priključka na Obrnah in za boljšo vodno oskrbo. Delegati družbenopolitičnega zbora zahtevajo, da morajo strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti skrbeti predvsem za gmotni položaj izvajalcev, kajti v nasprotnem primeru tudi programov ne bo mogoče uresničiti. Zastavlja se tudi vprašanje, ali bo Murka zmogla naenkrat graditi dva objekta — »center« ob avtomobilski cesti in blagovnico v Lescah. Delegati menijo, da je treba lokacijo na Mlinem ponuditi drugi trgovski organizaciji, če Živila ne bodo takoj začela s posodabljanjem trgovine. Resolucija ne opredeljuje, kaj bo s presežki delovne sile in ne določa, kakšna bo usoda denarja, ki se v občini zbira za blejsko obvoznico, če do gradnje ne bo prišlo. Dve naložbi v resoluciji sta po mnenju članov odbora za družbeno planiranje nerealni in sicer osrednja čistilna naprava v Radovljici in kanalizacijski krak od Zlatoroga do Mladinskega doma v Bohinju. C. Zaplotnik Koristen pripomoček bohinjskim gostom Karta sprehajalnih poti Bohinj, decembra — Zadnje dni decembra so pri Turističnem društvu Bohinj — jezero izdali karto sprehajalnih poti, karto Bohinja z okolico, ki bo za bohinjske goste pomenila pomembno informacijo, predvsem pa prijetnejše sprehode po Bohinju in okolici. Takšna fotokarta je svojevrsten primerek v Sloveniji, saj so podobno imeli le pred leti na Bledu. Kot je na predstavitvi poudaril Vili Kos iz Geodetskega zavoda, je kartografija ena izmed panog, ki lahko predstavlja pomemben dejavnik v turistični ponudbi, saj je vizualna informacija še vedno najpomembnejši način hitrega informiranja gosta. Za Bohinj so se pri pripravi karte še posebno potrudili, saj so na podlagi avionskih posnetkov hoteli prostor predstaviti čimbolj slikovito. Pobudnik za izdajo takšne karte v Bohinju je bil Dušan Blazin, organizator športne rekreacije pri turističnem društvu Bohinj-Jezero, ki se je pri pripravi karte posvetoval s planinci, lovci, z domačini in postavil peš poti, znake. Na karti so označene sprehajalne poti, turistične zanimivosti, tekaške proge, skratka vse, kar • bi morali gostje spoznati v kraju, ki so si ga izbrali za oddih. Finančno so izdajo karte poleg turističnega društva podprli tudi bohinjski hoteli, zaenkrat pa so jo izdali v 4 tisoč izvodih. Tako naj bi jo lahko kupil vsak bohinjski gost, ki bo poleg tega, da bo lahko šel sam na sprehod, v njej izvedel tudi za marsikatero zanimivost okolice Bohinja, saj je do sedaj precej turistov vedelo le za jezero, Vogel in cerkev Sv. Janeza. V. Stanovnik V radovljiških delegatskih klopeh Razsodnost zasenčila formalizem Radovljica, decembra — Dnevni red, predviden za decembrsko sejo zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela radovljiške občinske skupščine, so na seji razširili še z dodatno točko — z odlokom o plačevanju prispevka za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Radovljica za obdobje 1988 - 90. Čeprav so delegacije prejele gradivo kasneje, kot določa poslovnik, in je delegacija Elana prišla na sejo brez stališča (sestala se je prej, preden je prejela gradivo za dodatno točko) je na seji razsodnost prevladala nad formalizmom, še zlasti po tem, ko sta o perečih problemih v kmetijstvu spregovorila delegata KŽK-jeve temeljne organizacije kooperantov Radovljica in gozdarske kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju. Kmet Martin Zupane iz Bohinja je bil še posebej prepričljiv; »Nobe.. ..troj, četudi ima dovolj elektrike, maziva in vsega, ne bo dobro delal, če človek pri stroju ne bo sit in zadovoljen. Ravno tako je«v kmetijstvu. Vseskozi smo dobili za liter mleka približno dva decilitra vina, zdaj pa niti enega decilitra vina ne moreš popiti za liter mleka. Kje je tu logika?« »Le kdo bo še naprej ostal kmet, če o njem razpravlja pisarniški analfabet?« se je (v stihih) vprašal Martin Zupane. Delegati so odlok sprejeli po hitrem postopku, kot osnutek in predlog hkrati, za- vedajoč se, da bi v nasprotnem primeru radovljtftko kmetijstvo zabredlo v še večje težave. Odlok bo prisilil delovne organizacije in obrtnike, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma s podobno vsebino, k plačilu 0,67 odstotka dohodka za dejavnost novoustanovljene preskrbovalne skupnosti — 0,33 odstotka za pospeševanje organizirane pridelave hrane, 0,10 odstotka za zagotavljanje osnovne preskrbe in 0,24 odstotka za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv. C. Zaplotnik GLASOVA ANKETA Delavci Elana »zasedli« več kot polovico stanovanj v novih blokih na Poddobravi v Begunjah Iz tesnih in vlažnih v velike in svetle prostore Begunje, 26. decembra — Za 56 družin, pretežno iz radovljiške občine, je bila sobota, 26. december, najsrečnejši dan v minulem letu. Kako ne bi bil? Na ta dan so prejeli ključe novih stanovanj v blokih na Poddobravi v Begunjah. Največ srečnežev, kar triintrideset, je bilo iz Elana, po trije iz Verige in Sukna, dva iz Psihiatrične bolnice Begunje, po en iz Ljubljanske banke, Merkurja, Gorenjca, Knjigoveznice in Žita. Tri stanovanja so dobili etažni kupci, dva delavci, zaposleni v družbenih dejavnostih, in pet tistih, ki so bili na vrhu solidarnostne liste. • Refik Kličić. doma iz Bihača, je v Slovenijo prišel pred petimi leti. ^'I*?'- - • ^ve le*' Je delal v Lju-"* bljani, zdaj je tako kot tudi njegova žena za-ig. poslen v tovarni šport-.jTCI nega orodja Elan, kjer % ■W**' na mesec zasluži okrog 320 tisoč dinar-*** jev. Na solidarnostno ' 7*"* , stanovanje je že ne- ^. « strpno čakal. »Prej . sem stanoval v Prešernovi ulici v Radovljici. V sobi, veliki vsega devet kvadratnih metrov, smo se gnetli štirje — jaz, žena in otroka. V vsem štirisobnem stanovanju pa nas je bilo kar devet, poleg nas še sorodniki od žene — njena brata, njeni sestri in mama.« • Darko Drljan. doma iz Siska, je dobil od Elana tako imenovano »kadrovsko stanovanje«. »Po poklicu sem inženir in delam v proizvodnji jadralnih letal. Ker delovna organizacija potrebuje takšne ljudi, sem razmeroma hitro, v vsega petnajstih mesecih (toliko časa sem namreč zaposlen v Ela- nu), dobil stanovanje, za katerega sem plačal le nekaj več kot 410 tisoč dinarjev. Opremo bom nabavil v Sisku, ker se mi zdi, da je tam cenejša kot v Sloveniji oziroma na Gorenjskem. Doslej sva z ženo, ki je še študentka, živela pri podnajemnikih v Lescah, nazadnje pa v Elanovem apartmaju v počitniških blokih v Bohinjski Bistrici.« • Dragica Stankič iz Bijeline v Bosni je prišla v Slovenijo pred devetimi leti. Mož je zaposlen v Italiji, ona dela v Elanu. »Ves čas smo stanovali v Žirovnici, v stavbi »pod mostom«. Stanovanje je bilo precej vlažno in tudi tesno. Na novo stanovanje, za katerega sem morala plačati dva milijona dinarjev lastne udeležbe, sem čakala štiri leta. V Elanu so zadnje čase storili veliko za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev.« • Novega stanovania na Poddobravi v Begu- njah se je razveselila tudi Romana Brus iz Radovljice in kajpak vsi »njeni« — mož, otroka. »Doslej smo živeli pri moji mami, v eni sobi. Sprva smo v njej tudi kuhali, ven-B dar je postalo prevla- mm žno. Mali Miha je do- ^ bil kronični bronhitis, zato smo zadnje leto živeli v skupnem gospodinjstvu s starši. Težko smo čakali na novo stanovanje, sami problema ne bi nikdar rešili — jaz sem na bolniški že tri mesece in prejemam po 180 tisočakov na mesec, mož ni zaposlen, tu sta še dva otroka...« C. Zaplotnik Kam so namenjeni gorenjski osmošolci Najbolj zaželeno kovinarstvo in strojništvo Kranj, 4. januarja — Anketa o poklicnih namerah, ki jo je izvedla skupnost za zaposlovanje, je zajela 2528 gorenjskih osmošol-cev. Večina se jih je opredelila za nadaljevanje šolanja (le enajst se jih namerava takoj zaposliti), med njimi jih 109 ali dobre štiri odstotke še ne ve, kam. Pri letošnjih namerah učencev je najbrž najbolj zanimivo to, da so se precej uravnovesile, da ni več tako izrazitih skokov ln pad cev; za kovinarstvo m strojništvo, na primer, pa za gostinstvo in turizem, kjer so v minulih sedmih letih vseskozi naraščale, so tokrat prvič upadle. Knako velja /.a ekonomsko usmeritev. Na drugi• Stri ni pa Z manjšimi nihanji vztrajno narašča zanimanje za naravoslo-vno-matematično usmeritev, po daljšem obdobju drsenja pa se je nekoliko okrepilo zanimanje za pedagoško in zdravstveno področij , To pa seveda ne pomeni, da so namere učence\ (Imela usklajene s prostimi vpisnimi mesti. Še ved no se ponekod pojavljajo presežki, drugje primanjkljaji. Po anketi sodeč ho prevelik naval za pošlo vno finančno in trgovinsko dejav- nost (35)\ za zdravstveno varstvo (13) in za program učitelja (30); se bolj kOt na Gorenjskem pa name ie učencev presegajo potrebe gorenjskega združenega dela in možnosti vpisa v šole zunaj Gorenjske: za osebno nego, veterinarskega tehnika, turističnega tehnika, oblikovanje. Čeprav bodo programi kovinar-stva in strojništva, po namerah sodeč, dobili na Jesenicah, v Kranju in Škofji Loki za tri oddelke premalo učencev, ostajajo še naprej najbolj privlačni, saj se zanje opredeljuje skoraj 400 gorenjskih osnovnošolcev; pač zrcalo vsebine gorenjskega gospodarstva. Sicer pa tudi tokrat ostajajo najbolj praznili rok že klasična deficitarna področja, kot metalurgija, gu marstvo, gradnja (razen gradbeni tehnik), tekstilnomehanska tehnologija in tekst ilnokennjska teh nologija. Za kmetijstvo in živilstvo je zanimanje sicer nekoliko pora-' slo, vendai še premalo. Seveda pa je priliv v te programe veliko odvisen od učencev zunaj Gorenjska saj imajo tole sh-ši slovenski zna čaj. Med 457 učenci, ki bodo leto* končali osnovnošolsko obveznost v nižjih razredih, jih 192 namera v;i za eno leto podaljšati osnovno šolo, po slabi dve desetini pa je ta kih, ki se bodo bodisi zaposlili, s0 vpisali v skrajšane programe sred njegu izobraževanja, kjer ni nujno spričevalo osmega razreda, oziroma se še niso odločili. Večina od teh 457 učencev, 109 še neodločenih osmošolcev ter zavrnjeni it ljubljanskih šol bodo vsekakor še pomembno vplivali na omilitev primanjkljajev v gorenjskih šolah OZironU) na povečanje presežkov Na določena razhajanja med trenutnimi namerami učencev iO kasnejšimi prijavami za vpis pa bodo najbrž vplivale tudi kadrovske štipendije. C.orenjska ponud ba do znana konec januarja. H. Jelovčan V novo leto z bogatejšo turistično ponudbo ---S?- V hotelu Špik odslej 264 ležišč Gozd Martuljek, 29. decembra — Petrolova delovna orguni/.ucija Gostinstvo Ljubljana je prejšnji torek odprla novi del hotela Špik, v katerem je 182 ležišč. V starem delu, ki so ga tudi obnovili, je 82 ležišč — skupno torej 264. Novost hotela je 18 sob (s po štirimi posteljami), ki so zlasti primerne za družine I mujhnimi otroki. V hotelu so tudi restavraciji t dvesto sedeži, posebna soba s petdesetimi in terasa /. osemdesetimi sedeži, večnamenska dvorana, v kateri je prostora za dvesto oziroma za ho gostov, brezcarinska pro dajalna, JU butik, prostor za »hobi« dejavnosti, disku za petdeset ljudi... »Novi hotel nuj zaživi kot central ni objekt bodočega turističnega kompleksa v Go/d Martuljku 1 vse mi spremljajočimi deta noatmi, ki jih mora imeti hotel Visoka B kate gonje,,, je na slovesnosti oh odprtju novega in obnovljenega Ucu ....o la Spi k dejal lAt'y/.v lUtnkiiš, predsednik poslovodnega odbora so/da IV trol. Naš namen je, da ponudbo hotela prilagajamo tahtevam go slom m zato razmišljamo o uvedbi nekaterih novih aktivnosti, kot so konjeniški šport, sankanje, skijo i ing, plezulnu šola z gorskim vodni-štvom... Pri tem bomo ponudbo us klajevah I organi/.,kij.um, !• ze de lujejo na območju /.got njesavske doline« 1'etrol, ki je pred dobrima dvelllO lotoma postal tudi eden od nosilce^ razvoja gostinstvu in turizmu zgornjesuvski dolini, le zlusti ob tuko imenovanem in. in križu«, j* zaradi varstva okolja in ohrunitv« prvobitne naravi" /gradil ob hoteli* tudi dve Čistilni napravi V dOgt tev in obnovo hotela je vložil ftim milijarde dinarjev I )el< >vna organi Saolja I m linslvo si je sredstva /a gntu il.i I združevanjem v okvil'U so/.da ter s posojili I .jubljansk" banke — Temeljne banke Gorenj' ske in < iospodarske banke LJublj*' na m glav nega i/.vajalea del Slov*" nijaeeste Tehnike. V. Zaplotnik