1 ŠTEVILKA IX. LETO 13. JANUAR 1983 olasUjO skupSčine občine in samoupravnihmteresnih skupnosti občine Ljubljana moste-polje IZ VSEBINE: Po Gibanje zaposlovanja in brezposelnosti, štipendiranje in zaposlovanje pripravnikov, pogodbeno in nadurno delo ter poklicno usmerjanje v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1982 Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste-Polje str. 6 delegatska tribuna SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENUA SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE » Ljubljana. Preleten k« 1 Na podlagi 107. in 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje po sporazumu s predsednikom zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sklicujeva skupno zaseda iye zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti, družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in skupščine občinske skupnosti socialnega varstva, ki bo v sredo, dne 26. januaija 1983 ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1 /I in predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Politika zaposlovanja v občini Ljubljana Moste-Polje 3. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste-Polje PREDSEDNIK PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE SKUPŠČINE OBČINSKE Niko LUKEŽ, s.r. SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA Vlastimir KITANOVIČ, s.r. GRADIVO za točko 2. in 3. dnevnega reda je objavljeno v DELEGATSKI TRIBUNI št. 1/83. Po končanem skupnem zasedanju bodo delegati zborov občinske skupščine nadaljevali delo na ločenih sejah. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 9. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v sredo, dne 26. januarja 1983 po skupnem zasedanju v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 in predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 8. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. decembra 1982 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Poročilo o delu družbenih svetov občine Ljubljana Moste-Polje 5. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku 6. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 7. Kadrovske zadeve PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Viktor AUER, s.r. GRADIVO: - za vse točke dnevnega reda je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI DELEGATSKO TRIBUNO Izdaja občinska skupSčina In skupščine samoupravnih Interesnih skupnosti občine Ljubil*!?« M?ste—Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko SfSblPVJiJ-? JOsT—DOMA, Erika RAČIČ—šlFT In Milan ŠTRUC. Glavni In odgovo.nl urednik: Erika RAČIČ—SlFT. Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. št. 441—660 In 441—644. Priprava za tisk: Dnevnik — IBM. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine In zborov skupščin občinskih samoupravnih Interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Moste-Polje sklicujem sklicujem 9. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, 9. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo ki bo v sredo, dne 26. januaija 1983 po končanem skupnem zasedanju v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji 6 3 DNEVNI RED: L Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 8. seje zbora združenega dela z dne 23. decembra 1982 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 5. Osnutek odloka o davkih občanov 6. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 7. Osnutek odloka o urbanističnem redu v občini Ljubljana Moste-Polje 8. Poročilo o delu družbenih svetov občine Ljubljana Moste-Polje Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 9. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 9. Informacija o graditvi zaklonišč in osnutek odloka o graditvi zaklonišč na območju mesta Ljubljane 10. Predlog odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin 11. Obravnava ostalega gradiva za 9. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane Obravnava gradiva za 12. sejo zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije 12. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku 13. Kadrovske zadeve PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ, s.r. GRADIVO: — za 2., 4., S., 6., 7., 8., 12. in 13. točko dnevnega reda je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI - za 9., 10. in 11. točko dnevnega reda je objavljeno v Delegatskem gradivu SML št. 8 v sredo, dne 26. januaija 1983 po končanem skupnem zasedanju v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 8. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 23. decembra 1982 3. Predlogi in vprašanja delegacij 4. Predlog sklepa o kriterijih in merilih za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Osnutek odloka o urbanističnem redu v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Poročilo o delu družbenih svetov i 7. Osnutek dogovora 8. Osnutek odloka o davkih ob užbenih svetov občine Ljubljana Moste-Polje o usklajevanju davčne politike v letu 1983 iavkih občanov 9. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 9. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 10. Informacija o graditvi zaklonišč in osnutek odlokao graditvi zaklonišč na območju mesta Ljubljane 11. Predlog odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin 12. Obravnava ostalega gradiva za 9. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane Obravnava gradiva za 12. sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije 13. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku 14. Kadrovske zadeve PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR, s.r. GRADIVO: - za 2., 5., 6., 7., 8., 9., 13. in 14. točko dnevnega reda je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI - za 10., 11. in 12. točko dnevnega reda je objavljeno v Delegatskem gradivu Skupščine mesta Ljubljane št. 8 - za 4. točko dnevnega reda je ciklostirano. Pozivamo delegate, da se pri obravnavi gradiva za skupno zasedanje s skupščino SIS socialnega varstva povežejo v svoji temeljni sredini z delegati skupnosti otroškega varstva, zaposlovanja in socialnega varstva. V krajevnih skupnostih k obravnavi družbene vzgoje In varstva predšolskih otrok pritegnite tudi predstavnike društev prija-teljev mladine.______________________________________ GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE IN SIS SOCIALNEGA VARSTVA r~ -----------------------------------------------------------\ Gibanje zaposlovanja in brezposelnosti, štipendiranje in zaposlovanje pripravnikov, pogodbeno in nadurno delo ter poklicno usmerjanje v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1982 X___________________________________________________________ > Za leto 1982 so OZD v občini Ljubljana Moste-Polje sprejele načrt zaposlovanja, ki je določal merila za zaposlovanje. V septembru je skupščina skupnosti za zaposlovanje obravnavala osnovne značilnosti zaposlovanja v Ljubljani in naši občini. Analizo je obravnaval tudi izvršni svet SO Moste-Polje. Temeljiteje pripravljeno analizo s podrobnejšimi podatki za našo občino je skupščina skupnosti za zaposlovanje obravnavala na novemberski seji. Ta analiza in poročila strokovne službe skupnosti za zaposlovanje ter osnutek sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 so osnova predloženega gradiva. Značilnosti zaposlovanja, zbrane v analizah in poročilih, so rezultat odgovora OZD na vprašalnik o uresničevan ju Inačrta zaposlovanja v letu 1982. Usklajevanje načrtov zaposlovanja za prihodnje leto pa bo potekalo na osnovi ankete o zaposlovanju v letu 1983 v OZD naše občine. Usklajeni načrti v OZD bodo osnova za občinski načrt zaposlovanja za leto 1983. 1. GIBANJE ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI Zaposlenost se jev občini Ljubljana Moste-Polje v prvih osmih mesecih tega leta zmanjšala za 0,1 % v primerjavi z decembrom 1981. Stagnacija zaposlovanja je značilna tudi za Ljubljano v celoti (—0,4 %). Pri manjši zaposlenosti v družbenem sektorju še posebej izstopa panoga gradbeništva. Kvalifikacijska struktura zaposlenih se v občini ni izboljšala, po napovedih OZD pa bo delež potreb po delavcih ozkega profila visok tudi v letu 1983. Skupnost za zaposlovanje sofinancira usposabljanje, dokvalifikacije in prekvalifikacije že zaposlenih delavcev v OZD naše občine (278 delavcev v letu 1982). Brezposelnost se v prvih osmih mesecih ni povečala, s septembrom pase je število iskalcev zaposlitve dvignilo iz 154 na 191 in še narašča. V Ljubljani je iskalo zaposlitev konec avgusta 1396 oseb. Trenutno je v občini 206 iskalcev zaposlitve, od tega 107 žensk. 117 brezposelnih je mlajših od 26 let (68 žensk), prvo zaposlitev išče 86 oseb (48 žensk). Težje zaposljivih je 64 brezposelnih (38 žensk). Od mladih iskalcev zaposlitve bo približno 30 oseb napotenih na usposabljanje. Relativna brezposelnost še vedno ni velika, zaskrbljujoč pa je podatek, da išče delo vse več mladih. V prihodnjem letu pričakujemo na-daljni porast brezposelnosti, saj bodo iskali zaposlitev tudi pripravniki, ki so zaposleni za določen čas, predvidevajo pa se tudi ekonomski oziroma tehnološki viški delavcev. Podatki so v gradivih skupščine skupnosti za zaposlovanje: Analiza izvajanja sporazuma o letnem načrtu zaposlovanja za leto 1982 v ljubljanskih občinah Ocena možnosti zaposlovanja v letu 1983 v občini Ljubljana Moste- Polje Sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 Predlog ugotovitev in sklepov izvršnega sveta 1. — IS podpira temeljne usmeritve in kriterije Izvajanja politike zaposlovanja v letu 1983, opredeljene v načrtu zaposlovanja za prihodnje leto (produktivno zaposlovanje, prednostno zaposlovanje izvoznikov, večje zaposlovanje v drobnem gospodarstvu in zasebni obrti v skladu z razvojem drobnega gospodarstva v občini in v kmetijstvu; zaposlovanje na režijskih in administrativnih delih je le izjemno: potrebe po delavcih krijejo OZD z aktiviranjem notranjih kadrovskih rezerv, boljšo organizacijo dela, smotrno izrabo delovnega časa, s prerazporejanjem delavcev in delovnega časa) — Boljšo kvalifikacijsko strukturo bodo OZD dosegle z izobraževanjem delavcev ob delu in iz dela, s štipendiranjem potrebnih kadrov in z načrtnim zaposlovanjem pripravnikov. — OZD morajo v skladu s porazumom o načrtu zaposlovanja v občini prednostno zaposlovati iskalce zaposlitve, ki jih napoti v OZD strokovna služba skupnosti za zaposlovanje. — OZD, ki predvideva presežke svojih delavcev, mora načrtovati prekvalifikacije, dokvalifikacije in prerazporeditev delavcev. 2. — IS zadolži OZD v občini, da do konca 1. polletja 1983 pošljejo poročilo o izvajanju načrta zaposlovanja za to obdobje. 3. IS bo v sodelovanju z občinsko skupnostjo za zaposlovanje ob koncu prvega polletja 1983 proučil izvajanje načrta zaposlovanja v občini za to leto in sprejel ustrezne ukrepe v primerih neizvajanja dogovorjene politike zaposlovanja. 2. ŠTIPENDIRANJE IN ZAPOSLOVANJE PRIPRAVNIKOV Štipendije iz združenih sredstev prejema v naši občini 358 mladih. Že v preteklem šolskem letu je opazen porast vlog za štipendije iz združenih sredstev, ki je značilen tudi v drugih občinah in je posledica preskromnega razpisa kadrovskih štipendij. Število teh štipendij je namreč upadlo iz 827 v šolskem letu 1980-8 I na 396 v šolskem letu 1981-82. Letos je bilo razpisanih 493 kadrovskih štipendij od katerih kar 174 ni bilo podeljenih (predvsem za III. izobrazbeno stopnjo — gradbeniške in kovinarske usmeritve). Trenutno prejema kadrovske štipendije v občini skupno 642 štipendistov. Delež štipendij na število zaposlenih v naši občini je pod slovenskim povprečjem. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je struktura razpisanih štipendij po izobrazbi nizka. V letu 1982 smo prejeli le tri vloge za podelitev Titove štipendije, med katerimi ni mladih delavcev. Pripravniki V naši občini se je zaposlilo v osmih mesecih tega leta 175 pripravnikov, od tega kar 74 za določen čas (47 v gospodarstvu in 27 v negospodarstvu). V Ljubljani se je zaposlilo 1.373 pripravnikov, od tega 470 za določen čas (v negospodarstvu kar 53 % pripravnikov za določen čas). Ko bo skupnost za zaposlovanje imela popoln pregled štipendistov oz. štipenditorjev, bo o tem razpravljala in poslala analizo vsem OZD. Predlog ugotovitev in sklepov izvršnega sveta — Nosilci razvoja v občini (Žito, HP Kolinska, Saturnus, Toplarna, Blagovni transportni center, Teol,..) in druge pomembnejše delovne organizacije (Izolirka, Velana, SGP Pionir — TOZD Gradbeni sektor.. 0 morajo zagotoviti višji delež kadrovskih štipendij. — Štipendije iz združenih sredstev se bodo postopoma umikale kadrovskim štipendijam le, če bodo OZD podeljevale štipendije tudi štipendistom iz združenih sredstev. — Nosilce osebnega samostojnega delaje potrebno vzpodbuditi, da se vključijo v razpis kadrovskih štipendij. — Aktivnost pri zbiranju predlogov za štipendije iz Titovega sklada mora biti stalna naloga DPO in predvsem OK ZSMS. — Plani potreb po kadrih v OZD morajo vključevati potrebe po štipendistih. — OZD, tako s področja gospodarstva kot negospodarstva, morajo načrtovati zaposlovanje pripravnikov. — Zaposlovanje pripravnikov za določen čas mora postati le izjemno. 3. POGODBENO IN NADURNO DELO TER DELO DELAVCEV, KI IZPOLNJUJEJO POGOJE ZA UPOKOJITEV V osmih mesecih leta 1982 so OZD v naši občini sklenile 1.070 pogodb o delu, od tega 619 z upokojenci. V Ljubljani je bilo v istem obdobju sklenjenih 8.918 pogodb o delu. V naši občini je bilo največ pogodb sklenjenih v trgovini, industriji in izobraževanju. V istem obdobju je bilo opravljenih 1.326.257 nadur (kar pomeni polno zaposlitev približno 600 delavcev) od tega 37.303 v negospo- darstvu. V Ljubljani je bilo 4.479.395 nadur, od tega 611.658 v negospodarstvu. Največ nadur je bilo pri nas opravljenih za izvedbo strokovnih del v proizvodnji. Po podatkih OZD je redno zaposlenih tudi 44 delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. PREDLOG UGOTOVITEV IN SKLEPOV IZVRŠNEGA SVETA 1. — OZD se morajo dosledno ravnati po določilih zakona o delovnih razmerjih in omejiti zaposlovanje delavcev na začasnih delih ter delo preko polnega delovnega časa. — Primere dela preko polnega delovnega časa (nad 30—48 ur na mesec) in pogodbena dela (nad 60 — 90 dni) morajo OZD urejati po predlogu strokovne službe v pristojnem organu skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje. — Za delo po pogodbi o delu morajo OZD sprejeti nezaposleno osebo, ki izpolnjuje potrebne pogoje in le v primeru, da ni ustrezne nezaposlene osebe sme OZD zaposliti drugo osebo. — Delo preko delovnega časa je možno le v primerih izjemnih okoliščin, kot so npr. pravočasen izvoz, prilagoditev proizvodnje ob dobavi surovin, ozka grla v transportu itd. — Pogodbeno in nadurno delo morajo obravnavati samoupravni organi v delovni organizaciji. V primerih prekomernega pogodbenega dela in nadurnega dela ter rednega zaposlovanja delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, morajo ukrepati inšpekcijske službe. — OZD so dolžne proučiti možnosti za prerazporejanje delovnega časa in s tem zmanjšati vse oblike dela nad polnim delovnim časom. 2. IS zadolži OZD v občini, da do konca 1. polletja 1983 pošljejo poročilo o ukrepih za zmanjšanje pogodbenega in nadurnega dela ter dela upokojencev. Občinski komite za družbene dejavnosti pripravi analizo in na osnovi rezultatov obvesti inšpekcijske službe o kršiteljih zakonskih določil na tem področju. 4. POKLICNO USMERJANJE Poklicne namere učencev osmih razredov v naši občini za šolsko leto 198.V84 so v 60% usmerjene v proizvodne poklice. Zbrani so podatki za 654 učencev, 80 učencev pa se še ni opredelilo. Že vpis v letošnjem šolskem letu je v prid proizvodnim poklicem (58%), kar opažamo tudi v Ljubljani in v ljubljanski regiji. V Ljubljani je bilo potrebno preusmeriti približno 100 učencev, približno 200 pa se jih je vpisalo v šole izven Ljubljane (Grosuplje, Kamnik, Kranj). Težave so bile pri preusmerjanju deklet, za katera ni dovolj vpisanih mest na neproizvodnih usmeritvah. Večje zanimanje za proizvodne poklice v zadnjem letu je, med drugim rezultat spremenjenega odnosa do teh poklicev, ki so ga sprožile tudi težave pri zaposlovanju. Ostaja še nerešena problematika neuspešnih učencev usmerjenega izobraževanja. Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje je v Ljubljani sicer obravnavala tudi te učence in jih napotila na usposabljanje in zaposlitev, kar pa ni značilno za druge skupnosti za zaposlovanje izven Ljubljane. Pregled ugotovitev in sklepov izvršnega sveta 1. — Poklicno usmerjanje mora poleg kadrovskega štipendiranja prispevati k usmerjenosti učencev v poklice, ki jih združeno delo potrebuje. Pogoj za usklajenost med vpisom v usmerjeno izobraževanje in potrebami po kadrih v OZD pa so kvalitetni, dolgoročni in čimbolj realni kadrovski načrti OZD. — OZD morajo izboljšati delovne pogoje pri deficitarnih delih in nalogah v proizvodnji in jih bolje ovrednotiti, kar bo stimuliralo mladino za vpis v šole z deficitarnimi poklici. — Poklicno usmerjanje učencev v pravilno načrtovane programe usmerjenega izobraževanja je široko zastavljena naloga, ki sega v delovna področja večjih interesnih skupnosti. Le usklajeno delovanje vseh nosilcev te naloge bo za prihodnje obdobje zmanjšalo neskladje med potrebami po kadrih in prilivom v zaposlitev. 2. Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, predvsem pa službe drugih občinskih skupnosti za zaposlovanje, morajo v sodelovanju z vsemi šolami usmerjenega izobraževanja nuditi več pomoči učencem, ki so bili neuspešni, ki se niso vpisali v I. letnik usmerjenega izobraževanja in tistim, ki so bili izključeni, pa se niso zaposlili. Gradivo pripravila: -OBČINSKI KOMITE ZA OBČINSKA SKUPNOST ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA MOSTE-POLJE LJUBLJANA MOSTE-POLJE BELEŽKE: * f Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste-Polje \ v_______________________________________________________________/ UVOD Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok je pomembni sestavni del celotne družbene reprodukcije. Poročilo vsebuje prikaz samoupravne organiziranosti uporabnikov in izvajalcev in svobodne menjave dela v občinski skupnosti otroškega varstva, način in problematiko zagotavljanja sredstev za skupno porabo ter investicije na področju otroškega varstva. Prikazuje tudi organiziranost in strokovno delo vzgojnovarstvenih organizacij ter njihovo finančno poslovanje. VIRI A. I., II. 1. Letni plan skupnosti otroškega varstva za leto 1983 2. Aneks k 36. členu samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela za leto 1983 A. III. 1. Priliv sredstev SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani (občinski program, vzajemnosti in solidarnost) za obdobje od 1.1. do 30.11.1982, Komite za finance pri SML, december 1982 2. Predlog vrednosti programov SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane za leto 1983, Zavod za družbeno planiranje Ljubljana 3.12.1982 A. IV. L Poročila o samoprispevku I. in II. 2. Program samoprispevka III. B. L, II., III., IV., V., VI., VII. 1. Poročila o delu in problematiki VVO v Ljubljani v šol. I. 1981/82, Zavod SRS za šolstvo — organizacijska enota Ljubljana 2. Statistična poročila Zavoda SRS za statistiko — PŠV, po stanju 31.3.1982 3. Organizacijska poročila VVO v letu 1982/83, po stanju 31.9.1982 Samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo v občini Ljubljana Moste—Polje je bila ustanovljena v decembru 1974. Mesto dogovarjanja in odločanja je skupščina skupnosti, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov ima 54 delegatskih mest in sicer 23 delegatskih mest iz KS in 31 delegatskih mest iz TOZD. Zbor izvajalcev ima 27 delegatskih mest in sicer 24 delegatskih mest iz VVO, 1 delegatsko mesto OO RK, 2 delegatski mesti občinska ZPM. V skupščini se delegati obeh zborov dogovarjajo predvsem: — o sprejemanju samoupravnih sporazumov o srednjeročnih in letnih temeljih planov skupnosti, — o zagotavljanju sredstev za izvajanje dogovorjenih planskih nalog v skupnosti, — o izvajanju svobodne menjave dela za zagotovljeni program (mala šola) in program dnevnega varstva otrok, — o politiki denarne pomoči otrokom (otroški dodatek), — o predlogih za oblikovanje skupnega programa, ki se izvaja po načelih solidarnosti in vzajemnosti v skupnosti otroškega varstva Slovenije. Skupščina se sestaja po potrebi, praviloma 4—5-krat letno. Skupščina sedanjega, to je III. mandata je imela do sedaj 4 seje. Udeležba delegatov je bila zadovoljiva, seje so bile sk lepčne. Na vsaki seji je bilo prisotnih v povprečju 70% delegatov. Izvršilni organi skupščine so: — odbor za uveljavljanje svobodne menjave dela, — odbor za razvoj družbenega varstva otrok, — komisija za dodeljevanje družbeno denarnih pomoči, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Organ skupnosti pa je odbor za samoupravno delavsko kontrolo, ki spremlja izvajanje sprejetega programa in finančnega načrta. Skupnost otroškega varstva se skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi s področja socialnega varstva vključuje v občinsko skupnost socialnega varstva. C. I. 1. Podatki o poslovnem uspehu organizacij združenega dela družbenih dejavnosti na območju ljubljanskih občin za leto 1980, SDK, marec 1981 2. Podatki o poslovnem uspehu organizacij združenega dela družbenih dejavnosti na območju ljubljanskih občin za leto 1981, SDK, april 1982 3. Zaključni računi VVO v občini Moste—Polje za leto 1981, marec 1982 C. II. 1. Periodični obračuni VVO v občini Moste—Polje za obdobje 1.1,—30.9.1982, oktober 1982 2. Informacije za mesec september 1982, Zavod za družbeno planiranje Ljubljana oktober 1982 A. Samoupravna organiziranost in svobodna menjava dela v občinski skupnosti otroškega varstva Družbena vzgoja in varstvo otrok je pomembna družbena naloga, ki jo na osnovi ustave, zakonov in samoupravnih sporazumov uresničujemo v skupnosti otroškega varstva. Za uresničevanje te naloge se združujejo sredstva od prispevkov iz bruto osebnih dohodkov delavcev iz združenega dela in občanov, ki s sredstvi v zasebni lasti opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost. Del sredstev za dnevno vzgojo in varstvo pa prispevajo tudi starši, neposredni uporabniki. Nekatere naloge iz pristojnosti občinske skupnosti otroškega varstva se na osnovi dogovora in samoupravnega sporazuma izvajajo v okviru mestne skupnosti in to predvsem tiste, ki so skupne oziroma enake vsem občinskim skupnostim v Ljubljani. Tudi sredstva, ki se zbirajo po enotni prispevni stopnji, se združujejo v mestni skupnosti otroškega varstva in solidarnostno prelivajo v občino, ki sama ne zbere dovolj sredstev. I. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA 1. Skupščina skupnosti otroškega varstva in njeni organi 2. Program skupnosti otroškega varstva S srednjeročnim in letnim planom so opredeljene naloge skupnosti otroškega varstva, ki,, se izvajajo v okviru občinskega programa in skupnega programa v SR Sloveniji. Občinski program obsega: — zagotovljeni program vzgoje in varstva predšolskih otrok (priprava otrok za vstop v osnovno šolo, vzgoja in varstvo predšolskih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — program dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok in varstva otrok v varstvenih družinah, — dodatni dogovorjeni program, — program denarnih pomoči, — program vzajemnosti in solidarnosti med občinami v SR Sloveniji, Skupni program se izvaja v skupnosti otroškega varstva Slovenije in obsega: — program nadomestila osebnih dohodkov za porodniški dopust in materialno pomoč v obliki zavitka ob rojstvu novorojenca. Naloge iz dopolnilnega programa Tiste naloge, ki niso neposredno vključene v vzgojno varstveno dejavnost, skupnost otroškega varstva izdaja v okviru dopolnilnega programa. Ta del programa se odvija na osnovi sprejetega plana in vsakoletnega finančnega načrta. Največji del sredstev je bil do sedaj namenjen za pridobivanje novih zmogljivosti skupaj s sredstvi samoprispevka I in samoprispevka II (VVO Zalog, VVO Štepanjsko naselje, VVO Jarše-Mojca, VVO Fužine). Na osnovi predloženih načrtov in finančne konstrukcije skupnost otroškega varstva sofinancira izgradnjo in vzdrževanje otroških igrišč v krajevnih skupnostih. V letih 1976-1982 je skupnost otroškega varstva sofinancirala izgradnjo rekreacijskega centra v KS Vevče—Zg. Kašelj, sofinancirala dokončanje igrišča v KS Dolsko, KS KS Nove Jarše, sofinancirala vzdrževanje otroških igrišč v KS Kodeljevo, KS Zelena jama, KS Moste, KS Selo, KS Klopce, KS Bizovik, KS Zalog, KS Besnica, KS Jože Moškrič-Ciril. V obdobju od leta 1976 — 1982 je skupnost otroškega varstva prispevala sredstva za vzdrževanje počitniške baze v Zambratiji in sofinancirala letovanje v Zambratiji in Poreču za približno 870 predšolskih otrok letno. Organizacijo letovanja je izvajala ZPM in VVO A. Ocepek. Skupnost otroškega varstva že vrsto let namenja sredstva za vzdrževanje objekta, žal pa so poleg proračunskih sredstev uporahni- kov to edina sredstva uporabnikov teh počitniških kapacitet. Skupaj z ZTKO in VVO je skupnost sofinancirala zimovanje za 200 predšolskih otrok letno. Razen obveznega 80-umega programa je skupnost otroškega varstva s pomočjo ZPM in VVO organizirala ure pravljic za otroke, ki so mlajši od 5 let, v odročnejših KS tudi za vse otroke ure pravljic in cicibanove urice. Skupnost otroškega varstva vsako leto sofinancira novoletne in druge prireditve za vse predšolske otroke v KS. il. SVOBODNA MENJAVA DELA — FINANCIRANJE VVO Vzgojnovarstvene organizacije pridobivajo prihodek s svobodno menjavo dela po enotno dogovorjenem standardu v Ljubljani. Vzgojno izobraževalni in varstveni program opravljajo VVO na osnovi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela in pogodbe o pridobivanju prihodka. Predmet svobodne menjave dela je vzgoja in varstvo predšolskih otrok. V sporazumu o svobodni menjavi dela je določen način, obseg in merila.za oblikovanje in vrednotenje storitev vzgoje i varstva predšolskih otrok. Svobodna menjava dela se izvaja na podlagi letnega delovnega načrta, ki ga ponudijo izvajalci in normativov (število otrok v oddelku, kadrovski normativ, normativ vrednosti prehrane), ki jih sprejemajo uporabniki in izvajalci v skupščini skupnosti otroškega varstva. Vzgojnovarstvena storitev se ovrednoti z izračunom cene. Cena se oblikuje na osnovi enotnih izhodišč v Ljubljani in v skladu z dovoljeno stopnjo rasti cen v tekočem letu. Glavni kalkulativni elementi cene so: materialni stroški (hrana, sredstva za igro, vzdrževalni stroški), amortizacija (premičnin in nepremičnin), obveznosti iz dohodka (osebni dohodki s prispevki, skupna poraba). Kljub enotnim izhodiščem se cena po posameznih VVO razlikuje. Na različnost cene vplivajo posebni pogoji gospodarjenja in dela v posamezni VVO in nekateri stroški, ki se ne dajo poenotiti kot so: amortizacija premičnin in nepremičnin, način ogrevanja in drugo. Ker so cene v posamezni VVO različne so do leta 1982 tudi za starše veljale različne cene. V letu 1982 je skupnost otroškega varstva sprejela sklep, da se cena za vse starše otrok vključenih v VVO v Ljubljani poenoti. Oblikovana je povprečna cena in je za starše enaka v vseh VVO v Ljubljani. Sredstva za opravljeno vrednost dela (ceno) združujejo starši -neposredni uporabniki in skupnost otroškega varstva v dogovorjenem razmerju. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je bilo dogovorjeno, da bo razmerje starši—skupnost otroškega varstva 5(1% — 50%, vendar se je to razmerje v letu 1981 spremenilo v korist staršev. Ker je Skupnost za cene dala soglasje k cenam za starše šele s 1.9.1981 je skupnost otroškega varstva revalorizirala svoj program in vzgojnovarstvenim organizacijam nadomestila izpadla sredstva k ceni storitve namesto staršev, od meseca marci do konca avgusta 1981. Udeležba skupnosti otroškega varstva se je tako povečala na ¥>()%•, udeležba staršev pa padla na 40%. V letu 1982 je bilo enotno oblikovano povprečno ceno za starše mogoče povečati v povprečju le za 15% in sicer z veljavnostjo od 1.9.1982 dalje. Dejanske kalkulativne cene pa so bile zvišane za 17% in so za delež skupnosti otroškega varstva začele veljati s 1.4.1982. Med letom 1982 je skupnost otroškega varstva izvedla revalorizacijo osebnih dohodkov zaposlenih v VVO za 9,55. Od 1.7.1982 pa je zaradi izredno visoke rasti stroškov hrane, regresirala k vsakemu obroku hrane za otroke še 7,52 din. Tako je v letu 1982 delež skupnosti otroškega varstva v ceni storitve 59% , delež, staršev pa 41 %. Z ozirom na težko ekonomsko situacijo in restriktivno politiko pri določanju sredstev za skupno porabo soobčinske skupnosti otroškega varstva v Ljubljani v predlogu sprememb in dopolnitev temeljev plana za obdobje 1981-1985 sprejele usmeritev, da se postopoma, do konca tega srednjeročnega obdobja ponovno doseže globalno razmerje 50 —50, kot je to bilo določeno v sporazumu o temeljih plana. Nii decemherskih sejah skupščin občinskih skupnosti otroškega varstva v Ljubljani je sprejet predlog, da se enotna povprečna cena za starše od 1. 1. 1983 zviša za 12%. V primerjavi z veljavno ceno za starše v letu 1982 se cena poveča za: — I. starostna skupina za 593,00 din mesečno in je 5.53h din — II. starostna skupina za 448,00 din mesečno in je 4.184 din — za otroke vključene v varstveno družino za 570,00 din in je 5.327 din. Delež, posameznih staršev se v navedeni ceni določi tako, da znaša najmanj 20%. in največ 70% glede na dejanske dohodke oziroma socialni položaj družine. Razvrstitev za udeležbo staršev v ceni storitev se določi na osnovi lestvice za diferencirano udeležbo. Tabela 1: Lestvica udeležbe za leto 1983 Lestvica za leto 1983 Dohod. skup. mesečni dohodek na člana družin.skup. v letu 1982 % ude- I.star.sk. od enotne cene 5.536 din II.star.sk. od enotne cene 4.184 din druž.var. od enotne c 5.327 din 1. do 4.200 20 1.107 837 1.065' 2. 4.201-5340 30 1.661 1.255 1.598 3. 5.341-6.180 38 2.104 1.589 z.024 4. 6.181-6.744 44 2.436 1.831 2.344 5. 6.745-7.584 50 2.768 2.092 2.663 6. 7.585-8.700 56 3.100 2.343 2.983 7. 8.701-10.116 65 3.598 2.720 3.462 8. nad 10.117 70 3.875 2.929 3.729 Po sklepu skupščine se lestvica uveljavi s I. marcem 1983. Za obdobje januar in februar 1983 se uporabljajo za razvrstitev v ustrezno dohodkovno skupino enake osnove kakor so veljale v mesecu decembru 1982. leta. ; Z. uveljavitvijo 12% povečanja cene za styrše od L 1.1983 hi starši združili 41 % od dejanske (ekonomske) cene, skupnost otroškega varstva pa 59%. Na osnovi sprejetega sklepa o začasnem financiranju bo skupnost otroškega varstva do sprejema finančnega načrta nakazovala VVO mesečno akontacijo v višini prispevka v mesecu decembru 1982. Po sprejemu finančnega načrta ho v skladu s samoupravnim splošnim aktom izvršen poračun z VVO. III. PROBLEMATIKA ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV ZA SKUPNO PORABO IN POLOŽAJ OTROŠKEGA VARSTVA V letu 1982 smo v Ljubljani planirali (po revalorizacijah v juliju in oktobru) rast dohodka za 25% in osebnih dohodkov za 23% v primerjavi z letom 1981. Na podlagi tega je bilo planirano tt|di združevanje sredstev za skupno porabo, ki naj bi zaostajala za rastjo dohodka za 25%. Po izračunih bi morali v letu 1982 za planirane programe SIS združiti 9,957.742 tisoč din ali 23%' več kot v letu 1981. V to vsoto so vključena tudi sredstva za dokončanje objektov iz samoprispevka 11. Vendar se je že po osmih mesecih izkazalo, da dotok sredstev na račune SIS družbenih dejavnosti ni tako velik kot bi po značilni dinamiki pritoka moral biti. Ta razlika se je stopnjevala iz meseca v mesec in po podatkih za obdobje 1.1. —30.11.1982 je stanje sledeče: po značilni dinamiki pritoka bi morali v tem obdobju zbrati 89,5% planiranih sredstev ali 8,912.179 tisoč din, — dejansko je bilo zbranih 8,749.455 tisoč din oziroma 162.724 tisoč din manj, kar je l,6%> od skupnega letnega dotoka. Za skupnost otroškega varstva je bilo stanje 30.11.1982 sledeče: — za republiško skupnost otroškega varstva je bilo zbranih 86,5% od predvidenih sredstev za celo leto (7% manj od predvidenega) — za občinski program je bilo zbranih 85,1 % (4,4% mam), /a denarne pomoči je bilo zbranih 91,5% (2% več od predvidenega). ) — skupaj je bilo zbrano za otroško varstvo 1,596.694 tisoč din, kar je 86,4% od planiranih sredstev za celo leto, — po značilni dinamiki pritoka sredstev je ob koncu novembra na računih skupnosti otroškega varstva primanjkovalo 57.257 tisoč din ali 3,1% od predvidenih celoletnih sredstev. Postavlja se vprašanje ali bo v decembru priliv sredstev tako velik, da ho pokril primanjkljaj iz preteklih mesecev. Ce ne bo, to pomeni, da tudi planirani programi in sredstva za leto 1983 niso postavljena na točnih osnovah in da bo treba vse parametre ponovno računati in zmanjševati planirana sredstva za leto 1983. Ta so namreč planirana na predpostavki, da je plan pritoka sredstev v letu 1982 V celoti izpolnjen. Tudi, če ho predviden priliv sredstev v letu 1982 dosežen stoodstotno in ne bo treba zmanjševati planiranih sredstev za leto 1983, ostaja vprašanje, kako ho možno s tako majhnimi sredstvi . opravili predvidene programe. Za Ljubljano se namreč predvideva rast skupne porabe za 12,6% v primerjavi z letom 1982. V tem okviru pa se povečujejo sredstva za otroško varstvo le za 7,4%: a) Zagotovljeni rtrogram — osebni dohodki Indeks rasti a) Zagotovljeni program: uvizu - osebni dohodki n . - materialni stroški - socialni prejemki - amortizacija Iti. 1 122,6 116,0 II 1.3 104.5 — druge naloge 97,2 — investicijsko vzdrževanje in anuitete 60,7 — SRS — solidarnost 82,2 b) Funkcionalna dejavnost novih investicij • 59,5 — osebni dohodki 60,7 — materialni stroški 56*0 — amortizacija 59,9 c) Investicije Skupaj otroško varstvo 107,4 Čeprav je to še vedno le predlog, ki ga bo znotraj skupne porabe v Ljubljani še potrebno usklajevati, pa ostaja dejstvo, da bo s tako minimalnimi sredstvi težko delati, še posebno v organizacijah, ki izvajajo program otroškega varstva. IV. INVESTICIJE Z uvedbo I. in II. samoprispevka in z združevanjem sredstev OZD, KS in skupnosti otroškega varstva so bile v občini razširjene zmogljivosti za organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok od 2.314 mest v letu 1975 na 3995 mest na dan 30.9.1982. Iz I. samoprispevka so bili pridobljeni objekti: VVO Vevče in VVE Zadvor-Molnik v letu 1973, VVO Nove Jarše v letu 1975, VVO Oton Župančič in VVE Selo-Moste v letu 1977. Iz II. samoprispevka so bili pridobljeni v letu 1979 VVE Novo Polje, VVE Sneberje in VVE Otona Župančiča — Štepanjsko naselje, v letu 1980 VVE Mojca Nove Jarše, v letu 1981 VVE Zalog in VVE Vevče—Zg. Kašelj ter v letu 1982 VVE Dolsko. Gradnja VVE Hrušica, zadnjega objekta iz II. samoprispevka v občini, se bo pričela v začetku leta 1983. S programom III. samoprispevka bodo zmogljivosti za organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok v prihodnjih letih razširjene z objekti VVE Nove Jarše, VVE Oton Župančič—Kodeljevo ter VVE Oton Župančič — Štepanjsko naselje. Velike potrebe po organiziranju vzgoje in varstva predšolskih otrok so v soseski Fužine, kjer bo z dograditvijo soseske živelo 15000 prebivalcev, vendar pa se v njen ne gradijo objekti iz III. samoprispevka. Do sedaj je zgrajena ena enota za 228 otrok iz sredstev MSOV, dve enoti pa sta v preurejenih stanovanjih. Za pokrivanje ostalih potreb pa bo potrebno zgraditi še dve samostojni enoti, za katere je edina možnost zagotovitve sredstev z obremenitvijo m2 stanovanjskih in poslovnih površin, združevanjem sredstev z investitorji in proračunskimi sredstvi. Občinska skupnost otroškega varstva je financirala še podobno preureditev prostorov za enoto VVE Otona Župančiča — Bilečanska, v teku pa je pridobitev enote v stanovanjskem bloku v Novih Jaršah. Poleg tega pa bo v Fužinah preurejenih še 7 stanovanjskih enot za 150 otrok. Tabela 2: Pregled zmogljivosti od leta 1976 do 1982 (brez varstvenih družin) leto število oddelkov zmogljivost po normativu zasedenost število odklonjenih otrok 1976/77 104 2100 2332 2175 1977/78 112 2240 2447 2080 1978/79 119 2434 2549 2097 1979/80 137 2583 3171 2310 1980/81 148 2711 3284 2203 1981/82 157 2936 3599 1970 1982/83 178 3229 3998 1731 Iz tabele je razvidno, da smo v letih 1976—1982 pridobili 2.129 novih mest, vendar zaradi izjemno hitre rasti prebivalstva v naši občini ne dosežemo več kot 50% vključitve predšolskih otrok. B. Delo in problematika vzgojnovarstve-nih organizacij Namen tega dela poročila je prikazati učinkovitost dela vzgo jnovar-stvenih organizacij v naši občini v šolskem letu 1981-82 ter začetku šolskega leta 1982/83, probleme, s katerimi se vzgojnovarstvene organizacije srečujejo in kako jih rešujejo. Problematika je prikazana na podlagi Poročila o delu in problematiki vzgojnovarstvenih organizacij v Ljubljani v šolskem letu 1981782, ki ga je pripravil Zavod SRS za šolstvo — organizacijska enota Ljubljana, na podlagi statističnih poročil Zavoda SRS za statistiko (PŠ V — po stanju 31.3.1982) ter na podlagi organizacijskih poročil vzgojnovarstvenih organizacij v letu 1982^83 (po stanju 30.9.1982). I. ORGANIZIRANOST DNEVNE VZGOJE IN VARSTVA 1. Organiziranost v Ljubljani V ljubljanskih občinah so vzgojnovarstvene organizacije v šol. I. 1981/82 vključevale 16.650 predšolskih otrok ali 23,17% vseh otrok (Tabela 3), ki so bili zajeti v celodnevne programe vzgojnovarstvenih organizacij v SR Sloveniji. Število otrok do tretjega leta starosti je bilo v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji veliko, saj je bilo v ljubljanskih občinah vključenih 4.455 otrok do tretjega leta, kar je 40,5%. vseh vključenih otrok te starosti v SR Sloveniji. Nerešene probleme varstva najmlajših otrok so VVO reševale tudi z vključevanjem teh otrok v varstvene družine, ki so organizirane v okviru občinskih skupnosti otroškega varstva. S primerjavo podatkov v preteklih letih ugotovimo, da se je v SRS spremenila struktura vključenih otrok tako, da je vključenih več mlajših otrok. V naši občini se to spreminja zelo počasi tako da je v zadnjih letih vsako leto vključenih le približno 1% več otrok do treh let. Tabela 3: Vključenost otrok v ljubljanskih občinah v oddelkih VVO v letih 1981/82 in 1982/83 z odstotkom vključitve v dnevno vzgojo in varstvo (brez družinskega varstva) Občina predš. štev. vključ. % vključitve štev. predš. otrok štev. vključ. otrok % vključitve Lj. Bežigrad 6524 2906 44,5 6645 3196 48,1 Lj.C enter 2981 2783 93,4 2954 2783 94,2 Lj.Moste-Polje 7431 3599 48,2 7591 3998 52,6 Lj.Šiška 8507 4397 51,5 8604 4539 52,8 Lj.Vič-Rudni k 7684 2983 38,8 7845 3477 44,3 Skupaj Ljubljana 33127 16650 50,2 33639 17993 53,5 2. Organiziranost v občini Ljubljana Moste__Polje V občini je šest vzgojnovarstvenih organizacij, ki so v šolskem letu 1981/82 v 23 enotah oziroma 159 oddelkih in 13 varstvenih družinah vključevale 3672 otrok. V avgustu in septembru so pri VVO Angele Ocepek odprli enoto Fužine za 228 otrok, preuredili za potrebe varstva dve stanovanjski enoti v Fužinah za 32 otrok in nadomestili dva oddelka podaljšanega bivanja z oddelki za predšolske otroke Tako je bi!o v septembru 1982 vključenih 4062 otrok kar je 53,6% vseh otrok v občim (7591). Med vključenimi otroci v letu 1981/82 ie bilo 74% otrok v starosti nad tremi leti in 26%. otrok do treh let Pri nevkliuče-nih prosilcih je stanje ravno obratno: v letu 1981/82 ie bilo odklon ie-mh 1970 otrok, od tega 71 % v starosti do tretjega leta in 29% od tretjega leta do vstopa v šolo (Tabela 4). V letu 1982/83 je med prosilci ostalo brez varstva 59% otrok do tretjega leta in 17,4% otrok od tretjega leta do vstopa v šolo kar kaže na dvoje: ’ - da smo 7 novimi kapacitetami ustregli večjemu številu prosilcev in - da je zanimanje za vključevanje v organizirano varstvo nekoliko upadlo. pBEEpEESE (39%). Največ otrok so v tem letu odklonili v VVO Oton Župančič v Štepanjskem naselju (kar 46,4%) prosilcev. V tej VVO rešu eio potrebe po varstvu najmlajših tudi z družinskim varstvom vendar im to prinaša dodatne težave posebno v primerih, ko katera od družinskih varuhinj /boli Najmanjšo prekoračitev (samo 1%) so imeli v VVO Zalog, medtem ko v tej VVO odklonjenih otrok ni bilo ne v letu 1981/82 ne v letu 1982/83 (Tabela 5). Podatki zadnjih treh let kažejo, da se zmogljivosti vzgojnovarstvenih organizacij v naši občini večajo in tako vključujejo več otrok v or gamzirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Procent otrok ki niso dobili varstva je iz leta v leto manjši (leto 198(k8| _ At\<% i.," 1981/82 - 36%, leto 1982/83 - 30%). le,° Zmogljivosti v letu 1982/83 so v občinskem merilu prekoračene za T° kC8a VurS‘Va)’ karJe manj kot v letu Angele Ocepek - 24%). V obeh navedenih letd/jemoralahaiveS otrok odkloniti VVO Oton Zupančič (47% oz. 39%) sledi ji VVO Ange e Ocepek (39% oz. 36%), in VVO Jarše (32% oz 34 5%? To kaze na dejstvo, da so v večjih soseskah, posebno tam kjer se še ES '"S Sh J”"*« 1» ««v„ rieSS otrok precejšnje, zato bo treba intenzivno pristopiti k reševanju ten i problema m poiskati vse možnosti za njegovo reši ev J S V občini deluje pri VVO Angele Ocepek ,udM oddelek za otroke k, » mo,en, v ,ele,„em in dnie.nem razvejo, ki vkUniuj"«Trak! 'Zmogljivosti Vključenost Odklonjeni št. št. vključ.v odd. VVO % pre- . Družinsko var. % oditi. VVO enot odd. 0-3 3-7 skupaj 0-3 3-7 skupaj korač. družin. otrok .0 - 3 3-7 skupaj otrolj A.Ocepek 3 27 120 293 413 145 440 585 42 - 264 105 369 39' Jarše 5 37 176 460 636 217 613 830 30 - - 312 77 389 30 O. Zupančič 5 40 184 532 716 183 699 882 23 10 58 495 319 814 46 Vevče 5 30 136 430 566 156 575 731 29 - - 246 64 310 28 Zajčja dobrava 3 11 48 148 196 53 196 249 27 2 10 79 9 88 25 Zalog 2 14 127 192 319 122 200 322 1: 1 5 - - - ~ SKUPAJ 23 159 791 2 055 2846 876 2723 3599 26 13 73 1396 574 1970 35 Tabela 5 : Zmogljivosti in vključenost predšolskih otrok v šol.l. 1982/83 (stanje 30.9.1982) Zmogljivosti Vključenost Odklonjeni št. št. vključ. v odd. . VVO % pre- - Družinsko var. % odkl VVO enot odd. 0-3 3-7 skupai 0-3 3-7 skupaj korač . družin. otrok 0-3 3-7 skupaj otrok A.Ocepek 5 44 240 520 760 312 621 941 24 - - 317 205 522 36 Jarše 5 37 161 468 629 213 633 846 34 - - 364 83 447 34,5 0. Župančič 5 40 152 572 724 253 670 923 27 9 53 387 208 589 37,6 Vevče 5 30 136 430 566 175 510 685 21 - - 70 35 105 13,3 Zajčja dobrava 3 11 48 , 148 196 54 195 249 27 2 11 48 20 68 20,7 Zalog 2 16 42 312 ~354 57 302 354 - - - - - SKUPAJ 25 178 779 2450 3229 1059 2939 3998 24 11 64 1180 551 1731 30 Z Zakonom o družbenem varstvu otrok (Ur.l.SRS.št. 35/79) vršijo pripravo otrok na osnovno šolo v vzgojnovarstvenih organizacijah. V ta namen je organizirana celoletna in skrajšana priprava. Prvo organizirajo v sklopu dnevnega varstva vključenih otrok, drugo — imenovano 120-urni program — pa za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo in se vrši v popoldanskem času. V šol. I. 1981/82 se je v naši občini pripravljalo na osnovno šolo 1281 otrok v 51 oddelkih, in sicer 984 otrok v okviru dnevnega varstva (27% vseh vključenih otrok in je za 6% več kot je povprečje v Sloveniji), in 297 izven dnevnega varstva. II. KADROVSKA PROBLEMATIKA Z odpiranjem novih objektov se je z večanjem števila otrok večalo tudi število vzgojnovarstvenih delavcev. Kadrovska problematika se je spremenila. V šol. I. 1981/82 je bilo v občini Moste—Polje še 5% vzgojiteljic z neustrezno izobrazbo, v šol. I. 1982-83 pa 4,7 %. Največ težav pri uresničevanju vzgojnoizobraževalnih programov so povzročale pogoste odsotnosti pedagoških delavcev zaradi bolezni, porodniških odsotnosti ter bolezni svojih otrok. V večini VVO je bilo 12% in več povprečno dnevno odsotnih vzgojnovarstvenih delavk (Tabela 6). Nadomeščanje odsotnih delavk je povzročalo preobremenitve, varuhinje so nadomeščale strokovne delavke, kvaliteta vzgojnega dela v oddelkih, ker so bile vzgojiteljice dalj časa odsotne, je upadla. V VVO je sodelovalo v vzgojnovarstvenem procesu in tudi samostojno opravljalo vzgojnovarstvene naloge 150 varuhinj. 83% varuhinj nima ustrezne izobrazbe, mednje pa so vštete tudi delavke s končano srednjo šolo drugačne smeri ali nedokončano srednjo šolo, pa so zaposlene za določen čas. Iz leta v leto ugotavljamo, da je kadrovska struktura varuhinj šibka, zato jih je potrebno vključiti v šolanje ob delu ali pa jih nadomestiti z vzgojitelji. Morda je težava tudi v tem, ker je zaenkrat sistem izobraževanja tak, da je mogoče doseči izobrazbo varuha samo z. izobraževanjem ob delu. Vzgojnovarstveni delavci se izpopolnjujejo skladno z delovnimi načrti VVO tako, da se udeležujejo predavanj s področja razvojne psihologije in predšolske pedagogike ter hospitacij, na katerih izmenjujejo strokovne izkušnje. V okviru letnih delovnih načrtov pa je bila v preteklem letu bistvena sestavina priprave vzgojiteljic samoizobra-ževanje. Rri vseh oblikah izpopolnjevanja je aktivno sodeloval Zavod SRS za šolstvo. Tabela h: Odsotnost v dnevih po posameznih VVO v letu 1981/82 2374 dni kar je 7,61 delavk oziroma 13,6 % vseh delavk 2739 dni kar je 8,78 delavk oziroma 11,26 % vseh delavk 4823 dni kar je 15,5 delavk oziroma 19,34 % vseh delavk 2437 dni kar je 7,79 delavk oziroma 12,56 % vseh delavk 789 dni kar je 2,53 delavk oziroma 11,50 % vseh delavk VVO A. Ocepek VVO Jarše VVO O. Župančič VVO Vevče VVO Zajčja d. III. SPREJEM OTROK V VVO VVO so v šol.l. 1981/82 sprejemale novince skladno s sklepi komisij za sprejem otrok v VVO, razen pri sprejemanju otrok v VVE Fužine saj je bila komisija sestavljena na pobudo SZDL v KS in ne na podlagi Zakona o družbenem varstvu otrok in statuta VVO A. Ocepek. V občini Moste—Polje je bilo v I. 1981/82 sprejetih 749 novincev ali 20,5% vseh vključenih otrok. 331 je bilo sprejetih v začetku šolskega leta, 412 v juliju in avgustu in le 12 med šolskim letom. Ravno čas sprejemanja otrok v vzgojnovarstveni proces je v občini Moste-Polje (delno tudi v Centru) posebnost, saj zaradi sprejemanja otrok v juliju in avgustu ni nezasedenih mest, pa tudi ne izpada dohodka v tem času. Po mnenju Zavoda SRS za šolstvo pa s pedagoškega vidika vključevanje otrok v VVO v poletnih mesecih negativno vpliva na vraščanje teh otrok v otroški kolektiv, kar se lahko kasneje odraža tudi v njihovem razvoju (večja obolevnost, odklanjanje vrstnikov in vzgojnovarstvenih delavcev, odklanjanje in slabo sodelovanje pri igri in drugih vzgojnih aktivnostih, strah pred spremembami v okolju in drugo). Med šolskim letom so VVO sprejemale manjše število novincev na prosta mesta otrok, ki so se izpisali. V teh primerih so bili pogoji za sprejem otrok primerni, vzgojiteljice pa so individualno pomagale posameznikom pri vraščanju v otroški kolektiv. IV. DRUŽINSKO VARSTVO Na območju petih ljubljanskih občin deluje kot posebna oblika družbene srkbi za otroke do tretjega leta starosti družinsko varstvo, ki je organizirano v okviru občinske skupnosti otroškega varstva, strokovno pa vodijo to dejavnost vzgojnovarstvene organizacije. Tabela 7: Družinsko varstvo v šol.l. 1981/82 in 1982/83 OBČINA družin 81/82 82/83 otrok 81/82 82/83 Bežigrad 4 4 20 22 C enter 4 4 26 27 Moste-Polje V ovl 13 11 73 64 Šiška '■ vr/ 22 19 141 103 Vič-Rudnik 21 18 110 101 SKUPAJ 64 56 370 317 Varstvo v varstvenih družinah sc je pokazalo kot uspela oblika družbene skrbi za najmlajše otroke, posebej še za tiste, ki se težje in počasneje vraščajo v večjo skupino otrok ali pogosto obolevajo. Pogoji za individualno delo so bili v družinskem varstvu boljši, ker je sočasno prisotnih manjše število otrok. Družinske varuhinje so bile vključene v različne oblike strokovnega izpopolnjevanja v vzgojnovarstvenih organizacijah: v strokovne aktive varuhinj, vabili so jih k posameznim psihološko pedagoškim predavanjem. Individualni nadzor nad delom so opravljali ravnatelji ali pedagoški vodje ali višje medicinske sestre. Pri organizaciji družinskega varstva je prišlo do težav, ko je varuhinja zbolela in je morala v tem primeru poskrbeti za nadomestilo vzgojnovarstvena organizacija. Običajno je sprejela skupino otrok druga varuhinja ali pa so otroke vključili v redne oddelke vzgojnovar-stvene organizacije. Niti ena niti druga rešitev za otroke ni bila primerna, saj so imele adaptacijske težave. Za drugo varuhinjo ali vzgojiteljico pa se je nepredvideno povečalo število otrok v skupini. Pri organiziranju družinskega varstva se pojavljajo težave tudi zaradi ostrih kriterijev, ki jih mora izpolnjevati varuhinja. Vsi njeni ožji družinski člani morajo izpolnjevati splošne zdravstvene pogoje, varuhinja pa še posebne zdravstvene pogoje. Razen tega, da je moralno in politično neoporečna, mora biti o njej znano, da ima pravilen odnos do otrok in sposobnost za vzgojno delo in varstvo otrok, o čemer da mnenje skrbstveni oigan oziroma pristojni organ KS. Varuhinja mora v svojem stanovanju zagotoviti primeren prostor za varovanje otrok in ustrezne (higiensko neoporečne) sanitarije. Varuhinja združuje delo (ima vse pravice iz dela) v najbližji VVO, vendar za določen čas. Delovno razmerje varuhinje preneha, ko se ugotovi, da so se bistveno spremenile okoliščine, ki so opravičevale sklenitev delovnega razmerja. Ob takšnih pogojih je težko najti primerno varuhinjo in je zato potrebno veliko angažiranosti, saj opažamo, da se število varstvenih družin celo manjša. V. DELO STROKOVNIH ORGANOV Strokovna in druga vprašanja v zvezi z uresničevanjem vzgojnih programov in družbenih smotrov so pedagoški delavci reševali na vzgojiteljskih zborih in strokovnih aktivih, ki so delovali v vsaki vzgojnovarstveni organizaciji. Vzgojiteljske zbore sklicujejo od dva do petkrat letno. V vzgojnovarstvenih organizacijah, kjer je večje število vzgojnovarstvenih enot, pa zaradi lažje organizacije in večje učinkovitosti sklicujejo vzgojiteljske zbore tudi v okviru enote. Zaradi enotnega vzgojnega dela v istih starostnih skupinah otrok so vzgojiteljice, ki so delale v teh oddelkih, skupno načrtovale vzgojno delo za posamezna načrtovalna obdobja. Delavci vzgojnovarstvenih organizacij so se izobraževali ob delu, varuhinje v šoli za varuhinje pri Vzgojiteljski šoli v Ljubljani, kjer je večina varuhinj, ki so redno obiskovale šolo, uspešno zaključila šolanje. Vzgojiteljice pa so se izobraževale ob delu na različnih višjih in visokih šolah zunaj svoje stroke, saj za lastno stroko v SR Sloveniji še nimajo možnosti za študij na višji in visoki stopnji. Tako izgublja področje predšolske vzgoje tudi najbolj sposobne delavce, ki se odločajo za študij in delo v drugih poklicih, kjer so možnosti izobraževanja na višji in visoki stopnji. Le redke med njimi po opravljeni višji ali visoki šoli ostanejo na področju predšolske vzgoje in ga s svojim širšim znanjem obogatijo (socialni delavci, pedagogi, ortopedagogi in drugi). Strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje vzgojnovarstvenih delavcev prispeva h kvaliteti vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok kot trajna, dolgoročna naložba v razvoj naše družbene skupnosti. VL OBLIKE VZGOJNEGA DELA ZUNAJ DNEVNE VZGOJE IN VARSTVA 1. Vzgojno delo zunaj dnevne vzgoje In varstva v okviru VVO Vzgojnovarstvene organizacije že vrsto let delujejo kot centri za predšolsko vzgojo v svojih okoljih. Poleg dnevne vzgojnovarstvene dejavnosti organizirajo različne oblike družbene vzgoje za vse otroke od tretjega do petega leta starosti, ki niso vključeni v dnevno vzgojo in varstvo. Tabela 8: Primerjalna preglednica vključevanja otrok v dejavnosti zunaj dnevne vzgoje in varstva po ljubljanskih občinah v šol.l. 1981/82 Občina 80-uinl program cicibanove u. prazniki, priredit. letova- nja zlmo- vanja dnevi odprtih vrat Bežigrad 128 26 196 - - - Center 11 - •v lil , - - - Moa te-Polje 153 29 721 , / 90 51 22 Šiška 193 110 187 9 8 - Vlč-Rudnlk 199 20 901 - - - SKUPAJ I 684 185 2083 99 $8 22 Preglednica prikazuje dokaj pester izbor možnosti za aktivnosti predšolskih otrok v krajevni skupnosti. Odziv k tem dejavnostim je v različnih okoliših zelo različen. Največji je v tistih okoliših, kjer je še Vedno večje število otrok, ki niso bili sprejeti v VVO v dnevno vzgojo in varstvo, ter tistih, ki so bolj oddaljeni od središča občine (Vevče, Medvode). Pri organizaciji vzgojnih dejavnosti zunaj dnevne vzgoje in varstva ostajajo še vedno nekatera vprašanja nerešena: — vzgojiteljice, ki uresničujejo vzgojne programe za otroke iz krajevne skupnosti poleg redne delovne obveznosti, so dodatno obremenjene, kar tudi lahko vpliva na večjo obolevnost teh delavk, — vrednotenje dela vzgojiteljic, ki podaljšujejo redni delovni čas za uresničevanje programov za otroke iz krajevne skupnosti, — 8()-urni program vključuje vsa vzgojna področja, tudi aktivnosti zunaj VVO, kar zahteva spremstvo dveh oseb, za kar pa VVO nima sredstev. Zato vzgojiteljice programa ali ne izvajajo v celoti, ali pa kršijo določilo pravilnika, ki govori o spremstvu otrok zunaj območja VVO. 2. Vzgojno delo v okviru drugih dejavnikov Dodatne programe za predšolske otroke so v sodelovanju z VVO izvajali tudi: — Zveza prijateljev mladine občine Moste—Polje z društvi pri krajevnih skupnostih. Pri organiziranju cicibanovih uric so bile najbolj aktivna DPM Moste, Štepanjsko naselje, Fužine in Hrušica. Razne druge dejavnosti posebno preko kulturno umetniških društev, z lutkovnimi predstavami, pa so organizirali 'v KS Zelena jama in Kodeljevo. Zveza prijateljev mladine je aktivna pri organiziranju počitniškega varstva otrok, organiziranju prireditev Dedka Mraza, posebno pa pri organiziranju letovanja otrok v Zambratiji. Program DPM po krajevnih skupnostih je zelo pester, vendar ga zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo v celoti izvajati. — Pri krajevnih skupnostih so ustanovljene komisije za vzgojo in izobraževanje ter varstvo predšolskih otrok, ki med drugim skrbijo za obnovo otroških igrišč in predlagajo nova igrišča. V prejšnjih letih so bile aktivne le nekatere komisije, v 1982 pa so na pobudo skupnosti otroškega varstva občine Moste—Polje skoraj vse krajevne skupnosti in vzgojnovarstvene organizacije obnovile igrišča z igrali in jih dodatno ozelenile. — Svoj prispevek k telesnokulturnemu razvoju predšolskih otrok daje tuditelesnokulturnaskupnost, ki je za otroke od četrtega do sedmega leta, vključene v dnevno varstvo v VVO organizirala: športno značko, ki jo je osvojilo 472 otrok, drsanje, kros, ki se ga je zaradi slabega vremena udeležilo le 242 otrok, plavalne tečaje (457 otrok), zi-movanje v Gozdu Martuljku (187 otrok) ter zimsko vadbo v trim telovadnicah. Skupno se vseh aktivnosti že od leta 1980 vključuje 1460 otrok. Za izvajanje omenjenih programov se vzgojitelji usposabljajo na ustreznih seminarjih, ki se jih udeležuje letno poprečno 80 vzgojiteljev. Vil. SODELOVANJE Z DRUGIMI DEJAVNIKI 1. Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in organizacijami združenega dela VVO kot glavni nosilci družbeno organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok vsako leto uspešneje sodelujejo tudi s krajevnimi skupnostmi, v katerih živijo, delovnimi organizacijami združenega dela v svojem okolišu, kakor tudi s strokovnimi službami zdravstva in osnovnega šolstva. 2. Sodelovanje s starši Zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok namenja posebno vlogo staršem v organiziranem življenju in delu vzgojnovarstvene organizacije, saj so oni najbolj neposredno zainteresirani za življenje in delo organizacije. Ustaljene oblike sodelovanja s starši so naslednje: sveti staršev, roditeljski sestanki in govorilne ure. Sveti staršev so ponekod že zaživeli, vendar v večini primerov starši še ne izrabljajo vseh možnosti, ki jim jih omogoča samoupravna organiziranost v vzgojnovarstveni organizaciji. Roditeljski sestanki so relativno dobro obiskani. Vsebine roditeljskih sestankov so dokaj pestre, vključujejo strokovna predavanja o razvojnih posebnostih predšolskih otrok itd. Kot najbolj uspela oblika sodelovanja pa so se pokazale hospitacije za starše. Starši so prisostvovali izvajanju vzgojnega programa v oddelku ter se tako na neposreden način seznanili s smotri, metodami in oblikami ter vsebino družbene vzgoje. Da bi dosegli dobro sodelovanje s starši, morajo vzgojnovarstvene organizacije vložiti mnogo truda in voljei Na dobro pripravljene in zanimive oblike sč starši bolj številno odzivajo in je medsebojno sodelovanje tudi učinkovitejše. C. Rezultati finančnega poslovanja vzgoj-novarstvenih organizacij v občini Ljubljana Moste-Polje v letih 1979,1980 in 1981 ter v obdobju 1.1. — 30.9.1982 I. POSLOVANJE V LETIH 1979, 1980 IN 1981 Prikaz poslovanja V VO v občini Moste—Polje v letih 1979,1980in 1981 je narejen na podlagi »podatkov o poslovnem uspehu organizacij združenega dela družbenih dejavnosti na območju ljubljanskih občin«, ki jih vsako leto pripravi Služba družbenega knjigovodstva na podlagi podatkov iz zaključnih računov organizacij. L Pridobivanje celotnega prihodka Iz tabele 9 vidimo, da se je celotni prihodek v treh letih skoraj podvojil. Seveda gre tu za dva dejavnika, ki pogojujeta tako visoko povečanje: inflacija in razširitev obsega dejavnosti. V teh treh letih je bilo odprto" veliko novih objektov,s tem pa se poveča število vključenih otrok, delavcev in seveda še tudi večji priliv sredstev. Najbolj se je celotni prihodek povečal v VVO Zajčja dobrava, ki je z dvema novima objektoma bistveno presegla dotedanje zmogljivosti. Tabela 9: PRIDOBIVANJE CELOTNEGA PRIHODKA ■Iz strukture pridobivanja celotnega prihodka je razvidno, da organizacije približno polovico celotnega prihodka pridobijo s svobodno menjavo dela (v glavnem posredno preko SIS). V letu 1981 se je ta odstotek povzpel na 56, v letu 1982 pa bo še višji, ker starši prispevajo sorazmerno vedno manj sredstev za varstvo otrok v VVO. Najmanjši delež celotnega prihodka iz svobodne menjave dobiva VVO Angelce Ocepek, pri VVO Otona Župančiča pa gre pri ostalih prihodkih (prihodki od prodaje) za drugačno knjiženje nekaterih prihodkov. 2. Porabljena sredstva, dohodek Materialni stroški in amortizacija predstavlja 37 do 39% celotnega prihodka v posameznih letih. Razveseljivo je, da se ta odstotek v globa lu ni bistveno povečal. Drugače pa je med organizacijami. Najnižji odstotek ima VVO Jarše (30, 33, in 34), najvišji pa VVO Angelce Ocepek (41, 45, 44)). Razlogi za take razlike so predvsem v različni organiziranosti (VVO Jarše nima lastne kuhinje, kuhinja v VVO Angelce Ocepek pa dnevno skuha 2500 prehrambenih enot). Primerjava rasti celotnega prihodka (tabela 9) in dohodka (tabela 10) nam pokaže, da je rast dohodka manjša od rasti celotnega prihodka. Večjo rast dohodka ima le VVO Otona Župančiča, medtem ko je rast pri VVO Zajčja dobrava bistveno nižja (predvsem zaradi višje amortizacije). VVO Indeksi povečanja celotnega prihodka Struktura pridobivanja celotnega prihodka 1979 1980 1981 » 80/79 81/80 81/79 Svob. meni Občani Ostalo Svob menj . Občani Ostalo Svob. meni. Občani Ostalo Oton Župančič 149 134 199 48 30 22+ 46 34 2 0* 60 35 5 Angelce Ocepek 129 129 166 44 54 2 40 59 1 45 54 1 Jarše 125 156 195 58 41 1 56 44 - 63 37 Vevče 120 139 167 57 43 - 55 45 - 61 39 Zajčja dobrava 245 150 368 60 40 - 46 54 - 49 51 Zalog 133 179 239 59 40 1 57 41 2 49 34 17 Skupaj 136 142 193 53 42 5 49 46 5 56 41 3 sss£ss==s=ssss==rs=rssssss=s===s=s===s = = = :=::: = = = s:=!= = = = = =: = = = :s = = :s== = = =: = = *sss33S33333sx33S33333333333ss3333333s * Prihodki od prodaje Tabela 10; PORABLJENA SREDSTVA, DOHODEK VVO Struktura delitve celotnega prihodka v % Rast dohodka v letu 197 9-81 1980/79 1981/80 1981/79 1979 mat. str. +amort. 1980 dohodek mat. str. +amot"t. dohodek 1981 mat. str. +amort. dohodek Oton Župančič 40 60 43 57 36 64 140 151 212 Angelce Ocepek 41 59 45 55 44 56 120 130 157 Jarše 30 70 33 67 34 66 120 155 185 Vevče 33 67 32 68 37 63 120 131 157 Zajčja dobrava 35 65 42 58 . 46 54 217 140 304 Zalog 39 61 39 61 44 56 132 166 219 Skupaj: 37 63 39 61 39 61 130 143 185 _ ~ = = = = = s = == = = = = = = = = = == = = = = = = = = = = = = = c = = = ee = s= 3ss = SB3 = e= s = e2 = s2srsss = : ssssrssasssszsss SS233S33CSZ«S3SBBS3SBBS3S3B 3. Čisli dohodek in njegova razporeditev Rast čistega dohodka je bila v letu 1981 bistveno nižja od rasti dohodka (dohodek 143%, čisti dohodek — 129%). Razlogi za to so v novih obveznostih iz dohodka, ki so jih v letu 1981 morale plačevati organizacije družbenih dejavnosti (davek iz dohodka, prispevki za posebne izobraževalne skupnosti....). Večina čistega dohodka je seveda v OZD družbenih dejavnostih namenjena za osebne dohodke (od 81 do 92%). Le manjši del (6 do 16%) je namenjen za skupno porabo, za akumulacijo pa le ostanek sredstev. V okviru akumulacije naj bi bilo tudi 1,5% od dohodka, kot obvezni rezervni sklad, vendar vidimo, da se ta obveznost ne izvaja redno. V letih 1979,1980 in 1981 je le VVO Zajčja dobrava zaključila poslovno leto 1979 z izgubo v višini 339 tisoč din. 4. Kazalci o poslovanju V tabeli 12 prikazujemo nekatere kazalce o poslovanju, ki jih predvideva tudi zakon o združenem delu. Število zaposlenih delavcev se je v treh letih povečalo za 99 ali za 25%. Z ozirom na veliko število novih objektov to povečanje ni tako veliko. Najbolj se je povečalo število delavcev v VVO Zajčja dobrava (za 85%), VVO Zalog (za 70%) in VVO Otona Župančiča (40%). Dohodek na delavca se je povečal od 141 na 209 tisoč din oziroma za 48% v treh letih. Seveda je skoraj edini razlog povečanja inflacija. Dohodki na delavca so bili v letih 1979 in 1980 precej različni med VVO, v letu 1981 pa so zelo izenačeni. Osebni dohodki in skupna poraba na delavca prav tako v zadnjem letu niso bistveno različni. Čisti osebni dohodki na delavca so se v letih 1979 do 1981 najbolj povečali v VVO Vevče, kjer so bili v letu 1981 tudi najvišji. Razlika med najvišjim in najnižjim poprečnim OD je v letu 1981 125 7 din, kar pa ježe skoraj preveč, saj vemo, da kadrovska struktura ni bistveno različna. Tabela 11: ČISTI DOHODEK IN NJEGOVA RAZPOREDITEV VVO Rast čistega Razporeditev čistega dohodka v % dohodka 197 9 1980 1981 1980/79 1981/80 1981/79 OD skupna poraba akumu- lacija OD skupna pbraba akumu lacija - OD skupna poraba akumu- lacija Otona Župančiča 140 136 190 83 16 1 90 9 1 85 14 1 Angelce Ocepek 120 117 141 84 14 2 84 14 2 89 9 2 Jarše 120 141 169 88 11 1 88 11 1 83 15 2 Vevče 119 118 140 81 „ 15* 4 82 15 3 88 10 2 Začja dobrava 216 130 280 105' 10' - 93 7 - 82 1 6 2 Zalog 133 151 200 92 6 2 82 1 6 2 86 13 1 Skupaj: 129 129 166 85 13 2 86 12 2 86 13 1 ================= = = == = = = = = = = = = == = = = = = = = =■ = ==================== ======== = = == = ======= ====== ============== * Izguba v poslovanju Tabela 12: KAZALCI POSLOVANJA ZA LETA 1979 - 1981 VVO Število delavcev-po stanju konec meseca Dohodek na delavca 000 Osebni dohodki in Cisti OD na delavca 197 9 1980 1981 indeks 81/7 9 1979 1980 1981 indeks 81 /7 9 delavca 1979 1980 1981 indeks 81/79 197 9 1980 1981 indel 81/7 Oton Župančič 92 124 129 140 135 : 153 200 148 127 144 169 133 6250 7442 87 62 140 Angelce Ocepek 97 101 104 109 147 172 208 141 136 159 173 127 687 8 7768 9453 137 Jarše 88 94 106 120 138 156 209 151 129 145 177 137 6737 737 4 8839 131 Vevče 84 84 88 105 1 51 177 217 144 137 162 182 133 6749 8067 10006 148 Zajčja dobrava 20 38 37 1 85 120 145 209 174 130 135 177 136 692 5 7154 8749 126 Zalog 23 24 39 170 136 180 221 1 63 127 1 60 188 148 6940 797 6 9816 141 Skupaj: 404 465 503 125 141 163 209 148 132 151 176 133 6683 7 616 9220 138 ======================= ============ ============ ======================= =============== ========================== 5. Vrednost sredstev, s katerimi so razpolagale VVO ob koncu leta 1981 Z največjo vrednostjo družbenih sredstev je v letu 1981 poslovala VVO Otona Župančiča (22,4% od skupne vrednosti), z najmanjšo pa VVO Zalog (11,0%). Organizacije imajo večino sredstev (93,7%) na poslovnem skladu, le malo (5,5%) na skladu skupne porabe, rezervni skladi pa so minimalni (od 70.000 do 728.000 din) in ne zagotavljajo socialne varnosti delavcev. Struktura sredstev na poslovnem skladu nam pokaže likvidnost posamezne organizacije. Iz tabele vidimo, da ima največjo stopnjo likvidnosti VVO Vevče (15,2% vseh sredstev v obliki denarnih sredstev in sredstev v obračunu). VVO Zalog nima sredstev v zalogah, ima pa največji delež plasmajev iz poslovnih sredstev (8%). Ostale organizacije imajo približno enako strukturo poslovnih sredstev (tabela 13). II. POSLOVANJE V OBDOBJU 1.1. — 30.9.1982 Osnova za prikaz finančnega poslovanja vzgojnovarstvenih organizacij v obdobju 1.1. — 30.9.1982 so obrazci periodičnega obračuna za to obdobje. Podatki so prikazani v obliki absolutnih številk in primerjalno z enakim obdobjem leta 1981. 1. Pridobivanje celotnega prihodka in dohodka Odstotek sredstev, ki jih VVO dobijo s svobodno menjavo dela se je še povečal, kar kaže na to, da starši relativno vedno manj plačujejo za varstvo otrok. VVO Otona Župančiča, Jarše, Vevče in Zalog imajo približno enako strukturo pridobivanja celotnega prihodka (64 do 66% s svobodno menjavo in 33 do 36% od občanov). VVO Zajčja dobrava dobi 57% sredstev s svobodno menjavo in 42% od občanov, VVO Angelce Ocepek pa 48% s svobodno menjavo in 50% od občanov. Pri zadnjih dveh se pozna vpliv prodaje hrane zunanjim uporabnikom. Celotni prihodek se je v obdobju 1.1. — 30.9.1982 najbolj povečal v VVO Zalog, kjer so odprli novo enoto. Porabljena sredstva so se v globalu povečala manj kot celotni prihodek in zato je tudi dohodek rastel po višji stopnji. V treh organizacijah (Otona Župančiča, Jarše, Zalog) je dohodek rastel hitreje kot celotni prihodek, v ostalih treh pa počasneje (tabela 14). Tabela 13: Vrednost sredstev, s katerimi so razpolagale VVO ob koncu leta 1981 VVO Skupna vred- struktura v %_______________ Vrednost Struktura poslovnih sredstev nost sredstev poslovna sredstva sred. za poslovnih_____________________v 000 din_____________ v 000 din sredstva rezerv skupno porabo sredstev v 000 din den.sred. in sred. iz obrač. zaloge plasmaji in posl., sred. osnovna sredstva Oton Župančič 80330 93. 9 0.7 5,4 7 5446 7.1 2,5 2.7 87,7 Angelce Ocepek 59464 91,1 1,2 7,7 542.01 6,2 1.7 3.2 88, 9 Jarše 71690 94, 9 1.0 4.1 68054 7,3 1,8 3,4 87, 5 Vevče 55136 88,1 1,2 10,7 48555 15,2 1,4 2,7 80,7 Zajčja dobrava 52743 98, 4 0.1 1.5 51872 6, 6 1.5 2,2 89,7 Zalog 39668 96, 6 0.5 2.9 3 8303 9, 5 - 8.0 82, 5 Skupaj: 359031 93,7 0, 8 5, 5 336451 8,3 1,6 3, 5 86,6 ======================================================================3===========e=r:?a======ae=======K::==ra=s Tabela 14: Pridobivanje celotnega prihodka in dohodka v 000 din VVO Pridobivanje celotnega prihodka Porabljena MS + AM znesek sredstva indeks 1.1. -30. 9. 1982/1981 Dohodek Prih. od sv. men]. Prih. od občanov Ostalo Znesek cel. prih. Indeks rasti C. P. 1982/1981 Znesek Indeks 1.1.-30.9. 82/81 Otona Župančiča 24. 476 12842 525 37 843 120,7 13982 94. 4 23861 144,3 Angelce Ocepek 16. 508 17361 691 34560 132,7 16298 133,2 18263 132,2 Jarše 21075 10520 534 32129 146,7 10871 138, 0 21258 151,6 Vevče 18053 1022 6 19 28298 149,1 10958 163,2 17340 141,4 Zajčja dobrava 7640 5580 186 13406 143, 9 67 62 156,9 6644 132,7 Zalog • 9434 4729 219 14382 2 08, 0 4654 163,4 972 8 239,3 Skupaj: 97186 612 58 2174 160618 140,3 6352 5 130,2 97 094 147,8 % 60, 5 3 8,1 1,4 100 = 3333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333*3333333333333333333333333333333333333333333 Tabela 15: Čisti dohodek in njegova razporeditev VVOČisti dohodek Del čistega dohodka Del čistega dohodka Del čistega dohodka znesek indeks za osebne dohodke_za skupno porabo_za akumulacijo 1.1.-30.9. 1982 1.1. -30.9. 82/81 znesek indeks delež od č.d. znesek indeks delež od č.d. znesek indeks delež od č.d. Oton Župančič 207 59 147,1 15962 121,7 7 6, 9 4439 599,1 21,4 358 144,4 • 1.7 Angelce Ocepek 15343 129,8 14272 129,7 93,0 87 0 133, 0 5,7 200 125,0 1,3 Jarše 18599 157,1 12809 119,5 68, 9 3401 582,4 .18,3 2389 444, 9 12, 8 Vevče 14967 145,2 12452 137,3 83,2 2255 2 88, 0 15,1 260 56,4 1.7 Zajčja dobrava 5749 135, 0 4650 128,9 80, 9 999 244,3 17.4 100 41,5 1.7 Zalog 8608 245,1 5286 182,7 61,4 3177 571,4 36, 9 146 239,3 1.7 Skupaj: 84025 150, 5 65431 129, 8 77, 9 15141 406, 3 18, 0 3453 333333333333333333333333333333333333333333333333333333333333=33**3333333333333333333333333333333 202,2 4,1 S35BSSS33SBS3SB Tabela 16: Zaposleni, osebni dohodki- VVO Število zaposlenih Štev. zaposlenih na Popreč. obrač.bruto Popr. izplačani neto OD na podi. st. konec podlagi oprav, ur OD na zaposl.na podi. na zaposlenega na podlagi meseca_______________ število 1.1. indeks opravljenih ur_____________stanj.na koncu mesec število 1,1. - 30.9.82. . Indeks - 30. 9. 82 82/81 Znesek Indeks Znesek Indeks Oton Župančič 135 100, 0 129 98, 5 13748 123,5 9640 123,3 Angelce Ocepek 111 106,7 104 103,0 15248 125,9 10392 123,2 Jarše 106 100,0 103 100, 0 18818 119,5 9849 121,3 Vevče 98 114,0 88 107,3 1 5723 128,0 10341 121,8 Zajčja dobrava 38 105,6 37 105,7 13965 121,9 9927 123, 6 Zalog 43 148,3 39 144,4 15060 126,4 9977 124, 8 Skupaj: 531 107,1 500 104,4 14540 124,3 10016 122,8 BBB*SSB*S3BBSBSBSB3SSSXSSSSBSBSBBSBSB3'SSaBBBBBSSBSBBSSB3SSB3SBBaS3SSBSBB=SSSBBBBS3SSBS3BBXBBBBBSBSSSSSB3SSSSBSS8 2. Čisti dohodek in njegova razporeditev Cisti dohodek se je povečal nekoliko bolj kot dohodek, kar kaže na zmanjševanje obveznosti za skupno in splošno porabo. Povečanje sredstev za osebne dohodke je precej nižje kot povečanje dohodka in čistega dohodka. Zato pa organizacije namenjajo veliko več sredstev za skupno porabo. Verjetno je to vpliv dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razpolaganja dohodka, ki omejuje rast OD in zato organizacije več sredstev namenjajo za skupno porabo. Tudi akumulacija (poslovni in rezervni sklad) se v globalu povečuje, vendar so absolutni zneski še vedno nizki. Pri skupni porabi in akumulaciji so med organizacijami velike razlike: za skupno porabo je namenila VVO Angelce Ocepek 5,7 % čistega dohodka, VVO Zalog pa 36,y%, za akumulacijo VVO Angelce Ocepek 1,3%, VVO Jarše pa 12,8%. Te razlike so odvisne predvsem od načina in uspešnosti gospodarjenja v VVO. 3. Zaposleni, osebni dohodki Število zaposlenih na podlagi stanj na koncu meseca se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1981 povečalo za 35 delavcev ali 7,1%. Največje povečanje je v VVO Zalog zaradi nove enote. Število zaposlenih na podlagi opravljenih ur je nižje od števila na podlagi stanja konec meseca, bolniške odsotnosti. Tudi po tem kazalcu se je število zaposlenih najbolj povečalo v VVO Zalog, zmanjšalo pa se je v VVO Otona Zupančiča. Povprečni obračunani bruto OD na zaposlenega (na podlagi opravljenih ur) so bili najvišji v VVO Vevče, najnižji pa v VVO Otona Žu- pančiča. Razlika je 1975 din na delavca ali 14,4%. Bolj pravilno sliko o osebnih dohodkih nam da podatek o poprečnih izplačanih neto OD na zaposlenega (na podlagi stanj na koncu meseca). Po tem podatku razlike v OD niso bistvene (od 9640 v VVO Otona Župančiča ter 10392 v VVO Angelce Ocepek). Povprečni neto OD so se v primerjavi z enakim obdobjem leta 1981 povečali nominalno za 22,8% kar pomeni realen padec OD za 21,1% ob rasti cen življenjskih stroškov 29,2%'. Do konca leta' se bo ta padec zaradi dovoljenega povečanja OD zmanjšal. III. OCENA FINANČNEGA POSLOVANJA V globalu lahko ocenimo poslovanje vzgojnovarstvenih organizacij kol uspešno. V težavnih razmerah, v katerih delajo, dosegajo dokaj dobre poslovne rezultate, saj je v treh letih le ena VVO zaključila eno poslovno leto z izgubo. Celotni prihodek pridobivajo VVO na dva glavna načina: s svobodno menjavo dela preko SIS in od staršev — neposrednih uporabnikov storitev. Razmerje se v zadnjem Času spreminja tako, da vedno večji delež, prispeva SIS. Glede na zožene materialne pogoje, v katerih delujejo SIS, pa ho potrebno ponovno doseči večjo udeležbo staršev v pokrivanju stroškov za varstvo otrok. « Na porabljena sredstva — materialni stroški in amortizacija — VVO ne morejo veliko vplivati, delno pa lahko. Z dobrim gospodarjenjem in izkoriščanjem rezerv lahko zmanjšajo materialne stroške. To so nekatere VVO tudi že dokazale, saj jim materialni stroški rastejo počasneje kot cene. Osebni dohodki v VVO so bili v preteklih letih nižji kot v ostalih družbenih dejavnostih, kar je glede na kadrovsko zasedbo tudi razumljivo. Ni pa razumljivo, da so bili nižji tudi od OD v VVO ostalih ljubljanskih občin. Da bi to popravili, je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejel sklep, da VVO v letu 1982 lahko povečajo OD za 25,8%. To bo po našem mnenju vsaj približno izenačilo OD delavcev v VVO naše občine z OD delavcev v drugih VVO. V devetmesečnem poslovanju to povečanje še ni vidno. Tudi za skupno porabo delavci v VVO dobijo minimalna sredstva. V letu 1982 so VVO sicer začeli bolj polniti sklade skupne porabe, vendar je vprašljivo, če bodo ta sredstva v bodoče lahko porabili, saj sistem indeksiranja po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka tega ne dopušča, razen za stanovanjske zadeve. Za akumulacijo VVO dajejo minimalna sredstva (v glavnem le obvezni rezervni sklad). Vendar se v zadnjem času tudi to izboljšuje in lahko računamo, da bo akumulacijskih sredstev vedno več, s tem pa tudi zagotovljena socialna varnost delavcev in omogočen hitrejši razvoj organizacij. Poslovanje VVO v danih razmerah je uspešno, ne moremo pa mimo dejstva, da je poslovanje med organizacijami zelo različno. Ugotovimo lahko, da pogoji, način in organizacija poslovanja niso vnaprej dani, ampak jih ustvarja vsaka organizacija sama. Predvsem od delavcev v VVO in njihove organiziranosti je odvisno, kakšno bo poslovanje njihove organizacije. Da bi izboljšali poslovanje VVO, smo predlagali reorganizacijo. VVO Vevče, Zalog in Zajčja dobrava naj bi se združili v eno VVO, v VVO Angelce Ocepek pa naj bi zmanjšali obseg dela v kuhinji in razmislili o sprejemu otrok tudi v poletnih mesecih. Konec januarja bo referendum o združitvi VVO Vevče, Zajčja dobrava in Zalog, ostali predlogi pa so še v obravnavi. Zato menimo, da dodatnih predlogov za izboljšanje poslovanja VVO v tem trenutku ni potrebno sprejemati. Po našem mnenju sta za to dva razloga: preobremenitev kuhinje in dejstvo da VVO v poletnih mesecih ne sprejema otrok. Da bi izboljšali poslovanje VVO smo tudi predlagali reorganizacijo. VVO Vevče, Zalog in Zajčja dobrava naj bi se združili v eno VVO, v VVO Angelce Ocepek pa naj bi zmanjšali obseg dela v kuhinji in razmislili o sprejemu otrok tudi v poletnih mesecih. Konec januarja bo referendum o združitvi VVO Vevče, Zajčja dobrava in Zalog, ostali predlogi pa so še v obravnavi. Zato menio, da dodatnih predlogov za izboljšanje poslovanja VVO v tem trenutku ni potrebno sprejemati. PREDLOG UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV: 1. V zveri z delom skupščine ugotavljamo, da se ne moremo zadovoljiti s sorazmerno dobro številčno udeležbo delegatov na sejah, ampak je predvsem potrebno zagotoviti poznavanje problematike in Izboj^ati delo strokovne službe s konferencami delegacij, jih sprotno in ustrezno seznanjati s problematiko in to tako ustno, kot pisno. Priporočamo samoupravnim organom, DPO in strokovnim službam v organizacijah združenega dela In krajevnih skupnosti, da pomagajo svojim delegacijam za področje otroškega varstva pri obravnavi gradiv za skupščino In d zagotove povratne informacije o obravnavanju njihovih predlogov ter o sprejetih odločitvah. Nodlec naloge: samoupravni organi in DPO, organizacije združenega dela in KS, strokovna dužba občine in mestne skupnosti otroškega varstva ter predsedstvo skupščine občinske skupnosti otroškega varstva. Rok: stalna naloga. 2. Dopolnilni program skupnosti otroškega varstva je na področju prizadevanj novih zmogljivosti, sofinanciranja vzdrževanja Igrišč in letovanja otrok bistveno prispeval k razvoju družbene vzgoje in varstva otrok. Zaradi zmaajšanlh sredstev v prihodnjem in naslednjih letih bo potrebno skrčili naloge iz tega dela programa. Kljub temu pa bo skupnost v okviru možnosti skušala še nadalje financirati pridobivanje novih zmogljiv osti v stanovanjskih objektih, Id so najcenejša oblika zagotavljala vzgojnovarstvenega prostora. Tudi ob upoštevanju ■aajioalh sredstev v tekočem In nadednjih letih, ne sme biti ogroženo hvafeaje programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo tkz »mala šola«. Nasprotno, vsa prizadevanja morajo biti usmerjena v bogatitev lega prograam s perspektivo In povečevanju obsega ur od dosedanjih 120 na več. Skrb na lem področju mora biti še vedno prisotna pri listih VVO v naš! občini, ki imajo širše okoliše ter s tem zahtevnejše omsdzadjeke, kadrovske in še zlasti materialne obveznosti. Cilj vseh pmadevaaj mora biti zagotoviti vsem obokom celovito In kar naj-hoijio pripravo za vstop v osnovno šolo. Nosilec naloge: občinska In mestna skupnost otroškega varstva, vedriva VVO v sodelovanju z območnimi OŠ in KS ter komitejem za 3. Tam, kjer še ni v celoti zaživelo sodelovanje med VVO in drugimi dejavniki (DPM, TVD Partizan, ZTKO, Taborniškimi odredi....) v KS, naj s skupnimi napori svoje delo poživijo in popestrijo. Pobudnik oziroma nosilec aktivnosti na podružbljanju teh skupnih prizadevanj morajo biti samoupravni organi in DPO v VVO ter v KS ob dogovarjanju In pri oblikovanju programov aktivnosti s tistimi družbenimi organizacijami ali društvi, ki pri teh dejavnostih lahko in hočejo uspešno dopolnjevati vzgojo naših otrok. Nosilec naloge: samoupravni organi, DPO, svet staršev ob sodelovanju delegatov skupščine občine v svetih VVO ter pristojni organi in DPO v KS ter družbenih organizacij ali društev. Rok: stalna naloga. Za tiste VVO, kjer doslej potrebnih aktivnosti še ni ali jih ni dovolj naj oblikujejo programe do konca 1983. leta. 4. Ugotavljamo, da le skupnost otroškega varstva in delno iz sredstev proračuna občine namenjata potrebna sredstva za vzdrževanje počitniškega objekta v Zambratiji. Vsi uporabniki se morajo najkasneje v prvem trimesečju tega leta dogovoriti o nadaljnjem skupnem vzdrževanju objekta. i Nosilec naloge: občinska zveza prijateljev mladine v sodelovanju z vsemi koristniki objekta ter komitejem za družbene dejavnosti. Rok: do 31. marca 1983. 5. Ker skupnostim otroškega varstva v Ljubljani v preteklih letih ni uspelo zagotoviti v globalu večje udeležbe staršev pri stroških varstva njihovih otrok, bi še v tem letu kazalo razmisliti o spremembi lestvice in sicer tako, da bi bila le-ta razdeljena na več dohodkovnih skupin in bi starši, ki imajo mesečni dohodek na družinskega člana več kot je sedaj v osmi skupini 10.117 din na osebo lahko plačevali več kot 70% od polne cene. Nosilec naloge: občinska in mestna skupnost otroškega varstva v sodelovanju s pristojnima skupščinama socialnega varstva. Rok: do konca 1983. leta. 6. Če priliv sredstev v letu 1982 ne bo dosežen v planirani višini, je potrebno spremeniti plan potreb porabe sredstev skupnosti otroškega varstva za leto 1983. V tem okviru je potrebno zagotoviti sredstva za osebne dohodke, materialne stroške in amortizacijo v VVO v taki višini, da bo zagotovljeno pokrivanje materialnih stroškov in amortizacije v celoti ter da bo zagotovljena socialna varnost zaposlenih. Nikakor ne sme biti ogrožen prehranjevalni program otrok v VVO, tako po obsegu kakor po kalorični vrednosti ob upoštevanju še večjih potreb, ki že nastajajo zaradi podaljšanega bivanja nekaterih otrok v VVO zaradi sprememb delovnega časa staršev. Tudi s tega vidika se vidi utemeljenost stališča iz predhodne točke. Podpiramo usmeritve in začete postopke za reorganizacijo VVO v naši občini, kar naj prispeva k racionalnejšemu poslovanju še zlasti s predvidenimi ukrepi v drugi in tretji fazi reorganizacije, o čemer so zbori občinske skupščine razpravljali na zasedanju dne 23.12.1982. Tudi predlagane spremembe uporabe sredstev upravičencev do tkz »otroškega dodatka« primeru, ko je otrok prejemnika teh sredstev v VVO, kakor je bilo nedavno predlagano v skupščini republiške skupnosti otroškega varstva Slovenije bo verjetno ublažilo predvideni primanjkljaj sredstev. Nosilec naloge: občinska in mestna skupnost otroškega varstva s sodelovanjem pristojnih organov za družbeno planiranje občine in mesta Ljubljane ter komitejem za družbene dejavnosti. Rok: stalna naloga — tekoče ukrepanje. 7. Objekti iz samoprispevka lil. se morajo realizirati po terminskem planu, predvsem pa je potrebno, da nemoteno potekajo vsa pripravljalna dela. Skupščina želi biti obveščena v prvem trimesečju tekočega leta o stanju pripravljalnih del. Maksimalno se je potrebno angažirati, » da se pokrije finančna konstrukcija objektov, ki se bodo gradili ali preurejali izven samoprispevka in zagotovijo sredstva za funkcionalno dejavnost. Pri novih investicijah je potrebno načrtovati več jasličnih oddelkov, kjer je največ odklonjenih otrok do 3. leta starosti. Nosilec naloge: pristojni organ skupščine III. samoprispevka v občini mestu Ljubljana, gradbeni odbori za posamezni objekt, ter komite. za družbene dejavnosti. Rok: do 31. marca za objekte Iz programa tekočega leta. 8. Zaradi Izredno velikega števila odklonjenih otrok do tretjega leta starosti morata tudi VVO Jarše in VVO Angele Ocepek zagotoviti družinsko varstvo, saj preveliko število varuhinj pri posameznih VVO povzroča le tem prevelike težave. Kriterije sprejetega pravilnika o družinskem varstvu pa je potrebno omejiti, saj se je v praksi pokazalo, da jih je skoraj nemogoče v celoti Izpolniti. Nosilec naloge: vodstva VVO, posebej za VVO Angelce Ocepek in VVO Nove Jarše ter s sodelovanjem s pristojnimi organi KS, strokovno službo otroškega in zdravstvenega varstva ter pristojnimi inšpekcijami. Rok: stalna naloga, za VVO Angele Ocepek in VVO Nove Jarše pa do konca 1983. leta. 9. VVO morejo v dogovoru z zavodom za šolstvo SR Slovenije — OE Ljubljana in Srednjo vzgojiteljsko šolo zagotoviti izobraževanje vzgojnovarstvenih delavcev ob delu ter podpirati dopolnilno strokovno in samoupravno izobraževanje. Poleg tega je v sklopu usmerjenega izobraževanja potrebno sistemsko urediti možnost rednega izobraževanja za varuhinje ter možnost nadaljevanja študija vzgojiteljske smeri na višji ali visoki šoli. Nosilec naloge: vodstva VVO in družbeno politične organizacije v sodelovanju s pristojnimi šolami srednjega oz. visokega usmerjenega izobraževanja. Rok: stalna naloga. 10. Poenotiti je potrebno čas sprejemanja novih otrok v VVO na ljubljanskem območju in se o tem dokončno dogovoriti v okviru skupnosti otroškega varstva najkasneje v prvem tromesečju tega leta. Nosilec naloge: občinska in mestna skupnost otroškega varstva ter vodstva VVO. Rok: do 31. marca 1983. 11. VVO naj v roku 2 mesecev proučijo možnost zaposlitev vzgojiteljic in varuhinj, ki bi izvajale zgolj program izven dnevne vzgoje in varstva, s čimer bi zmanjšali nadurno in pogodbeno delo. Nosilec naloge: vodstva VVO v sodelovanju s pristojnimi službami in komitejem za družbene dejavnosti. Rok: do 31. decembra 1983. 12. Mentalno higienski oddelek ZD Ljubljana TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Ljubljana Moste—Polje mora do junija t.l. ugotoviti število razvojno motenih otrok, ki potrebujejo družbeno vzgojo in varstvo, da bi lahko v septembru odprli še en razvojni oddelek. Nosilec naloge: zdravstveni dom — TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Ljubljana Moste-Polje, komite za družbene dejavnosti s sodelovanjem VVO, kjer takšen oddelek že deluje. Rok: do 30. junija 1983. 13. V letošnjem letu bo za VVO predstavljala dodatne probleme sprememba delovnega časa v OZD. Komite za družbene dejavnosti se zadolžuje, da to problematiko posebej obravnava in pomaga VVO pri premostitvi organizacijskih in finančnih težav, ki s tem v zvezi nastajajo. Nosilec naloge: komite za družbene dejavnosti in vodstva VVO. Rok: do 30. junija 1983. , 14. Upoštevajoč dejstvo, da z razvijanjem družbenih dejavnosti pomembno prispevamo k razširjanju družbene reprodukcije in socialne varnosti našega delovnega človeka in občana nalaga pristojnim samoupravnim interesnim skupnostim na teh področjih izredno odgovornost in potreba stalnega usklajevanja planskih in programskih aktivnosti. To še zlasti pri izvajanju tkz »mejnih dejavnosti«. Za področje otroškega varstva pa je posebnega interesa uspešna preventivna dejavnost na zdravstvenem področju s posebnim povdarkom na preventivi pri zobozdravstveni skrbi za otroke. Področje družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok, po ustavi in zakonskih'določbah, se za obravnavanje te problematike združuje v zborih skupščine DPS kot četrti zbor v skupščino socialnega varstva in je v naši občini v dosedanjem obdobju delegatskega sistema bilo premalokrat obravnavano. Zaostrene gospodarske razmere nam narekujejo, da v naprej tudi to področje zasluži našo večjo skupno skrb za zdrav in moralno—etično bogat razvoj naših najmlajših občanov. To posebej velja, da zagotovimo primerno družbeno vzgojo in varstvo otrokom takozvane prve starostne skupine tj. do 3. leta starosti. Nosilec naloge: predsedstva občinske skupnosti otroškega varstva in socialnega varstva s sodelovanji predsedstva oziroma s predsedniki zborov skupščine občine Ljubljana Moste—Polje Rok: stalna naloga. OBČINSKI KOMITE ZA OBČINSKA SKUPNOST DRUŽBENE DEJAVNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OSNUTEK ------------------------------------------. Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji DOGOVOR o usklajevanju davčne politike v letu 1983 \_____________________-J 1. člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1983 izhajale iz naslednjih načel: — da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi, — da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi, — da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in prizadeva za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. 2. člen Udeleženke se bodo v letu 1983 prizadevale, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen Udeleženke se zavezujejo, da se bodo v letu 1983 prizadevale za dosledno izterjavo vseh odmerjenih davkov in prispevkov, ki so dospeli v plačilo. 4. člen Udeleženke bodo v letu 1983 predpisale naslednje davke in takse,ki so po zakonu dohodek občin: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo, 9. davek na promet nepremičnin, 10. davek od prometa proizvodov in storitev, 11. takse. ■ 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,3%. 6. člen Udeleženke se zavezujejo, bodo v letu 1983 zadržale oziroma predpisale stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v višini, dogovorjeni za leto 1982. Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna lemo do 80% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za čas do 5 let. Pogoje, merila in višino olajšav bodo udeleženke usklajevale v regionalnih okvirih. Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predložijo za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi do 15. februarja v letu, za katero sc davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi ih katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. 7. člen Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se plačuje od osnov iz 48. in 68. člena zakona o davkih občanov, določile stopnje v naslednji višini: stopnja v % osnova do 30.000 28 — 33 od 30.000 do 60.000 33 — 38 od 60.000 do 100.000 37 — 42 od 100.000 do 150.000 41 — 46 od 150.000 do 200.000 45 — 50 od 200.000 do 300.000 49 — 54 nad 300.000 53 — 58 8. člen Udeleženke so soglasne, da bodo zavezancem, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in opravljajo dejavnosti, katerih razvoj se v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini želi pospeševati, glede na višino vloženih sredstev priznale davčne olajšave za: — naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini do 40% od vloženih sredstev, vendar ne more presegati štirikratnega odmerjenega davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena; — za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava sc prizna v višini do 40% od vloženih sredstev, vendar ne more presegati trikratnega odmerjenega davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. Določbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, davčna olajšava pa lahko znaša največ do 20% od vloženih sredstev. Davčne olajšave iz prvega in drugega odstavka tega člena se porazdelijo na določeno dobo, vendar največ na 5 let in sicer tako, da je v okviru skupnega zneska priznanih davčnih olajšav razmerje med prvim in zadnjim letom najmanj 2:1. Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah (deficitarne dejavnosti) bodo udeleženke določile davčne olajšave v višini od 20 do 40% od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, opredeljene v četrtem odstavku tega člena, bodo udeleženke določile davčne olajšave v posameznem letu v višini od 30% do 75%, za ostale dejavnosti od 20% do 50% od odmerjenega davka za čas do 3 let. Druge pogoje za priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Zavezancem, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga, odmerjeni davek zniža: za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10% za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20% za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30% za 25%, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50% za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. Davčna olajšava iz tega odstavka sc prizna že pri odmeri davka za leto 1982. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava do 30% od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 5% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožpe družinske člane, sc odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od ka- terih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. Borcem NOV se, pod pogoji iz devetega in desetega odstavka tega člena, priznavajo davčne olajšave v višini do 10%. Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne morejo presegati 80% odmerjenega davka. Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 9. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer: A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10%, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25%, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%. B. Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40%. C. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic bodo udeleženke predpisale stopnjo 20%. Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost bodo udeleženke predpisale stopnjo 6%. D. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varieteji h,-v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stopnjo 40%. Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu s 4. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 10. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne, ter druge skupnosti s področja kmetijstva. Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih. 11. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka od dohodkov iz premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 30.000 din predpisana v višini med 25 in 35%, pri osnovah nad 300.000 din pa med 50 in 60%. 12. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 pristopile k novemu vrednotenju stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih. Zavezancem z več kot tremi družinskimi člani, ki so z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero sc davek odmerja, sc odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 13. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15 %. Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, do katere se davek ne plačuje, v višini 10.000 din. 14. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1983 odpravile posebni občinski davek od prometa proizvodov po splošni stopnji 3%. Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm v višini 4%. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 15. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1983 zadržale oziroma predpisale stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač v višini, dogovorjeni za leto 1982. 16. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. 17. člen Udeleženke bodo v letu 1983 določile nove osnove in stopnje davka na promet nepremičnin v primeru, ko osnove in stopnje tega davka niso bile spremenjene v zadnjih dveh letih in jih uskladile v regionalnih okvirih. 18. člen Udeleženke, ki še niso uskladile tarifo občinskih upravnih s tarifo republiških upravnih taks v letu 1982, so soglasne, da bodo to uskladitev izvedle v letu 1983. 19. člen Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: — okrepljen neposreden nadzor nad tem, ka ko davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; — dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 20. člen Udeleže nke se zavezujejo, da bodo ski bele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo. 21. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke. Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke, se uporabijo praviloma kot namenska sredstva za modernizacijo in zboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke ali, da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. 22. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1983 dajale pobude odboru udeleženk za poenotenje računalniško vodenih evidenc davčnih zavezancev. Odbor udeleženk bo prejete pobude obravnaval in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer je to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. 23. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. 24. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 25. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 26. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljala Republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. 27. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru, se dogovor objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV Priprava osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 temelji na novem zakonu o davkih občanov, sprejetih stališčih v zvezi s financiranjem splošne porabe v občinah in republiki v letu 1983, stališčih odbora udeleženk dogovora do pripomb izvršnih svetov skupščin občin, občinskih uprav za družbene prihodke, Izvršnega svega Skupščine SRS ter analize o izvajanju sedanjega dogovora o usklajevanju davčne politike. Pri davku od osebnega dohodka delavcev in davku iz kmetijske dejavnosti se zadržuje sistem, dogovorjen za leto 1982. K usklajevanju davčnih stopenj dogovor zavezuje le tiste občine, ki tega niso izvedle v letošnjem letu. Za leto 1982 sp se občine dogovorile za določitev enotne stopnje davka od osebnega dohodka v višini 0,5%. V dogovorjeni višini je bila sprejeta v vseh občinah v SRS, v večini primerov z veljavnostjo od I. januarja 1982, v ostalih pa s kasnejšo uveljavitvijo. Pri davku iz kmetijske dejavnosti od dohodkov negozdnih površin je bilo za leto 1982 dogovorjeno zvišanje razponov davčnih stopenj po skupinah katastrskih občin za 30%, tako da znašajo za: I. skupino od 12 do 14% II. skupino od 8 do 10% lil. skupino od 4 do 6% IV. skupino od I do 3 %. Po navedenih stopnjah se odmerja davek vsem zavezancem, ne glede na okoliščino, ali gre za čistega kmeta —kmečkega zavarovanca ali za kmeta delavca. Vzporedno s tem je bila zvišana tudi dodatna stopnja davka od dohodkov negozdnih površin od 10% na razpon med 25 do 40%, po kateri plačujejo davek zavezanci, zavarovani po predpisih o delavskem zavarovanju (izjema velja za kmete — kooperante) in ne plačujejo prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov. Takšna rešitev je bila sprejeta iz razloga, da se skupne obremenitve čistih kmetov približajo obremenitvam ostalih zavezancev. Podobna rešitev je bila sprejeta tudi v zvezi Z obdavčevanjem dohodkov iz gozda. Ob tem velja opozoriti, da 7 občin nima v celoti usklajenih stopenj davka iz kmetijstva z dogovorom za leto 1982. Glede na navedena zvišanja stopenj v letu 1982 in glede na predlagane spremembe starostnega zavarovanja kmetov ter predvidene kompleksne razrešitve ugotavljanja in obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva je bilo ocenjeno, da za leto 1983 ne bi bilo smotrno spreminjati dogovorjene ureditve. Pač pa je predlagano rešitev razumeti kot prizadevanje, da bo v vseh občinah na tem področju doseženo enotno izvajanje z dogovorom že sprejete politike. Glede na zaostrene razmere na področju energetike, je na podlagi davčnega zakona v dogovor vnešena določba, po kateri bi se občine dogovorile za poenoteno višino davčnih olajšav za vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn. S tem se želi zavezance davka iz kmetijstva vzpodbujati k zagotavljanju lastnih energetskih virov na območjih, kjer je to z vidika naravnih pogojev in družbenega interesa smotrno. Predlagano je, da se odvisno od višine naložbe, ki jo določi občina, odmerjeni davek zniža do 80%, za dobo 5 let. Ekonomske olajšave naj bi se priznavale le zavezancem, ki obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Tako bi tudi Z davčno politiko v določeni meri usmerjali kmetijske proizvajalce k smotrni obdelavi kmetijskih zemljišč. Podatke o neobdelanih zemljiščih zagotavljajo davčnim organom za kmetijstvo pristojni občinski upravni organi v roku, kot velja za podatke o davčni osnovi negozdnih površin in dohodkih iz gozda. Pri davku iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti je glede na spremenjen sistem ugotavljanja ostanka čistega dohodka —davčne osnove predlagano zadržanje sedanjih razponov davčnih osnov in davčnih stopenj. Glede na kriterije, ki jih določa nov zakon o davkih občanov je predlagano poenotenje sistema priznavanja davčnih olajšav v mejah, kot to dopuščajo različne razmere in potrebe na področju obrti v posamezni občini. V zvezi Z vlaganji sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela naj bi se občine dogovorile za zgornjo mejo davčnih olajšav (do 40% od vloženih sredstev), za maksimalno dobo trajanja olajšav (do 5 let) ter minimalno višino naložbe, ki pogojuje pravico do olajšave. Minimalna višina naložbe za vlaganja v poslovne prostore je opredeljena z zneskom, ki ustreza enoletnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, oziroma za vlaganja v druga osnovna sredstva 30% povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu SR Slovenije. Gospodarske dejavnosti, pri katerih se za tovrstne naložbe priznajo davčne olajšave, naj bi opredelile občine. Za pospeševanje razvoja takoimenovanih deficitarnih dejavnosti so predlagane davčne olajšave v razponu med2 O in 40% od odmerjenega davka, za začetek opravljanja take dejavnosti pa v razponu od 20 do 75% za čas do 3 let. Za vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn je predlagana do 30% olajšava, odvisno od višine vloženih sredstev za dobo do treh let. V zvezi s pospeševanjem izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje (direktni izvoz), je bilo ocenjeno, da bi bila potrebna enotna ureditev tovrstnih olajšav. Olajšava naj bi bila odvisna od odstotnega deleža, ki ustreza razmerju med celotnim dohodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga. Možnost koriščenja olajšave imajo zavezanci, ki ustvarijo nad 5% vrednosti izvoženega blaga. Olajšava se prizna v višini od 5 do 35% od odmerjenega davka, odvisno od odstotnega deleža izvoženega blaga. Glede na vsesplošna prizadevanja za povečanje izvoza na konvertibilno področje se predlaga priznavanje teh olajšav že pri odmeri za leto / 982. Socialne olajšave, ki naj bi jih bili deležni zavezanci —pavšalisti z manjšim obsegom poslovanja, bi se priznavale v primerih, ko njihov letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, kar po oceni za letošnje leto znaša okrog 16.300 din. V letni dohodek se vštevajo osebni in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca in vse člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek pomnoži s faktorjem 4, katastrski dohodek pa povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. Pod takimi pogoji bi se olajšava priznavala v višini 5% od odmerjenega davka za vsakega otroka ter za delo nezmožnega družinskega člana. Pod enakimi pogoji bi se priznavale davčne olajšave za borce s tem, da bi višina olajšave znašala 10% od odmerjenega davka. Zavezancem, ki sprejemajo učence in študente na proizvodno delo oziroma delovno prakso, bi se olajšava priznavala v višini 5 % od izplačanih nagrad. Skupna višina vseh možnih olajšav je omejena na 80% od odmerjenega davka. Predlagano je tudi poenotenje obdavčevanja dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene in z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če taki dohodki presegajo 10% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu, kar po oceni za letošnje leto znaša okrog 16.300 din. Pri da vku iz gospodarskih dejavnosti po odbitku je potrebno zagotoviti, da bodo občine posamezne vrste dohodkov, ki so po veljavni ureditvi razvrščeni v 4 skupine dohodkov, skladno z novim zakonom o davkih občanov razvrstile v 3 skupine dohodkov in čimbolj poenotile izjemno obravnavo oprostitev nekaterih vrst dohodkov. Razvrščanje dohodkov po omenjenih skupinah dohodkov omogoča določitev diferenciranih davčnih stopenj. V tej zvezi se predlaga, da bi se za 1. skupino dohodkov predpisala stopnja v višini 10%, za 2. skupino 25% in za 3. skupino 40%. Predlagana rešitev pomeni za dohodke iz sedanje I. in 4. skupine zadržanje višine stopenj na ravni letošnjega leta, oziroma preteklih let, za dohodke iz sedanje 2. in 3. skupine pa znatno nižjo obremenitev. Predlagana je tudi enotna rešitev glede oprostitev davka od dohodkov, ki jih dosegajo občani s prevozi mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. Morebitne druge oprostitve naj bi udeleženke usklajevale v regionalnih okvirih. Pri davku od premoženja na posest stavb je zaradi sprejetega enotnega načina ugotavljanja davčne osnove v dogovor vnešena določba, ki občine zavezuje, da bodo v letu 1983 izvedle novo vrednotenje stavb in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih. S tem naj bi bila rešena dosedanja neusklajenost pri načinu in višini vrednotenja teh predmetov, hkrati pa dana tudi možnost za nadaljnje dogovarjanje o enakomernejši obremenitvi s tem davkom med občinami. Predlagan je enoten odstotek davčne olajšave za zavezance, z več kot tremi družinskimi člani in sicer v višini 10% od odmerjenega davka za vsakega družinskega člana nad 4-člansko družino. Stopnje davka na dobitke od iger na srečo se zadržuje v višini 15% kljub nekaterim predlogom za znižanje na 10%. Ocenjeno je bilo, da zvišanje stopnje od 10% na 15% v letu 1982 ni bistveno vplivalo na morebitno vnovčevanje dobitkov v drugih republikah, saj so se tovrstni prihodki v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečali z indeksom 166. Razen tega se vrednost dobitka od iger na srečo, do katere se davek ne plačuje, skladno z medrepubliškim dogovorom o usklajevanju temeljev sistema in politike obdavčevanja tovrstnih dobitkov zvišuje od sedanjih 500 na 10.000 din. V predlogu zakona o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev je predvidena prerazdelitev posebnega občinskega davka od prometa proizvodov v republiški proračun. S tem naj bi se povečala stopnja posebnega republiškega davka od prometa proizvodov. od 8,5% na 11,5%, občine pa naj bi stopnjo tega davka v letu 1983 odpravile. Sredstva tako povečanega republiškega davka bodo delno uporabljena za financiranje splošnih družbenih potreb v republiškem bruto proračunu, delno pa jih bo SR Slovenija s posebnim odlokom odstopila posameznim občinam za izvajanje njihovih nalog v skladu z ok viri, ki jih za splošno porabo določa resolucija za leto 1983. Stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač so bile predmet usklajevanja v letih 1981 in 1982. Za alkoholne pijače, proizvedene z več kot 50% iz domačih surovin so bile dogovorjene naslednje stopnje za naravno vino, vino tipa »Biser« in vinsko sadne pijače v znesku 4 din od litra, od penečega vina 8 din od litra, od medice 15% od davčne osnove, od piva 35—40%, od naravnega žganja in vinjaka 40%, od drugih alkoholnih pijač najmanj 50% od davčne osnove. Za alkoholne pijače vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50% iz domačih surovin je bila dogovorjena stopnja v višini najmanj 60% od davčne osnove. Zato se stopnje tega davka zadržujejo na ravni, dogovorjeni za leto 1982, k usklajevanju zavezuje dogovor le tiste občine, ki tega niso izvedle v letu 1982. Določba 3. člena dogovora zavezuje občine, da bodo vsi odmerjeni davki in prispevki, ki so dospeli v plačilo, tudi dosledno izterjani. Odstotek izterjave, določen v družbenem dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983, naj bi veljal le za ugotovitev kalkulativnih prihodkov občin. Pri ostalih določbah gre za spremembe redakcijskega značaja. OSNUTEK Na podlagi 194. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16—924/82 ter 6. in 11. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na seji zbora združenega dela dne .. 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne. 1983 sprejela ODLOK o davkih občanov njice v katastrski občini Sostro ter Sentpavel v katastrski občini Podmolnik. Davčni zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva, plačujejo davek iz kmetijstva še po dodatni stopnji 33'*, zavezanci iz četrte skupine pa po dodatni stopnji 15%. 7. člen Davek iz kmetijstva se odmerja po davčni stopnji tiste skupine katastrskih občin, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. V primeru, da zavezanec nima kmetijskega zemljišča v skupini katastrskih občin, kjer ima stalno prebivališče, se mu davek iz kmetijstva odmerja po davčni stopnji skupine katastrskih občin, v kateri kmetijsko zemljišče, glede na višino katastrskega dohodka, pretežno leži. v y I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljubljana Moste —Polje (v nadaljnjem besedilu: občina) se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo občini davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi. II. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci* po stopnji 0,50%. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Območje občine se razdeli zaradi odmerjanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) v tri skupine katastrskih občin in sicer spadajo: — vi. skupino naslednje katastrske občine: Dobrunje, Brinje II., Kašelj, Moste, Slape, Nove Jarše, Zelena jama, Šmartno, Stepanja vas, Udmat, Zadobrova in Bizovik; — v II . skupino naslednje katastrske občine: Dolsko, Petelinje, Senožeti, Sostro in Podmolnik; — v IV. skupino naslednje katastrske občine: Javor, Laze, Lipoglav, Križ, Trebeljevo, Vinje in Volavlje. 6. člen Davek iz kmetijstva (katastrski dohodek od negozdnih površin) plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah, ki so raz,lične za posamezne skupine katastrskih občin: — prva skupina — 13% — druga skupina — 7% in 9% — četrta skupina — 2% Ne glede na določbe 5. člena in prvega odstavka tega člena se občinski davek iz kmetijstva predpisuje: — po stopnji 7% zavezancem iz naselij: Sadi n ja vas in Podlipoglav v katastrski občini Sostro, — po stopnji 2%> zavezancem iz naselij: Zagradišče in Ceš- 8. člen Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek, plačujejo zavezanci po stopnji 25%. Zavezanci, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo kmetov, razen združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva, plačujejo davek iz prejšnjega odstavka tega člena še po dodatni stopnji 40%. 9. člen Zavezanci iz. četrte skupine katastrskih občin in zavezanci iz naselij Zagradišče, Podlipoglav, Češnjice in Sentpavel, katerih skupni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 18.000 din, so oproščeni davka iz kmetijstva. 10. člen Davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem. obsegu zajeti v katastrskem dohodku. Zavezanci davka iz kmetijstva po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže: 1. farmska reja 20.000 kljunov perutnine letno, 2. pitanje 60 govedi oziroma 100 prašičev pod pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi z močnimi krmili, 3. farmska reja drugih živali vrednost 500.000 dinarjev celotnega prihodka letno, 4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja 5.000 letno vzgojenih sadik, 5. specializirana vzgoja cvetic oziroma okrasnega grmičevja vrednost 500.000 dinarjev celotnega prihodka letno. Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za dohodke dosežene z. rejo ovac in gojenjem čebel. 11. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) in po postopku, ki velja za zavezance za davek iz gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 12. člen Zavezanci za davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku, plačujejo davek od presežka dohodka — osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) - po naslednjih stopnjah: osnova (v din) nad do | stopnja 30.000 . 15 % 30.000 60.000 18 % 60.000 100.000 21 % 100.000 150.000 24 % 150.000 200.000 27 % 200.000 30 % Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje oz. kot združeni kmetje. 13. člen Zavezanci za davek iz 10. člena tega odloka so dolžni voditi knjigo prejemkov in izdatkov. 14. člen Zavezanci za davek iz kmetijstva, ki izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 10. člena tega odloka se preuvrstijo na pbdav- čevanje po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi izpolnjevanje pogojev za preuvrstitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku. 15. člen Zavezanci za davek iz 10. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance za davek iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance za davek iz gospodarskih dejavnosti. 16. člen Deset let so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija ali komasacija, zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi. Oprostitev prizna občinska uprava za družbene prihodke, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo. 17. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki sc jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), se prizna davčna olajšava za dobo petih let in je vsako leto enaka odmerjenemu davku iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta skupaj ne sme preseči 80% vloženih sredstev. Davčna olajšava se prizna tudi drugim zavezancem za davek iz kmetijstva, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete in vlagajo sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena. Davčna olajšava se prizna za dobo treh let in je vsako leto enaka odmerjenemu davku iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta skupaj ne sme preseči 50% vloženih sredstev. V primeru, da zavezanec za davek iz kmetijstva vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu pri naslednjih olajšavah višina olajšave zmanjša za toliko, da z olajšavo za ponovno vložena sredstva ne preseže največjo možno olajšavo po tem členu. Zavezanec uveljavlja olajšavo z vlogo, ki ji priloži dokaze o* višini in namenu vloženih sredstev. Vloga za priznanje olajšave za vložena sredstva se praviloma vloži v letu v katerem so bila vložena sredstva. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do 15. februarja po preteku leta, v katerem so bila sredstva vložena. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. Davčna olajšava po prvem in drugem odstavku tega člena se prizna pod pogojem, da zavezanci obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. O olajšavi odloča občinska uprava za družbene prihodke. 18. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza 60% povprečnega enomesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in vsako leto znaša 80% odmerjenega davka iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta skupaj ne sme preseči 80% vloženih sredstev. Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. i i;q O; i ji jnv; 'ah/ j9. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in preživljajo otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izo- braževanju, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno za vsakega otroka pod pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da dohodek posameznega otroka ne presega 1.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije ali nagrade učencev. V primeru, da se otroci zavezancev iz prejšnjega odstavka tega člena — bodoči prevzemniki kmetije — šolajo na srednjih kmetijskih šolah, znaša davčna olajšava 1.500 dinarjev letno za takega otroka pod pogojem, da otrok ni starejši od 20 let in da dohodek otroka ne presega 3.000 dinarjev mesečno iz naslova štipendije. Davčni olajšavi iz prejšnjih dveh odstavkov ne smeta preseči letnega davka iz kmetijstva. Davčna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca za vsako leto posebej. Vlogi, ki mora biti vložena do konca leta oz. pred začetkom leta, za katerega se odmerja davek, je treba priložiti potrdilo o šolanju in dokaze o izpolnjevanju pogojev. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. 20. člen Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva za novo oz. nadomestno gradnjo, popravilo ali obnovo kmetijske stanovanjske hiše. Davčna olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva vsaj v višini enoletnega katastrskega dohodka svojih negozdnih površin, vendar najmanj znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava za namene iz prvega odstavka tega člena se prizna za dobo pet let in je vsako leto enaka odmerjenemu davku iz kmetijstva s tem, da olajšava za vsa leta skupaj ne sme preseči 80% vloženih sredstev. Za postopek priznanja olajšave iz tega člena se primerno uporabljajo določbe tretjega, petega in šestega odstavka 17. člena tega odloka. 21. člen Za zavezance za davek iz kmetijstva, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku iz 10. člena tega odloka in se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, se glede davčnih olajšav smiselno uporabljajo določbe 16., 17., 18.,.19. in 20. člena tega odloka. V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 22. člen Davek od dohodka iz gospodarski h dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se ne plačuje od dohodkov, doseženih: — z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 50% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja; — z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek ne presega 50% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero sc davek odmerja. 23. člen Zavezanci za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: ostanek čistega dohodka (v din) nad do stopnja 30.000 33 % 30.000 60.000 . 38 % 60.000 100.000 42 % lOO.O(K) 150.000 46 % 150.000 200. (KM) 50 % 200.000 300.000 54 % 300.000 58 % Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in)se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 24. člen Zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka iz naslednjih dejavnosti: — stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve (zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, tera-cerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo, gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa) za 20%, — storitve gospodinstvom in tehnične storitve (popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, popravljanje in polnjenje akumulatorjev, finomehanika, avto-kleparstvo, avtoličarstvo, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, mlinarstvo, avtoelektričarstvo, elektrome-hanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, žaganje drv, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, optika in plc-tiljstvo) — osebne in druge storitve (krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura) za 40%. Davčno olajšavo sc lahko prizna pod pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci za davek iz gostinstva pa 50% letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo iz prvega odstavka tega člena je mogoče priznati na podlagi vloge, ki jo vloži zavezanec hkrati z davčno napovedjo s tem, da zavezanec izkaže izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka v svojih v redu vodenih poslovnih knjigah, če so te dolžni voditi. 25. člen Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost (začetniki), sc prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka. Znižanje znaša: -7- za zavezance, ki opravljajo dejavnosti navedene v prejšnjem členu tega odloka za prvo leto 75%, za drugo leto 50% in za tretje leto 30% odmerjenega davka, — za zavezance, ki opravljajo ostale dejavnosti, razen za samostojno prevozništvo, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja, okrepčevalnice in zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, za prvo leto 50%, za drugo leto 30% in za tretje leto 20% odmerjenega davka. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel opravljati gospodarsko dejavnost, če ni preje opravljal gospodarske dejavnosti v kateri drugi občini ali da ni kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz drugega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici pa mu davčna olajšava po določbah prvega odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice. Davčno olajšavo po tem členu se lahko prizna pod pogojem, da zavezanec v redu vodi svoje poslovne knjige, če je te dolžan voditi. O olajšavi odloči občinska uprava za družbene prihodke. 26. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se pod pogoji iz 60. člena zakona o davkih občanov prizna davčna olajšava, če opravljajo gospodarske dejavnosti iz 24. člena tega odloka. Davčno olajšavo se lahko prizna pod pogojem, da zavezanec doseže najmanj 50% letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci davka iz gostinstva pa 50% letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo je mogoče priznati na podlagi vloge, ki jo vloži zavezanec hkrati z davčno napovedjo s tem, da zavezanec izkaže izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka v svojih v redu vodenih poslovnih knjigah, če je te dolžan voditi. Davčne olajšave zavezancem iz prvega odstavka tega člena se priznajo: — za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sredstev, vendar ne sme preseči štirikratnega odmerjenega davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena, — za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% Vloženih sredstev, vendar ne sme preseči trikratnega odmerjenega davka tistega leta, v katerem so bila sredstva vložena. Določbe prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo tudi za druge zavezance za davek iz gospodarskih dejavnosti s tem, da davčna olajšava znaša 20% vloženih sredstev. Davčne olajšave za vložena sredstva se ne prizna zavezancem za davek iz gospodarske dejavnosti, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja in okrepčevalnice ter zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. Davčne olajšave iz tega člena se ne prizna zavezancem za sredstva, vložena za nakup osebnih avtomobilov. 27. člen Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na 5 let tako, da znaša v prvem letu 35%, v drugem letu 27 %, v tretjem letu 20%, v četrtem letu 17% in v petem letu 5% od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke z odločbo. Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih iz 26. člena za posameznega zavezanca v globalu ne sme presegati 1.000.000 dinarjev oz, povrnitev v posameznem letu ne sme preseči določenega zneska in sicer: — v prvem letu 350.000 dinarjev — v drugem letu 270.000 dinarjev — v tretjem letu 200.000 dinarjev — v četrtem letu 130.000 dinarjev — v petem letu 50.000 dinarjev V primeru, da davčna olajšava za naložbe ne presega 200.000 din se zavezancu lahko prizna v dveh letih v razmerju 2:1. Davčna olajšava za naložbe do 100.000 din se priznajo zavezancu v celoti v prvem letu. Vlogo za priznanje davčne olajšave in dokumentacijo je treba vložiti v roku za vložitev davčne napovedi za leto, v katerem so bila sredstva vložena. 28. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža: — za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5% — 10%. — za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10% — 20%, — za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20% — 30%. — za 25%, če znaša odsotni delež izvoza od 30% — 50%, — za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. Davčna olajšava se zavezancem prizna na podlagi vloge in predložitve dokumentacije, organizacije združenega dela oz. obrtne zadruge po kateri ustvarjajo devizni priliv, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena. Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti v roku za vložitev davčne napovedi, dokumentacijo pa najkasneje do 15. marca po preteku leta, v katereni'le bil izvoz dosežen. ' . 'izjitam* si jbvr: 29.7'flunAuil Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšav«, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroclek- trarn. Olajšava se prizna pod pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje elektrarn v občini, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 50% poprečnega enoletnega tistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo 3 let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30%, vendar davčna olajšava za vsa leta skupaj ne sme preseči 40% vloženih sredstev oz. 1.000.000 dinarjev za vsa tri leta. Zavezanec vloži zahtevek s priloženo dokumentacijo za davčno olajšavo praviloma skupno z davčno napoved jo, vendar najpozneje do 15. marca po preteku leta v katerem so bila sredstva vložena. 30. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava, ki znaša 10% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 31. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega !()%■ poprečnega letnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštejejo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni dohodek pomnoži s faktorjem 4. 32. člen Borcem narodnoosvobodilne vojne se priznajo davčne olajšave pod pogoji navedenimi v 3(1. in 31. členu tega odloka s tem, da davčna olajšava namesto 10% znaša 20% oziroma namesto 5% znaša 10%. 33. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev za davek iz gospodarskih dejavnosti po določbah 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., in 32. člena tega odloka v posameznem letu ne sme preseči 80% odmerjenega letnega davka tistega leta, v katerem se davčna olajšava realizira. 34. člen Zavezancem, moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinsih članov, se prizna davčna olajšava v višini 40% odmerjenega davka, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. 35. člen Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva ter opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic v skladu z določbami obrtnega zakona, se prizna davčna olajšava od dohodkov doseženih z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če ta sredstva vlagajo v modernizacijo kmetije v skladu s programom kmetijske organizacije s tem, da ustvarjajo kmetijsko tržno proizvodnjo. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 50% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 50% vloženih sredstev, vendar ne sme preseči štirikratnega odmerjenega davka tistega leta, v katerem se olajšava prizna. Davčna olajšava se porazdeli na pet let tako, da znaša prvo leto 35%, drugo leto 27%, tretje leto 20%, četrto leto 13% in peto leto 5% od skupno priznana olajšave. Glede postopka za priznanje in omejitve davčne olajšave se smiselno uporabljajo določbe 27. člena tega odloka. manj kot 300 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov. 37. člen Poleg meril, ki jih določa 57. člen Zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati sestavo celotnega prihodka, ki ga je v danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v preteklem letu v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces — vse ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezance za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku. Davek v pavšalnem letnem znesku iz gospodarskih dejavnosti, ob upoštevanju meril in pogojev iz prejšnjega odstavka, praviloma ne more biti večji kot znašajo enoletni davki in prispevki iz osebnega dohodka od poprečnega enoletnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 38. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del oh pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih z. opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100%' invalidi—paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela po stopnji 10%, 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki sc ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače obrti ali umetne obrti ali uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno po stopnji 25%, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke po stop- Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku iz. prejšnjega odstavka se ne plačuje od dohodkov, doseženih z. opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. VI. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 39. člen Zavezanci za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti), ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: ostanek čistega dohodka (v din) nad do stopnja 30.000 33 % 30.000 60.000 38 %' 60.000 100.000 42 % 100.000 150.000 46 % 150.000 200.000 50 % 200.000 300.000 54 %■ 300.000 58 %' Določbe iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. 36. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih z 40. člen Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo za- vezanci, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, organom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ali ki opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu. Davek po odbitku plačujejo tudi zavezanci od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri nosilcih samostojnega osebnega dela. Davek po odbitku iz prejšnjega odstavka plačujejo zavezanci po stopnji 40%. Vil. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC 41. člen Zavezanci plačujejo davek od dohodka iz avtorskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) po stopnji 20%. Od dohodkov iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo davek iz avtorskih pravic po stopnji 6%'. 42. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka plačujejo zavezanci davek iz avtorskih pravic od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40% za naslednje vrste dohodkov iz. avtorskih pravic: 1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del; 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. Ce se dohodki iz avtorskih pravic iz. 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 20%. Vlil. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 43. člen Pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov iz premoženja od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž ali prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter od opremljenih soh v najem, se stroški vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo ter stroški obratovanja, če jih plačuje lastnik sam, določijo v odstotku od prejete stanarine oziroma najemnine. Stroški iz. prejšnjega odstavka znašajo: — za stanovanja in stanovanjske stavbe, opremljene sobe 60% — za poslovne prostore in poslovne stavbe, garaže ter prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 40%. 44. člen Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom preko turističnih društev ali turističnih organizacij, so oproščeni plačila davka od davčne osnove, ki ne presega 60.000 dinarjev. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko zveze študentov, turističnih društev in turističnih organizacij ali organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna davčna olajšava v višini 50% odmerjenega davka, razen od dohodkov doseženih po prejšnjem odstavku tega člena. 45. člen Davek od dohodkov iz premoženja plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: davčna osnova (v din) nad do stopnja 30.000 30 % 30.000 60.000 35 % 60.000 100.000 39 % 1 (10.00(1 150.000 43 % 150.000 200.000 47 % 200.000 300.000 51 % 300.000 55 % IX. DAVEK OD PREMOŽENJA 46. člen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj, poslovnih stavb oziroma poslovnih prostorov, ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih ter garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje ne glede na to ali lastnik oziroma uživalec uporablja stavbo sam ali jo daje v najem. 47. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. Vrednost stavbe se ugotavlja po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25-1347/81). 48. člen Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega vrednosti 400.000 dinarjev. 49. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: — stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže 0,15 % — poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 % — prostori, ki se v sezoni ali od časa do časa 1 uporabljajo za počitek in oddih 0,60% 50. člen Zavezancu za davek na posest stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z zavezancem stalno prebivali v njegovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 51. člen Zavezanec za davek na posest stavb je občinski upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe zaradi odmere davka. Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva, oz. vrednosti stavbe je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v petnajstih dneh po nastali spremembi. Vsebino in obliko davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 52. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15%. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 1(1.000 dinarjev. XI. POBIRANJE DAVKOV 53. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec dokaže: — da so dohodki, iz katerih bo plačal davčni dolg iz preteklega leta, najmanj za 40 % manjši od primerljivih dohodkov. od katerih je bil obdavčen, — da gre za začasno plačilno nesposobnost, ker so bili zaradi smrti ali bolezni zavezanca ali družinskega člana ali zaradi naravnih in drugih nesreč ter drugih izrednih razmer doseženi za 40 % manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah in hi bilo s takojšnji izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o vlogi s sklepom. 54. člen Občinska uprava /a družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti namesto zavezanca. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20% obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela. 55. člen Občinski upravni organ, pristojen za izdajo dovoljenja za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti, mora od občana pred izdajo dovoljenja za samostojno opravljanje prevozništva z motornimi cestnimi vozili za prevoz blaga in oseb in za samostojno opravljanje dejavnosti z gradbeno mehanizacijo zahtevati v roku, ki mu ga določi v skladu z zakonom, da predloži poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna v zakonitih rokih. Porok mora v poroštveni izjavi navesti obseg in vrsto premoženja, ki ga daje v zastavo in način kako se zastavljeno premoženje zavaruje ter v izjavi izrecno določiti, kdaj in kako se zastavljeno premoženje vnovči za plačilo davčnih obveznosti zavezanca, ko bo izpolnjen pogoj iz. prejšnjega odstavka. Občinski upravni organ, pristojen za dovoljenja, mora pristnost poroštvene izjave preizkusiti. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 56. člen Davčna olajšava, zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 28. člena tega odloka, se zavezancem priznava že pri odmeri davka za leto 1982. 57. člen Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki sc še niso iztekle, veljajo do svojega izteka. 58. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov in po tem odloku dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti do 51. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv za vložitev davčne napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja. 59. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 2^75. . ■ orv.)<\o'ioiXvt}v, \o w V * V W) W. . \ v . .. PREDLOG # Ne pndtagj 194. čleea statuta občine LjuNfeua Moste-Polje (UniUi Hrt SRS, it. 16/82), 1. člena zefcoea o obdavčevanju proizvodov ta storitev v prometu (Uradni Ust SFRJ, it 33/72), 3972, 5372, 2873, 36/75, 5875, 7/77, 61/78, 24/79, S80, 63/86, 381 ta 2382) je skuptttaa občine LjuNjami Moste-Potje na seji zbora združenega dela dne ..... 1983 In na seji zbora krajevnih skupnosti dne. 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v._________________________________________________/ 1. člen Drugi člen odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 22.1182 in 28.12.1982 in sprejel sklep, 1,1 g11 posreduje skupščini (dnine v obravnavo in sprejem. SEKRETARIAT ZA URBANISTIČNE IN GRADBEN L ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA f \ POROČILO o delu družbenih svetov občine Ljubljana Moste-Polje V_______________________J V občini Ljubljana Moste—Polje sta bila na podlagi odloka sprejetega 22. marca 1979 ustanovljena dva družbena sveta in sicer: — družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje in — družbeni svet za vprašanje političnega sistema. V nekaj manj kot štirih letih se je družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje sestal na dvajsetih sejah in obravnaval aktualno problematiko družbenoekonomskih odnosov in družbenega planiranja v občini Ljubljana Moste—Polje in v mestu Ljubljana. Najpomembnejše vsebinske točke, ki jih je družbeni svet obravnaval, so se nanašale na: — oblikovanje in sprejem srednjeročnih in letnih planskih dokumentov ter na njihovo izvajanje, — stanje in razvoj družbenoekonomskih odnosov na posameznih področjih, kot so ekonomski odnosi s tujino v gospodarstvu občine, komunalno gospodarstvo, družbene dejavnosti, stanovanjsko gospodarstvo, malo gospodarstvo in energetsko gospodarstvo — družbenoekonomsko problematiko razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini, izgradnje cest na območju občine, razvoja osnovnega zdravstvenega varstva, otroškega varstva in osnovnega šolstva v občini, gradnje objektov družbenega standarda v povezavi s samoprispevkom II in III, programa razvoja deficitarnih strok drobnega gospodarstva, odloka o obveznostih TOZD, ki niso pristopile k samoupravnim sporazumom o temeljih planov; dodeljevanja družbenih denarnih pomoči in urejanja kmetijskih zemljišč v občini. Družbeni svet za vprašanja političnega sistema se je konstituiral nekoliko kasneje, in sicer 2(V 1—1981 in je imel do sedaj pet sej. Obravnaval je predvsem vprašanja izgradnje samoupravnih odnosov v občini, priprave sprememb in dopolnitev statuta občine, predloge predpisov in drugih splošnih aktov občinskih organov, analiziral družbeno dogovorjeno samoupravno organiziranost občinske komunalne skupnosti in mesta. Letne programe dela sta oba družbena sveta oblikovala predvsem na podlagi programa dela skupščine občine, pri čemer sta pri udeležencih iskala tudi pobude za obravnavo drugih vprašanj iz delovnega področja in jih uvrščala v plan. Sveta sta uspevala izvrševati zelo velik del programa in ob njem obravnavati tudi več aktualnih vprašanj, ki jih je občasno prineslo družbeno življenje v občini. Oblikovana stališča in predloge sta družbena sveta posredovala skupščini občine in udeležencem. K delu družbenih svetov so bili občasno vključeni tudi udeleženci izven stalnega sestava, kadar je pač šlo za vprašanja, ki so zadevala njihovo delovno oziroma strokovno področje. Družbena sveta sta v prvem obdobju svojega obstoja postala oblika demokratične priprave odločitev, združujoč predvsem vpliv samoupravnih in družbenopolitičnih manj pa znanstvenih dejavnikov. Ugotovimo lahko, da delo obeh uružbenih svetov zasluži pozitivno oceno. Iz dosedanjega dela pa izhajajo tudi naslednje kritične ugotovitve in izkušnje: Družbena sveta kljub pozitivnim dosežkom še vedno ne dajeta rezultatov, ki jih od njiju potrebujemo in pričakujemo. Neobdelanih je še večje število zadev, ki naravnost‘ali posredno otežujejo delovanje družbenih svetov. Program dela, pobude za obravnavo posameznih zadev, interes za oblikovanje stališč in predlogov. Pri oblikovanju letnih programov dela sta se družbena sveta zelo močno naslanjala na program dela skupščine in njenih zborov, predvsem zato, ker drugi udeleženci, razen v rednih primerih, kljub pismenim vzpodbudam niso predlagali obravnave zadev iz svojega specifičnega programa oziroma področja dela. Opažamo, da pri nekaterih udeležencih še ni pravega interesa za obravnavo resnih odprtih vprašanj Posebej so se opažala pri družbenem svetu za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje poredke pobude iz gospodarskih organizacij in skupnosti. Neposredni interesi združenega dela občine v delu družbenih svetov še niso bili dovolj izraženi. Pri resnejših vprašanjih s področja družbenoekonomskih odnosov in uresničevanja družbenih planov, družbeni svet za družbenoeko- nomske odnose in družbeno planiranje za odločno kritiko konkretnih slabosti in za ustrezne predloge ni bil dovolj pripravljen in zavzet, ampak najbrž preveč toleranten. Za ugotovitve, stališča in predloge družbenih svetov, razen s strani skupščine, ni bilo večjega zanimanja Priprava sej, udeležba, status delegatov udeležencev. Zagotavljanje gradiva za delo družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje je še vedno problematično, medtem ko za družbeni svet za vprašanja političnega sistema to ni problematično. Udeležba stalnih delegatov udeležencev ni skladna z določili zakona, zato bo potrebno takoj spremeniti odlok o družbenih svetih. Stalni mandat v družbenih svetih je potrebno opustiti in vpeljati fleksibilni mandat delegatov. Na ta način bomo lažje zagotovili visoko udeležbo, predvsem pa kvalitetnejšo predpripravo v okviru udeležencev. Tudi trajanja mandata nosilcev funkcij bi kazalo časovno vskladiti s trajanjem mandata v skupščini občine. V delu družbenih svetov doslej znanost in raziskovalna dejavnost nista bili dovolj prisotni. Toše tudi ni bilo globlje proučeno v naših občinskih razmerah. Za nadaljnji razvoj delovanja družbenih svetov je potrebno navedena odprta vprašanja proučiti in najti nove rešitve, ki bodo zagotovile še uspešnejše delo družbenih svetov. Predsednik družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje Marjan GOSTINČAR Predsednik družbenega sveta za vprašanja političnega sistema Bogdan ŠTURM k' V SKUPŠČINA SR SLOVENIJE OSNUTEK -------— ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku V.________________________________________J 1. člen V zakonu o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8773) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi: »Delovni ljudje in občani lahko uvedejo samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za zadovoljevanje drugih skupnih potreb v krajevni skupnosti na področju urejanja naselij, komunalnih dejavnosti, varstva življenjskega okolja, ljudske obrambe, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, kulturnih dejavnosti, vzgoje in izobraževanja, telesne kulture in drugih dejavnosti.« 2. člen Za sedanjim I. členom se vnese l.a člen, ki se glasi: »Samoprispevek se lahko uvede, če je zgraditev objektov oziroma zadovoljevanje drugih skupnih potreb iz prejšnjega člena predvidena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana oziroma v planu krajevne skupnosti za ustrezno srednjeročno obdobje, in če so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana oziroma v drugem ustreznem planskem aktu predvidena sredstva za izvajanje dejavnosti.« 3. člen Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »Samoprispevek uvede pristojni organ krajevne skupnosti za območje krajevne skupnosti ali za del tega območja. Izjemoma lahko uvede samoprispevek občinska skupščina, če gre za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del iz. I. člena tega zakona, ki so namenjena za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na območju občine. Občinska skupščina lahko uvede samo-prisevek, če je zgraditev takih objektov predvidena z dogovorom o temeljih plana oziroma s planom občine za ustrezno srednjeročno obdobje, in če so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana predvidena sredstva za izvajanje dejavnosti. Samoprispevek se lahko uvede le, če so se občani na ustreznem območju z referendumom vnaprej izrekli za njegovo uvedbo. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se z aktom o razpisu referenduma lahko določi, da se občani iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona izrečejo o samoprispevku s podpisovanjem. Varianta tretjega odstavka: Samoprispevek se lahko uvede le, če je na območju, na katerem je bil razpisan referendum, glasovalo zanj več kot dve tretjini občanov, ki imajo pravico glasovati. ■ vuA/ 'itvcn.'. člen V 6. členu se za 6. točko doda nova 7, točka, ki se glasi: »7. Način sodelovanja v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in način osebnega izjavljanja delavcev na začasnem delu v tujini ter zavezancev iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona « Dosedanja 7. in 8. težka postaneta 8. in 9. točka. 5. člen Besedilo tretjega odstavka 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če se uvaja samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali tudi pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju, se lahko zavežejo za samoprispevek tudi občani, ki imajo take nepremičnine, čeprav nimajo stalnega prebivališča na tem območju.« Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »Zavezanci iz prejšnjega odstavka imajo pravico sodelovati v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in pravico osebnega izjavljanja z referendumom ali podpisovanjem.« 6. člen V 9. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: >Če se uvaja samoprispevek za obdobje več let, je z aktom o uvedbi samoprispevka pristojni organ krajevne skupnosti lahko pooblaščen, da v naslednjih letih v skladu z uradno ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu določi novo denarno vrednost nedenarnih obveznosti samoprispevka.« 7. člen Za sedanjim 9. členom sc vnese nov 9.a člen, ki se glasi: Osnova /a določitev samoprispevka v denarju je osebni dohodek delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšan za davke in prispevke iz osebnega dohodka in drugi dohodki občanov v smislu zakona o davkih občanov. Izjemoma se samoprispevek lahko določi od nepremičnin, od prevoznih sredstev ali od strojev in podobno, če gre za samoprispevek, s katerim naj bi se izboljšali pogoji za njihovo uporabo.« Varianta: Zadnji odstavek sc črta. 8. člen Besedilo I. odstavka KI. člena se spremeni tako, da se glasi: »Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od inv alidnine, od pokojnine z varstvenim dodatkom, od denarne pomoči, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.« „ 9. člen V prvem odstavku Ib. člena se besedilo »do 20.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 5.000 do 50.000 dinarjev«. V drugem odstavku se besedilo »od 2.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 500 do 5.000 dinarjev.« V tretjem odstavku se besedilo »do 50.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 5.000 do 50.000 dinarjev«. V četrtem odstavku sc besedilo »do 2.000 dinarjev« nadomesti / besedilom »od 1.000 do 10.000 dinarjev«. 10. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV /, Zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije sta dne H. 10.1982 obravnavala predlog za izdajo zakona o spremembah zn dopolnitvah zakona o samoprispevku ter ga sprejela. Razprava v delovnih telesih in zborih Skupščine SR Slovenije je potrdila izhodišča, podana v predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku. V razpravi in sklepu Skupščine SR Slovenije je bil poudarjen velik družbenopolitični pomen samoprispevka pri razvoju in utrjevanju krajevne samouprave ter sprejeta usmeritev, da z zakonskimi normami ne bi bilo primerno omejevati nadaljnjega uveljavljanja samoprispevka pri zadovoljevanju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. Podprta je bila tudi usmeritev, da je samoprispevek moino uvesti samo za objekte, predvidene v ustreznih planskih aktih krajevne skupnosti. Samo izjemoma naj bi zakon dopustil možnost, da samoprispevek lahko uvede občinska skupščina. Določba, da imajo na referendumu za uvedbo samoprispevka pravico glasovati vsi, ki so pridobili splošno volilno pravico, naj ostane nespremenjena. Ponovno pa naj se prouči, ob upoštevanju vseh stališč iz javne razprave, ali je potrebno spreminjati določbo o navadni večini. Samo izjemoma naj bi tudi bilo mogoče določiti samoprispevek od posesti nepremičnin oziroma naprav. Določitev zgornje meje možnih obremenitev s samoprispevkom in oprostitve obveznosti iz samoprispevka, naj bi se prepustila samoupravni odločitvi delovnih ljudi in občanov z referendumom ob vsakokratni uvedbi samoprispevka. Pri pripravi osnutka zakona naj predlagatelj upošteva predvsem pripombe in stališča iz javne razprave, ki sta jo organizirala Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in zbor občin Skupščine SR Slovenije in ki so zajeta v stališčih, pripombah in predlogih Sveta za družbenopolitični sistem pri Predsedstvu RK SZDL Slovenije, stališča družbenopolitičnega zbora ter stališča delovnih teles zborov in skupščine, skupin delegatov in pripombe iz razprav na sejah zborov. Predlagatelj je pri pripravi osnutka zakona upošteval stališča družbenopolitičnega zbora in sklep obeh zborov. V razpravi v družbenopolitičnem zboru je bilo zavzeto stališče, da za odločitev o uvedbi samoprispevka ni potrebno uvesti dvotretjinske večine. Zbor združenega dela in zbor občin pa sta predlagala, da predlagatelj ponovno prouči, ob upoštevanju vseh stališč iz javne razprave, ali je potrebno spreminjati določbo o navadni večini, ki je potrebna za Uspešno izglasovanje samoprispevka z referendumom. Glede na to, da to se v javni razpravi delegati, pa tudi nekateri odbori, opredeljevali tako za navadno kot tudi dvotretjinsko večino, predlagamo tudi varianto zaradi tega, da bi se delegati ob obravnavi stališč družbenopolitičnega zbora odločili za en ali drug način. Enako je predlagatelj upošteval stališče zborov, da naj se način določanja zgornje meje možnih obrejnenitev s samoprispevkom ne opredeljuje z zakonom, temveč ob vsakokratni uvedbi samoprispevka, ter v tezah predlagano rešitev črtal. Končno je predlagatelj umaknil tudi tezo o razširitvi oprostitev obveznosti iz samoprispevka in je s tem upošteval stališče zborov, da se take oprostitve lahko določijo z vsakokratnim aktom o uvedbi samoprispevka. Zakon pa naj bi opredelil le tiste minimalne kategorije dohodkov, ki jih je treba oprostiti obveznosti v vsakem primeru. II. Poglaviten namen predlaganih dopolnitev in sprememb zakona o samoprispevku je uskladitev z novo ustavo, sprejeto po uveljavitvi zakona o samoprispevku, in z novimi predpisi o družbenem planiranju ter ureditev nekaterih v zakonu nerešenih ali nejasno rešenih vprašanj. To so predvsem: opredelitev področja in omejitev območja, za katero se samoprispevke lahko uvede; razširitev kroga zavezancev za samoprispevek na osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v krajevni skupnosti, kjer se'uvaja samoprispevek, imajo pa tam nepremičnine, katerih upogiba se bo izboljšala zaradi predvidene graditve komunalnih oziroma drugih objektov v krajevnih skupnostih v katerih ležijo, ter vključitev U‘h oseb v pripravljalni postopek za uvedbo referenduma in glasovanja 'ta referendumu za uvedbo samoprispevka; določitev načina vključe-sanja v pripravljalni postopek za uvedbo referenduma in osebnega iz-lovi jan ja za uvedbo samoprispevka delavcev na začasnem delu v tujini; Valorizacija denarne vrednosti nedenarnih obveznosti samoprispevka; osnova za samoprispevek ter sprememba višine denarnih kazni. Eri posameznih členih želimo opozoriti na naslednje: * I. členu Spremenjena določba I. odstavka I. člena pomeni uskladitev z do-°cbami 73. in 74. člena ustave SR Slovenije, ki opredeljuje področja, 'ia katerih delovni ljudje in občani v skladu s programi in plani razvoja rUje v ne skupnosti lahko uvedejo samoprispevek za zgraditev objektov "tiroma za zadovoljevanje drugih skupnih potreb. . Pripomba skupine delegatov s področja gospodarstva za zbor občin ‘u zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, da gre za ožanje ozi-r°ma omejevanje z ustavo določenih področij, po mnenju predlagatelja i u,e>*ieljena, ker besedilo I. člena osnutka vključuje vsa področja, ki ? °Podeljena v 73. členu ustave SR Slovenije. V skladu z ustavo je ana možnost uvedbe samoprispevka, razen za našteta področja, tudi 'M Področja drugih dejavnosti. ^ členu krl“ clcn uvaja obvezno upoštevanje programov in razvojnih planov 'ajev,uh skupnosti. Pri uvajanju samoprispevka naj bi bil praviloma izhodišče in temeljni akt za določanje vseh elementov za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov v krajevni skupnosti samoupravni sporazum o temeljih plana oziroma plan krajevne skupnosti za ustrezno srednjeročno obdobje. Hkrati morajo biti v samoupravnem sporazumu o temeljih plana oziroma drugem ustreznem aktu predvidena stedstva za izvajanje dejavnosti. S tem je, po mnenju predlagatelja, upoštevana tudi pripomba konference delegatov vseh zborov Skupščine občine Kranj. K 3. členu Ker je samoprispevek že po ustavi namenjen za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, se s 3. členom za razliko od veljavne ureditve, po kateri se samoprispevek lahko uvede tudi za območje občine, praviloma lahko uvaja samo za območje krajevne skupnosti ali dela njenega območja. Samo izjemoma pa naj bi bila dana občinskim skupščinam možnost za uvajanje samoprispevka in sicer za financiranje objektov, ki so skupnega pomena in služijo potrebam občanov na širšem območju občine. Možnost, da občinska skupščina pod določenimi pogoji uvaja samoprispevek, je bila v tezah k predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakonu o samoprispevku predlagana kot varianta, glede na ustavno načelo, da je krajevni samoprispevek predvsem namenjen financiranju skupnih potreb v krajevni skupnosti. V razpravah delovnih teles Skupščine SR Slovenije in razpravah, ki jih je organiziral Zbor občin Skupščine SR Slovenije, pa je bila možnost uvedbe samoprispevka tudi za območje občine široko podprta, glede na dejstvo da se s tem uresničuje načelo solidarnosti v okviru občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti. K 4. členu Veljavni zakon ne vsebuje določb o načinu sodelovanja v pripravljalnem postopku in načinu osebnega izjavljanja delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, imajo pa v SR Sloveniji stalno prebivališče. Ti delavci so v primeru, da imajo na območju, za katero se samoprispevek uvaja, stalno prebivališče, po določbi S. člena zakona o samoprispevku zavezanci za samoprispevek. Po predlagani določbi osnutka naj bi zato za te zavezance v vsakokratnem aktu o uvedbi samoprispevka določili tudi način vključevanja v pripravljalni postopek za razpis referenduma in način osebnega izjavljanja. Enako določbo naj bi ti akti vsebovali tudi za zavezance, ki nimajo stalnega prebivališča na območju za katero se uvaja samoprispevek, imajo pa tam nepremičnine, katerih uporaba se bo izboljšala zaradi predvidene gradnje. S tem so bile v celoti upoštevane zadevne pripombe Ustavnega sodišča SR Slovenije, Sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu SZDL Slovenije, skupine delegatov za zbor združenega dela Skupščine občine Logatec in Vrhnika in konference delegatov vseh zborov Skupščine občine Kranj. k 5. členu Po predlagani spremembi določbe tretjega odstavka S. člena, se okrog zavezancev za samoprispevek razširi tudi na osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v krajevni skupnosti, kjer se uvaja samoprispevek, imajo pa tam nepremičnine, katerih uporaba se bo izboljšala zaradi predvidene graditve komunalnih oziroma drugih objektov v krajevni skupnosti, v kateri ležijo. . Ta člen predvideva za za vezance iz prejšnjega odstavka pravico sodelovanja v celotnem pripravljalnem postopku za ruzp nikov operativnega odbora nadzornega organa LIZ-a Ljubljana in izvajalca SGP Hrastnik in da se zadeve dokončno uredijo do 15. decembra 1982. * i Na zahtevo delegacije krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje glede šole sta odgovorili Breda JAMA-QVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine in Anka DOMA-joŠT. namestnica predsednice komiteja za družbene dejavnosti. Tine BOŽJA, delegat krajevne skupnosti Lipoglav je postavil vprašanje udeležbe tistih delegatov na sejah občinske skupščine, ki so iz oddaljenih krajevnih skupnosti, ki nimajo urejenih prometnih zvez. Predlagal je, da naj bi občinska skupščina zagotovila tem delegatom bencinski bon v vrednosti, kolikor se porabi bencina za prihod na sejo in povratek. Bon bi se dal po končani seji. Tudi delegacija krajevne skupnosti Klopce je predlagala, da je potrebno za delegate iz oddaljenih.krajev zagotoviti gorivo-bencin. Delegacija krajevne skupnosti Nove Fužine ni bila v celoti zadovoljna z odgovori na delegatska vprašanja, ki so jih postavili na 6. seji zbora krajevnih skupnosti. K 4, 5 in 6 PREDLOG ANEKSA K DOGOVORU O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981-1985 OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA P« ANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981-1985 V LETU 1982 OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981-1985 V LETU 1983 Pred razpravo je predsednica zbora delegate obvestila, da so gradivo obravnavali tudi: — družbeni svet za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje, — predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje, — občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje, — komite občinske konference ZKS Ljubljana Moste-Poljei — komisija za razvoj krajevnih skupnosti skupščine občine in svet za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana Moste-Polje — odbor za družbenoekonomski razvoj pri zboru krajevnih skupnosti in — odbor za urbanizem, komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja pri zboru krajevnih skupnosti. V razpravi so delegati predlagali naslednji: !-■ Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas: — predlagamo, da se gradnja sekundarne kanalizacije vključi v programske dokumente za zadnja tri leta tekočega srednjeročnega programa. — predlagamo ureditev nasada v okolici doma starejših občanov ter ureditev nadaljevanja sprehajalne poti, ki teče ob Ljubljanici do druge brvi preko Grubarjevega kanala. — predlagamo, da se stavbišča, ki so rezervirana v našem naselju, uredijo in to tako, da se zasuje z zemljo in se zaseje trava. — pogrešamo vrtec, ki je bil planiran s samoprispevkom na Bilečan-ski ulici. Predlagamo, da sc sprememba terminskega plana samoprispevka sprejme na isti način, kot je bil program sprejet. — ugotovitev v oceni izvajanja resolucije v letu 1982, da kanalizacija in vodovod v Stepanji vasi ni bil realiziran zaradi pomanjkanja sredstev se nam ne zdi dovolj. Hočemo imeti dokumentiran pismen odgovor. Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo: — predlagamo, da če pride do sprememb v programu samoprispevka, da je treba o tem obvestiti tiste, ki so za ta program glasovali. — pri oceni izvajanja resolucije v letu 1982 je omenjeno zmanjšanje družbene režije, ni pa to zajeto v nobenem končnem predlogu in ukrepih izvršnega sveta, zato predlagamo^, da se ta prizadevanja vključijo tudi v ta tekst. — opozarjamo na nasprotja, ki se pojavljajo na področju gradbeništva: na eni strani so zmanjšali število zaposlenih za 8%, obenem pa je bilo v istih OZD opravljeno visoko število nadur. Sprašujemo se, kako je to možno, če pa vemo, da je brezposelnost čedalje večja in predstavlja čedalje večji problem. — v tekstih, kjer gre za zaposlovanje mladih ljudi, naj se odločneje zapišejo ukrepi, da bi mladi čim prej dobili zaposlitev. — v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1983 imamo pripombo na tekst o kadrovski politiki, za katerega ugotavljamo, da je skoraj isti iz leta v leto. Imamo družbeni dogovore kadrovski politiki, ki zavezuje podpisnike, da izvršujejo naloge iz tega področja. Mislimo, da bi ob tem, ko govorimo o resoluciji morali zapisati tudi kako se izvaja družbeni dogovor o kadrovski politiki. — Oceno izvajanja resolucije v letu 1982 bi bilo potrebno dopolniti s pregledom nalog zastavljenih v letu 1982 in vseh, ki so bile realizirane, neuresničene naloge pa prenesti v resolucijo za leto 1983. — V oceni izvajanja resolucije v letu 1982 imamo pripombo pri kulturi in sicer na zadnji odstavek, či naj bi glasil tako, da prizadevanja za urejanje spomenikov NOB ne bi bila vključena skupaj s kapelami. Smatramo, da bi urejanje spomenikov NOB zaslužilo vsaj samostojni odstavek. Iva ŽNIDARŠIČ, delegatka krajevne skupnosti Bizovik: — Predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine: 31. člen: ugotavljamo, da je prvotno besedilo tega člena dopolnjeno z gradnjo kabelskega omrežja v Dobrunjah. Postavljamo vprašanje zakaj ni vključeno tudi področje KS Bizovik, ki je bila v planih za obdobje 1976—80, v tem srednjeročnem obdobju pa ni? 96. člen: na zboru delovnih ljudi in občanov je bila postavljena zahteva, da se VVZ Hrušica mora zgraditi v letu 1983. — Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1982: Kmetijsko zemljiška skupnost: v letu 1981 so bili izdelani projekti za odvodnjavanje meteornih voda s kmetijskih površin Bizoviška c. — Skubic — Dimnik. Zakaj njihova realizacija ni bila vključena v plan za leto 1982, niti ni v planu za leto 1983? Mestni potniški promet: glede na to, da je lokacijsko dovoljenje za avtobusno postajališče izdano, zahtevamo, da se takoj pristopi k realizaciji, kajti nesprejemljivo je, da sc ta naloga prenaša kot nerealizirana iz leta v leto. Obrazložitev, da postajališče ne bo zgrajeno, ker ni nadstreška, je za krajane nesprejemljiva, zato zahtevamo, da se takoj dogradi postajališče, nadstrešek pa montira, ko bo pač na voljo. — Ugotavljamo, da se nekatere nerealizirane naloge iz leta 1982 v planu za leto 1983 ne pojavljajo, zato poudarjamo, da se mora v dokumentih opredeliti, da se vse nerealizirane naloge prenesejo v naslednje leto kot prioritetne naloge. — Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1983: II. Prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje: MS 110, 110—1 Bizovik: formulacija naj se dopolni: »Načrtujemo izdelavo in potrditev programskega in tehničnega dela zazidalnega načrta«. Stane JANČAR, delegat krajevne skupnosti Hrušica—Fužine: — Korenito se spreminja 96. člen aneksa in sicer pričetek gradnje VVZ Hrušica iz samoprispevka II se iz prvotno planiranega leta 1982 prenaša v leto 1985. Stališče in zahteva temeljne delegacije je, da je zakonska osnova točno določila program izgradnje samoprispevka II in ka|tor je samoprispevek izglasovan, ga nikakršna institucija ne sme spreminjati. Zato je predlog aneksa s spremenjenim členom 96 za nas nesprejemljiv in zahtevamo spremembo. Vprašujemo sc katera oseba in katera institucija je denar, ki je bil namensko zagarantiran za izgradnjo VVZ Hrušica, porabila in kam ga je porabila? — Zaradi problematike pri pridobivanju zemljišča v letošnjem letu ne bo zgrajeno avtobusno postajališče ob Litijski cesti pri šoli Hrušica. Ker je bilo lokacijsko dovoljenje že izdano, ne bi smelo biti večjih zadržkov za izdajo gradbenega dovoljenja in bi se moralo zgraditi že v letošnjem letu. Če ne bi prišlo do izgradnje, se mora to prenesti v resolucijo za leto 1983, kar v osnutku resolucije 1983 ni navedeno. Matjaž SVET, delegat krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj: — V aneksu k dogovoru o temeljih družbenega plan ni šole v Zg. Kašlju. Zanima me kaj je s to šolo in kdo odloča, da mora biti šola na kmetijskem področju? Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas: — pri oceni izvajanja resolucije je pri socialnem skrbstvu navedeno, da je dom za starejše občane že zgrajen in da je bil tehnični pregled izvršen že 15.2.1982. Kdo je odgovoren, da dom še vedno ni odprt? Jožica VRECL, delegatka krajevne skupnosti Zadobrova—Sne-berje: — Na podlagi sklepov zborov občanov posredujemo naslednji sklep 0. zahtevi: 1. Trgovina: do leta 1985 naj se uredi PGD dokumentacija, v letu 1986 pa prične z gradnjo trgovine. Obstoječa klasična trgovina pa naj se takoj adaptira, saj se bo s tem delno izboljšala založenost in trgovske usluge. .2. PTT: v tem srednjeročnem obdobju je pristopiti k izgradnji primarnega kabelskega omrežja in telefonskih priključkov. V 31. členu aneksa naj se vneseta kraja Novo Polje in Zadobrova, saj sta kljub urgenci ponovno izpuščena. 3. Krajinski park Zajčja dobrava: vztrajamo na prvotni zahtevi, da se krajinski park Zajčja dobrava obravnava z dodatno skrbjo, da se dosledno izvajajo določila odloka in da se upošteva in obravnava pobuda naše KS, da bi v bodoče krajinski park dobil status vzhodnega mestnega parka. To naj se vnese v resolucijo za leto 1983. 4. Izgradnja soseske MS I0.V2: čeprav je omenjena soseska komunalno opremljena, pa odlok o zaščiti vodnih rezervatov preprečuje nadaljnjo izgradnjo. Smatramo, da bi bila gradnja kanalizacije v I. in II. varstveni coni Tomačevo-Sneberje nujna, saj je to edina ovira, da se omenjena soseska izgradi. Predlog naj bo vključen v oceno izvajanja resolucije v letu 1982. 5. Zadobrovška cesta: za rešitev nevarnega križišča Zadobrovške in Sneberske ceste zahtevamo takojšnjo začasno rešitev s semaforjem, dokončna rešitev pa je možna le z odstranitvijo stanovanjske hiše v križišču. Apeliramo, da se zaradi resnosti problema zagotovijo potrebna finančna sredstva in prioritetno realizira ureditev varnega križišča. Ta dopolnitev naj bo upoštevana v resoluciji za leto 1983 v poglavju Komunalno gospodarstvo v odstavku ceste in mostovi. * 6. Odvoz smeti in kosovnega materiala: krajani nasprotujejo izvajanju odloka o odvozu komunalnih odpadkov o odvozu smeti v polivinilastih vrečkah v prehodnem obdobju. Postavljamo vprašanje financiranja kontejnerjev kot novega načina odvažanja smeti. Anton KAŠE, delegat krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj: — delegacija predlaga, da se iz odloka v odvozu komunalnih odpadkov črta prehodno obdobje odvoza v polivinil vrečkah. — delegacija vprašuje, zakaj je v dokumentih izpadlo kabliranje Vevč in Zg. Kašlja? Miran MITAR, delegat krajevne skupnosti Moste: — tudi stara naselja (stari bloki, stolpnice) bi morali modernizirati in jih priključiti na toplovod. Stroški le-tega so zelo visoki, zato bi morala izvršni svet skupščine občine in komunalna skupnost nakazati rešitev oziroma najti možnost za izvedbo teh del v naslednjih letih. Sami stanovalci oziroma hišni sveti niso zmožni pokriti celotnih stroškov, zato je potrebno najti možnost financiranja oziroma kreditiranja. Avgust GOLOB, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine: — delegacija sprašuje zakaj je v Fužinah investitor gradnje le Mercator? Jožica VRECL je delegate seznanila s pripombami odbora za urbanizem, komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja pri zboru krajevnih skupnosti, ki jih je sprejel ob obravnavi osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1983 in sicer: 1. V poglavju I. Razvoj po področjih gospodarstva naj se pri gradbeništvu črta predvidena investicija Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana zaradi predimenzioniranja gradbeništva na področju Ljubljane. 2. V poglavju II. Prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje naj se pri varstvu zelenih površin vključi tudi dodatna skrb za krajinski park Zajčja dobrava in poudari dosledno izvajanje odloka o zavarovanju krajinskega parka Zajčja dobrava. 3. Pri poglavju lil. Komunalno gospodarstvo naj sc pri odvozu smet' in kosovnih odpadkov črta besedilo »oz. prehodno v polivinilastih vrečkah.« Prav tako odbor predlaga občinski komunalni skupnosti da da pobudo za spremembo odloka o odvozu komunalnih odpadkov in sicer v tem smislu, da se predvidi samo odvoz odpadkov v malih kontejnerjih, ukine pa se možnost prehodnega odvoza v polivinilastih vrečkah. 4. Pri poglavju III. Komunalno gospodarstvo naj se pri kolektivni komunalni porabi vnese semaforizacija križišča Zadobrovška cesta — Sneberska cesta. Odbor priporoča občinski komunalni skupnosti, da vnese v program za leto 1983 tudi vzdrževanje bodoče investicijske poti kot povezavo med Letališko cesto in Zado-hrovško cesto (oz. Cesto I). To bi bil začasni ukrep za razbremenitev Zaloške ceste, katere gradnja se odmika. V razpravi so sodelovali še: Jože CVETKOVIČ, predstavnik Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje; Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, ki je dal odgovore v zvezi z avtobusnim postajališčem v Bizoviku, gradnjo šole v Zg. Kašlju, PTT v Bizoviku in Zadobrovi, krajinskim parkom Zajčja dobrava, izgradnjo soseske MS 10.V2 in križiščem Zadobrovška cesta — Sneberska cesta; Breda JAMA — CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine, ki je odgovorila na vprašanja v zvezi z izgradnjo objektov iz samoprispevka in Lado SVETEK, predstavnik Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje, ki je odgovoril na vprašanja v zvezi z ureditvijo križišča Zadobrovška — Sneberska cesta, vzdrževanjem mostu v Zg. Kašlju, izgradnjo kanalizacije v Stepanji vasi in odvozom odpadkov. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: in 74. člen). Samoupravni sporazum bi moral v sistem financiranja zajeti tudi samoupravne interesne skupnosti. - ob obravnavi 3. člena je delegacija menila, da je to pravzaprav neka druga oblika glavarine in da bi bilo boljše, da bi se izdal odlok, da bi se vsaj minimalno zagotavljala sredstva krajevnim skupnostim. — način, ki je določen v 4. členu ni popolnoma jasen. Menimo, da bi bil postopek določen v tem členu nemogoč, preokoren. — pri 5. členu si ne moremo predstavljati na kakšen način bi bil izveden postopek financiranja. — predlagani način delegiranja delegatov v 8. členu je nemogoč, ker če si zamislimo, da predlagajo delovni ljudje v soglasju delavskih svetov, zborov delavcev, itd. 7 delegatov, to pomeni da je potrebno za teh 7 delegatov koordinacija čez veliko število svetov. Predlagamo, da se to besedilo ponovno prouči in da se najde boljši mehanizem delegiranja. Nimamo pa pripomb k številkam. — predlagamo, da se besedilo Ib. člena vskladi s planskim obdobjem, ker je nemogoče, da sprejemamo sporazum za leto 1982, ker prehajamo že v leto 1983. Postavlja se vprašanje, če bi prišlo do podpisa samoupravnega sporazuma v letu 1983, ali bomo lahko dobili sredstva v krajevne skupnosti za nazaj in na kakšen način? — smatramo, da hi bilo potrebno ponovno proučiti, ker smo s prejšnjo glavarino v krajevnih skupnostih zagotavljali tudi delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev, da bi zagotovili ta sredstva. Lidija $MIT, delegatka krajevne skupnosti Dušan Kveder-—Tomaž: — Imamo formalno vprašanje: s sporazumom je določen procent 0,1 h8, v obrazložitvi je 0,2. Kje je prišlo do napake? - samoupravni sporazum je v fazi osnutka, sprejemal pa naj hi se že za leto 1982. Ker združeno delo verjetno ne ho moglo pristati na to, ho nastala praznina in ostaja vprašanje financiranja krajevnih skupnosti za leto 1982 in 1983 odprto. 1- Delegati zbora krajevnih skupnosti ugotavljamo, da predlog aneksa k dogovoru o temeljih plana občine Ljubljana Moste-Polje temelji na podlagah in kazalcih, znanih in usklajenih v občini, mestu in republiki Sloveniji v času oblikovanja predloga, ter da je skladen z napori za stabilizacijo, za povečanje izvoza ter zmanjševanje vseh oblik porabe. Nenehno se spreminjajoči pogoji in razmere v gospodarstvu, zlasti stagnacija družbenega proizvoda zmanjšuje že tako skrčene in pmejene materialne možnosti in povzroča neusklajenosti pri usklajenih elementih družbenoekonomskega razvoja, zlasti za področje družbenih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva in komunal-ne8a gospodarstva. Spreminjanje in sprejemanje novih in dodatnih ukrepov na področju ekonomske politike je povzročilo, da je v času oblikovanja predloga aneksa k dogovoru o temeljih plana do danes nastalo več bistvenih sprememb. Kasni se tudi pri pripravah, spremembah in dopolnitvah planov pri temeljnih nosilcih, kakor tudi v SRS in federaciji. Vse to ovira izvršni svet pri nadaljnji aktivnosti in postopkih za sprejemanje sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov, ki bi morali slediti obravnavi predloga aneksa k dogovoru o temeljih plana in soglasju podanem k predlogu aneksa na šojah zborov skupščine. To velja še zlasti za oblikovanje predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje, katerega predlog bi veljalo kljub naštetim težavam pripraviti po sprejetem rokovniku in predložiti občinski skupščini ^ »a decembersko sejo. Delegati zbora krajevnih skupnosti sprejemamo oceno izvajanja Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1982 skupaj s pripom-j n*mi in predlogi iz razprave. '-bor krajevnih skupnosti sprejema osnutek resolucije o politiki Ovajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1983 skupaj s pripombami in predlogi iz razprave. PSNUTBK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽE-Ski,nU ,N UPORABI SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE JkVfc N,H potreb delovnih uudi in OBČANOV v kra- Mn,c H SKUPNOSTIH V OBČINI LJUBLJANA VSTE—POLJE ZA OBDOBJE 1982—1985 ^v'otlne obrazložitve ni bilo. !ila,.,razPravi so delegati posredovali naslednje ugotovitve, pripombe, ' ,Sta in vprašanja Mavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo: b0 11 samoupravni sporazum ne ho reševal tiste problematike in ne ugotavljal v celoti sistema financiranja, ki ga omenja Ustava (73. Miran MITAR, delegat krajevne skupnosti Moste: - Ponovno naj hi šli v razpravo kriteriji in merila za financiranje krajevnih skupnosti, upoštevajoč pri tem predvsem novo nastale krajevne skupnosti, saj le-te sedaj prejemajo minimalna sredstva za svojo dejavnost. Pri kriterijih je potrebno upoštevati velikost KS, število prebivalcev in zahteve posamezne krajevne skupnosti. - ker financiranje še vedno ni urejeno postavljamo delegatsko vprašanje: Zakaj krajevne skupnosti še vedno dobivajo le akontacije dotacij za financiranje KS in kdo je odgovoren, da ni prišlo do delitve sredstev za potrebe KS za leto 1982? financiranje krajevne skupnosti naj bo pogojeno z aktivnostjo same krajevne skupnosti, predvsem pa s konkretnimi programi. Avgust GOLOB, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine: - 3. člen samoupravnega sporazuma je nejasen predvsem za združeno delo. Govori o višini 0,163% od osnove OD na zaposlenega. Do-sedaj je.bila glavnina na domicil delavca, kaj pa je sedaj s tem sporazumom? V razpravi so še sodelovali: Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo, Vinko BLATNIK, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas in Drago K ASAGIC, član izvršnega sveta skupščine občine, ki je odgovarjal na vprašanja. Predsednica zbora je delegate obvestila, da je o gradivu razpravljala tudi komisija za razvoj krajevnih skupnosti pri skupščini občine in svet ^spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Izvršni svet naj pri pripravi predloga samoupravnega sporazuma upošteva pripombe delegatov in komisije za razvoj krajevnih skupnosti ter sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri Predsedstvu občinske konference SZDL. 2. Občinska skupščina oziroma izvršni svet mora vložiti vse napore, da bo enak sporazum sprejet tudi v vseh ostalih občinah v Ljubljani. K 8 in 9 > ■> ni aSžitcfd OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI IN DELOVANJU OBČINSKE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA CESTE ZA OBMOČJE OBČIN LJUB- I.J AN A-BEŽIGRAD, LJUBLJANA—CENTER, LJUBLJANA MOSTE—POLJE, LJUBLJANA-Š1ŠK A, LJUBI JANA VIČ-RUDNIK OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA ENERGETIKO LJUBLJANSKIH OBČIN Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so imeli delegati naslednje pripombe: Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo: bi se na ta način le povečali stroški in poraba sredstev za strokovne službe, kar je v nasprotju z ukrepi stabilizacije. Strokovne naloge naj se opravljajo preko upravnih organov. Miran MITAR, delegat krajevne skupnosti Moste: — ustanovitev občinskega Sl S-a za ceste ni nujno potrebna. — ustanovitev kateregakoli SIS-a ne bi smela povzročati novih obremenitev oziroma je potrebno dosledno upoštevati načela stabilizacije tako pri sredstvih kot pri kadrih. Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas: — ustanovitev SIS-ov ne bi smela pomeniti novih služb. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema pripombe iz razprave in jih posreduje predlagatelju. K 10 PROBLEMI GRADNJE CELOVITIH SOSESK IN NASELIJ V OBČINI LJUBLJANA MOSTE—POLJE S PODROBNEJŠIM PRIKAZOM URESNIČEVANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA MS 4,5 FUŽINE Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas — Nerealizirane stvari v Stepanjskem naselju naj ostanejo še naprej v programu, in se naj bi realizirale, ko bodo aktualne —: pri 1. etapi pod točko a) in b) bi želeli podrobno razložitev zakaj gradnja objekta ni možna, enako tudi pri 111. etapi pod točko c) — pri III. etapi imamo naslednja stališča pri posameznih točkah: e) skuša se pridobiti EMONO ali drugega investitorja f) skuša naj se zagotoviti vsaj izgradnjo PTT podjetja g) rezervat za izgradnjo Elektrotehne naj se ohrani h) gradnjo objektov CO 3-2,3-3,3-4 naj se skuša čimpreje zagotoviti i) strokovne službe naj preverijo, če je gradnja objekta Petrola na tej lokaciji ustrezna ali ne j) prizidek naj se realizira čimpreje, istočasno pa naj se prouči možnost o samostojnosti šole KDK, Nussdorferjeva ulica. Pridobi naj se mnenje zavoda za šolstvo. Vinko BLATNIK, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, ki je dejal, da je potrebno podpreti izvršni svet v prizadevanjih, da se v okviru možnosti zagotovi enakopravnejši status Most na področju družbenega standarda. Polde BENČINA, član izvršnega sveta skupščine občine, ki je odgovoril na pripombe delegatov. Predsednica zbora je delegate obvestila, da so o gradivu razpravljali: občinska konferenca SZDL, občinski svet ZS, občinski komite ZKS in komisija za razvoj krajevnih skupnosti skupščine občine ter svet za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK SZDL. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema poročilo o gradnji celovitih sosesk in naselij v občini Ljubljana Moste—Polje skupaj s stališči, ugotovitvami, zaključki in usmeritvami izvršnega sveta občinske skupščine, ter stališči občinske konference SZDL, občinskega sveta ZS, občinskega komiteja ZKS, komisije za razvoj krajevnih skupnosti, sveta za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti in pripombami iz razprave. K 11 OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE POLJE ZA LETO 1982 Uvodno obrazložitev, ki jo je podal Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve, so delegati že poslušali z delegati ostalih dveh zborov. Predsednica zbora je delegate obvestila, da je o gradivu razpravljal odbor za družbenoekonomski razvoj pri zboru krajevnih skupnosti, ki ni imel pripomb. V razpravi so sodelovali: Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo, Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas in Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve. Po končani razpravi je predsednica zbora predlagala delegatom, da bi se osnutek odloka prekvalificiral v predlog, ker ni bilo bistvenih pripomb. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti prekvalificira osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 v predlog in ga sprejme. K 12 OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA j MOSTE—POLJE ZA LETO 1983 Uvodno obrazložitev je podal Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve skupaj zli. točko dnevnega reda. Predsednica zbora je delegate obvestila, da so o gradivu razpravljali : odbor za družbenoekonomski razvoj pri zboru krajevnih skupnosti, komisija za razvoj krajevnih skupnosti pri skupščini občine in svet za spremljanje razvoja krajevnih skupnosti pri predsedstvu OK SZDL. V razpravi so sodelovali: Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas, ki je dejal, da ne opazi dovolj prizadevanj za varčevanje v osnutku proračuna. Visoke so postavke za proslave in tekmovanja, občinski praznik, Zavod za družbeno planiranje, Indok, Ljubljanski dnevnik, družbenopolitične organizacije. Postavil je vprašanje razlike v procentu sredstev za osebni dohodek funkcionarjev in delavcev uprave. Premalo je povedano tudi o racionalizaciji. , Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne za- I deve, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta in Drago ILIČ, delegat krajevne skupnosti Polje. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 skupaj s pripombami iz razprave s tem, da se v predlogu proračuna upoštevajo določbe resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983. K 13 PREDLOG DOGOVORA O SPREMEMBI DOGOVORA O ZAGOTAVLJANJU POGOJEV ZA DELO TEMEUNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI IN TEMEUNEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBUANI Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti pristopa k dogovoru o spremembi Dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani i" Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. K 14 PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI ENOT, ŠTEVILA SODNIKOV IN ŠTEVILA SODNIKOV POROTNIKOV TEMELJNEGA SODIŠČA V UUBUANI TE# DOLOČITVI ENOT IN ŠTEVILA NAMESTNIKOV TEMELJ' NEGA JAVNEGA TOŽILSTVA V LJUBLJANI Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednj' SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema odlok o spremembi odloka 0 . določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani v predloženem besedilu. K 15 OSNUTEK ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVANJU ORGANOV OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V IZREDNIH RAZMERAH, NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI IN V VOJNI Uvodno obrazložitev je podal Miro PRESTON, predstavnik občinskega sekretariata za ljudsko obrambo. V razpravi so sodelovali: Miran M1TAR, delegat krajevne skupnosti Moste, Uroš JANKO, član izvršnega sveta skupščine občine, Janez KOS, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas, Jožica VRECL, delegatka krajevne skupnosti Žadobrova-Sneberje, Betka S ETINA, delegatka krajevne skupnosti 25. maj in Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi je predsednica zbora predlagala, da se osnutek odloka prekvalificira v predlog, ker nanj ni bilo pripomb in da se sprejme. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema odlok o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste-Polje v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in v vojni v predloženem besedilu. Nato je Miro PRESTON, predstavnik občinskega sekretariata za ljudsko obrambo predlagal sklepe o imenovanju občinskega komiteja Za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine in Predsedstva skupščine občine. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema sklepe o imenovanju občinskega komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine in predsedstva skupščine občine. K 16 PREDLOG SKLEPA O UPORABI sredstev solidarnosti V OBČINAH IDRIJA, BREŽICE, ŠENTJUR PRI CEUU IN ŠMARJU pri jelšah Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema sklep o uporabi sredstev solidarnosti v občinah Idrija, Brežice, Šentjur pri Celju In Šmarje pri Jelšah v predloženem besedilu. ABC Pomurka — Gostinsko poletje Slavij*—Moste skupaj s stališči in predlogi izvršnega sveta k predlogu Izvršnega sveta za določitev enoletnega roka za odpravo razlogov, ki so podlaga za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v gostinskem podjetju Moste—Slavlja in predlogom, da izvršni svet pristopi tudi k pripravi ureditvenega sklepa za Gostinsko podjetje Figovec. 2. Zbor krajevnih skupnosti daje pobudo, da zadevo prouči javni tožilec in ugotovi kazensko odgovornost. K 18 PREDLOG SKLEPA O POOBLASTITVI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Borivoj ROZMAN, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo in Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema sklep o pooblastitvi izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. K 19 PREDLOG RIBIŠKO GOJITVENEGA NAČRTA RIBIŠKE DRUŽINE VEVČE ZA OBDOBJE 1981—1985 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Anton KAŠE, delegat krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj in Uroš JANKO, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti potrjuje ribiško gojitveni načrt Ribiške družine Vevče za obdobje 1981—1985. K 20 PREDLOG SKLEPA O RAZPISU PRIZNANJ OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1982 Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982 v predloženem besedilu. PREDLOG UREDITVENEGA SKLEPA V ZVEZI Z nastalimi IZREDNO HUDIMI MOTNJAMI V SAMOUPRAVNIH ODNOSIH V DO ABC POMURKA — GOSTINSKO PODJETJE M-AVIJA — MOSTE Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Jožica VRECL, delegatka krajevne skupnosti Zadobrova — Sne-v®rje, ki je posredovala mnenje delegacije, da je pravilno, da se prou-c,Jo tudi razmere v Gostinskem podjetju Figovec. Mavka JERMAN delegatka krajevne skupnosti Selo, je postavila Prašanje odgovornosti za nastalo stanje in če bo sledila tudi kazen-ska odgovornost. v razpravi je sodeloval še Vinko BLATNIK, delegat krajevne apnosti Kodeljevo. p° končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno NPrejeli naslednji SKLEP: *" ^bor krajevnih skupnosti sprejema ureditveni sklep v zvezi z nastalimi izredno hudimi motnjami v samoupravnih odnosih v DO K 21 POBUDA ZA SPREMEMBO OBMOČJA OBČINE UUBU AN A MOSTE-POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema pobudo za spremembo območja občine Ljubljana Moste-Polje. K 22 KADROVSKE ZADEVE Uvodno je predsednica zbora opozorila na nekatere spremembe in sicer: — v odbor PST pri MK SZDL se namesto Franca MOJŠKERCA predlaga Vilka SLUGO, iz Zaloga, Hladilniška .Va — v predlogu sklepa o imenovanju evidentiranih predstavnikov družbene skupnosti, ki sodelujejo v razpisnih komisijah je pod zap. št. 22 namesto Franca ŽUNKA pravilno Marija STERMEZSKV, Novo Polje, C. IV/11, zaposlena Perutnina Zalog, Agrokombinatska 84, pod zap. št, 23 Andrej I ESJAK ni dipl, geograf temveč dipl. pravnik — v predlogu sklepa za razrešitev Milana Š TRUCA se v 1. točki sklepa funkcija pravilno glasi: »podpredsednika izvršnega sveta, odgovornega za komunalne zadeve, koordinacijo pri izvajanju programov...« Predsednica zbora je nato predlagala, da vse kadrovske zadeve obravnavajo skupaj in sicer: — Predlog sklepa o imenovanju delegata v mestni koordinacijski odbor za izgradnjo spomenikov revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje — Predlog sklepa o imenovanju delegata v odbor Poti spominov in tovarištva pri MK SZDI. — Predlog sklepa o razrešitvi namestnika javnega tožilstva v 1 .jubijam — vodje enote v Domžalah — Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet osnovne šole Adolfa Jakhla Zalog — Predlog sklepa o imenovanju delegatov v začasni svet šole Nove Fužine — Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet vzgojno varstvene organizacije — Predlog sklepa o imenovanju delegata in namestnika v odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji — Predlog sklepa o imenovanju člana v odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravo posledic nesreč — Predlog sklepa o imenovanju delegata v komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči - Predlog sklepa o imenovanju delegata v Skupščino Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje - Predlog sklepa o imenovanju evidentiranih predstavnikov družbene skupnosti, ki sodelujejo v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnih organov - Predlog sklepa o razrešitvi Milana Š TRUCA funkcije podpredsednika izvršnega sveta. V razpravi je Slavka JERMAN, delegatka krajevne skupnosti Selo podala pripombo delegacije, da bi morali hiti evidentirani predstavniki * družbene skupnosti, ki sodelujejo v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnih organov navedeni po abecednem redu in da naj se ta princip upošteva tudi v prihodnje. Po razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema vse predložene kadrovske zadeve skupaj z navedenimi spremembami in pripombo i/ razprave. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednica zbora ob 2 1.2(1 uri zaključila 7. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETARKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Tatjana JURCA COLA RK' PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR ... SKRAJŠANI ZAPISNIK 8. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, ki je bila dne 23. decembra 1982 s pričetkom ob 16,30 uri v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Pred pričetkom ločene seje zbora krajevnih skupnosti so delegati zbora krajevnih skupnosti skupaj z delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora poslušali uvodno obrazložitev k: — predlogu sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 — oceni izvajanja resolucije o politiki Izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1982 — predlogu resolucije o po H tiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje, mesta Ljubljane in SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1983 ki jo je podala Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta skupščine občine. Po skupnem poslušanju uvodnih obrazložitev k navedenim točkatn dnevnega reda, so delegati zbora krajevnih skupnosti nadaljevali z 8. sejo zbora krajevnih skupnosti v sejni sobi št 7411 Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje. Sejo je o tvorila in vodila Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Zapisnik seje je vodila Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretarka zbora krajevnih skupnosti. Predsednica zbora je obvestila delegate, da umika z dnevnega reda naslednje točke: — Poročilo o izvajanju skupnega programa splošne turistične ponudbe v Ljubljani v letu 1982 in predlog skupnega programa za leto 1983 — Predlog družbenega dogovora o prednostnem vrstnem redu območij za stanovanjsko graditev v obdobju 1986—1995 na območju ljubljanskih občin — Poročilo o graditvi zaklonišč na območju mesta Ljubljane — Osnutek odloka o spremembi odloka o graditvi zaklonišč na območju mesta Ljubljane Pri točki Kadrovske zadeve je predlagala, da se razširi z obravnavo predloga sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Nato je predlagala delegatom naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 7. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 17. novembra 1982 3. Predlogi in vprašanja delegacij 4. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 5. Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1982 6. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje, mesta Ljubljane in SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1983 7. Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1983 8. Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje in mesta Ljubljane za leto 1983 9. Osnutek sklepa o kriterijih in merilih za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti 10. Osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje MS 106 in MS 1061 Spodnji Kašelj 11. Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti reorganizacije VVO v občini Ljubljana Moste-Polje 12. Informacija o stanju, problemih in ukrepih v zvezi z razmerami v samskem domu Ljubljana, Zakotnikova 1 13. Informacija o uresničevanju politike odlikovanj v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje julij 1981—junij 1982 14. Izvrševanje stališč in sklepov skupščine občine v obdobju april — september 1982 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od avgusta do oktobra 1982 15. Osnutek okvirnega programa dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje in skupščine mesta Ljubljane za leto 1983 ter osnutek operativnega programe dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in skupščine mesta Ljubljane za 1. trimesečje 1983 16. Izvolitev sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani 17. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 8. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane, ki bo dne 28. decembra 1982 18. Obravnava ostalega gradiva za 8. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane Predlagani dnevni red so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli. K 1 IZVOLITEV KOMISIJE ZA VERIFIKACIJO POOBLASTIL IN IMUNITETNE ZADEVE DELEGATOV TER UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI V komisijo za verifikacijo pooblastil iri imunitetne zadeve delega-tr -<»icgati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Marjano AGREŽ, delegatko krajevne skupnosti Zalog 2. Antona PUNTARJA, delegata krajevne skupnosti Dušan Kve-der-Tomaž 3. Vukosava TODOROVIČA, delegata krajevne skupnosti Polje , Po pregledu pooblastil delegatov je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Na seji je od 27 delegatov zbora krajevnih skupnosti navzočih 26 delegatov. Odsoten je 1 delegat krajevne skupnosti Sotočje. Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. NAVZOČI VABLJENI: Breda JAMA—CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Stefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve, Sanja TRAUNŠEK, svetovalka za urbanizem skupščine občine, Justin ing. BEVK, predstavnik ZIL, TOZD Urbanizem — LUZ, Franc MANDELJC, svetovalec za krajevne skupnosti in splošne zadeve skupščine občine, Darja JUVAN, novinarka »Naše skupnosti«, Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljane, Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretarka skupščine občine. K 2 POTRDITEV ZAPISNIKA 7. SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Z DNE 17. NOVEMBRA 1982 Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 7. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 17. novembra 1982 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ■■ zapisnik 7. seje zbora krajevnih skupnosti nima pripomb in ga v ce-*°ti potrjuje. K 3 PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGACIJ Franc VIDERGAR, delegat krajevne skupnosti Jože Moškrič-Ciril je postavil vprašanje glede postavitve kontejnerja za telefonske prik- Uučke. . Stojan KOGEJ, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje je vprašal glede odgovora na vprašanja o skrajšani progi mestnega Potniškega prometa št. 10 in 12 in povedal pripombo krajanov, ki zahtevajo vrnitev v prvotno stanje. Radovan OZMEC, delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi je Posredoval pobudo glede ureditve manjkajočega dela hodnika na Jar-cesti v dolžini 200 metrov pri osnovni šoli Jože Moškrič-Ciril, ki naj jo skupščina občine da Komunalni skupnosti. Avgust HEUFFEL, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas je posedal, da niso zadovoljni z odgovorom glede ureditve kanalizacije v Stcpanji vasi, ki je bil dan na prejšnji seji, ker je pomanjkljiv. Matija VULETIČ, delegat krajevne skupnosti Moste je postavil vPrašanja glede stare tržnice, ureditve parkirišča pri blokih v Rojčevi uhci in prostorov Tobaka, ki so že 9 let prazni. Anton PUNTAR, delegat krajevne skupnosti Dušan Kveder-Fomaž je vprašal glede telefonskih priključkov v krajevni skupnosti in Postavitve poštnega nabiralnika. Milan LIPOVŠEK, delegat krajevne skupnosti Zalog je posfavil vPrašanje glede onesnaževanja zraka v Zalogu in glede ureditve mostu. Leopold BRESKVAR, delegat krajevne skupnosti Bizovik je posedal, da niso zadovoljni z odgovorom glede poštnih priključkov, ker 'želeli zvedeti koliko bodo stali priključki. Postavil je tudi vprašanje glede pričetka gradnje vzgojnovarstve-nega zavoda Hrušica. Na vprašanja delegatov glede PTT kontejnerjev v Jaršah, stare trž- *pe v Mostah, čistilne naprave v Zalogu in graditve mostu v Zalogu je Pogovoril Miro DEŠM AN, član izvršnega sveta skupščine občine. Dc- Rati so bili z odgovori zadovoljni. K 4, 5, 6 — PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POUE ZA OBDOBJE 1981—1985 — OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POUE ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1982 — PREDLOG RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE, MESTA LJUBLJANE IN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1983 V razpravi so delegati posredovali naslednje: Jani GLOBOKAR, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine je dejal, da je njihova delegacija zavzela enaka stališča kot na 7. seji. Miran PORENTA, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo je postavil vprašanje, kje so vzroki, da ni podpisan aneks k dogovoru o temeljih družbenpga plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985. Avgust GOLOB, delegat krajevne skupnosti Nove Fužine je v zvezi z rekonstrukcijo elektrofiltrov v Toplarni opozoril na onesnaževanje okolja. V razpravi so še sodelovali: Matija VULETIČ, delegat krajevne skupnosti Moste, Breda JAMA-CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine in Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti sprejeme predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985. 2. Zbor krajevnih skupnosti sprejema oceno izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1982. 3. Zbor krajevnih skupnosti sprejema predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1983. 4. Zbor krajevnih skupnosti soglaša s predlogom resolucije o politiki izvajanja družbenega plana asesta Ljubljane v letu 1983 In s pripombami izvršnega sveta. 5. Zbor krajevnih skupnosti soglaša s predlogom resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983. K 7 PREDLOG DOGOVORA O OBLIKOVANJU SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN MESTU LJUBLJANI ZA LETO 1983 Uvodno obrazložitev je podal Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve, ki je predložil tudi naslednje amandmaje izvršnega sveta skupščine občine: 1. Črta naj se 6. člen: Besedilo tega člena, ki udeleženke dogovora zavezuje, da v letu 1983 v svojih proračunih zagotovijo sredstva za financiranje skupno dogovorjenih nalog in obveznosti, je nepotrebno, ker so se občine za financiranje omenjenih nalog in akcij že dogovorile s posameznimi uporabniki teh sredstev. 2. 7. člen naj se spremeni in novo besedilo glasi: »Za financiranje nalog in obveznosti, ki so skupnega pomena za mesto in za katere udeleženke še niso sklenile individualnih dogovorov, bodo udeleženke združevale sredstva s posebnim dogovorom.« 3. Člen 8: V celoti naj se črtata 2. in 3. odstavek tega člena, ker se na osnovi nekih predvidevanj o eventuelnih proračunskih presežkih v letu 1983 še ne morejo predpisovati akontacije za izločanje teh sredstev. V razpravi so sodelovali: Miran PORENTA, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Mijo KATAVIČ, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve in Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sklenili, da sprejmejo amandmaje izvršnega sveta skupščine občine. Predsednica zbora je nato predlagala naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti soglaša z amambnaji Izvršnega sveta na predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in meriu Ljubljani za leto 1983. Predlagani sklep so delegati soglasno sprejeli. K 8 PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE IN MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1983 Uvodno obrazložitev je podal Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve. V razpravi so sodelovali: Vida BOGATAJ, delegatka krajevne skupnosti Novo Polje, Martin BRINOVEC, delegat krajevne skupnosti 25. maj, Stojan KOGEJ, delegat krajevne skupnosti Zadobrova—Sneberje, Franc VIDERGAR, delegat krajevne skupnosti Jože Moškrič-Ciril. Predsednica zbora krajevnih skupnosti je nato delegate obvestila, da je skupščina 26. novembra 1981 sprejela sklep o zagotovitvi sredstev za financiranje dejavnosti Temeljnega sodišča, Sodišča združenega dela in Temeljnega javnega tožilstva, ki pa sc ne izvaja in niso zagotovljena sredstva za Sodišče združenega dela v dogovorjeni višini. Predlagala je naslednji amandma: Zbor krajevnih skupnosti zahteva, da se v predlogu odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 zagotovijo sredstva za Sodišče združenega dela v Ljubljani v dogovorjeni obliki. Prav tako je delegate seznanila, da so delegati zbora združenega dela sprejeli amandma z enako vsebino. V razpravi o predlaganem amandmaju so sodelovali: Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve, Anton PUNTAR, delegat krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž, Avgust HEUFFEL, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas, Cveta PUČKO, delegatka krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj Erika RAČIČ-SIFT, sekretarka skupščine občine in Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Predsednica zbora je po končani razpravi dala na glasovanje predlog za sprejem amandmaja. Delegati so bili soglasno proti sprejetju amandmaja. Nato je predsednica zbora predlagala naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti imenuje v medzborovsko komisijo za uskladitev besedila predloge odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje: Antona PUNTARJA, delegata krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž, Matijo Matijo VULETIČA, delegata krajevne skupnosti Moste in Vido BOGATAJ, delegatko krajevne skupnosti Novo Polje. Delegati so predlagani sklep soglasno sprejeli. Po končanem usklajevanju je Vida BOGATAJ, članica medzbo-rovske komisije, delegate obvestila o delu komisije in jih seznanila s predlogom sklepa, ki so ga pripravili. Delegati zbora krajevnih skupnosti so nato soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Medzborovska komisija predlaga, da se umakne amandma sprejet na zboru združenega dela. 2. Sprejme naj se predložen predlog proračuna za leto 1983. Izvršni svet naj ob prvi spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu za leto 1983 upošteva zahtevke pravosodnih organov, ki naj temeljijo na podlagi proučenih dodatnih programov dela. K 9 OSNUTEK SKLEPA O KRITERIJIH IN MERILIH ZA FUNKCIONALNO DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI Uvodno je osnutek sklepa o kriterijih in merilih za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti obrazložil Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine. Marica RIHAR, predsednica zbora je delegate seznanila s stališči komisije za razvoj krajevnih skupnosti skupščine občine in mnenji in stališči izvršnega odbora občinske konference SZDL, ki sta jih sprejela ob obravnavi osnutka sklepa. V razpravi so delegati posredovali naslednje predloge in pripombe in postavili naslednja vprašanja: Franc VIDERGAR, delegat krajevne skupnosti Jože Moškrič-Ciril: Iz katerih sredstev se bodo financirali stroški za ogrevanje prostorov krajevne skupnosti in za PTT stroške? Miran PORENTA, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo: osnutek sklepa še ni dorečen, zato naj še ostane v fazi osnutka. Radovan OZMEC, delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi: razkorak med najvišjim in najnižjim razredom pri številu prebivalstva je prevelik. Janez NOVAK, delegat krajevne skupnosti Zadvor: kriterij število prebivalcev ni pravičen, boljši bi bil število prebivalcev na km2. Marjan GOSTINČAR, delegat krajevne skupnosti Polje: težko se najde čvrst odnos med samimi kriteriji in nalogami iz točke 2. Predlagatelj naj sledi naloge in jih skuša ovrednotiti. Leopold BRESKVAR, delegat krajevne skupnosti Bizovik: delegacija se ne strinja s tem, da je glavni kriterij število prebivalcev. — Od kriterijev 2 (število delegacij) in 3 (število delegatov) naj se črta eden, sicer je ista kvaliteta dvakrat potencirana. — Ktierij 4 (število skupnosti stanovalcev) črtati, ker je fiktiven, vsebuje pa ga že posredno tudi kriterij 1 (število prebivalcev, sicer je število prebivalcev zopet dvakrat potencirano. Avgust HEUFFEL, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas: Za kriterije 2 (število delegacij), 3 (število delegatov) in 4 (število skupnosti stanovalcev) naj imajo vse krajevne skupnosti enako število točk. Stojan KOGEJ, delegat krajevne skupnosti Zadobrova—Sneberje: Potrebno se je zediniti za en predlog, da se bo čim preje začelo deliti sredstva. Mijo KATAVIČ, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo: Za dodatne akcije v krajevnih skupnostih je potrebno predvideti dodatna sredstva. Cveta PUČKO, delegatka krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj- j Pri kriterijih 1 in 5 je nerealni razpon. V razpravi sta sodelovala še: Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine in Marica RIHAR, predsednica zbora krajevnih skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno J sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema osnutek sklepa o kriterijih in merilih za financiranje funkcionalne dejavnosti krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje skupaj s stališči komisije za razvoj krajevnih skupnosti, stališči in mnenji izvršnega odbora občinske konference SZDL in pripombami iz razprave. K 10 OSNUTEK ODLOKA O SPREJETJU ZAZIDALNEGA NAČR- [ TA ZA OBMOČJE MS 106 IN MS 106-1 SPODNJI KAŠELJ Uvodno sta osnutek odloka obrazložila Justin ing. BEVK, predstavnik LIZ-a.TOZD Urbanizem — LUZ in Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Miro DEŠMAN je delegate seznanil tudi z naslednjimi pripombam' ! statutamopravne komisije: V 3. členu se namesto »pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Mdste—Polje, pristojnem za urbanizgm« besedilo pravilno | glasi: »Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo oko- j Ija občine Ljubljana Moste—Polje.« Za 3. členom se doda nov 4. člen, ki se glasi: » Manjše odmikefcd zazidalnega načrta za območje MS 106 in 106/1 Sp. Kašelj dovoljuje ' Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje.« Ostali členi se ustrezno prenumerirajo. V razpravi so sodelovali: Avgust HEUFFEL, delegat‘krajevne skupnosti Stepanja vas, ki je po- j stavil zahtevo, da se ukrepa proti črnim gradnjam, Matija VULETIČ, delegat krajevne skupnosti Moste, Franc TRTNIK, delegat krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj-Jože POLANC, delegat krajevne skupnosti Klopce, Sanja TRAUNŠEK, svetovalka za urbanizem in Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema osnutek odloka o sprejetju delnega načrta za območje MS 106 in MS 106/1 Spodnji Kašelj skup*) s pripombami statutarno—pravne komisije in pripombami iz razpre** ter ga daje v enomesečno javno razpravo. K H ELABORAT O DRUŽBENOEKONOMSKI UPRAVIČENOST1 REORGANIZACIJE VVO V OBČINI LJUBLJANA MOSTE—POLJE Uvodne obrazložitve ni bilo. Breda JAMA—CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine je delegate seznanila s popravki v elaboratu. V razpravi so delegati predlagali naslednje: Cveta PUČKO, delegatka krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj: Člani sveta staršev WO Vevče in Zajčja Dobrava so izrazili bojazen, da bi težnja po enakomerni obremenitvi posameznih enot privedla do vključevanja otrok pač tja kjer je prostor, kar bi pomenilo za mnoge starše dodaten prevoz. Stojan KOGEJ, delegat krajevne skupnosti Zadobrova—Sneberje: delegacija smatra, da bi kljub predvideni ukinitvi kuhanja za zunanje uporabnike pri VVO Zajčja Dobrava, upoštevali tiste individualne uporabnike, ki so tega potrebni in to predvsem ostarele in mladino. Matija VULETIČ, delegat krajevne skupnosti Moste: Kuhinja pri VVO Angelce Ocepek naj gre tudi v družbeno prehrano. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema elaborat o družbenoekonomski upravičenosti reorganizacije VVO v občini L Ju Njene Moste-Polje skupaj z naslednji asi popravki: — Pri poglavju L Prikaz erdanjngs stanja se pri točki 1.2. Kadri v prvem odstavku nadomesti številka 530,5 z 536,5 In številka 362 z 368. V tabeli se pil strokovne delavke Vevče popravi itevtika 58 na 64. Pri poglavju 11. Predlog reorganizacije se pri točki II. 2. Kadri nadomesti število 168,5 delavcev s 166,5 delavcev, 112 strokovnih delavk s 118 strokovnih delavk ter se v oklepaju doda število 6 učiteljic . OSNUTEK OKVIRNEGA PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE IN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1983 TER OSNUTEK OPERATIVNEGA PROGRAMA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE—POLJE IN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE ZA I. TRIMESEČJE 1983 Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednica zbora je delegate seznanila s stališči in pripombami komisije za razvoj krajevnih skupnosti ter pripombami in popravki, ki so bili že posredovani do seje. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sp reje mn okvirni program dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 skupaj s stališči, pripom-banai In popravki. S pripombami izvršnega sveta na okvirni program dela skupščine mesta Ljubljane za leto 1983 je delegate seznanila predsednica zbora. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema okvirni program dela skupščine mesta Ljubljane za leto 1983 skupaj s pripombami. K 12 INFORMACIJA O STANJU, PROBLEMIH IN UKREPIH V ZVEZ! Z RAZMERAMI v SAMSKEM DOMU LJUBLJANA, ZAKOTNIKOV A 1 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Bogdan ŠTURM, družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana in Matija VULETIČ, delegat krajevne skupnosti Moste, ki je delegate seznanil s sklepi sprejetimi na sestanku s predstavniki organizacij združenega dela. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Predsednica zbora je nato delegate seznanila s popravki in pripombami operativnega programa dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje za januar, februar in marec 1983. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema operativni program dela skupščine občine Ljubljana Moste—Pole za Januar, februar in marec 1983 skupaj s pripombami in popravki. K 16 IZVOLITEV SODNIKOV POROTNIKOV TEMELJNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI Zbor krajevnih skupnosti sprejema informacijo o stanju, problemih in ukrepih v zvezi z razmerami v sam*em domu Ljubljana, Zakotni-kova 1 skupaj s stališči komisije. K 13 INFORMACIJA O URESNIČEVANJU POLITIKE ODLIKOVANJ V OBČINI LJUBLJANA MOSTE—POLJE ZA OBDOBJE JULU 1981—JUNIJ 1982.., Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema informacijo o uresničevanju po-Utike odlikovanj v občini Ljubljana Moste—Poje za obdobje julij 1981—junij 1982. IZVRŠEVANJE STALIŠČ IN SKLEPOV SKUPŠČINE V OBDOBJU APRIL — SEPTEMBER 1982 TEB PREGLED DELEGATSKIH VPRAŠANJ, PREDLOGOV IN POBUD NA SEJAH zborov SKUPŠČINE OBČINE OD AVGUSTA DO oktobra 1982 Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema predloženo poročilo o izvrševa-"ju sudišč In sklepov skupščine občina v obdobju april—september !982 ter pregled delegaUkih vprašanj, predlogov la pohod na sejah zborov skupščine občine od avgusta do oktobra 1982. Uvodne obrazložitve ni bilo. Predsednica zbora je delegate seznanila s popravki za občino Ribnica in Ljubljana Vič—Rudnik. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti izvoli za sodnike porotnike Temeljnega sodišča v Ljubljani kot so bili predlagani v predlogu kandidatov za izvolitev sodnikov porotnikov. K 17 KADROVSKE ZADEVE Predsednica zbora je predlagala, da sc vse kadrovske zadeve obravnavajo skupaj in sicer: — Predlog sklepa o imenovanju žirije za priznanja občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 — Predlog sklepa o imenovanju predstavnika v komisijo za spremljanje družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin — Predlog sklepa o imenovanju delegata v odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji — Predlog sklepa o izvolitvi poklicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani — Predlog sklepa o imenovanju namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani Uvodne obrazložitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema vse predložene kadrovske zadeve. DELEGIRANJE DELEGATOV IN OBRAVNAVA GRADIVA ZA 8. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE, KI BO DNE 28. DECEMBRA 1982 Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnostidelegiraza 8. sejo zbora občin Skupščine ■Mila LjaMjane naslednje delegate: Milana LIPOVSKA, delegata krajevne skupnosti Zalog, Franca TRTNIKA, delegata krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj, Leopolda BRESKVARJA, delegataa krajevne skupnosti Bizovik, Vido BOGATAJ, delegatko krajevne skupnosti Novo Polje, Stojana KOGEJA, delegata krajevne skupnosti Zadobrova—Sne-bcrje in Avgasta GOLOBA, delegata krajevne skupnosti Nove Fužine. K 18 OBRAVNAVA OSTALEGA GRADIVA ZA 8. SEJO ZBORA OBČIN SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE POROČILO O SREDNJEM USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU V LJUBLJANI Uvodno je Breda JAMA—CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine delegate seznanila s pripombami izvršnega sveta. V razpravi sta sodelovali: Vida BOGATAJ, delegatka krajevne skupnosti Novo Polje in Breda JAMA—CVETKO, članica izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti sprejema pripombe izvršnega sveta k poročile o mcdnjcm usmerjenem izobraževanju v Ljubljani. Predsednica zbora je nato predlagala, da se skupaj obravnavajo naslednje točke dnevnega reda 8. seje zbora občin Skupščine mesta Ljubljane: — Predlog odloka o priznanjih mesta Ljubljane — Predlog odloka o določitvi stopnje za obračunavanje amortizacije za osnovna sredstva in za sredstva za skupno porabo določenih uporabnikov družbenih sredstev — Predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o združevanju sredstev za financiranje skupnih mestnih zadev v letu 1982 — Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1982 — Osnutek odloka o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov s področja stanovanjskega gospodarstva na območju ljubljanskih občin — Predlog sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za sklenitev družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za urejanje in pripravo za tisk del Edvarda Kardelja Razprave ni bilo. Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor krajevnih skupnosti sprejema naslednjo pripombo izvršnega sveta na predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1982: »Izvršni svet meni, da ni gospodarno zmanjševati sredstva na področju računalništva, ker je ta služba za nadaljnji razvoj informacijskega sistema na področju davkov zelo pomembna in zaostaja za splošnim razvojem.« 2. Zbor krajevnih skupnosti na druge točke dnevnega reda nima pripomb. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednica zbora ob 20,35 uri zaključila 8. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje. Magnetofonski zapis seje je na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETARKA PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZBORA KRAJEVNIH Tatjana JURCA—COLARIČ SKUPNOSTI Marica RIHAR DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 7. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 17. novembra 1982 s pričetkom ob 16,30 v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Pred pričetkom seje so delegati vseh zborov občinske skupščine v sejni dvorani poslušali skupno uvodno obrazložitev k predlogu aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985, oceni izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1982 in osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1983, ki jo je podala Nina JEVŠNIK, članica izvršnega sveta. Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve, pa je uvodno obrazložil osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 in osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983. ■ Za tem je Niko LUKEŽ, predsednik občinske skupščine predstavnikoma Občinske konference ZRVS in Občinskega odbora RKS podelil priznanji republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Nato so delegati zborov občinske skupščine nadaljevali z ločenimi sejami zborov. Sejo družbenopolitičnega zbora je otvoril in vodil Viktor AUER, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 6. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. septembra 1982 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 5. Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1982 6. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1983 7. Osnutek odloka o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste—Polje v neposredni vojni nevarnosti in v vojni 8. Predlog ureditvenega sklepa v zvezi z nastalimi izredno hudimi motnjami v samoupravnih odnosih v DO ABC Pomurka — Gostinsko podjetje Slavlja—Moste 9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 10. Osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 11. Problemi gradnje celovitih sosesk in naselij v občini Ljubljana Moste—Polje s podrobnejšim prikazom uresničevanja zazidalnega načrta MS 4,5 Fužine 12. Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1982—1985 13. Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste za območje občin Ljubljana—Bežigrad, Ljubljana—Center, Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana!—Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik 14. Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin 15. Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 16. Pobuda za spremembo območja občine Ljubljana Moste—Polje 17. Kadrovske zadeve K 1 Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov na seji in ugotovila. Od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 15 delegatov. Odsotnost so opravičili 4 delegati in sicer: Nevenka AHČAN, Ivan BAZNIK, Vinko FRANJO in Andreja ŽUŽEK. Družbenopolitični zbor je sklepčen. NAVZOČI VABLJENI: Niko LUKEŽ, predsednik skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta skupščine občine, in Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. K 2 Delegati so obravnavali zapisnik 6. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. septembra 1982 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje ns zapisnik 6. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. septembra 1982 nima pripomb in ga v celoti potrjuje. K 3 Vinko VOLK je postavil vprašanje v zvezi s problematiko zaposlovanja mladih in o stanovanjski problematiki oziroma o boljšem izkoristku obstoječega stanovanjskega fonda. Po razpravi v kateri so sodelovali Viktor AUER, Janez JANČAR, Helena GAŠPERŠIČ, Niko LUKEŽ in Vinko VOLK so delegati sklenili, da se vprašanji posredujeta skupnosti za zaposlovanje in samoupravni stanovanjski skupnosti. Miroslav GORIČAN, Slavka KERŽAN, Pavle JERIHA, Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta skupščine občine, Vinko VOLK, Miha BERČIČ, Alenka BABIČ—JERIHA, Niko LUKEŽ, predsednik skupščine občine, Helena GAŠPERŠIČ, namestnica predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, Janez JANČAR, Tomaž ZUPANČIČ, Jože KONČAN, predstavnik občinskega komiteja za družbene dejavnosti, in Viktor AUER. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednje STALIŠČE: Družbenopolitični zbor meni, da v osnutku resolucije niso v zadovoljivi meri zajeti kvalitativni dejavniki razvoja, kar še posebej velja za kvaliteto dela in odgovornost za opravljeno delo v neproizvodnih dejavnostih. Kvaliteta dela bi morala biti zajeta v področju družbenih dejavnosti, kjer Izgleda kot, da je to področje odvisno le od sredstev. Bolj ofenzivno bi moralo biti opredeljeno področje socialnega skrbstva in socialnega varstva predvsem glede na trend zaposlovanja v nekaterih dejavnostih oziroma položaj delovnih ljudi z najnižji mi osebnimi dohodki. Osnutek resolucije je pomanjkljiv tudi na področju družbenoekonomskih odnosov v katerem niso prikazani vsi kvalitativni kazalci gospodarjenja (predvsem svobodna menjava dela, nagrajevanje po delu in dohodkovni odnosi, ki jih je potrebno konkretizirati — kje in kako se v občini uveljavljajo). Te osnovne kategorije oziroma kvalitativne kazalce je potrebno ob sklicevanju na stališča in sklepe kongresov Zveze komunistov in Zveze sindikatov upoštevati v poglavju temeljnih ciljev in usmeritev v letu 1983. K 4 K7 Uvodno obrazložitev predloga aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje —1985 so delegati predhodno poslušali na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine. Predsednik družbenopolitičnega zbora Viktor AUER je delegate obvestil, da so predlog aneksa obravnavale družbenopolitične organizacije in da so vsa stališča poenotena in usklajena v stališčih Občinske konference SZDL. V razpravi so sodelovali: Vinko VOLK, Viktor AUER, Pavle JERIHA, Niko LUKEŽ, predsednik skupščine občine, Slavka KERŽAN. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: !• Družbenopolitični zbor ugotavlja, da predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 temelji na osnovah in kazalcih, znanih in usklajenih v občini, mestu in SR Sloveniji v času oblikovanja predloga, ter da je skladen s stabilizacijskimi napori za pospeševanje Uvoza ter zmanjšanja vseh oblik porabe. Zato družbenopolitični zbor zavezuje izvršni svet občinske skupščine, da sočasno in kontinuirano planiranje poteka tako, da bo možno sprejete planske dokumente stalno dopolnjevati ia prilagajati nastalim spremembam. *• Družbenopolitični zbor podpira tudi vsa stališča odbora za družbeni razvoj, predsedstva Občinskega sveta ZSS In komiteja Občinske konference ZKS usklajena v stališčih Občinske konference SZDL v zvezi s spremembami ia dopolnitvami srednjeročnih planskih aktov. Družbenopolitični zbor tudi soglaša z dopolnitvami Uvršnega sveta občinske skupščine k 24. in 113. členu predloga ■neksa. K 5 in 6 Uvodni obrazložitvi ocene izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 981 _ 19R5 v |etu 1982 in osnutka resolucije o politiki izvajanja druž-r*nega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 981—1985 v letu 1983 so delegati poslušali pred sejo zbora, v razpravi so sodelovali: Uvodno je osnutek odloka o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste—Polje v neposredni vojni nevarnosti in v vojni obrazložil Zvone TUŠAK,član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljena Moste—Polje na osnutek odloka o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste—Polje v neposredni vojni nevarnosti in v vojni nima pripomb in ga prekvalificira v predlog ter sprejme v predloženem besedilu. 2. Skladno s prej sprejetim odlokom družbenopolitični zbor imenuje vojno predsedstvo občine, komite in svet za SLO in DS v predloženem besedilu. K 8 Uvodne obrazložitve ureditvenega sklepa v zvezi z nastalimi izredno hudimi motnjami v samoupravnih odnosih v DO ABC Pomurka — Gostinsko podjetje Slavi ja — Moste ni bilo. V razpravi so sodelovali: Miroslav GORIČAN, Slavka KERŽAN in Stanc MELJO. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema ureditveni sklep v zvezi z nastalimi izredno hudimi motnjami v samoupravnih odnosih v DO ABC Pomurka — Gostinsko podjetje Slavija — Moste skupaj s stališči in predlogi izvršnega sveta občinske skupščine. K 9 Uvodno obrazložitev osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje zas leto 1982 so delegati poslušali pred ločeno sejo zbora. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste— Polje na osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 nima pripomb, ga prekvalificira v predlog in sprejme v predloženem besedilu. K 10 Uvodno obrazložitev osnutka odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 so delegati poslušali pred sejo zbora. V razpravi so sodelovali: Štefan TOPLAK, vodja službe za proračun, finančne in skupne zadeve, Janez JANČAR, Viktor AUER. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: V razpravi so sodelovali: Alenka BABIČ—JERIHA, Tomaž ZUPANČIČ, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, Miha BERČIČ, Janez JANČAR, Staša REJC in' Viktor AUER. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednje STALIŠČE: Družbenopolitični zbor ugotavlja, da v pristopu k organiziranju samoupravne interesne skupnosti za ceste ni nič spornega in se iz tega vidika do osnutka samoupravnega sporazuma pozitivno izjasnjuje. Družbenopolitični zbor pa meni, da naj se v javni razpravi razjasni organiziranost samoupravne interesne skupnosti, prav tako pa naj se zaradi lažje opredelitve v nadaljnjih gradivih navedejo stroški za funkcioniranje novih samoupravnih interesnih skupnosti. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema osnutek odloka o proračunu občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1983 s tem, da se v predlogu proračuna upoštevajo določbe resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983. K 11 Uvodne obrazložitve problemov gradnje celovitih sosesk in naselij v občini Ljubljana Moste—Polje s podrobnejšim prikazom uresničevanja zazidalnega načrta MS 4, 5 Fužine ni bilo. V razpravi so sodelovali: Tomaž ZUPANČIČ, Niko LUKEŽ, predsednik skupščine občine, Slavka KERŽAN, Pavle JERIHA, Viktor AUER. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: ' K 14 Uvodne obrazložitve osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednje STALIŠČE: Družbenopolitični zbor na osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin nima pripomb. K 15 Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema poročilo o problemih gradnje celovitih sosesk in naselij v občini Ljubljana Moste—Polje s podrobnejšim prikazom uresničevanja zazidalnega načrta MS 4, 5 Fužine skupaj s stališči, ugotovitvami, zaključki in usmeritvami izvršnega sveta občinske skupščine in stališči občinske konference SZDL. 2. Družbenopolitični zbor meni, da je potrebno dati več pozornosti delovanju samoupravne skupnosti za izgradnjo soseske Fužine in njenemu izvršilnemu odboru, kjer naj bo mesto razreševanja odprtih problemov, prav tako pa tudi samoupravnemu položaju delavca — uporabnika in izvajalca, ki mora biti tak kot to določa samoupravni sporazum. SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema sklep o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste—Polje za leto 1982 v predloženem besedilu. K 16 Uvodne obrazložitve pobude za spremembo območja občine Ljubljana Moste—Polje ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji K 12 SKLEP: Uvodno je osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1982—1985 obrazložil Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Viktor AUER, Miha BERČIČ, in Stilne MELJO. * Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje na osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1982—1985 nima pripomb in podpira stališča občinske konference SZDL. K 13 Uvodne obrazložitve osriutka samoupravnega sporazuma o ustano vitvi in delovanju občinske samoupravne interesne skupnosti /a ceste za območje občin Ljubljana—Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana—Šiška, Ljubljana Vič—Rudnik ni bilo. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s pobudo za spremembo območja občine v predloženem besedilu. K 17 Kadrovske zadeve: Delegati so se dogovorili, da bodo predlog sklepa o razrešitvi tovariša Milana ŠTRUCA, funkcije podpredsednika izvršnega sveta obravnavali posebej, vse ostale kadrovske zadeve pa skupaj. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi tovariša Milana ŠTRUCA, funkcije podpredsednika izvršnega sveta ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Pavle JERIHA in Viktor AUER. Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje razrešuje tovariša Milana ŠTRUCA, funkcije podpredsednika izvršnega sveta. 2. Družbenopolitični zbor meni, da naj občinska konferenca SZDL in predsednica izvršnega sveta občinske skupščine kot mandatar v postopku za izvolitev novega podpredsednika izvršnega sveta upoštevata strokovna mnenja na osnovi predhodno dogovorjenih kriterijev za to funkcijo. Nato je Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora delegate opozoril na nekatere popravke in spremembe v predlaganih kadrovskih zadevah in sicer: — v odbor PST pri MKSZDL se namesto Franca MOJŠKERCA predlaga tovariša Vilka SLUGO, iz Zaloga, Hladilniška 3a; — v predlogu sklepa o imenovanju evidentiranih predstavnikov družbene skupnosti, ki sodelujejo v razpisnih komisijah jepodzap. št. 22 namesto Franca ŽUNKA, pravilno Marija STERMESZKV, Novo Polje, C. IV/11, zaposlena Perutnina Zalog, Agrokombinatska 84; pod zap. št. 23 tovariš Andrej LESJAK ni dipl. geograf, temveč dipl. pravnik. Uvodnih obrazložitev in razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejema v predloženem besedilu naslednje kadrovske zadeve: — sklep o imenovanju delegata v mestni koordinacijski odbor za izgradnjo spomenikov revolucionarnega gibanja NOB in socialistične izgradnje; — sklep o imenovanju delegata v odbor Poti spominov in tovarištva Pri MK SZDL; — sklep o razrešitvi namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani — vodje enote v Domžalah; — sklep o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani; — sklep o imenovanju delegata v svet osnovne šole Adolfa Jakhla, Zalog; ^ — sklep o imenovanju delegatov v začasni svet osnovne šole Nove — sklep o imenovanju delegata v svet VVO; — sklep o imenovanju delegata in namestnika v odbor udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji; — sklep o imenovanju člana v odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč; — sklep o imenovanju delegata v komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči; — sklep o imenovanju delegata v skupščino Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje; sklep o imenovanju evidentiranih predstavnikov družbene skup-"osti, ki sodelujejo v razpisnih komisijah za imenovanje poslovodnih °rganov. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je Predsednik družbenopolitičnega zbora ob 19,50 zaključil 7. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste—Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. sekretar družbenopolitičnega zbora Stane BREZOVAR PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Viktor AUER Sejo družbenopolitičnega zbora je otvoril in vodil Viktor AUER, predsednik družbenopolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora. Predsednik družbenopolitičnega zbora je delegatom predlagal, da se s predloga dnevnega reda umakne 14. točka in sicer: — Predlog družbenega dogovora o prednostnem vrstnem redu območij za stanovanjsko graditev v obdobju 1986—1995 na območju ljubljanskih občin. Po takem sklepu-so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 7. seje družbenopolitičnega zbora z dne 17. novembra 1982 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981-85 5. Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1982 6. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje, mesta Ljubljane in SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1983 7. Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti reorganizacije VVO v občini Ljubljana Moste-Polje 8. Informacija o stanju, problemih in ukrepih v zvezi z razmerami v Samskem domu Ljubljana, Zakotnikova 1 9. Informacija o uresničevanju politike odlikovanj v občini Ljub- ljana Moste-Polje za obdobje julij 1981-junij 1982 10. Izvrševanje stališč in sklepov skupščine občine v obdobju april — september 1982 ter pregled delegatskih vprašanj, predlogov in pobud na sejah zborov skupščine občine od avgusta do oktobra 1982 11. Osnutek okvirnega programa dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje in skupščine mesta Ljubljana za leto 1983 ter osnutek operativnega programa dela skupščine občine Ljubljana Moste—Polje in skupščine mesta Ljubljane za I. trimesečje 1983 12. Izvolitev sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani 13. Kadrovske zadeve K 1 Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov na seji in ugotovila: Od 19 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 11 delegatov. Odsotnost so opravičili: Ivan BAZNIK, Stanc BERČAN, Anton KOCJANČIČ, Slane ME1JO, Bogdana REJC, Franjo VINKO, Vinko VOLK in Andreja ŽUŽEK. Družbenopolitični zbor je sklepčen. 8 ZAPISNIK • seje- družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana os,e—Polje, ki je bila dne 23. decembra 1982 s pričetkom ob 16,30 ^ sejni sobi št. 73/11 skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljub-l»na, Proletarska c. 1. rc^ sejo so delegati skupaj z delegati zbora združenega dela in nV°ra krajevnih skupnosti v sejni dvorani poslušali skupno uvodno -• Moste—Polje <« unuwjw 17,11—■ 7uj, uv^hc J‘* resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana oste—Polje za obdobje 1981 —1985 v letu 1982 in predlog resolu- razložitev predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana ob-J;ne Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981 —1985, ocene izvaja- ubljan; p. . ■ .'IJV 1,1 Vll.UUl.jV 17,1, - I 7,1.1 V IV 1 U | 70* III (JieUIVK resolu- pJ so celo možnosti za zamudnike, kar pa se je izkazalo, za jam ,tnetanje peska v oči. Tudi njihovo operiranje z odstotki je zava-VemhJilVnosti ve^Ja dnevna poraba), kajti v bistvu bodo v no-106/“ >hko prodali enako količino kot novembra 1981 (indeks Plina *em Pa k°l t*a ne ydo, smo v Ljubljani že mesec in pol brez vernV 'Cr morali imeti na razpolago vsaj LD% več plina kot no-Pred rU.* ^ *’ če bi želeli zadovoljiti potrebe Ljubljančanov. Seveda s ,ejsitPOStavko' ^a se °biani ne bomo »potrošniško« obnašali, kar pa v bii^ m 3C'i' n'smo m°gli niti smeli pričakovati. Lahko razumemo, da ni °žno razdeliti več plina, kot ga pa imamo. Ne moremo pa razu- meti in ne dovoljujemo, da nas odgovorni zavajajo, in tako neodgovorno opravljajo svojo poklicno dolžnost. Zato zahtevamo od pristojnih organov, da sprožijo ustrezne postopke, ugotovijo krivce za nastalo situacijo in proti njim najostreje ukrepajo. DELEGACIJA KS ZALOG IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE NAM JE POSREDOVAL NASLEDNJI ODGOVOR: »Po podatkih TOZD Butan plin Ljubljana, tekočega naftnega plina za gospodinjstva, t.j. butan propan v jeklenkah v Ljubljani ni bilo od 16.9.1982, ko je bila prekinjena redna dobava. V tem času je TOZD Butan plin uspeval, da so bile brez večjih zastojev razdeljene nujne količine prednostnim kategorijam (vrtci, šole, bolnice ipd.) in si je prizadeval v odnosu do dobaviteljev plina ter odgovornih republiških organov, da bi zagotovili interventne količine plina tudi za gospodinjstva. V skladu s temi prizadevanji smo bili v okviru Izvršnega sveta SML 15.10. oziroma 18.10.1982 tudi podrobno seznanjeni s tovrstno problematiko s strani vodstva TOZD Butan plin in Petrol Ljubljana. Ker smo dobili zagotovilo, da bo v cebili zagotovilo, da bo v roku 10 dni prišlo do realizacije interventnih dobav, smo se dogovorili, da TOZD Butan plin glede na celomesečno pomanjkanje plina v celotni SR Sloveniji, takoj preveri operativni načrt razdeljevanja plina. Tak operativni načrt je že pripravil strokovni kolegij TOZD Butan plin na pobudo Izvršnega sveta SML in je temeljil na maksimalnem izkoriščanju kapacitet, podaljšanjem in nočnem delu, usklajevanju redarske službe in civilne zaščite, razdeljevanju 1.500 jeklenk oz. kartončkov dnevno, sprejemanje telefonskih naročil za razvoz na dom ipd. Dogovorjeni operativni načrt je bil sprejet na delavskem svetu TOZD Butan plin 29.10.1982. Ob zagotovljenem roku plina v Ljubljani ni bilo in so bile prve količine naprej napovedane za 5. november 1982. Vse daljše obdobje pomanjkanja plina je vse bolj intenziviralo povpraševanje tako, da je postalo nesprejemljivo, da bi se distribucija plina začela normalno le na enem mestu, to je na Verovškovi ulici 70. Zato je na iniciativo Izvršnega sveta SML TOZD Butan plin izdelal nov predlog distribucije preko evidenčnih kuponov za vrstni red z datumom možnega prevzema plina v jeklenki na večjem številu delilnih mest v Ljubljani. Izvršni svet SML je obravnaval na svoji seji dne 9.11.1982 predlog TOZD Butan plin giede distribucije plina v Ljubljani. Ta predlog je temeljil na naslednjih izhodiščih: — po oceni TOZD Butan plin v Ljubljani potrebuje plin v jeklenkah cca 35.000 gospodinjstev in bo zato 55-dnevni izpad prodaje plina nujno sprožil stihijo potrošnikov. Zato je zaradi preprečitve gneče, incidentov in tudi iz varnostnih razlogov nujna razdelitev kartončkov preko večjega števila razdelilnih mest — tehnične zmogljivosti TOZD Butan plin omogočajo dnevno distribucijo za Ljubljano le 1.500 jeklenk plina na prodajnem mestu in 500 jeklenk za razvoz na dom — na podlagi in izključno zaradi teh dveh izhodišč je nujna uvedba evidenčnih kuponov — evidenčnih kuponov je toliko, kolikor znašajo zaloge in že pogodbeno zagotovljene dobave plina tako, da ima vsak izdan evidenčni kupon kritje oz. zagotovitev v jeklenki plina — evidenčni kupon ima datum in prevzem plina na prodajnem mestu oz. za razvoz na dom — načelo razdelitve je »ena jeklenka na gospodinjstvo« — razdelilna mesta so na sedežih občinskih skupščin, kjer so na osnovi usgotavljanja stalnega bivališča interesentov vodi spisek o podeljenih kuponih. Ob ocenjevanju tega predloga se je Izvršni svet SML zavedal, da popolnoma nemotene delitve evidenčnih kuponov in s tem jeklenk plina ni mogoče zagotoviti, nujno pa je potrebno obvladovati stihijo in s tem preprečiti vse možne posledice ob delitvi plina na enem prodajnem mestu. Zato je Izvršni svet SML tudi 9.11.1982 podprl predlog TOZD Butan plin, še posebej, ker je število evidenčnih kuponov (39.200) presegalo ocenjeno število gospodinjstev, ki potrebujejo plin (35.000). Podpredsedniku Izvršnega sveta SML, tov. Brglezu je bila dana naloga, da s tem seznani vse Izvršne svete občin z namenom, da se zagotovi udeležba vseh koordinatorjev, ki so že sodelovali v akciji delitve bencinskih bonov. Istega dne ob 14.00 uri sose tega koordinacijskega sestanka udeležili tov. Japelj in tov. Pogačnikova iz Soh Lj. teju za energetiko. V sodelovanju s TOZD Butan plin se dodatna razdelitev, skladno s trenutnimi možnostmi tudi realizira na ta način, da bodo občani obveščeni kdaj naj pridejo po jeklenko plina. V prejšnjem tednu je bila izvršnega tudi računalniška obdelava evidenčnih seznamov o izdanih evidenčnih kuponih. Na osnovi te obdelave bo TOZD Butan plin lahko nastavil register gospodinjstev, ki uporabljajo plin v jeklenkah in v bodoče poizkušal zagotavljati razdeljevanje na drug način: (z direktnim obveščanjem, z dostavo in podobno). Istočasno pa ja ta obdelava podatkov pokazala v kolikšni meri so si posamezniki zagotovili več jeklenk plina, kot bi si ga vdanih razmerah lahko. Ugotavljamo, da precejšen revolt glede pristopa k razdeljevanju povzročajo občani iz drugih občin — predvsem zato, ker si na delilnih mestih v svojih občinah, plina v jeklenkah kljub večkratnemu drenjanju in podobno, še niso uspeli zagotoviti in so si ga v časih, ko ga je bilo dovolj zagotavljali v Ljubljani. Izrečene so kritike na delitev evidenčnih kuponov za delitev plina v jeklenkah za občane mesta Ljubljane, ker menijo, da so ob organizaciji, kakršno so imeli v svojih občinah obravnavali neenakopravno v odnosu do Ljubljane. Ob tem bi želeli ponovno poudariti, da bi ob splošnem pomanjkanju plina, ki smoga bili deležni vsi, izvršni sveti morali v neposrednem sodelovanju s TOZD Butan plin razreševati problematiko, katero ugotavljajo na svojem območju, ali pa dati iniciativo za skupno reševanje. Izvršni svet SML je na svoji seji, dne 16.1 L1982 obravnaval Informacijo o razdeljevanju evidenčnih kuponov in ugotovil, da je bil osnovni namen, tj. preprečitev gneče oziroma obvladovanje stihije dosežen in da je velika večina gospodinjstev, ki rabijo plin, tudi dobila zagotovljeno eno jeklenko plina. Vsem tistim gospodinjstvom, ki še nujno rabijo plin (starejši, bolni, invalidi, ipd.) je bil plin v jeklenkah zagotovljen v okviru akcije, ki smo jo vodili skupaj z M K SZDL preko občinskih konferenc SZDL in KS. Na tej osnovi ocenjujemo, da je bil v Ljubljani plin zagotovljen vsem gospodinjstvom, ki ga nujno rabijo. Akcijo distribucije plina preko evidenčnih kuponov smo zaključili z 1.12.1982, saj je bil njen osnovni namen resnično dosežen, kar dokazuje tudi nemoten potek prodaje plina v jeklenkah brez evidenčnih kuponov na Verovškovi 70, Ljubljana. Prodaja plina v jeklenkah bo vnaprej potekala v odvisnosti od dinamike dobav tovrstnega plina. Pomočnik predsednika Ljubljana, 10.12.1982 Edvard Oven PREDLOG Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste--Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS št. 2/73) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne........ zbora krajevnih skupnosti dne... ter družbenopolitičnega zbora dne ....sprejela naslednji SKLEP o imenovanju 3-članske komisije za , pregled letnega zaključnega davčnega računa. V_________________________________________________________J I. V komisijo se imenujejo 1. Igor JENKO, oec. zaposlen pri Indosu, kot predsednik 2. Mitja DOBNIK, oec. zaposlen pri KTM TOZD Protektor 3. Franc BOGATAJ, zaposlen pri SO Ljubljana Moste-Polje II. Komisija opravi pregled letnega zaključnega računa za leto 1982, čim bo ta opravljen. Delo mora opraviti v roku 15 dni. III. Ta sklep stopi v veljavo z dnem sprejema na zborih očinske skupščine. Datum: Štev.: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ Vič—Rudnik, tov. Draksler — Sob Lj. Center, tov. Predikaka — Sob Lj. Šiška tov. Kasagič — Sob Lj. Moste—Polje, tov. Mekinda — Sob Lj. Bežigrad. Na tem sestanku so bili vsi prisotni seznanjeni s tem, da se bo v sredo, 10.11.1982 v Ljubljani pričelo z razdeljevanjem plina v jeklenkah kot tudi s tem, da je Izvršni svet SML podprl predlog, da se delitev organizira preko evidenčnih kuponov, da se delitev evidenčnih kuponov izvede po sedežih občinskih skupščin ob tem, da lahko vsaka občina organizira več delilnih mest glede na svojo oceno oziroma presojo (n.pr. Sob Moste—Polje in Vič—Rudnik). Skupno s predstavnikom TOZD Butan plin je bil obravnavan in dogovorjen način delitve kuponov. Šeznanjeni so bili tudi s tem, da bo TOZD Butan plin pripravil in dostavil evidenčne kupone na sedeže občinskih skupščin 10.11.1982 ob 7.00 ure, skupaj z navodili. Po tem koordinacijskem sestanku so bili o vsem podrobno seznanjeni novinarji časopisov, radia in TV z namenom, da občane informirajo, da se bodo evidenčni kuponi delili tri dni od 8.00 do 19.00 ure na 14 delilnih mestih, v ponedeljek 15.1 L1982 pa še na sedežu TOZD Butan plin. Skupščine občine Šiška, Vič—Rudnik in Moste—Polje so dobili po 8.000, Sob Center4.800, Sob Bežigrad pa 6.400 evidenčnih kuponov. Razdelilnik je pripravil TOZD Butan plin glede na njihovo oceno števila gospodinjstev v občini, ki rabijo plin v jeklenkah. Med samo delitvijo evidenčnih kuponov sta TOZD Butan plin skupaj z Mestnim komitejem za energetiko tekoče spremljala potek delitve in tudi izvedla določene prerazdelitve evidenčnih kuponov, skladno s potrebami. V večernih urah je bilo ugotovljeno, da so evidenčni kuponi večinoma razdeljeni, kljub dejstvu, dajih je bilo 39.200, kar presega ocenjeno število, zato je TOZD Butan plin ustavil delitev evidenčnih kuponov. O tem so bila takoj obveščena vsa informativna sredstva, da seznanijo občane mesta Ljubljane. Istočasno je bilo dano tudi obvestilo o možnostih oziroma načinu za pridobitev plina v jeklenkah za tiste občane, ki nujno rabijo plin pa niso dobili kuponov. Za te primere smo zaprosili za pomoč predsednike OK SZDL, da izvedejo evidentiranje nujnih primerov preko KS in potrošniških svetov, sezname zberejo na nivoju OK SZDL in jih nato posredujejo Mestnemu komi- Obrazloiitev: Komisija mora strokovno pregledati letni zaključni davčni račun za leto 1982. Zato so v komisijo imenovani člani, ki se spoznajo na finančno poslovanje. BELEŽKE VSEBINA STRAN: GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE IN SIS SOCIALNEGA VARSTVA Gibanje zaposlovanja in brezposelnosti, štipendiranje in zaposlovanje pripravnikov, pogodbeno in nadurno delo ter poklicno usmerjanje v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1982 4 Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok v občini Ljubljana Moste-Polje 6 GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 15 Osnutek odloka o davkih občanov 19 Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 26 Osnutek odloka o urbanističnem redu v občini Ljubljana Moste-Polje 27 Poročilo o delu družbenih svetov občine Ljubljana Moste-Polje 29 Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku 30 Kadrovske zadeve 54 ZAPISNIKI IN STALIŠČA ZBOROV SKUPŠČINE Zapisnik 8. seje zbora združenega dela z dne 23.12.1982 32 Zapisnik 7. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 17.11.1982 36 Zapisnik 8. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 23.12.1982 42 Zapisnik 7. seje družbenopolitičnega zbora z dne 17.11.1982 46 Zapisnik 8. seje družbenopolitičnega zbora z dne 23. 12. 1982 49 Ugotovitve, stališča in sklepi zbora združenega dela v zvezi z izvajanjem sanacije v DO Jugotekstil — Julon 52 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ 53