Poštnina plačana v gotovini«
V LModI, v loret ine 29. novem&ra 1921.
Leto M.
»SLOVENEC« velja
po osli aa vs stran Jugoslavije m v Ljubljani: ta celo bo napi bi K 'io-— za io! leta » .. n 120 — za četr >eta „ • • * •>"■ — za cD mesec „ . „ 20 —
Za Inozemstvo re 'te nnK48Q-.
== Sobotna zda a s ua o e<o ..... c 40 — ih inozemstvo.....BO —
es3 Cene lnseratom:«l
Enoaioiuoa žetima vrsta tnali oglasi po K 4'— iu K H -, veliki oglati oad 45 mm rl> itaa po K 8 —, poslana Iti po K 12 —.
Pri večlem naročilo popust,
Izbaja rs a k dan Izvzemši
ponedeljka Io dneva po prax> nlko ob S. ari (Jutra).
■eaečaa priloga t »ejtafk USL
iffg~ utedništvo e f Kopitarjevi olloi itet 8/IIL
no u|jisi »e ae vi»'a|o, neir.n1 liana plara." se ne ■prejemajo. Uredn >e<el. št?. 50. oprava, itv 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava |e v tonltarjevl al. 8. — Račun poštne bran. ljubljanske it. 650 sa naročalao In it. 349 aa oglase, tvetr. <n delne 24.797, ojr. 2d.5l1, bosn.-aero, 7583.
V krizi.
Belgrad, 26. nov.
Počasi kakor polž leze kriza naprej in ne pride do svojega cilja. Radikalni klub je na z napetostjo pričakovani četrtkovi seji sklenil, da ima Pašič svobodne roke pii nadaljnjem reševanju krize, samo da se ima držati v debati podanih smernic. A tc smernice obsegajo vsa iavna vprašanja in še par osebnih. Kajti nezadovoljstvo se razleza na vso dosedanjo vladno politiko. Raditega je mogoče, da še pride, predno se kriza reši, do nekaterih težkoč, osobito ako ne bodo uplivnejši ministrski aspiran-ti v radikalnem klubu zadovoljni. Za posamezne portfelje sc želijo predvsem strokovnjaki, tako se je javilo vladnim klubom. Zato neizprašani srednješolski suplent Sve-tozar Pribičevič zopet dobi ministrstvo prosvete in zapusti ministrstvo notranjih del. S tem je postavljenemu principu, da se za ministrstva postavijo strokovnjaki, zadoščeno. Kasapin Pucelj ostane poljedelski minister, ker zna tako dobro prodajati državne vole in ovce Tudi celjski odvetnik dr. Kukovec še ostane na svojem mestu, ker se še njegov presumtivni naslednik živinozdravnik Ribnikar ni dovolj udomačil v vprašanja o zaščiti dece in delavca. O nasledniku dr. Kumanudija in o kandidatu za notranje ministrstvo sklepa demokratski klub danes, ko pišem to poročilo.
Kdaj bo rešena kriza, za to se vladne stranke ne brigajo. Dinar pada, draginja narašča. Koruptne afere se množijo, a do tega je vladnim strankam malo. Radikali imajo afero Pašičevega sina in pukov-nika Vasica, demokrati Boškovičevo afero, samostojneži Pucljevo, zato si nimajo drug drugemu nič očitati, a muslimani sploh niti za afere niso sposobni Parlament počiva, odbori niso sklepčni, vlada se posvetuje o krizi in ljudstvo potrpežljivo gleda svoje poslance iz vladnih strank, katerim je tako lahkomiselno zaupalo svojo usodo. Ali še hoče kdo boljšega dokaza za življensko moč države, kakor dejstvo, da niti tako nemarne stranke, kakor so sedaj na vladi, ne morejo zmajati njenih temeljev.
Četudi bi se sedanja kriza že bodoči teden rešila, nihče ne veruje v trajnost sedanje demokratsko-radikalne koalicije, V radikalnem klubu je nabrano preveč nezadovoljstva in Protič daje v svojem »Radikalu« dan na dan novega netiva za to nezadovoljstvo. Lahko se reče, da bi danes ves radikalni klub brez izjeme pristal na Proti evo vodstvo, ako bi Protič lahko pokazal, da mu je mogoče sestaviti novo vlado. A Hi »atski blok sedi pasivno doma pri peči in dopušča, da se izvaja centralizacija, da se izrivajo hrvatski elementi iz vseh paneg uprave in da lahko belgrajske »porodice« uganjajo brezprimerno korupcijo z ljudskim blagostanjem. Da se vzdržuje dosedanji sistem, krivda za to pade v prvi vrsti na Hrvatski blok. Prib čevič ne bi mogel imeli boljšega pomočnika nego je Sljepin Radič.
Medtem ko se vladni prvaki kregajo o rrin strskih portfeljih, se prostaki živahno zanimajo za razdelitev države na oblasti Glavno nnčelo jc, da se ustvarijo ugodni volilni okra|i, to je za nj.h edini kulturni ekonomiki in geografski vidik.
Zelo številno obiskan shod SLS se je vršil dne 27. t. m. v Komendi. Poročal je g. poslanec Šušnik o zunanji in notranji politiki in ra/.crinkal izdajalsko in državi škodljivo politiko liberalcev in samostojnežev. Navzoče občinstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornika, izrazilo zaupanje in zahvalo poslancem Jug. kluba, obsodilo pa tudi odločno počenjanje liberalcev in samostojnežev. Sklenile so se resolucije proti previsokemu številu stalni armadi, za izenačenje davkov, proti samovoljnemu povišanju davkov, za izvoz živine po kmetijskih zadrugah in posebno odločno proti vsiljevanju svobodomiselstva v naša sol*. Tozadevna resolucija >e glasi:
Namen sedanje liberalno-radikalne-samostojne vlade je vreči iz naših šol verski pouk in vzeti staršem prav ves vpliv na šolo. Danes zbrani zborovalci na političnem shodu v Komendi proti temu nasilju in proti velikemu kršenju naših pravic, najodločneje protestiramo in izjavljamo, da ne bomo nikdar dopustili, da bi se naši otroci svobodomiselno vzgojili. Mi katoliški Slovenci zvesti svojemu geslu
Seja narodne skupščine.
Belgrad, 27. novembra. Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je danes popoldne odredil, da se pozovejo v Belgrad vsi poslanci v svrho udeležitve seie narodne skupščine, ki bo \ četrtek, dne 1. decembra, na dan obletnice ujedinjenja, ob 16, in na kateri se bo določil tudi dnevni red.
Kongres republikanske stranke.
Belgrad, 28. novembra. Na včerajšnjem kongresu republikanske stranke so referi-rali Jaša Prodanovič, Ljuba Stojanovič, Mihajlo Ilič in Jovan Gjonovič. Za njimi je govoril dr. Basariček. delegat Radičeve stranke. Njegov govor je izzval splošni interes. Dokazoval je, da njegova stranka ni separatistična, da je za narodn. edinstvo, da pa nima namena, da bi Srbom vsiljevala svoje mišljenje, Radičeva stranka je republikanska in ako Srbi želijo republiko, se bodo lahko sporazumeli s Hrvati, ako pa želijo monarhijo, bo njegova stranka zahtevala republiko za Hrvatsko. Radičevci ne prihajajo v Belgrad, ker je parlament diskreditiran. Ako bi Radičeva stranka prišla v parlament, bi povzročila samo vojaško diktaturo. Radič ima mandat, da more, ako to smatra za potrebno, pozvati svoje poslance v Belgrad in začeti z delom v parlamentu. Ni izključeno, da bo Radič prišel v Belgrad, ako se sedanje razmere iz-premenijo. Potem ie o priliki diskusije o politiki in pr .gramu stranke prišlo do spopada med starejšimi in mlajšimi. — Po kongresu je bil prijateljski sestanek.
Sporazum med demokrati in radikalci.
Belgrad, 27. novembra. Danes od 16. do 18.30 so se vršila pogajanja med predsednikom demokratskega kluba Ljubo Da-vidovičem in predsednikom radikalnega kluba Aco Stanojevičem, o pogojih, ki so potrebni, da postane koalicija dolgotrajna. Sporazumela sta se, da se imajo najprej sprejeti zakon o proračunu, o kontroli, zakon o državnem svetu, delavski zakon, zakon o razdelitvi države na oblasti, zakon o samoupravi itd.
Nadalje sta se sporazumela, da se imajo ti zakoni čimprej sprejeti. Glede upravne razdelitve države, sta se sporazumela z ozirom na to, ker se sprejema ta zakon v načelu, da se članom klubov ne bodo vezale roke, temveč se jim pusti svoboda glasovali po svoji previdnosti.
Belgrad, 28. nov. Predsednik radikalnega kluba g. Stan^jovic in predsednik demokratskega kluba g. Davidovič sta izdala nastopni komunike: Snoči dne 27. t. mes. sta se sestala gg. Davidovič in Stano-jevič in irrmenjala svoje misli o potrebi, da se obdrži in učvr~'i sporazum med radikalno in demokratsko stranko -a skupno delo o zakonodajnih poslih, ki bi se imeli izvršiti v letošniem zasedanju in o katerih so se prej vodila pogajanja med določenimi delegati. Razen tega so se razpravljali tudi drugi zakonski ;iredogi, ki hi jih bilo treba sprejeti. Pogajanja se bodo nadaljevala sporazumno z d.ugimi parlamentarnimi skupinar-i, ki so zastopane v vladi.
Kaj zahtevajo muslimani.
Belgrad, 27. novembra. Danes popoldne se je na seji muslimanskega kluba ugotovilo stališče napram posameznim ministrstvom. Muslimanski klub je sklenil zahtevati od ministrstva pravde, da vpošteva sklepe ankete, ki se je vršila pretekli mesec glede vprašanja muslimanov v Sandža-ku in Macedoniji. Od ministrstva za ver«
»Vse za vero in dom«, mi ki šole vzdržu-jemc in neznosne davke plačujemo državi, mi, pa samo mi bomo odločevali o vzgoji naših otrok, o vzgoji, ki mora biti samo verskonravna. Naše ljudstvo vedno bolj spoznava svoje prijatelje, pa tudi svoje sovražnike in komaj čaka prilike, da ob volitvah obračuna s strankami, ki so tako neizmerno škodovale slovenskemu kmetu, delavcu in obrtniku.
zahteva muslimanski klub ureditev inter-konfesionalnih odnošajev, od finančnega ministrstva izenačenje vseh državnih davkov in taks, od ministrstva za prosveto ureditev šoskega vprašanja v Bosni, od vojnega ministrstva pa ureditev notranjih odnošajev v vojski, da se odstrani vsaka žalitev verskih proslav v vojski. Muslimani zahtevajo, naj se odstrani vse, kar bi žalilo verska čustva tako, da bi vojaki drugih veroizpovedi ne bili prisiljeni prisostvovati pri raznih svečanostih obredom, ki jih vrše svečeniki. Glede prometa zahtevajo muslimani, naj se nadaljuje izgraditev proge Krupa—Bihač, kjer se je delo ustavilo. Glede agrarne reforme zahtevajo, naj se čimprej izvrše pogoji, pod katerimi sc je vlada sporazumela z muslimani povodom sprejetja ustave.
Zahteve zemljoradnikov.
Belgrad, 28. nov Predsednik zemljo-radniškega kluba g. Lazič je posetil ministra za notranje stvari g. Pribičeviča in mu izročil dve predstavki. Prva zahteva, da preneha politični vpliv na agrarno reformo v Dalmaciji, druga pa se nanaša na otvoritev sol v Zadru ter se zahteva, da se naš nacionalni element zavaruje pred italijanskim vplivom na okupiranem ozemlju.
Za žensko vollvno pravico.
Z:*;rob, 28. nov. Včeraj je bil v kinu >Metropok shod žen?k, ki so zahtevale pasivno volivno pravico. Sprejeta je bila resolucija: Ženske, zbrane na shodu v Zagrebu, zahtevajo, da -,e uredba o občinskih volitvah za Hrvatsko in Slavonijo popravi v toliko, da rr ženske popolnoma zenačjo z moškimi glede dolžnosti in prr.vice, in da se tako popravljena uredba razširi na vse pokrajine naše državo.
Na čast škofa Uccellnija.
Belgrad, 27. nov. Danes je patriarh Dimitrije priredil svečan obed na čast rirrrko-katoli.škemu škofu Ucceliniju iz Kotora. Obeda se je udeležilo več osebnosti iz višjih svečeniških krogov ter so bile ob tej priliki izrečene prisrčne zdravice.
Dementi spopada med Briandom in Schanzerjem.
Pari:., 28. nov. Agence Havas poroča iz Rima: Minister Schanzer je poslal ministru za zunanje zadeve sledečo depešo: Na vprašanja v zbornici in senatu sme Vaša ekscelenca z največjim poudarkom do-mentirati nesmiselni izum angleškega lista. Na»odni spor med Briandom in menoj ne obstoji. Debata v komisiji je bila sicer vedno živahna, pa korektna. Briand je nanovo podkrenil francosko stališče in jaz sem iznova energično vzdrževal italijan-ko stališče. Briand ni niti besede izrekel, ki bi bila le izdaleč za Italijo žaljiva. Tako Schanzerjevo poročilo. To poročilo je brez dvoma resnično in ni nobenega dvoma, da Briand ni žalil Italije ali njene armade. Toda iz tega poročiia samega je jasno, da se je vršila med Schr.nzerjem in Briandom o Ira debata, verjetno ra K da rndi Schanzerjeve zahteve o razorožitvi Srednje Evrope. Schanzer je mislil pri tem na Jugoslavijo, pa je zadel na Briandov odpor.
Splošna stavka tiskarjev v Italiji.
Pariz, 27. novembra. »La Nazione« poroča iz Florenze: V protest proti umoru dveh stavcev v Trstu, se prične v ponedeljek po vsej Italiji splošna stavka črko-stavetv,
Finančno pismo.
Belgrad, 26. nov.
S proračunom »e vladnim strankam nič ne mudi, osobito ne poslancem, ki zastopajo bivšo Srbijo. Kajti ako bi prišel proračun pred skupščino, bi bila nevar-. nost, da se marsikaj izenači. V Srbiji se ne plačuje davek na vino, davek na žganje, davek na vojne dobičke, davek na po. slovni obrat, ne hišnorazredni davek (ku-čarina) vkljub vsem protivnim zatrjeva. njem ministra Kumanudija, ki je jako hud, da je v njegovi odsotnosti zastopnik dr. Krizman odkril >poslovne tajnosti« do-sedanjih finančnih ministrov. Ne vemo, kako se bo rešil« sedanja kriza, a to je gotovo, da noben >prečanin< ne dobi ff-nančnega ministrstva, kajti tam je še ve» liko >poslovnih tajnosti«.
Da bi našo valuto v Švici ščitili, vzdržuje naše finančno ministrstvo zveze t Bankvereinom v Ženevi, ki ima tudi v Cu-rihu svojo filialko. Čuvarji naše valute v, Curihu so tvrdke bratje Mihajloviči, konzorcij N. Petrovič, Schuhmacher in Žid Poper. Vsi so v trgovski zvezi z Bankvereinom in imajo interes, da naša dinarska valuta, osobito v časih nakupovanja, stoji visoko. Isti inter^j imajo tudi Nemci in Avstrijci, ki so prenesli svoje kapitale pravočasno v Švico in sedaj trgujejo z Ju« goslavijo, kakor tudi nekatere italijanske in grške firme, ki so že zdavna naseljene v Curihu in po Švici. To je dobro znano ij finančnem ministrstvu, a se kljub temu nič ne ukrene v varstvo naše valute V< Švici. Naspiotno, imenovane firme, ki so zvezi z Bankvereinom, uživajo očito pr<v tekcijo prej našimi domačimi trgovci v fi» nančnem in železniškem ministrstva. 7.a-kai?
Danes je bila seja odseka zakonodaja nega odbora, v katerem so je obravnavalo vprašanje štipendij naših vseuciliščni!:ov. Dii?ki iz Srbiie in Vojvodine dobivajo 500 do 600 dinarjev mesečno, >prečani<: pa toliko vsoto v kronah. Poslanec dr. D u-1 i b i č je predlagal izenačenje. Odklonjeno, ker ^separatistično«.
Kumanudi ni smatral za potrebno, d« bi vsaj finančni odbor 'zvestil o svo>m potovanju v London in Pariz. Poročal je V, demokratskem klubu in to je dovolj. Smatra se, da je doživel Kumanudi z zunanjim posojilom še večji polom kot s svojih ^prostovoljnim*' notranjim posojilom. No« tranje posojilo je bilo namreč osobito v. Vojvodini tako prostovoljno, da so pretili posameznikom z zaperom in denarnim zavodom s prisilno likvidacijo, ako no bi podpisali določene jim vsote poroiila. Fa-ktično so nekatere iudi zaprli. Kljub temo se še ^državniki* čudiio, da se razmere v, Vojvc 1ini ne konsolidirajo dovolj hitro in ugodno.
Brodarski sindikat SHS se je pre-esnoval na novi podlagi. Početkoma so bili v »indikatu država s svojim plovnim parkom, srbsko brodarsko društvo in bančni ter zadružni zavodi iz cele države. Sindikat je imel ogromne dobičke. Vsled tega so belgrajske iporodice«, ki imajo akcije srbskega brodarskega društva v svojih rokah, želele, da se odstranijo bančni in zadružni zavodi od polne sklede. Ko je postal dr. Velizar Jankovič minister saobra-čaja, je >porodicamc ugodil in vsi >preča-nic so frčali iz sindikata. Zavodom se le vrnil vplačani denar. A ker je letos Boj dal sušo, je sindikat prišel v stiske. Kumanudi je dovolil, da se da iz >Uprav* fondova«: od •»prečanovc očiščenemu sindikatu 35 milijonov dina-jev posojila. Zato je treba, kakor dokamje Kumanudi v za-konodainem odboru, da se v '»Upravo fon-dova stoka ves občinski, cerkveni, ubož-ni in javni denar k cele države. Toda te politike vi, gospod urednik, ne razumete, ker ste >zstucani separatista«, zato končam.
1. decembra vs! na koncert v Mmu!
-f Protest osilniške občine proti nameravani odcepitvi od Slovenijo. Osiiiuca je protestirala proti odcepitvi od Sloverrje v seji občinskega odbora dne 17. nov. s 13 pasovi proti enemu in s podpisi mnogih drugih strank, in sicer iz sledečih razlogov: 1. Mi smo Slovenci in hočemo o tati Slovenci. V odccpitcv od Slovenije bi privolili le, ako bi to sklenil po lavni pokrajinski po-tavodajalr' ^bor za Slovenijo v sporazumu s hrvaškim saborom v Zagrebu. 2. Res je, dn smo odgrvorili v juniju 1. 1919. na tozadevno vprašanje ministrstva, kam gravitira občina politično, gospodarsko in zemljcpi no, cla smo od Kranjske odrezani in da tvorimo s sosedi v Turkih, Razlogih in Plešcih eno upravno celoto. Pristavili pa smo, da ostane od-p: io, kam bi ta upravna celota pripadla in da so asi sosedi po narečju bližji Slovencem kakor Hrvatom. 3. Mi smo bližje Ljubljani kakor Kai!ovoi. Ako so v nameravani c '.cepitvi merodajni oziri na našo od-t! "enost od glavarstva Kočevje, jih zavračamo z zvezo, ki nam jo bo dala v dogled-nem času podaljšana kočevska železnica. Da, ako se gled^ na oddaljenost, bi moral k Sloveniji pripasti ves kotar Čabar. 4. Vztrajamo pri trr'"tvi 1. 1910., da je slovenska uprava točnejša kakor hrvaška. Tudi ne maramo, da bi se naši glasovi izgulili v brc2r'odni politiki hrvaških strank. Zate odločno zahtevamo, da se nas pusti pri miru.
+ Vprašanje šolskega pouka v Vojvodini. Poslanec dr. Arton Korošec je vlo-na ministra za prosveto g. Sveiozarja Pribičeviča sledečo interpelacijo: Povodom volitev za skupščin !<e edbore ste bili tako ljubeznivi, da ste mi javili, da ste uredili vprašan ie verskega pouka v Vojvodini in izdali v tej stvari odlok na šolske oblasti. Te dni sem zvedel iz Vojvodine, da je ostalo v pogledu verskega pouka vse pri starem. Duhovniki ne smejo v šele, nekateri učitelji podaja:o brez kanonične misijo verski pouk, a drugi sploh ne; nrViteri od njih ne znaio niti ^"'kn učencev, a drugi so zopet pravoslavni ali hebrejske a'.i kake druge vere, so torej za katoliški verski pouk nekvalificirani. Mod luid tvom, ki je globoko verno, vlada nasproti državni upravi veliko razburjenje in nevolja. Na ta način ni mogoče, da se razmere v Vojvodini povcljno urer'e, krlcor bi bilo želeti za državno misel. Usojam si Vas vprašati: Ali ste voljni, da čim prej uredite šolske razmere gvjde verskega pouka v Vojvodini, kakor ste to obetali mojim tovarišem poslmcem in mnogoštevilnim de-putacijam iz Vojvodine?
+ Pravoslavna bogoslovna fakulteta v Zagrebu in ' " -ris\i pr ^slavni Profesorji. V Protičevem »Radikalu« od 27. novembra v,itamo: »Na bel^-ajskem vseučilišču obstoji pravoslavna bogoslovna fakulteta. Za njo smo komaj do' 'li profesorje. Če ne b; bilo Rusov, bi bila fakulteta ploh nemogoča. Dijakov se \ riglasilo -avr o toliko, da se je mo"1o pričeti z delom. Popolnoma naravne je, da ni več dijnkov. Predvsem ni zakonito ugotovljeno, kakšne pravice nnj imnjo ti ljudie v cerkveni hierarhiji. Na to se modre glave v prosvetnem ministr^'-*1 še do '^nes nno spomnilo. Po dovršeni srednji šoli gredo dijaki raje na druge, posvetne fakultete. A modre glave iz ministrstva prosvete se niso spomnile niti na to, da je najprej treba urediti vprašanje o semeniščih, da se šolanje na njih izenači in kar je vse s semenišči v zvezi. Na bogoslovne fakultete bi potem prihajali najboljši dijaki iz semenišč in število dijakov bi bilo dovolj veliko. Ministru pro vete pa ni paJIo v glavo, da bi bil začel delati v tem
smislu. Toda veste, kaj jo spoštovani državnik iz Virginmo^ta (Pribičevič) vendar napravil? čeprav imamo pravoslavno bogoslovno fakulteto žo v Eelgradu in še ta nima dovolj dijakov, je vendar osnoval na vseučilišču v Zagrebu poleg katoliške bogoslovne faklutete še — pravoslavno. Sami naši pravoslavni duhovniki tu v Belgradu so obrnili našo pozornost nn to. Oni se na-n. nost upirajo takemu postopanju g. ministra. Poleg tega, da je to nepotrebno, smatrajo naši pravoslavni svečeniki, da je to grdo izzivanje katolikov. Gospod minister se hvali, kakšen varuh narodnega edinstva da je. Sedaj vidite, kako ustvarja zlo kri tudi tam, kjer ni niti najmanjše potrebe za ustvarjanje novih spornih vprašanj.« — Kljub temu jasnemu stališču pravoslaven . samih ne ne bi čudili, če bi n. pr. »Jutro« zahtevno, da se otvori še ena pravoslavna bogosl. fakulteta v Ljubljani za deco — demokratov.
-f- Volovska afera. Na eni zadnjih ministrskih sej so sklenili, da mora ministrstvo za poljedelstvo, čegar šef je »kasapin« Pucelj, po lati listom uradni popravek glede dobro znane volovske afere. Gospod minister je takoj naslednjega dne podal časopisom preko »presbiro«-a uradni popravek, skoro H- vsebine, kakor je stvar bila objavljena v »Kmetijskem Listu«, na kar smo mi odgovorili že v soboto. Na Puc-Ijev uradni p on r a vek pr odgovarja tudi belgrajska »Politika« od 27. t. m. pod naslovom: »Naši dobrotvori« sledeče: »Cela dva tedna ie potreboval g. Pucelj, minister za poljedelstvo, da premHi, kaj naj reče povodom afere s prodajo živine, ki smo jo dobili iz Nemčre na račun vojne odškodnine. Po besedah sinočnie preko presbi-ro-a objavl en« Puolieve izjave ona družba, ki je dobila to živino, ne le ni napravila nikakega dobička, ampak je plačala državi to živino ce'0 trikrat dražie kot so cene v naši državi! 1 Zato b! ne smeli biti člani te druž' e (PašVev sin) v javnosti napada-ni, pmpak uvrstiti bi jih morali med velike narodne dobrot^'1 d Da, dobrotnike! In da bi došli do te slave, so oni —to je g. Pucelj še pozabil povedati — brez vsake pritožbe dali cel milion dinarjev ostalim konkurentom in 100 tisoč nekemn upokojenemu podpolkovniku, ki ie predložil svojo ponudbo naknn-^o, da odstopijo od licitacije, ssmo da bi mogla baš ona družba nap-vil' tako velikansko uslugo domovini! Z ozirom na trgovska izvajanja pa, ki iih ie dal napi~nti o Pr^li v svoji izjavi, in z ozirom na števi" e, ki jih navaro, ne varjamemo. da je g. PuceM rr^ogo pridobil ' na ugledu med strokovnjaki. G. Rosulek (znan preka;evalen na velgrejskih »Tera-ziiah«) se lahko črto resno vpraša, zakaj trdi on ne bi postal le~r><ra dne minister? Ena stv~r pa je v izjavi i. Puci;a tečna. On trdi, da ;e bila »parkljevka« eden od glavnih vzrokov, da je pr;r'o do proda's. To radi verjamemo.« — Iz tega pravega popravka minktr. popravka je razvidno, da nosi glavne krivd" "a mi";on. škodo na račun države vendarle g minister Pucelj. Sram as je, da morajo ugotoviti, da je eno najbolj nc*rd"lh "fc, kar ne jih jo odigralo zadnji čas v Belgradu, zapleten br.š minister — Slovenec!
-(- Občinske volitve v Zag"rebu se bodo vršile sredi meseca decembra. Demokrati so hoteli, da bi se vršile že prve dni decembra To radi tega, ker odide sredi decembra večina akademikov, ki tvorijo glavni kader demokratskih volivcev, na božične počitnice. Ker se jim to ni posrečilo, plačuje tajništvo dem. stranke v Zagrebu vsem dijakom, ki so se prijavili kot njihovi volivci, precej mastne dnevnice. Kljub temu in kljub pritisku na uradništvo pa ni-
CcSomba. »
Prosper M^rimče. — Poslovenil —8—.
Pogled na mesto je zlasti v tej dobi podkrepil občutke, ki jih vzbuja okolica. Po ce '.ah ni življenja; srečal si k večjemu brezposelne postave in še te vedno iste. Niti ženske nisi videl razen par kmetic, ki so prinede na pi-^-ij svoje domače pridelke. Ne slišiš ne "lasnega govorjenja, ne smelu, ne pet!n, česar si tako navrjen iz laških mest. Včasih zaslediš v nasadu v senci pod dreveso dvaisetorico oboroženih kmetov, ki igrajo karte ali gledajo igro. Nič ne vpijejo, ne spro se nikdar; če se pa igra raz-vname, slišiš puškine strele, ki so vedno p *dl,cdr!kj grožn'o. Korzičan je po naravi resen in molčeč. Zvečer se pokaže p ar postav, dn re navžije'o svežega zraka, toda jrprehajalcl na f blišču so skoro sami tujci. Otočani ostajajo pr d svojimi vrati; zdi f«, k' or da vsak stoji na preži kakor sokol v svojem gnezdu.
IV.
Ko si je mm Lidija ogledala Napoleonovo roistno hišo in si z več ali manj krščanskimi sredstvi oskrbela nekaj tapetnega papirja, je začutila, kako se je loteva globoka žalost, kakrš mora obiti vsakega tujca v deželi, kjer ga njene nedružabno razmere navidezno obsojajo v popolno osa-mclosL Obžalovala je svojo Urno; toda ta-
koj oditi bi se reklo tvegati glas dobre, neustrašene potovalke. Miss Lidija se je torej odločila, da potrpi in ubije čas, kakor bo pač najbolje znaln in mogla. Po tem plemenitem sklepu je piipravljala svinčnike in barve; slikala je razne poglede na zaliv, nn likala je terr^orujavega kmeta, ki je kakor na suhem zelenjadni vrtnarji prodajal melone; imel je lepo, belo brado in izraz nr.'bo1j divjega potnpuha, ki si ga moreš predstavljati. Toda vse to je ni mo~lo kar nič razvedriti. Sklenila je, da se obrne do potomca »caporalov«. Stvar ni bila težka. Saj se je zdelo, da Orsu, ki se ni kar nič žuril, da pogleda svojo domačo vas, v Ajacciu 7.f'o ugaja, dasi ni tu nikakega življenja. Tedaj si je miss Lidija stavila vzvišeno nalogo, da izl-ka i°ga gorskega medveda in ga prip -avi do tega, da se odpove svojim črnim naklepom, ki so ga privedli na otok. Potem, ko ga je začela skrbno proučevati, si je rekla, cla L i bilo škoda, da dere tak mlad človek v svojo pogubo in da bi bilo za njo častno, da reši Korzičann.
Našim potnikom so dnevi potekali nekako tako-le: zjutraj sta polkovnik ln Orso hodila na lov; miss Lid'ja pa je slikala ali pisala prijateljicam, da je lahko določala čas: Aj-ccio, d.ie... Proti čestim sta se t divjačino oblo/ena vračala možaka z lova, potem so obedovali, miss Lidija je pela, polkovnil je malo nodreinal, mlaJa pa sta se dc!jo pogovarjala.
majo demokrati nobenega upanja na znatnejši uspeh.
-f Demokrati o sebi. V Novem Sadu izhajajoče glasilo demokratov »Jedinstvo« piše: »Splošno se slišijo pritožbe glede slabe uprave. Slabe posledice se opažajo na vsakem koraku in v vseh panogah javnega življenja. Javnost se pritožuje, ministrstva in njih organi pa prehajajo preko tega na dnevni red ... Finance so slabe, dinar stalno pada, dasiravno ima dobro podlago, prosveta mesto, da bi napredovala, postaja vedno bolj zamotana in dnevno nazaduje, socialno vprašanje postaja od dne do dne bolj zamotan rebus, da ne govorimo o notranji politiki in o drugem.« — Ta štiri ministrstva navaja demokratsko glasilo kot tipičen primer za najslabšo upravo. Vsa ta štiri ministrstva pa imajo v rokah — demokrati
-f Umestna vprašanja. V svojem poročilu o političnem položaju pravi mitrovi-Ška »Srbija«: »Vlada ostane. Radikali so se sporazumeli z demokrati. Nekaj novih ministrov bo prišlo »i Bog se veselio!« A ljudstvo? A finančni krah? A absolutisti-čno-policijski sistem notranje uprave? A nezadovoljstvo ljudstva? Kdo se briga za to?«
-f Značilen uvodnik. Znano je, da je
belgrajsko časopi je, izvzemši neka' komunističnih listov, doslej silno strogo pazilo na to, da se ne zameri »velikim zaveznikom«. Zato pa vzbuja veliko pozornost uvodni članek »Politike« od 27. t. m., ki ima dobre zveze z dve om in z visokimi vojaškimi krogi. Člankar ugotavlja, da mi vedno lojalno izpolnjujemo vse obveznosti do zaveznikov, v zahvalo pa nas isti zavezniki vedno potiskajo v kot. Članek zaključuje: »V našem narodu se je začel vršiti proces, ki utegne imeti veliko posledice. Nezadovo'jstvo z našimi zavezniki stalno raste. V rokah zaveznikov je, da preprečijo i>ovo orientacijo naših simpatij, ki utegne imeti zanje in za nas neugodne posledice.«
Ob 70 letnici p. HisgoSIna Sattnerja.
Ne vem, če bi našli veliko mož pomembnih v katerikoli stroki pred vsem pa v umetnosti, ki bi za 70 letnico podardi svojemu narodu najlepše, najbolj zrelo dovršeno delo, katerega zvoki še done po naših ušesih, mož, katerih duh in telo bi bila tako čila, da b: v tej dobi, ko tudi večina umetnikov že v mirnem večeru uživa sadove življenjskega truda in dela, še snovali načrte in iskali novih potov za morda še večja in silnejša dela. P. H. Saltner je eden izmed teh redko sejanih. Njegova mlade-niška odločnost, njegova neomajna volja in občudovanja vredna vztrajnost, s katero se je lotil Asumpcije in jo vso preustrojil in nam jo v novem žaru predstavil, njegova živa, neugnana stvanteljska sila, ki je pravkar dokazal tudi s tem, da je prenovljeni oratorij sam naučil in ga v dveh sijajnih koncertih sam proizvajal, nas uverja, da bo važne naloge, ki ga še čakajo, brez težav izpolnil in važno stališče, ki ga je od prvega nastopa zavzemal v slovenski glasbi, iz-nova podčrtal in podkrepil.
Pomembnost P. H. Sattnerjevega dela se morda da označiti na sledeči način.
Sattner je po svojem bishu eklektik, to se pravi: on izbira iz tega, kar najde dobrega doma in drugod, v sebi predela in na svoj posebni način presaja na naša tla. Ne da bi posnemal — svojo samostojno glasbeno osebnost skrbno varuje — ampak on hoče ustvariti za naše razmere in iz našega čustvovanja nekaj enakovrednega.
Ne vem več, zaradi kakšne zunanjo ti potnega lista se je moral polkovnik Nevil zglasiti pri ondotnem prefektu. Ta se je kakor večina njegovih tovarišev silno dol gočasil in se je zelo začudil, ko je izvedel, da je došel na otok svetovno naobražen Anglež s svojo ljubeznivo hčorko. Zsl« prijazno ga je sprejel in ga obsul s ponudbami uslužnosti. Še več, prav malo dni petem mu je vrnil obisk. Polkovnik, ki je pravkar pokosil, so je lagodno zleknil po divanu in jo bil že čisto na tem, da zaspi; njrgova Tka je pela ob razpadajočem glasovirju, Orso ji je obračal liste njenega glasbenega zvezka in opazoval njena ramena in plave lase. Naznanili so prefektov obLk. Glasovir je utihnil, polkovnik je vstal in si mel oči ter predstavil prefekta svoji hčeri dostavljajoč:
»Gospoda dela Rebbia vam niti ne predstavim, brez dvoma ga že poznate.«
»Gospod je sin polkovnika della Rebbia?« je vprašal prefekt z lahnim znakom zadrege.
»Da, gospsd,? je odgovoril Orso.
»Čast mi je, da sem poznal vašega gospod i očeta.«
Snov občega pogovora je kmalu pošla. Proti lastni volji je polkovnik precej pogosto zeval. Orso v svojem svobodoliubju ni hotel nič govoriti R privržencem sile. Miss Lidija sama je vzdrževala pogovor. r»efekt od tvoje strani tudi ni hotel, da bi sa dol«
Zato je zlasti v cerkveni glasbi vedno prvačil. Njegove cerkvene skladbe (doslej menda 14 del, poleg večjega števila skla-deb v »Ceciliji« in »-Cerkvenem Glasbeniku«) se odlikujejo po izraziti melodiki, za-jemljivi, vedno preko običajnih potov se dvigajoče harmonične pestrosti, živahnem, samostojnem postopanju glasov. Prav vsled tega, ker je bil vedno vsak nekoliko spredaj, se po mnogih zborih dlje ni mogel povsem uveljaviti, hrana je bila zanje pre-krepka. Seveda, če je zbor enkrat začutil kaj je v Sattnerjevih skladbah, ga nobena še tako oslajena plehka stvar ni mogla več zmotiti. Seveda so tudi ostali skladatelji poizkušali ž njim vzdržati korak. Če smo torej danes prepričani, da je cerkvena glasba pri nas dosegla neko omembe vredno višino moramo resnici na ljubo reči, da razen Foersterja ni nihče toliko storil za njen razvoj in napredek kakor p. Hugolin. Njegovo delovanje v »Cec. društvu« z raznimi poučnimi tečaji je poglavje zase.
Nič manjši ni nj°gov pomen v svetni glasbi. Po svojem značaju svojih skladeb je on izpolnil vrzel po Nedvedu: iz te smeri je poteklo pred vsem pet zborovskih zbirk; pesmi iz teh zbirk pojo vsi naši, pa tudi hrvatski zbori.
Posebno stališče pa je v novejšem času zavzel kot prvi skladatelj obsežnejših sinfoničnih pesnitev. »Jeftejeva prisega«, »Assumptio«, »Oljki«, »Soči«, »V pepelnični noči« in prenovljena »Assumpcija« so se od 1. 1910. sledile v nepretrgani vrsti, ki se še ni ustavila. To pot je on utrl in dosegel nenavadnih uspehov ter močno dvignil narodovo zaupanje v svoje lastne sile. Njegova velika dela so jasno zasnovana, polna mehkih lepot, pa tudi krepkih mest in mogočnega stopnjevanja. Glasba sama se giblje v romantičnih smereh, iz katerih je vzrastel. Najlepši je zato tudi tam, kjer ga ne motijo nikaki oziri na glasbene smeri, ki v njegovem glasbenem hotenju nimajo korenin. Sicer si je pa v zadnjih delih o svoji poti in svojih ciljih pa tudi izraže-valnih sredstvih popolnoma na jasnem. Zato bo njegov odločni talent dozoril še vsa dela, ki so v njegovi duši zasejana.
F. K.
Op. Rojen je bil 1. 1851. v Kandiji pri Novem mestu. V samostan je stopil 1. 1867, Oo 1890. deluje v Ljubljani kot pevovodja, župnik (1895—1920), gvardijan (zdaj že tretjič); definilor (4 krat), kustos (2 krat); na koru sploh deluje že od leta 1863; leta 1924 bo imel zlato mašo.
—	Pevanje narodnih himen. Od ministrstva ver je prejel pod v. k. br. 3466 škofijski ordinariat brzojavko sledeče vsebine: »Pokrajinskemu namesiništvu v Ljubljani brzojavljamo zajedno: Vprašanje pevanja narodnih himen v katoliških cerkvah še ni zvanično (oficielno) urejeno. Zato izvolite za zdaj v tem pogledu prepustiti slobodne roke cerkvenim poglavarjem.« — Cerkvena predstojništva in gg. veroučitelji se o tem obveščajo radi ravnanja. — Škof. ordinariat v Ljubljani, 28. novembra 1921.
—	Narodni praznik. Dne 1. decembra praznujemo državni praznik ujedinjenja tro-imenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. Gremij trgovcev odreja, da naj imajo člani greinija ta dan predpoldne trgovine zaprte.
—	Poročil se je na Blejskem Otoku g. Franc Vidic, orožniški narednik z gospodično Angelo Šink. Obilo sreče!
—	Plače naših poslanikov in konzulov. Glasom f.nančnega zakona bodo dobivali poslaniki naše države v Londonu,
gočasila in očividno mu je zelo dobro delo, da more govoriti o Parizu in svetu z žensko, ki je poznala vse znameuitosti evropske družbe. Semintja pa se je med pogovorom ozrl na Orsa z nenavadno zvedavostjo.
»Ali ste že na celini spoznali Orsa della Rebbia,« je vprašal prefekt Lidijo.
Miss Lidija mu je malo v zadregi povedala, da ga je spoznala na ladji, ki jih je prepeliala na Korziko.
»To je mb jnič kakor se spodobi,« je polglasno rekel prefekt in še tišje nadaljeval: »Vam li je povedal, čemu se je vrnil na Korziko?«
Miss Lidija je z dostojanstvenim izrazom na obrezu odgovorila: »Ga nisem vprašala. Saj ga lahko vprašrte.«
Prefekt je molčal; toda trenutek pozneje, ko je slišal, kako je govoril Orso a polkovnikom v angleškem jeziku, je rekel:
»Kakor je videti, gospod, ste mnogo potovali. Ste pač pozabili na Korziko in njene navade.«
»Res, zelo mlad sem bil še, ko sem jo zapustil.«
»Ste še vedno pri vojakih?«
»Upokojen sem, gospod.«
»Predolgo ste bili na Francoskem pri vojakih, da nc bi bili postali popoln Francoz, o tem ne dvomim.«
(balje.)
Parizu in Washingtonu letno po 40.000 zlatih dinarjev, v drugih državah po 32.000 zlatih dinarjev, diplomatski zastopniki 24.000, generalni konzuli 15—18 tisoč zlatih dinarjev letno.	j
—	G, dr. Velizar Jankovič, minister ' na razpoloženju je zaprosil, da objavimo, da njegov prihod v Ljubljano nima posebnega političnega značaja, kakor so to pisali nekateri tukajšnji listi. G. Jankovič je prišel v Ljubljano kot član Monopolske Uprave, radi monopolskih poslov in je pri tej priliki seveda tudi konferiral s prijatelji pristaši svoje stranke člani ljubljanskega poverjeništva, ne »srbske« radikalne stran- j ke, kakor je to objavilo »Jutro«, nego radikalne narodne stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor je njeno oficiclno ime.
—	Nova odkrit]** o komunistih. Belgrajska »Politika« prinaša senzacionalna odkritja o komunistih, ki so nahajajo v zaporih. Komunisti so dobivali nenavadno veliko knjig v zapore ter se je dognalo, da so si s pomočjo knjig dopisovali z ljudmi cd zunaj. V vsaki knjigi je bilo podčrtanih nekoliko besedi, ki so skupaj sestavljale pismo. V knjigi »Življenje Jezusa Kristusa« od Renana je podčrtano nastopno: »Naša stvar stoji sijajno. Omladinci so ni delu. Fabjančič je šel v Italijo. Srebotič bo najbrže prestopil k socialistom. Sima in Pavle delata neumorno itd.« Na podlagi tega dopisovanja je bilo aretiranih še nekoliko komunistov.
—	Shod obrtnikov lesnih izdelkov za kočevski okraj se je vršil dne 24. novembra. Zadnje čase preti tukajšnji domači obrti od več strani nevarnost, da se ukine ena najvažnejših pridobitnih možnosti, ki vzdržuje do 10.000 ljudi v kočevskem okraju, to je kroš-njarjenje s suho robo. Kakor je čutiti, napenjajo gotove trg. organizacij svoje siic, ker par trgovcev s suho robo vidi v našem kroš-njarju z lesnimi izdelki konkurenta. Že nad dve leti se poskuša omejiti, poslednji čas pa odpraviti vsako krošnjar]enje. Organizacija rešetarjev in krošnjarjev Zveze lesnih domačih obrti v Ribnici je ponovno nastopila pri deželni vladi in pri trgovskem ministrstvu z raznimi spomenicami in pojasnili, kjer je jasno dokazala, da krošnjarja ni istovetiti z raznimi prekupčevalci, marveč ga je smatrati obrtnika, ki svoje lastne izdelke raznaša, in obrtnika, ki potovaje popravija staro robo in tako vedno vrši svojo obrt. Deputacija obrtnikov je nastopila pri uradu za pospeševanje obrti in pri oddelku trgovskega ministrstva v Ljubljani, kjer je, kot upamo, našla umevanje svojih teženj. Na zelo mnogobrojnem shodu se je sklenila resolucija na trgovsko ministrstvo, ki te poziva, da ščiti malega obrtnika. Na shodu je poročal poslanec Škulj, ki z vso doslednostjo nastopa za našo domačo obrt, za kar mu je ljudstvo prav srčno hvaležno.
—	Taksa za rešitev prizivov o dohodninski odmeri. Narodni poslanec Karel Škulj je stavil na finančnega ministra sledeče vprašanje: Davčne oblasti rešujejo v Sloveniji pri-zive zoper dohodninsko odmero iz 1. 1918. in
1919.	šele letos. Za rešitev prizivov, vloženih v l. 1918. in 1919. kot 1920., ki se zavrnejo, zahtevajo oblasti po 20 K takse, kljub temu, da zakon o osebnih davkih izrecno določa, da so prizivi kakor njihove rešitve koleka proste. Vprašam: S kako pravico se ukinja obstoječi zakon? S kako pravico se terjajo takse ca nazaj. Prosim pismeni odgovor,
—	Tržič. Odgovor dopisniku »Napreja« z dne 23. novembra in »Jutra« z dne 27. novembra: Neznano znani odpisnik A. L. se je oglasil z dolgoveznim člankom v »Napreju«, piše, da je znani pretep v Sokolskem domu 13. novembra provzročd član Orla in da je 20. novembra »prišla ploha nad oštarijo pri cerkvi«, in pravi, da so jo to noč zopet za-krožili naši ponosni, globokega spoštovanja vredni Orli in da so: »SLS, Orel, Orli tista branža, bacilus pretepanja«! Dalje piše, da je gospod narednik komaj, komaj ukrotil naraščaj »Obrtne zveze«, ln konča svoj dopis: »Kako stoji že nekje v sv. pismu? Po njih delih jih boste spoznalil« Naš odgovor je ta-le: Dopisniku se pozna, da je isti ča6, kot ta dopis. poslal tudi nadaljevanji, listka: »Rodoljub z dežele v Ljubljani«, kier sam prizna, da je bilo njegovo kosilo zabeljeno z dovlipi iz prijazne glave njegovega g. brata! 20. t. m. sta hotela rts dva fanta začeli pretep na veseiici Obrtne zveze pri g Ruehu. Ta dva fanta sta doma iz Križev pri Tržiču- Perko Kristel in Anton, oba brata, p. d. Bečevova. Oba bi glasno protestirala, če bi jima kdo rekel, da sta Orla, ker sta izrazita socialista iz strokovne šole »Naprejevega« dopisnika A. L. In svoje dni je ta dopisnik misijonaril tudi v Križah — uspeh kažeta tudi ta dva fanta. G. dopisnik: Pri Ruehu sta jo zakrožila dva naša ponosna, dična in vsega spoštovanja vredna socialista. Res pravi sv. pismo: »Po njih delih jih boste sodili!« Da, mi sodimo socialiste po njih delili, po n ih pretepavanju! — Dalje vprašamo g. dopisnika: Kdo pa je svoje dni ok.of-tal ministra Kristana na socialističnem shodu pri Toncu? Ali ni bilo to nekako marca leta
1920.?	In zakaj je ta klofuta tako skelela Kristana? Ker jo je prejel od lastnih liudi, socialistov! In dalje: zakaj je bilo toliko socialistov črtanih iz volilnega imenika? Ali ne radi pretepan a in tatvin? — Da, da, g. dopisnik: pri SLS je še'e bacilus pretepanja, pri JSDS je pa pretepanje že v največjem razmahu, da so ga deležni že Vaši ministri! G. dopisnik pa zdravi in zdravi, a nič ne opravil Dopisnik ie vzel v zaščito tudi Sokole, in pravi, da je nil vzrok in provzročitelj prepira v Sokoljem domu 13. novembra član Orla. To ni bil le prepir, ampak čisto mesarski pretep, saj sta imela glavno vlogo pri tem gg. Blaž Jeglič in Jožef Verdir, oba po poklicu mesaria. Oba ta dva in n ih tovariši se tfotovo niso nalezli bacilov pretepanja pri Orlih, ker še nikdar
Orli bili niso. Kdo je bil vzrok in provzročitelj tistega pretepanja v Sokolskem domu, je
1'asen dokaz to-le: Dva fanta, do tega dne So-cola, sta strgala sokolske znake — ne orlovskih — in sokolske legitimacije in oboje vrgla na tla in pohodila, ko sta videla ne le bacilus, ampak Sokole, že izvežbane junake v pretepanju! Ta madež ostane na Sokolskem domu in nihče ga ne zbriše, tudi dopisnik »Na-prea« nc, čeprav je za to »štedirou«! f oliko za enkrat, Tako moremo vedno s čim postre-či g. dopisniku »Napreja«, kadar se zateče v »oštarijo pri cerkvi«.
—	Medicinci! Iščem mladega doktorja medicine z zobotehniškim kurzom ali brez kurza v svrho skupnega delovanja. Kapital na razpolago. Dopise je nasloviti: Poste re-stante, Beograd, pod šifro »Atelje«.
—	Propagamliio rinjete na pošftiili pošiljkah. Kakor posnemamo iz odloka št. 68.319 cd 10. nov. 1921, je ministrstvo za pešto Ln brzojav opazilo, da se devajo ua pisma, zlasti na zadnjo stran, vinjete z različnim agltncijskim, strankarskim in proti-narodnim besedilom. Nikakor se ue more trpeti, da bi na tak način postala posta agitacijski organ, Ce tudi za stvari indiferenlnejšc nravi, še manj pa ali prav za prav nikakor ne organ propagande versko zaslepljenih in protidržavnih elementov. Celo za domoljubne in človekoljubne namene se ne smejo devati na poštne pošiljke vinjete, no da bi poštna uprava to posebej dovolila. Zato razglašamo prizadetemu občinstvu, da pošte no bodo odpravljale korespondence, ki bodo imele vinjete kakršnekoli vsebine. Ce pa bodo pošle navzlic temu še dobile med pošino tvarino pošiljke s takimi viojetami, imajo nalog, da te pošiljke zaplenijo.
—	Za Jugoslovansko Matico so darovali: Fantje 3. čete dopunskoga bataljona pod vodstvom poručnika Černeta 800 K. Računsko uradništvo pri tukajšnji delegaciji finančnega ministrstva mesto venca na grob svojega nepozabnega tovariša Avg. Zajca 500 K. Iskrena hvnia! — Posnemajte!
—	Cenzura v Dalmaciji. Za slovenskimi opo-zicionalnimi listi so prišli sedaj na vrslo dalmatinski. Tako jc bila zaplenjena vsa izdaja zadnje številke »Težačkih Novinc.
—	Vlom v uredništvo. Pred par dnevi so »neznani« zlikovci po noči vlomili v uredništvo »Hrvatske Riječk v Splitu. Razbili so mize vodnikov in telefon. Poskušali so udreti tudi v upravništvo, a niso uspeli. Policija je uvedla obširno preiskavo, pa bo najzbrž tako kot jo bilo z "Jadranom*:.
š Podružnica »Pravniškega društva« v
Mariboru prične dne 2. decembra t. 1. zopet s svojim delovanjem. Navedenega dne predava podružniški predsednik g. dvorni svetnik Leveč. Predmet predavanja je: »Omejen ali poln priziv? Razmotrivanje vprašanja tudi z ozirom na izenačenje civilnopravdnih postopkov«. Čas shoda: ob 17. uri, kraj; raz-pravna dvorana okrožnega sodišča štev. 84, II. nadstropje.
5 Mariborski južui kolodvor jo v soboto zvečer dobil električno razsvetljavo.
š Shod proti draginji jo priredila v Mariboru v nedeljo dopoldne aocialno-dcmokratska stranka. Govorili so posl. Golouh, Pelikan, ki je govoril nemško, in župan dr. Grčar. Sprejete rcsolucije zahtevajo tudi odpravo militarizma.
s Protsat čevljarjev. Mariborski čevljarski mojstri so v nedeljo na zaupnem sestanku sklenili protestno izjavo proti obsodbi trgovca iu čevlj. mojstra Jos. Sulica potom občinskega sodišča. Suliž je bi) obsojen na 100.000 K globe in 1 mesec zapora, ker je prodal par ortopedičnih čevljev, ki jih jo občinsko sodišče cenilo na 550 kron, /a 650 K. Čevljarski mojstri so mnenja, da občinsko sodišče ni bilo upravičeno razsojati glede takih izdelkov, ker ne spadajo med neobhodno potrebno življenjske potrebščine, kakor je navedeno v predpisih.
g Popravek, Dopisni urad pokrajinske uprave poroča, da je bilo njegovo borzno poročilo od. sobote vsled napačne transmi-sije pomotno. — K temu bi dostavili, da je bila pomota dopisnega urada tako velika, da jc zrevolucionirala ravno tako naše uredništvo, kakor občinstvo, ki ;e potem to poročilo čitalo.
BORZA.
Dunaj, 28. nov. 1921. (Izv.) Devize: Pešta 896, Beniu 2j75, iia.ija 2ii.t(X), London 28.000, Newyork 7075, Pariz 4o.400, Praga 7700, Curih 134.500, Zagreb 24..0, Varšava 197.
Curih, 28. nov. (izv.) Devize: Pešta 0.55, Berlin 1.92, ltaiija 21U>, London 2108, Newyork 5.27, Pariz 3675, Praga 5.C0, Dunaj 0.16, Zagreb 1.70, Varšava 0.15, Holandska 188, Bruselj 34^0. — Valute: nem. avstr. krona 0.11.
Zagreb, 28. nov. (Izv.) Devize: Pešta 35, Berlin 101—10J, ltaiija 1175—1195, London 1185 do 1195, Pariz 20.25—20.75, Praga 812—315, Dunaj 425-430, Curih 55—57, Napoleoni 1020. — Valute: Nem. marka 110, lira 1170, dolar 301, nem. avstr. krona 5%, lej 190—201, carski rubelj 27.
g Cena bolgarskemu tobaku. Bolgarski tobak se prodaja v inozemstvu po 15.20 levov kilogram.
g Veliki semenj v Kotna. V jeseni 1022 se vrši v K61nu veliki vzorčni semenj.
g Za varstvo domače industrije želeja. Zastopniki naše železne industrije so se obrnili na finančno ter trgovsko ministrstvo, naj se poviša carina na uvoz železnih izdelkov iz inozemstva.
g Francoski Izvoz vina v Nemčijo. Francija je v zadnjih štirih mesecih izvozila v Nemčijo za 999 milijonov mnrk vina, šampanjca ln likerja.
g Švica jc prepovedala uvoz prašičev. Švicarska vlada je prepove-'-M na zahtevo svojih kmetovalcev uvoz naših i'	.šičov. Naredba
stopi v veljavo dne 1. d
g Cena soli v Bolg;	Igarlji se plača
za kilogram soli brez c	co skladišče 80
do 100 stolink kilograrr
g Ceno iitu v No-	so bile pretekli
teden sledeče: Pšenice	1340, ječmen za
krmo, ladje Bačka 10'	25— 830, koruza,
stara 1100, nova 930, t	30.
g Novo tailružno	nedeljski skupni
seji načelstva in nai , . delavskega kon-sumnega društva v Lj	je sklenilo, da bo
zadruga, katera šteje	rodajalen in zapo-
sluje 94 oseb pričela	.je glasilo »Zadruž-
nik«, kateri bo imel	opagirati misel za-
družne samopomoči in ga bodo dobivali vsi Clanl t zadruge obligalorično. Z »Zadružnikom« bo izpo- I polnjena velika vrzel v no§l zadružni ljudski pu- j blicisti.
g Dobava mila. Ministrstvo vojne in morna- j rice, odelenjo za mornarico v Zemunu naznanja | trgovoki iu obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo i sklenila 14, decembra t. I. ob 11. uri dopoldne v pisarni Imenovanega odelenja v Zemuuu pogodba za dobavo enega vagona pralnega mila. Predmetna objava z natančnejšimi podatki jo interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
g Dobava cigaretnega papirja. Uprava drž. monopolov v Belgradu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 29. dec. 1921 ob 11. uri dopoldne v pisarni Uprave drž. monopolov v Belgradu ofertalna licitacija glede cigaretnega papirja. Predmetni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Dobava žvepla. Uprava smodil išnice v Kamniku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 12. decembra 1921 ob 11. url dopoldne v pisarni imenovane uprave v Kamniku tajna ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg žveplu za izdelovanje črnega smodnika. Predmetni pogoji so v pisarni trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled.
lj V proslavo narodnega ujedinjenja, na dan 1. decembra priredi, kakor ža jav-ljeuo, ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovanskih novinarjev slavnostni koncert
v veliki Unionovi dvorani. To je prva prireditev pod okriljem naše novinarske organizacije, odkar ta obstoja v svobodni državi, /,alo je tembolj značilno in hvalevredno, da bo ta prireditev v resnem okvirju in v proslavo dneva, ki je v nasi narodni zgodovini velepomemben. Od tega dne začenja razmah pristne narodne organizacije v raznih panogah, ki prej, pod tujim režimom, niso mogle doječi j-.imer-nega zasnovanja, še manj pa na neodvisni narodni podlagi. Zanimiv bo ta koncert tudi radi tega, ker so vsa ljubljanska društva pristala na to, da nastopijo ta večer. Koncert bo tako predstavljal nekako revijo napredka naših najboljših pevskih korpo-racij. Obenem pa bo koncert vsled pestrosti programa, pri katerem sodelujejo tudi izborne solistične moči, tudi mala slika naše zborove in solistične, umetnostne in narodne, glasbene literature. Zato smo prepričani, da bo ta slavnostni koncert, ki naj se v bodoče pod okriljem naših podjetnih novinarjev morda razvije v tradici-onelno proslavo našega ujedinjenja, od vseh oficielnih in neoficielnih narodnih krogov mnogoštevilno obiskan. Vstopnice in sedeži so že v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici, nasproti pošte. Da se izognejo navalu pri blagajni na večer prireditve, je priporočati, da si posetniki koncerta nabavijo pravočasno vstopnice in sedeže.
lj Sodalitas ss. Cordis za ljubljansko mesto bo imela shod v sredo, dno 30. t. m., ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Na dnevnem redu sta poročili g. kanonika dr Ferdinanda Čekala in g. Jerneja Hafnerja.
ij Zveza karitativnih društev ima sejo danea v torek ob šestih zvečer.
lj Nova založba. V torek, dne 29. t, m., ob pol 7. nri zvečer je seja načelstva in nadzorstva v tajnikovib prostorih. — Predsednik.
lj Osebna vest. Dolgoletni zaslužni predsednik Prvega delavskega konsumne-ga društva v Ljubljani, tovariš Alojzij Kcemur ja bil imenovan za ravnatelja navedene zadruge in je svoje mesto že nastopil.
lj Predavanje Prosvete frančiškanske župnije. Danes ob 8. uri zvečer predava glavni urednik »Slovenca« Franc Smodej o pojavih verske renesanse.
lj Stoln.i Vinc. konferenca ima sejo danes v torek zvečer ob pol 7. uri v Dobrodelnosti, Poljanski nasip. — Predsednik.
lj Tečaj poljskega jtezika. Društvo prijateljev poljskega naroda priredi tudi letos tečaj poljskega jezika. Pcuk bo vodila gosp, Ela Mole. Vsi tisti, ki se želijo udeležiti tečaja, se prosijo, da se sestanejo na razgovor v sredo dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer v razredu L b (1. nadstropje) na drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti.
lj »Uboštvo«. Na praznik Ujedinjenja dne i. dec. slavnostna predstava v Ljudskem domu. Ljudski oder vprizori ta večer Wildgansovo tragedijo ^Uboštvo«, Vstopnice "se debe že danes zvečer v II. nadstr. Ljudskega doma.
Ij »Svinja seillo, Ljubljana pa kultura«. Za soboto popoldne je bila napovedana v »Narodnem domu« proslava velikega Čeha Havlička. O Havličku je predaval g. dr. Lah. Udeležba občinstva nI bila menda preštevilna. Ali zato, ker občinstvo od dr. Laha ne pričakuje preveč, ali vsled obilice sličnih proslav in predavanj, to se odteguje našemu znanju. Navada pa je v podobnih slučajih, da se maloštevilni obisk ne omenja, ampak se že kako »zabriše«. Nedeljsko »Jutro« pa je bilo tako užaljeno, bržkone zaradi svojega pristaša dr. Laha, da je zlilo na Ljubljano svoj srd in gnjev na prav robat način. — 3Jutro« piše pod naslovom »Ljubljana ln kultura« tako-le: »Proslava enega največjih duševnih veljakov, enega najboljših
čeških mož. Proslaviteljl, idealisti čakajo
in čakajo. Ljubljane, ki jo drla v cirkus, ko sta se atleta metala, ni. Tudi »kulturni delavci«, ki bi se vsi od slavljenca še lahko kaj naučili, so izostali.. Prestaviti bi morali Unionsko klet v slavnostno dvorano, potem bi se morda kulturna proslava posrečila. Svinja sedlo, Ljubljana pa kulturah: — Za ta krasen poklon naj se ljubljansko občinstvo zahvali na pristojnem mestu. Značilno pa je, da psuje »Jutro« ljubljansko kulturo in dela za neuspeh, če je re3 bil, odgovorne slovenske »kultrune delavce« in Unionovo klet, dočim poročajo udeleženci, da so so htdi »Jutrovk pristaši sami odlikovali s svojo odsotnostjo. Ljubljana se demokratski komandi ne pokorava več!
lj Gremij trgovcev opozarja svoje Člane na
razglas mestnega magistrata, ki prepoveduje v trgovinah,- razen onih z živili, porubo električnega to';a po pol 5. uri zvečer dalje. Ker so zapretene kazni zelo strogo, priporočamo, da se člani strogo drže tega razglasa ter si za čas od 1. decembra t. I. do 28. februarja 1922 nabavijo druga svetila. Od dne 1. marca 1922 dalj« je dovoljena zopet normalna porabi elektrike.
lj Mast Ljublj.ia*. Mestna aprovizaclja razprodaja od 28. -avembr^. r. I. nadalje na Poljanski cesti šl. 15 prvovrstna cvinjsko mast po 82 kron kilogram. Vsa!:i stranici dobi 5 kilogramov brez nakazila. Javni in privatni zavodi dobe večjo količino proti nakazilu magistrata.
Ij Kolo jugoslov. nr.!Vr ima svoto redno od-borovo in zelo važno za vse članico v Četrtek 1. decembra ob 3. popoli>.3 v društveni sobi, Šolski drevored 2, II. nadstr. Pridite polnoštevilno!
e Sv. oče o potrebi inirn. V zadnjem tajnem konzistoriju je Imel ev. oče govor, v katerem s« je med drugim dotaknil mirovnega vprsSaaja in rekel: »Gotovo nihče no bo hotel taji.:. In skladnost med civilno in versko družbo nemalo pospešuje mir javnega redu, ki je temelj vseh drugih dobrin. Narodi, ki so pretrpeli v vojni toliko različnega gorja, ne žele ničesar bolj nego miru na zunaj in znotraj. V te;n pa vidimo z veliko skrbjo in žalos jo, da se svečana pogodba miru ni zapečatila z mirom duhov. Skoro >'si narodi, posebno pa evropski, se neprestano trgajo med seboj kot plen tako težkih in ostrih prepirov, da se vsak dnn bolj čuti potreba, da posreduje med njimi in jih ti tolaži Usmiljenje božjo, ki ima v rokah moč in oblast, veličino in gospodstvo nad vsemi stvarmi.«:
c Nansen pri sr. očetu. Norveški polarni raziskovalec Frit.of Nanscn je bil 1. novembra t L v avdienci pri sv. oče'u Benediktu XV. Nanseu se je prišel kot načelnik za razdeljevanje evropske podpore stradajoči Rusiji svetemu očetu osebno zahvalit za njegovo nravno in gmotno podporo. Papež je, kakor znano, kot prvi pozval na pomoč Rusiji in obenem daroval v la uameu 1,01X1.000 lir. Nansen jo papežu poročal o žalostnem položaju v ruskih stradajočih pokrajinah. Papež so je za vs« živo zanimal in izrekel Nansenu svoje priznanje za njegovo človekoljubno prizadevanje ter ga bodril, naj svoje delo nadaljuje. — Nansen j« izjavil' neki osebnosti, da je poseben vlak, ki je vozil živila, nakupljcna iz papeževega prispevka, že dospel v Rusijo. Dalje so dali za Rusijo: Anglija 50 milijonov, Francija 15 milijonov, Švica 1 in pot milijona, Nemčija 1 in četrt milijona Danska 4 milijone, Švedska 6 milijonov, Norveška 5 milijo, nov; tudi balUške države so otvorilo za Rusijo poseben kredit, a Združene države so poslale naravnost mnogoš evilne pomočne vlake.
e Msgr. Micara, papežev zastopnik v Pragi, ki se jc udeležil s čeboslovaškinii romarji sprejema pri papežu v Rimu, se baje ne bo vrnil prej v Prago, dokler se ne poravna konflikt, ki je nastal med njim in čelioslovaškim ministrom Benešem.
~ OčMeljski vestnik.
— Podružnica Slomškove zveze za novo-
raežki in črnomaljski okraj zboruje v soboto, dne 3. deccnibra t. 1., ob 1. uri popoldne v Novem mestu v Rokodelskem domu. Na dnev-, nem redu je tudi predavanje »O vtisih višje
Pedagoške šole v Zagrebu* (tov. V. Skcbč). ridite vsi!
Zbcrovanle iiubljansko mestne Dodružni-
cc bo v četrtek ooDoldne ob 3. uri na šoli Dri sv Jakobu. Vse oocVužnice »Slomškove zveze« oo deželi sc oridno pibljeio 'e liubl'-inlks' ne kaže ocsSbnerfa življenja, dasi ima šc dovoli članov. V četrtek ie šole nrost dan, zato upamo na Dolnoštevilno udeležbo.
»Paslirci eri kresu in olesu«. Naiorimer-riciše darilo za Miklavža Tovariše in tovari-?ice opozarjamo nai orinoročpio in naročajo to knjižico, ki se dobi v ljubljanskih in drutfih knjigarnah, kpkor tudi v upravništvu ^S!ov. UčiMia« — šela Moste.
Denunciiansivo. Pod policaj-vlado se je dcnuncijanstvo, v kolikor nam ie znano iz išta-riie pri »Novem svetu«, nrav leno razvilo. Pripovedujejo, da sta ribniški nadučitelj in nie-t*nva žena nadučitcliica ova' cna. ker sta nadzorovala šolsko mladino nri kat. shodu v Ribnici. Lcra ie ta! Še lepše pa bo, če bost« kaznovana. Bomo videli!
Dr. Josip Rcgali:
A
(Konec.)
Da se ne pokvari še bolj lice Ljubljane, je treba obračati posebno pozornost na vetjs stuv-bisčo, ki so še ha rstpolago sredi mesta. Glede zazidava teh prostorov morajo breiobsirao odločati estetični prinrlpi Eno 'eh stavbišč je prostor hotela »Cnionc med Miklošičevo in Dalnintionr« ulico nasproti sodniji. Sliši se, da nameravajo sem postaviti več zasebnih hiš t i S tem bi bil ta prostor naravnost uničeal Tja spada veliko monc-mentnlno Javno poslopje t glavno fasado proti parku, umaknjeno pa bi moralo biti nekolike nazaj od Dalmatinova ulica. Vsaka druga rešitev
tega problema bi bil neodpustljiv greh nad zunanjostjo Ljubljane.
Drugo tako stavbišče je Vodnikov trg, kjer ja nekdaj stala stara gimnazija. Tudi som spada monumontalno jamo poslopje. Lega je dosti centralna in bi kazalo postaviti sem nori magistrat, že bi se podrla še Mahrova liiša. Sprožila sc je pred kratkim misel, da bi se zidal nov magistrat in govtiri se, da naj bi stal na Dunajski eesti na prostoru Frbhlichove hiše I Na ta način bi bil Se magistrat zunaj mosta. Magistrat pa spada v sredo Ljubljane, ne na periferijo. Ne izbrišite popolnoma prvotne koncentrične osnove stare Ljubljane, kolikor jo je še vidne I Če se bo zidal kdaj nov magistrat — za enkrat bo imela občina do-sVolj skrbi, da zida stanovanjske hiše — smatrajte ta problem resnim, ker je za podobo Ljubljane in za udobnost občanov dovolj važen.
Vprašanje novega kolodvora čaka tudi še rešitve.. Da ne sme stati v zeleni jami, kot ga je aekdo projektiral, ve vsak otrok. Smiseln bi bil najbolj v bližini sedanjega kolodvora. Ozirati se je treba na celoto in cgradbo mesta, kakršni sta že stoletja.
Ljubljani ln nje ulicam pustite staro intimnost. Ne slepo projektiranje, ampak ljubezen do lepote in poglobitev v stvar naj odločata. Da pridobe nekaj prostorov, nameravajo posamezniki dvigniti stare hiše za eno ali celo več nadstropij. Take slučaje je treba dobro preštudirati. Včasih '•i bilo to dopustno, toda če gre za estetično važno stavbo, ki bi izgubila z nazidkom svoj značaj ali pa če bi bila s tem pokvarjena slika ulice, nazidki ne smejo biti dovoljeni. Naj zidajo rajše na novo '
mi dvoriščih ali vrtovih, ki jih je v LJubljani do-stl, aH pa naj napravljajo nazidke na dvoriščnih poslopjih.
Vse samoobsebl razumljive stvori so to. Ali pri nas je treba v teh časih praviti, da je enkrat ena en«. Publiki, ki pa ima več smisla za lice Ljubljane kot bi kdo mislil, ni zameriti, če ne razume vsega, pravi naši strokovnjaki pa so in-dolentni ter popuščajo stvari, ki so v zvezi % umetnostjo, ljudem, katerih orodje je le ravnilo, šestilo in suh račun.
Nujno potrebno je tedaj, da se takoj sestavi na magistratu umetnostni svet, ki naj bi pretresal vsak novi stavbeni projekt in nele novi regu-lačni načrt za severni del Ljubljane, kot je bilo sklenjeno v občinski seji 22. novembra. Mestni umetnostni svet naj bi bil posvetovalni organ magistrata, ki naj bi ne izdal nobenega važnejšega stavbnega dovoljenja, ne da bi prej zaslišal umetnostni svet in todi ne zoper njegov veto. Umetnostni svet bo gotovo vedno no razpolago in se radi njega ne bodo zavlačevala stavbna dovoljenja. Odločilno pa je kako bo sestavljen; z dosedanjimi podobnimi juryji ni bilo sreče. Vanj morajo biti izvoljeni ljudje z visokim estotičnim okusom in ljubeznijo ia stvar ter resničnim razumevanjem Ljubljane kot celote — tedaj arhitekti-nmetniki, upodablj. umetniki ter tudi drugi ve-ščoki v umetnostnih stvareh, ne pa stavbni inže-nerji. Ta svet noj bi bil moralna avtoriteta, ki naj bi rplival na projekte, dajal tudi inieijativo, da bi preprečil nezrele, diletontske načrte ter od-strani'ev važnih spomenikov.
Gre za stvari, ki bodo ostale stoletja, ki so
trajnejše kot politični, tudi mednarodni položaji,
in ki jih pozneje ne bo mogoče več izpremeniti.
Mestni magistrat sam naj pa gleda, da se uveljavijo določil* stavbnega reda, če že ne glode konstrukcij, pa glede višin hiš. Vse nove stavbe, ki so nad 20 metrov visoke, so protizakonite. Upravna oblast bi imela spoštovati zakon.
Ljubljana ima izredne naravne pogoje za estetične lepo mesto. Grad, tivolski hrib in Go-lovee so naravna oporišča zo razvoj. V vseh oblikah in legi terena je neko intimnost in mirno elegancu. Atnerikanizem ne spada sem. Velika panorama Ljubljane, z belimi snežnimi alpami v ozadju, je slika ubranega zanosa. Kakor bi si bilo nalašč izbralo Slovenstvo doli od morja do Gospe Svete ta teren zo svoje 3r>dišče. Ljubljana je ln mora imeti v svojem licu duševni lik Slovenstva, lirično ljubkost združeno c umetniško intimnostjo.
Socialni vestnik.
SKLEPI MEDNARODNE DELOVNE KONFERENCE.
Najbolj važne resolucije, kl so se sklenile na letošnjem zasedanju Mednarodne konference za delo v Ženevi, določene po verzaljski mirovni pogodbi, so sledeče:
1.	Otroci, ki niso dosegli 14. leta starosti, se ne smejo uporabljati pri poljedelskem delu, razen v času, ki ni določen za osnovni šolski pouk.
2.	Poljedelskim delavcem se imajo priznati enake pravice glede na združevanje kakor industrijskim delavcem in trgovskim nastavljencem ter
•e jim koalicijska pravica t nobenem oziru ne sme kratitL
8. Zakonske odredbe glede na zavarovanje zoper nezgode pri delu se iuiajo raztegniti tudi ua poljedelsko delavstvo.
Resolucija glede osemurnega delavnika za poljedelske delavce ni dobila potrebne večine.
4. Glede na pomorščake se je sklenilo, da se na ladjah ne smejo v kuriluiškili prostorih in premogovnih skladiščih uporabljati delavci pred 18. letom starosti. Pomorščaki, stari manj kot 18 let, po se bodo morali vsako leto zdravniško pregledati kakor tudi, ko se sprejmejo v službo.
B. Vsako delovno podjetje katerekoli vrsle Ima svojim delavcem in uslužbencem dovoliti 24-urni nepretrgani počitek na teden; če le mogoče, vsem skupaj na dan, ki se določi po krajevnih navadah in razmerah.
6. Uporaba svinčene beline in svinčenega sulfata v notranjosti ladij se sploh prepove; uporaba v drugih prostorih in obrtih se primerno omejuje.
Ljubljanska porota!
Sedanje porotno zasedanje Je včeraj popoldne zaključil g. dvorni svetnik Vedernjak potem, ko je naznanil, dn je porotni senat preložil glavno razpravo, ki se je pričela proti pristavu južne železnice v Sisku Janezu Zorku, ki je bil obtožen hudodelstva obrekovanja. V razpravi je bil zaslišan zgolj Zorko, katerega , aslišavanje je trajalo od pol 10. dopoldne do X na 2 popoldne. Zorko je najodločnejše -.ontknvol viake krivdo.
Kal ie E s- to se zna! Lekarnar F?Mer ■ Susbica!
do d
MENJALNICA v Ljublfani, Kolodvorska ulica št. 26.
Dem, ulovu k 200,000.000, Ceni a a v Os je u. Rezme k 50,000.000.
Kupu]e in prodafa devize In valute najkulanfnejše. Obrestuje vloge na hranilne knjižice ln na tekočI račun po najvišji obrestni meri.
Mlada, pridna dekle
takoj za pomoč gospodinji pri FRITSCH, karlovska eesta št. 4, Ljubljana. 4367
se
sprejme
MOKO
Vešč kovaški pomočnik,
ki bi samostojno vodil kovaško obrt, se išče. Nastop takoj. — Ponudbe naj se pošiljajo na: Primož Kunstelj, Radovljica.
Izvežbano strojepisko,
veščo popolnoma tudi slovenske in nemške stenografije, sprejmeta takoj dr. Jos. Furlan in dr. Vladimir Kreč, odvetnika ▼ Ljubljani, Sodna ulica št. 1. 4353
Trgovski pomočnik sprejme
y večjo trgovino mešanega blaga na de-feli. Naslov pove upravništvo »Slovencac pod štev. 4343.
Mesečna soba
za solidnega gospoda se išče. Ce mogoče v sredini mesta. Ponudbe pod: »SOBA< 4356 na upravništvo >Slovenca<.
ima v zalogi tvrdka Kmet & Komp., Ljubljana, Gosposvetska eesta 8. Zahtevajte ponudbe.
Kupijo se knjige leposlovne vsebine
nosti itd. — Naslov pove upravništvo lista pod štev. 4366.
ravnokar eno-
Na prodaj sSftST
stanovanjska HIŠA
ljubljanski okoliei, z vrtom, pet minut do električne železnice, za ceno 42.500 dinarjev. Vseli se lahko takoj. Poizve se
pri J. Oražem, Seio 30, Moste pri Ljubljani.
UFAKTURN1 ODDELEK
GOSPODARSKE ZVEZE wimu>, P^ cesta 29
w (na dvorišču) "m
Oglejte si veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega blaga, veliko izbiro ©©S)© čevljev in vsakovrstnega usnja na drobno in debelo, mm^m
P11 Hninllran enmn in vse druge pri-j Katero dobro srce 4355 (Lieiepo seme delke p l a č u j e i proda po ceni
HARMONIJ?
Oddam t najem
sedlarsko delavnico
z družinskim stanovanjem, no jako prometnim kraiu no BLEDU. Več se poi/.ve v Lescah št. 6, Gorenjsko.	4316
najbolje SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfovn ulica 12. Zahtevajte naše tržno poročilo, ki se vam bo ob vsaki pre-membi cen brezplačno doposlalo. 4284
Večjo množino SIME
prodam ali zamenjam ca pnoj. Poizve se: Zgornja Šiška štev. 7.	4357
Ponudbe prosi invalid na upravništvo »Slovenca«; pod itev. 4358.
Zahvalimo se
prisrčno vsem, ki so spremili no zadnji poti nošo ljubljeno
Minko.
Posebno pa se zahvalimo preč. duhovščini, čč. sestram usmiljen-kam, šolskemu vodstvu in učiteljstvu, ki je s svojim krasnim petjem dalo zadnji pozdrav svoji tovarišicL
Zahvalimo se vsem, ki so darovali vence. Tebi, ljubljena Minka. naj pa sveti večna luč in večni Bog noj podali Tvoji duši pokoj!
V Mengšu, dne 24. novembra 1921.
Jelenovi.
Kupi se
priprava za avto-genno varjenje
|! k o m p 1 e t n a ali pa tudi dele in
jeklene steklenice za kisik
Ponudbe pod »kupi se« na ALO-MA COMPANY, anončna družba % o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3.
Kupim GLAS0VIR, ž\Sr
ohranjen. Ponudbe na: Poštnolcžeče št. 1 Raka pri Krškem.	4344
Za krmo
se dobi moka, otrobe, ajdove luskine, zadnje žito in deteljne pleve pri: FRANC POGAČNIKU, Ljubljana,
Dunajska ccsta štov, 86.	4320
Zahtevajte samo
MOKO ZA OTROKE
železno blagajno
srednjo velikosti, kupi Kmetijsko društvo v št. Rupertu, Dolenjsko.	4338
»Hotel Stol«
Naprodaj je — Judejska Dobrava pri Vinigarju.
Hotel obstoji z gospodarskimi poslopji, edenico in kegljiščem. Bodočnost velika. — Poizve se pri lastniku »BELLEVUE«, Ljubljana.
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
J& !L J^
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod
Avgust Tomažie
veletrgovec in posestnik v Ljubljani
v nedeljo, dne 27. t. m. ob 8. uri zjutraj po daljšem hiranju boguvdano mirno preminul, star 59 let.
Pogreb dragega rajnika bo v torek, dne 29. novembra 1921 ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže obče javne bolnišnice (Zaloška cesta) na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih župnih cerkvah.
V Ljubljani, dne 27, novembra 1921.
Žalujoče sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v LJubljani.
Najboljša hrana za dojenčke!
Zelo ojakujoie sredstvo za bolne na želodcu, rekonva-lescente In osobito za premalo hranjene ter v obče slabe osebe vsake starosti.
DOBI SE POVSOD.
I. v rs e
novo blago
popolnoma godno dobiva se povsod! Prva hrvatska tvornica salam, sušenega mesa In masti M. G a vrilov č f» jTT^ t sinovi d. d. (M.b.5 Petrin ja. \ j0 PfTRINJA
Tovarna kemičkih predmetov hran«
„SAIUBRA" D. D. ZAGREB.
BoSkovICevs ul. 23. telefon 7-91. fnornlca; NOVA GRAOlSKA
V
Diiioiiipeiiiro:
rajee, srne, jelene, divjo racc, fasane, erebice, Istotako domače piske, kokoši, poske, race, pularde, purane ild. kupi v i /saki množini po najvišjih cenah — eksporl perutnine in divjačine —
E Vajcfa, čakovec M,n"
Brzojavni naslov: V AJDA Inlerurhan telefon šlev. 59.
Nt R.IK.
CAKOVliC. 4274
Tovorni avlo
3 tonski, v dobrem stanu, tvrdke Gržtf & Stift prodamo. — Vprašanje na upravništvo „Slovenca" pod št. 4349.
Kapital; K 20,000.000.
SLOVENSKA ESKOMPTMA BANKR
Rezerve okrog K 6,000 000.
Podružnice: MOVO MESTO in RAKEK L]UBLJRNR, ŠELENBURGOVH ULICR ŠTEV. 1	VBE BANe'"! IRANS^,CI.J°.
NAJ* KULANTNEJE
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BOHZA