Ho"cblobl. k. k. Uoibibliolbek, Wien St. 26. V Gorici, 28. junija 1883. „So6a" izhaja vsak petok in telja po pošti prejemana ali v Gorio na dom pošiljana: Vse lete.....i. 4-lu Pol leta....... -'20 Četvrt leta ......lin Pri oznanilih in t:iko tudi ;n ..}iu-tnnicuh" se plačuje %x navadno aistop-no vrsto: 8 kr. Čo se tiska 1 krat * » I! i! i! 3 ]', Za veče črk« po prostoru. Tecaj XIII. Posamezno Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakavnicah v gosposki ulici blizu „trelx kron", na starem trga in v nanski ulici ier v Trstu, via Ca« surma, 3. Doj isi naj st> blagovoljno pogiljajo uicilfiiiivii „Sok(-' v Goriciv Via Ascoli 8, I., narogniua pa opravniStvu „So8e" Via della Croce fit. 4. II. Rokopisi sc ne vradajo; dopisi naj se blagovoljno fraukujejo. ~ Delalcem in drngim ucprcmogimn so uaroftuina niii/.a, ako so oglase pri opraviiistvu. Rojaki! Za prihodnjc volitve v dcMni zbor goriSki priporoSa Vam podpisani odbor naslcdujc kan-didate; Za veliko poscstvo: 1. FRANC POVSE, vodja kmetijske sole in velcposcstnik v Gorici; 2. dr. JOZEF JUVANCIC, nutar in ve- lcposcstnik v Tolnnnu; 3. ANDREJ KOCIJANCI6, velcposcst- nik v Podgori. V Gorici, 14. junija 1883, PomnoTuMii volilni oilbor. Velikim posestaikoni. Slovenski narod na GoriSkem je izrekel svojo sodbo o politiki goiiskth rodoljubov in posebej o po-litiki dn'iavuega poslanca dr. Tonklija, ob cnem prod-sednika sloveuskega politienega drusiva „Slogau v Gorici in voditelja ter krepkega zagovoruika goriSkih Slovencev na politicnem polji. Volitve v ktneekih obcinah in v trgib so poka-zale, da narod se vjema z delovanjem drzavnega poslanca, da odobruje njegovo potegovanje za praviee slovenskega jezika in za gmotue koristi sloveuskega naroda. Narodua politika, katero Toukli zagovarja, ui njegova, ampak je narodova. Tonklijevo niisljenje je narodovo raiSljenje, Tonklijeve zahteve so narodove zahteve. Z ozirom na to, da je dr. Tonkli v drzavnem zboru javno in privatno izrazal zelje in potrebe narod a, je na Dunai za Slovence v nmogih ozirih veliko dosegal. Ako bi se bil narod pri letoSnjih vohtvah iz-rekel proti dr. Tonkliju, bi bila njegova moe" unieena, njegov upljiv na Dunaji odstraujeu, in v Trstu bi bil nekdo veselja plesal, ker bi bil spoznal, da je padel steber, ki je bil vedno nasproteu vsakemu delovauju, ki se ni vjemalo z zahtevami sloveuskega naroda, ki je zarad tega v drzavnem zboru pogosto vihtel neusmi-Ijen biS fiez razmere, ki nam ne ugajajo. To se pa ni zgodilo; narod ni dal dr. Toukiiju nezaupnice, ampak po celem GoriSkcm mu je dal najsijajuiso zaupnieo, LISTEK. B R K I N I. (PiSe Ivan Berafak.) Km se dostaje stanovanj, ne morem se o njih pohvalno izraziti. Nered in nesnaga je obieajno velika. Vse drugo laze preziramo, nego to, da ima v nmogih tudi premozrtih hi§ak prase svoje korito, kar je naj-vecje graje vredno. Kuharica ali hiSua gopodiuja naj ukazuje v kuhinji, prase v svinjaku. Kuhinje, uajveC se slamo krite, so tukaj brez dimnikov. Ce vender kdo ponosno kaze na svojo z opekami krito streho, ne misli, da ima dimnik nad ognjiSCem, temvefi v ka-cem stranskem kotu. V kuhinji treba je vedno nmogo dima, sicer ne bi mogli drv suSiti; za ne okajena drva pa Trzafiani ne marajo. Jednaka nesnaga se na-haja v temnih, vlaznih, brezzracuih hlevih. Nesnaga je pa mnogokrat mati raznira boleznim in velikim nesreCam. Zato se nemamo Cuditi straho-Viti nesre^i, ki je zadela leta 1881. v Brkinih uataa-jajofio se vas Vareje. Jaz mislim, da glavni uzrok tej bolezni bila je nesnaga, ki je globoko vkoreninjena V tnladem in atarem zarodu. Dovolite, Cestiti Sitatelji, da Yam v kmtkeui kakor^ne ni imel §e noben tr2aSki gospod. KraScvci I so zaupnieo pisali, drugi so jo pa govorili. Toukli je i slavno zniagal, njegov upljiv se je ponmozil; od zdaj naprej nam bo na Dunaji §e ve6 koristil, ko do zdaj. Ze do zdaj je irnei dr. Tonkli mogocjio besedo pri mnogih refieh, ki so za goridko dcielo prevelike vaz-nosti. Od zdaj naprej bo njegova boseda Se ve8 teh-tala in politika goriSkih Slovencev bolj uspe§na. Ta je bil pomen loteSnjih volitev v dezolni zbor za nas Slovence; ta je bila „vitsoka politika", o ka-teri gorifika dezelua hiSa govori. Zarad tega je bila tako liuda razprtija v dezcli; zato so Tonklijevi sovra^niki y Trstu in v Gorici napenjuli vse zile, da bi Tonklija vrgli. Mnogo Slovencev je bilo ftio Tonklijuviiu na-Hprotnikoin na limanicc; ali ko so spoznali pomen in vaznost letoSujega voljenja, so v zadnjeni trenotku se zdruzili in resili Cast goriSkc dezelu. Zeto slava na-rodnim volilcein. Tonklijevi nasprotniki — ki so v tck okolisii-nah ob oiicm nasprotniki sloveuskega uaroda in njegovo politike — tudi zdaj no inirujojo, miipak delu-jejo z vso strastjo, da hi vsaj v vuliknm posestvu Sloveucein gkodovali. Zato posiljajo svojo agentu po dezeli in pregovarjajo posestuike, ki priliajajo v Go* rico, naj zapustijo kandidate volilncga odbora in naj se popriniujo drugih, ter govorijo o Tonkliju, kolikor je mogoce, slabo. Pripoviidujejo, da dela za se in za brata itd. itd. Slovenski vcliki poftestniki, ne dajte se motit po takih govoricah. To je gotovo :a t*;ga ne more nikdo iajiti, daTouklijeva politika je slovenska, narodua politika, in da nikdo ni toliko deloval v zadujih letili za Slovence na GonSkem, ko dr. Tonkli. Ostanite pri kandidatih, katcre je postavil goriski volilni odbor, drzilc se discipline, oslavite narod in same sebe, da Vas bo spostoval slovenski in drugi svet. Volilce kmee-kih obcin hvali celo italijanski list s,L' Eco del Lito-rale" ; nasi nasprotniki so pa zarad tega razkaceui. Ako dobijo narodujaki na dr. Tonkliju ali na koni drugem kaj graje vredaega, bo eas po volitvi, da mu to povejo. Zdaj ni na pravom inestu, posluSati njegove nasprotnike in jeziti se proti Tonkliju in ob euem — proti narodu. Slovenski veliki posestmki! zdru^ite se z Va§i-ini rojaki iz kmeclcih ob5in in iz trgov ter dajte i$ast kandidatom, ki Vas bodo dobro zastopali, potrdite discipline sioveuskih volilcev, zavmite narodove nasprotnike, stvaiite si v svojih poslancih moc\ ki bo zago-varjala VaSu koristi, ki bo inogla uplivati doma — in drugod, pa povsod za Vas. Veliki posestniki, dopoluite Cast goriSkih Sloven- opiSem ono nesrefio, katera naj sluzi v izgled in sva-rilo vsem slovenskim pokrajinam: Na Varejah je poginilo za nvrancnim prisadoni" neko dobro rejeuo ^ivinCe. Ko to zival odpeljejo, da bi jo zakopali, uiali se nazofiim, da se tako debelo govedo zagrebe. Sklenejo je razmesariti, kar je bol-nega odvreCi, ter ostalo pojesti. To se je tudi zgodiio. Vas&ini so segli po mesu, ter se ga prav dobro na-pokali. Ali eujte! Strahovita bolezen je hipoma raz-krila staSuo dtdo: borne kmeSke koce so se spreine-nile v tuzne b<51nic<\ 22 oseb je h krati zdihovalo v kruti bolesti, katera je vso svojo jezo izlivala nad nevednim ljudstvom. Bolniki so tako mocuo otekli, da ni bilo vee znati ni ofiij, ni ust, uiti vrata razloelti od glave. Bolnik je bil podoben hlodu. Zalost in gro-za je obhajala okolo stojece. Toda to ni §e vse. Vla-da, doznavSa za to nesreeo, storila je svojo dolznost. Nastavila je straze, ki so obkolile vas ter so Cuvale nad razsajajoco boleznijo okolo dva meseca, in sicer ba§ ob zetvi. t. j. takrat, ko ima kmet na polji in na travaikih najvec dela. Niti clovek niti ^ivina ni smela pokazati svoje glave iz vasi. Ve§& in spretni gospod zdravnik Sezauski je bil nesreCne2cm jedini gost in tolazmk, ob jednem tudi dobrotuik, ker je razen dvek, ki sta za to boleznijo umrla, vsem ostalim re&il drago 2ivenje. Umevno je, da je ta bolezeu nustila vu<}i ^alostUv^ cevl Na Vas so obrnjeuo oLi prijatelja in nanprotni-ka. Izbetite si dobro, da no bote pod hudim zdi-hovali t Po volitvah. Hud je bil boj, katercga so bili nayi volilei pri letoSnjili volitvah; izid je bil pa tako sijajen, da ni nikdo takega priLakoval iu da zaslrzijo goriske volitve gtede discipline, ki se jo pri njih pokazala, po-stavljeue biti v izgled kateriin koli drugim volitvam, 'Mavu so bile gled6 volitve na Krasu, ker pri volilnem shodu v Komuu 5. t. m. so se bili navxoSi zastopuiki le za dr. Abratna i»rekli enoglasno, za dru-gega kandidata so pa glasovi sli na dva razlifiua mo-M, Ta razli^uost se je s casom tako premenila, da je bilo sicer veO glasov za g» It. Muliorcica, znpaua se-zanskega, ali cestitelji /upnilca Siie m vendar niso mogli odlociti proti temu gospodu, ki je uzorcn na-rodnjak. fcSe le na dan volitve je vikar iz Brestovico, g. MM Kumar, s svojo gospodujo(io imvzocuostjo in ognjevitim ogovorom dosegol, da je bil g. Bila popui-con in da so voiilei enoglasno volill dr. Abrama in K. Mohorcica. Trdo se je godilo tudi na Tolmiuskem, kjor so bili visokemu gospodu odlocili mesto, kakor je razodel goriS-ki nCorriere,<< katereuiu do zdaj ni nikdo oporekal. (Pad danasnja „Ed."Ur.) Uze pri prvotnih volitvah Slo je v ne-katerih obCiuah prav hudo. Tudi potem jo bilo sliSati So nekoliko razsajanja; uazadujo jo pa lirup omolkuil, ker uarodnjaki so so bili tarn o pravcra casu, zakopali v nepredorne okope. Potovauje dr. Touklyevo po Tolmiuskem, narodua Cut iu ueustraSeno delo Canute duhov^ciue, neomahljiv ztiacaj dobro poducenih zunimov, ncustra^ljiva stanovitnost voliinih moz je ostra§ila uasprotne agitatorje in je vzeia vladnim mo-zem ves up v tistera okraji, na kateri so se narodo-vi nasprotniki najbolj zauasali. Dr. Miklav^ Tonkli in velcposcstnik Ignac Kovacic sta bila voljeua 23. t. m. cuoglasno s 53 glasovi. Nasprotna strauka je ime-la k vecemu 19 volilcev, ki so se zdriali glasovaoja. Tolminski volilci so si pridobili cast pred vsem slovenskim svetom; oni so otresli tisto moro, ki je tla-cila goriske Slovence. Najhuje se je godilo v goriSki okolici, kjer je imel dr. Hojic veliko nasprotnikov. V prvi vrsti so uiu nasprotovali nekateri uradniki; pa tudi uarodnjaki niso bili vsi & njiin zadovoljui. Agitacija je bila tako huda, da je marsikdo obupal, da bi dr. Rojic bil voljen. Stara de^eina higa je trdila pred volitvami, nasledke. Tu vidite dvajsetletuega mladeni6a, ki ima sive lase, kakor osemdesetletui starcek, tarn druzega z rano na iici. Teniu so izstopile oci, oni je oslepel iu najspretnejSi trza5ki zdravniki so mu komaj jedno oko zopet odprli, a okolo druzega vidi§ rastoCe divje meso, iu pokvarjeno oko tici globoko v tern mesu. Groza in strah navdaje cloveka, ki gleda te zalostne prikazni. Kje so sedaj pridelki, katere so prav takrat pospravljali sosedje blizujib vasij ? Imenovana vas bila je ±q pred uesreCo radi dolgov v najveCih stiskah. Kakor sli§im, ima obcinskih davkov placati ve5 sto gl. in brzeas bodo izgubili obciuske pasnike. Omenjena nosreca pa je privela bedo do vrhunca. VaSCaui, vsi obupni, poprijeli so se bojda Se nesrecne pijaCe, da bi laze pozabili hudi udarec, katerega jim more samo usmiljeui Bog ziajsati. Kmetom pa naj sluzi ta nesreCa v svarilni nauk. Kedar kaka zival, bedi si od ktere koli bolezni po-gine, uaj se nemudoma s koLo vred globoko v zemlj'o zakoplje in nikdo se ne dotakni nje mesa. Bolezen, vsled katere je iivai poginila, pustila je svojo kal v mesu, za katero so lakomni ljudje prodali svoje zdravje, da, eeld svoje 2ivenje. Take nesrede so tern vecje, ker so ziviuozdravniki tako redki in je ljuustvo o ziviuskih boleznib. zeld male ali pa nic pouSeno. Mimo grede bodi reijeno, da aobeua ^ciska, buH- da dr. Bojic propade gotovo.in raorda Se dr. Tonkli. Narodni dnhovScini, zdruzeni z zavednimi in pogura-nirai zupani in drugimi volilci, se imamo zahvaliti, da je volitev nepricakovano dobro izpadla. Marsikdo je zatajil svojo osebno zeJjo in se je udal discipline da bi Be narod pred svetoin pokazal vrednega Cast:, ki se ma skazuje. V&raj je bila volitev enega poslanca za slo-venske trge v Tolmhra. Tu se je bilo bati najve6e nevarnosti, ker nekateri gospodje niso iskali glasov za nobenega drugega, ko za nekoga, ki je bil propade! pri MecTnh obcjnah v Tolininu, ki pa stolujeda-leL od Tolmina proa. Y tej nevarnosti je pritekel ua-rodni st. ari na pornoc* g. Matija Jonko, f apan v Bolci, ki je drift! prav po janaiko za narodno stranko in se nikakor ni dal pregovoriti za uarodu nasprotnega kandidata. Med narodiiirci volilci jih je bilo mnogo, ki so ieleli imeti za poslanca g. Jakopica, sodnika v Bolci, ali veCina se je driala strogo od „Sloge* poatAvljenega kandidata in je volila za poslanca stovenskih tigof g. Mali jo Jonka, bolikega iu- Slovenski volilci so se pokazali torej v dveh Bkupinah prtve narodnjake in so sprtfali, da nasprotna agitacija, dasi velika, jih ni mogla oraajiti. Upamo, da zdaj se valovi polezejo in da volitve v vclikem po-sestvu se bod© vriile bolj rairoo, nego je bilo prica-kovati. Bodoljubom je treba pri vsem tern opreznim biti, ker sovraznik bo skuSal do zadojega treaotka, da bi med nass velepoaetnike Unlike sejal. Slava <»o-sedaojim volilcem; veleposestaikom pa enak uspeh, kakor dosedanjim volilnim mozera 1 Veliki posestniki, pridite v torck v polncni Stevilu in osebno ? Gorico. ________ Dopisi. V SwiCi, 28. junija, — Volitve v stovenskih kmeLkih obcmah in v slovenskih trgih delajo narodu vao Cast. Nikdo ni pricakoval, da se toko castno izvr-5ijo za sloveoski narod. Bilo je pa tudi v resnici to-liko rogoviljeoja od nasprotne strani, da se ne more* mo precuditt sioveaskim volilcem, ki so o pravcm tern spoznali, kaj namerava razprtija, in ki so, popustivSi donutt, zakotni prepir, na voliSci kot en moz stall za kandidate, ki so bili priporoceii od goriSkega vo-lilnega odbora. Stara dezelna hiSa, ki se v kratkem polomi, je imela in ima §e vedno svoje roke pri vsah slovenskih voiitvah. Belala je in dela Se vedno za visokega gospoda, katerega irae je neizrekljivo, in pro-ii nasprotoikom tega gospoda, to je proti resnicnim, odlocmm Slovencem. Ze pred tremi tedai so Svigala pisraa j.j okolici, v katerih ssje priporocevalo vpljiv-nim modern, naj vrzejo dr. Bojca prav gotovo in, ako bi bilo mogoce, tudi Bfanatika" dr. Tonklija. Tako se je pisalo v Sana! v imenu visokega Goricaoa, a pod-pisan je bil neki A. F. Med agitatorji proti dr. Bojcu se je odlikovala tndi neka uradna oseba, ki je zuga-Ja, da pade tndi dr. Tonkli, ako Bojca ne popusti. Proti Tonklija in Bojcu so agitirali nekateri sodnij ski uradniki v K., katerih eden se zdaj javno hvali pp trgu, kaj je delal in kaj je dosegel s svojim ro-vanjem proti dr. Tonklija. Najbolji zagovornik dr. Rojeev je bil goriSki ckrajni zdravnik. Pri priliki, ko je v okolici kczice stavil, je govoril proti kandidatnri RojCevi. To je zadostovalo, da so vedeli narodni Slo-veoci, koga imajo voliti. Kdor se je prej obotavljal, je zdaj vedel, da ima voliti dr. Bojca. Vkljub velikim agitacijam se je narod izrckel za dr. Bojca in sicer prav zato, ker je videl, kako ga nasprotniki spodkopujejo. Volilci niso bili vsi i njiin zadovoljni; ali ko so videli, da ne gre ve( za to ali ono osebo, arapak da gre za cast naroda, ki varnica, nobeaa 2upanijaka pisarnica iuzraventodr no-beden ufiitelj, nobeden duboven in nobena bolj§a kme6ka M§a, ne bi smela biti brez knjige, koja nas sezoaoja se iivinakiaii, posebod ku2nimi boleznimi, ker baS 2ivina je podlaga kmetiji, a prinaSa Cesto, posebao nevedniin in nesnainim Ijadem velike nesrefie. Hvale vredna je brkinska no^a, posebno kar se dostaje mo^kih. Kozuh in drno snkno od domaCe volne je obCenita Djih praZnja in vsakdapja obleka, katera je osobito pri mlaj^ih sedaj sezekoim suknom obrob Ijena. Le tu pa tarn opazimo v belem snkna oblede-nega statfika ali deLka. Mozki imajo Cez pas sega-joCe jopise, navadne telovnike, in kratke hlaCe vtak-nene v visoke tfrevlje. Cevlje opazimo tudi pri zenskem spolny oWie. Tn vidimo srajce z domagega platna z jedno zapono pod vratoiii. Po nekaterih vas§h pridelajo obilo land in konoplje, s katerih izdelujejo KCno predivo za ddma-6o rabo. Zapone pri obleki so starim bolj priijobljene nego gumbe, le -mlajSi svet in kak starejSi hndomaS-tik Ijttbi gurnbe, kotun in mo§ulia mesto domaCega platna. Tndi pri starejSih 2enah opazujerao Se hvale in postreme vredno peco in domaCo traezolanko", a mlajSe sosomoino poprijele knpovanih „§traca, ven-m fr niso tajco Bp^ednmo Wm tat®* in ' zahteva, kolikor mogoce, enoglasne volitve, so se v ogromni veEini oklenili dr. Bojca. Or. Tonkli je bil pa enoglasao voljen (nekdo ma je po pomoti odvzel en glas), dasi se ni zanj Listo niC agitovalo. Njegovo ime je bilo razglaseno z imeni drugih kaudidatov in priporoceno v imenu voliinega odbora; drago se zanj ni storilo. Proti njemu se je pa veliko agitiralo, kakor smo omenili, fr brez najmanjega uspeha. Narod ni posluSai nasprotoikov, ampak je enoglasno skazal ma zaapanje in zbral gi za svojega zastopnika. Haj bi spoznali tudi nekateri Sloveuci, ki nagajajo dr. Tonkliju kjerkoli morejo, da narod odobruje njegovo politiko, in da ma ni nasproten, kakor nekateri ose-bui neprijateljt. Enega voditelja moramo imeti, ic ne, smo razkropljene ovce; veC voditeljev ne smemo invti, Ce ne se razmesarimo. Kdor Lnti v sebi mod prvakovanjar unj najprej sebi ukuze in naj se ob casn nevarnosti uda disciplini. Ko ne bo nevarnosti, naj se prvaki med seb«>j Iasajo, ali narod naj puste pri mira, ker narod je presveta stvar, kakor da bi ga sraeli prvaki rabiti za svoje osebnc vojske. V CrOrici, 27. junija. •— Malo iasti so si pri-borili do zdaj italijanski volilci za delelni zbor go-riSki. Za kmeCke oMine, ki so volile v GradiSfii, je bilo izbranih 97 voiilnih mof, a prillo jih je na vo-IMe le 78 in jih je torej manjkalo 10. Toje v kmei-kih obSinah nezasti§ano. Pii voiitvah v trgih in me-stih imeti so obitoo zmeSujave. rl% Tdid, Graded in Cervinjan so govorili o raznih kandidatth, pa vendar niso vedeli do zadnjega cine, koga imajo voliti. Se le v torek popoWne je prisla zadnja odlo^ilna vest, naj volijo tr2a§kega namestniku, vzvi§enega gospoda ba-rona Depretisa, ki je bil tudi izvoljen z veCino glasov. V Korminu je prihajal vsak das drug kandidat na dan; slednjic* je bil voljen z 89 glasovi ondaSnji 2upan grof Locatelli proti 39 glasom, katerc je dobil drug kandidat. V Gorici je glasovalo 300 volilcev; \ grof Coronini je dobil 297, zupan dr. Maurovich pa ' 250 glasov. Sledcjemu je bila postavila dobro znana stranka protikandidatt, dr. Eggerja, ki je dobil 50 glasov. V trgovinski zbornici sta bila voljena enoglasno gg. Gasser in vitez Bitter. Za veliko posestvo italijansko se imenujejo kot kaudidati: Pajcr, Verzc-gnassi, Benardelli. Proti dr. V. postavljajo nekateri grofa La Tour*ja Italijaoi so bili sestaviii volilni odboi, ki naj bi bil nasvetovat kandidate za razne kroje. Ta odbor se je tudi nekoliko posvetoval, ali do porazumljenja ni mogcl priti, zato se je sam od sebe razdruzil. Na slovenski t»trani je? 5Io v vsakero oziru bolje. Odbor se je sestavil, pomno&t, posvetoval, je priporo5il kandidate in je do zdaj i njimi tudi zmagaL Narod se je odborovih posvetov udele^il, je kandidate pretre-sal, presojal, nazadnje sprejel in volil. Sloveuci smo pokazali torej veco politidno zrelost, ko na§i sodeze-lani, in si zato upamo izreci, da stojimo v politiCni omiki naj man j na enaki stopnji I njimi. Iz Bfd, 26. junija. Veseli nas, da sta s porao-cjo stroge discipline, ktero je vzdrzevala previdua in trdna, narod ljubeca duhov^Cina, z veliko vecino glasov izvoljena poslanca dr. Josip Tonkli in dr. Aleksij Bojic. V njih je dobila, nadejamo se, gori§ka okolica dva dobra zastopnika, kterane obradata pla-SCapovetru, kih ode iz Primorja Slo-venceodnesti. Z nami se veseli tudi WL*Eco* piSofii BIzra2amo na§e zivo Cestitanje izvoljencem in vrlim volilcem slovenskim." Cudimo se pa nekterttn volilcem Smartenske ^upanije, ki so nasprotno glaso-vali za drugega moia ia so tako discipliuo kalili, ki je nam goriskim Slovencem neobhodno potrebna. Cu-dimo se, da nekteri teh propadlih volicev zabavijajo vipavska 2enska mladina. Obleke imajo sicer narejene €edno, a priprosto, v vsem dostojno kracektai dekle-torn, ki so bfiere slovenske matere. Cuditi se mora tujec, ki je pred dvajsetimi ieti pohodil Vipavo in Eras, Ce ima zopet priliko opazovati na§o mlade^ — preobleceno v Tr^aSke dekle. Kaj je Iepiega, nego kmeCko dekle v preprosti svoji obleki, ki se najbolj pristoji nje stanu. Omikani gospodi se dopada prosto ©blecena kmetica, a z na j ve«jtm gnusom gledajo po pregovoru italjanskem „osla v zlati obleki*, ki sam sebe sme§i in dela ne8ast svojemu stanu, kateri se je jel vedno bolj spoStavati in ftslati. Take Bspakadrije* pa niso le ostudne, ampak, stanejo premnogo novcev. Mesece stradajo druiine, da more le materina ljubljen-ka za „opasiloa kaj novega pokazati. Takove „pri-smode* dohajajo navadao iz najbomej§ih kmeckih kofi, kjer nidruzega doma, nego iakot. Kdo jetemu kriv? Z vefiine matere I Tem naj bi se za casa ofii odprle, da krenejo s krive poti na pravo, ter reSijo Casne in vedne pogube trpeco, a neumno svojo druzino. Glede no§e je torej tukajsnjc ijudstvo obojega spoia posneme vredno. Uverjen sem, daiestitih eitateljev z dosedanjim svojim spisoiu nisem zadovolil, saj Se otrok ni zado-voJjeii, Cmc mu slika le Qi i&M io povtSuo kaie, zdaj €rez zmagovalce. Naj bi raji spoznali, da niso prav ravnali! Pri volitvi v GradiSki so postavili slovenski volilci iz Brd in s Krasa svoja 2 posebua kandidata (c. gg. Alpi-a in viteza Catioelli-ja); toda niso priSli do zmage, ker jih furlanska duhovSCina ni razumela. Morda drugi pot ne bo tako; za zdaj le recem volilcem: Slava Vara za poskus! Videlo se je, da ninu furlanska duhov^ina upli-va na volilce, kakor slovenska. Bili so pa tudi ovlilci furlanski preve6 skriti; menda so jih kandidati drza-!i zaprte, da bi ne premotii jih kdo na drugo stran. Najvec pa je Skodovalo slovenski stranki to, da ni bil v volilno komisijo nobeden iz nje postavljen. Tu je g. glavar nam izbral komisijo; in ta je bila skoz in skoz svojih nacel. Zato se je izgubilo dosti na&h glasov._____________ IZ Spodnjih Brd, 25, junija. — S ponosom smejo kazati spodnja Brda na volitev dveh dezelnih poslancev, ki sta se volila 23. t, ni. v GradiSCi za furlanske kme^ke obCine. Po nesretfni politicni raz-dditvi spadajo tudi briskc zupanjje: Biljana, Dolenja in Medana, kakor tudi kra§ke zopanije Devin in Do-berdob pod gradiScanski okraj. Izvoljena sta bila Dottori in Del Torre s 55 glasovi, vitez Catinelli in profesor Alpi sta dobila po 23 glasov. Disciplioa med Slovenci je bila izvrstna; vsi briski in kraSki volilci so glasovali za propadla gospoda. Slovenci nismo pri-Cakovali, da zmagamo brez Furlanov, ali pri^akovali smo, da vbodo furlanski volilci kaj bolje poduceni, nego so bili. Se le mi smo moral! Furlane opomniti, da bi bilo dobro spraviti dva koaservativua poslanca v zbor. Z na§o mislijo so se vjemali all pripravljeni niso bili Se za njo; zato so naSim 15 glasovom dodali samo 8 svojih. Ako bi bila le polovica one politicoe vzbuje-nosti med furlanskim ljudstvom, katera se nahaja pov-sod med slovenskim, imeli bi v dezelnem zboru dva poslanci za furlanske kmeSke obfine, s katerimi bi bili tudi mi zadovoljni. Tako pa se je zgodilo, da so si volili dva poslanca, 0 katerih niso vedeli veliko v<;L, ko to, da sta jim bila priporocena. Brici smo pokazali, da smo gled6 politicne vzbujenosti in discipline veliko na boljem, ko naSi sosedje Furlani* Enako vzbitjenost in discipliuo poka2ejo na5t vc* liki posestniki pri voiitvah, ki bodo 3. julija v Gorici. Ni se bati, da bi Brici postal! nezvesti narodu, ali pa da bi ne znali lociti svojih resoitnih prijateljev od neresnianih. Nasprotniki so skuSali sicer tudi v Br-dih pridobitt kak glas za se in so zato nekatere moze Suntali in podpihovali, naj se ne dajo rabit za du-hovsKe sluzabnike. NaSi posedtniki so pa takim pod-pihovalcem s tern odgovorili, da so si izbrali za svojega kandidata duhovna, 0 katerem so bili prepricani, da je vnet za njih blagor. Dotifiui gospod pa ni sprejel kandidature, ampak je osebno prosil Brice, naj se dvzijo onih kandidatov za veliko posestvo, katere je priporocil gori§ki volilni odbor. Podpihovalci bi Iahko iz tega spoznali, da tiaSi duhovni ne delajo za se, ampak za narod. &untarji pa trosijo laii med Ijudstvo, da bi se osebno maSCevali in da hi povisali raoC trzaSkega solnca. Preteklo nedeljo se je bilo zbralo Jepo Stevilo naSih veiikih posestnikov v Biljani in so djalt na re-Seto kandidate, katere je „Socatf objavila. Gospod Koeijanelc', za katerega niso Brici veliko matali, je bil osebno priiujoc in je prav mo2ko zavroil vse, kar se mu je ocitalo. Navzoci veliki posestniki so enoglasno skknili, da se hofiejo drMi pri volitvi ome-njenih kandiJatov. V tem njih sklepu jih je potrdil neki gospod, ki je bil priiel iz Gorice in ki jim je v lepem govoru opisal nas veto vane kandidate ter pomen letoSujih volitev. Poslusald so bili govora veseli in so voovic izrazili sklep, da hofejo slozno postopati z drugimi sioveoskimi volilci. 3. julija pokaiejo Brici, tem bolj pa je radoveden f itatclj, kateremu se le skoz okna kaze cttega naroda alika. Zato sem skienii opi-sati tudi notranje duSevno jedro narodovo v brkinskih hnbih, njega svetinje, ki so se, Ce tudi nekoliko iz-premenjeoe iz staro davnih Casov ohranile v narodu, namreC — narodne obifiaje. Ti sicer niso mnogo raz-Ii€ni od druzih v Slovencih se nahajajofth. Radi tega zelim omeniti le bolj zaniraive, koji se mi vredni zde, da jih izve slovenski svet. Priporocal bi tudi ve§gejim nasim pissateljem po-prijeti se tega, sicer trudapolnega dela, da bi kdo v posebni knjigi ali v jedaem na§ih lepoznanskih lis* tov zbral znamenitejse obicaje naroda slovenskega. Bes Skoda bi bilo za takove narodne zaklade, katerih se kakor slisim, posebno po Kranjskem, KoroSkem in Stajerskem mnogo nahaja in ki giuejo kakor sneg na solnci. Ce se Ceatiti naSi pisatelji zanimajo za obifiaje sosednih krvnih nam bratov, koliko bolj se mo-raja vaemati za naSe blago, katero nam boce sovraz-ni tujec siloma zatreti. Zato pa je treba, da se iz-dramijo pisatelji v zakotnih gorskih krajih, kjer se takuvi obiCaji Se v obilji in od davnih Lasov skoro neizpremenjeni nahajajo, ter podajo gradiva ve^ej-Semu peresu, Torej na delo rojuki! fPrida Se.) 13 da so vredni smovi matere Slave in da znajo braniti narodno Cast proti zapeljiveem, ki delajo skrivSi in se ne upajo na dan. JJekateri veliki posestniki niso Dili navzofci pri posvetovanji, vendar smo prepricani, da tudi oni bodo b svojirai briskimi rojaki sMno volili nasvetavane moLe. Brici hodijo veliko po svetu in se navzamejo pri tujcih omike; zdaj pa pokazejo, da so tudi politico zreli in da vejo, kaj jim sluzi v cast in korist. V Batah, 27. junija. — Dne 19. t m. je tu-kajsnja Solska mladina slovesno praznovala god sv. Alojzija. V ta uamen se je napravil izlet v 1 uro odda-Jjeno vas Podlako. Vie pred 7. uro zjutraj zbrali so se otroci v Solskej sobi ter z veseljem prtfakovali odhoda. Na ufclteljevo povelje „8topajtt jela se je po-mikati dolga vrsta v lepetn redu proti omenjeneinu kraju. Korakaje se je g. ucitelj pogovarjal z otroci o tern aii orient pred met u, razkazoval razue prikazni v prebogato wejenem prirodnem muzeji ter pojasuoval take predofibe, ki se v Soli ue dajo tako jasno pre* dofiiti. Tako pogovarjaje pribljzevala se je vesela deca prijaznej eerkvi blizu Podlake, kjer so nas sprejelic. g. vikarij in mnozica vaScanov. Pri sv. inasi. katero so kraaiu potem darovali t, g. wkarij v prenapolnjtmi poddru&ii eerkvi M. D., peli so otroci tako ginljivo, da jih je bilo veselje poslu-Sati. Otroci so ta da») poprej opravili sv. spoved in sposobnejSi sv. obhajito med ma§o. In komu bi ti an-geljski glasovi ne scgali v sree I Po dokoncanej sv. maSi postavila se je mladina na trati pred cerkvijo v dve vrsti, defiki na enej, deklice na drugej, in vtiakdo je z veseljem segel po koSceku kruha, kajti od boje so bili utrujeni in laCui. Po dokoncanem obedu postavijo se v kolo in iz 80 grl zadonijo glasovi imcuih pesnic. Okolistojefii, ccetje, matere so bili ginjeni; radost in zadovoljnost se jim je brala na obrazu. PoslovivSi se od c\ g. vi-karija, podajo se otroci na blignji hiib sv. Lavrencija in tu je bilo Se le pravo veselje. Na torn hribu stula je nekedaj za turSkih easov cerkvice, po kat jrt»j Janes Se sledu te^ko najdeS. V tej eerkvi so obfiani iskali zavetja pred ker-volocmm Turkom; od tu so opwovali njihove Lete in svojim naznanjAli, od kod preti nevarnost. Boljega opazovaliSca pa si tudi niso mogli iz-brati, kajti hrib lezi sredi obeme iznad katercga se ti podaia krasen railed ne le po celej obcini, am-pak tudi po Furlanskem, dolenjem Po3ocji, Berdik, od Julijskih planin tje do kranjske mcje. Iz te visoSine so se otrokoui razkazuvalc in po-jasnovalc prikazni, kakor med potjo. SledniiC stopijo otroci Se enkrat v kolo ter na-uduSeno zapojejo cesarsko pesen, katerej je sledil tri-kratni: /hum nrS presvitli cesar Franc Jozef I." ki je oznanovH Ijudem, kako zua Solska mladina sla-viti sv. Alojzija! Da io se pa otroci pogostili, zahvaliti se je tu-kajSujerau slavnemu zupmstvu, katero je po uasvetu blagcga dobrotmka in prijatelja Sole fi. g. vikarija blagovolilo u2e v drugikrat pomofii revnim ufiencem, da so se jim nakupile polrebne Solske knjige; pri tej slavnosti pa so se priakrbela potrebna jedila. Vsled tega srena hvala takim dobrotuikom! Bog cam jih ohrani Se umogo let I Kb je potoval presvitli cesar skozi Kobarid, po-dalo mu je stare§iustvo pro§njo za pomoi v izdelova-nje ceste iz Iderska do Livka. Pred nekoliko dnevi smo dobili dopis od namestni§tva, da njegovo veli^an-stvo je voljno odlo&ti podppro iz privaiuega premo-2enja s pogojem, te se tukajgnja obfiiiui sporazumi z idersko obfiino v izdelovanje ceste. Torej LivCani in IderCani, podajte si roke, zdru^ite he 1 Sli§i se tudi, da blagorodni gospod glavar tol-miuski se je izrazil, da ce deiovati na to, da bode cesta dodelana. Ta vest se je z radostjo razSirila po tukaj^oji obCini, ki zVli dobtega v^peba dani obijubi. Bog daj! — Saj so tudi ceste v Dre2enco in Berginj dodelane, ki so mauje vrednosti ko livika, ker ni-majo zveze z drugimi vasmi ali deielami; ua§a cesta bode v zvezi z italijausko ter bode velicega pomena ne le v korist Livcauoiu in Ider&mom, temufi tudi v kupLijskem in vojskuem obziru. Nacvil. Z Livka 19. junija. Dne 14. t. m. gredo Ama-lija MaSera, 2upanova Werka, Andrej Gosnjak in Ivan Perat, kraedka fauta, minio vasi Piki po poljskib opravkih. Kar na enkrat zapazijo dim, ki se je valil iz slamnate strehe ktajne hi§e v omenjeni vasi. Ko prihitG na nesreCno mesto, ne najdejo nobonega clo-veka blizo, zato pa sami pogasujejo ogenj in klifiejo na pomoC. Po njihovem vpitji prihit6 drugi vagcani, gospod 2upan in fiitanCna straia. Ogenj je doapel med tern do vrha strehe in nevarnost je bila velika, ali hvala srenosti gospoda 2upana Janeza MaSera in go-spoda financnega voditelja Josip-a Badali5-a, ki sta vdrla pod streho in tarn padajoce goreCe snope gasila, ter tako nevarnost omejila. Na st'ehi pa sta med planienom vodo polivala Andrej Gosnjak in Andrei Hrovatin fin. straiuik, kojim gre vsa hvala in ^ast, da sta m tako nevarnem me* stu ogenj pogasila. Odlikcvala sta se gospoda zupau in fin. vodja s tern, da sta vse premisljeno vodila, da so streho razkrili in da je bilo mogoce s tern hitro zaduiiti ogenj. Pri gasenji so se Se posebno odliko-vali Anton GregorSCik fin. stra^nik in fantje iz Jure-tiiieve druiine. Ogenj je trajal pol ure. Prihiteli so na yomofi tudi drugi ljudje iz oddaljenih vasi, pa hvala Bogu, da jim ni btlo treba pomagati, ker ogenj je bil ze pogaSen j vendar hvala jim. Kako je ogenj nastal, se ne ve, alt to se mora pomniti, da ko bila pomoc le pet minut pozneje pri§Ia, bila bi vsa vas v ognji, kajti od one hi§e so §e tri druga poslopja, s alamo krita, le par atopinj oddaljena. Cast in hvala torej vsem gasilcem naj bode jav-BO OMQanjena. Politidni pregled. Kranjski de^elni zbor je prifiel v ponedeljek 25. t. m. svoje poslovanje. 2a dczelaega gla-varja imenovau je grof Thurn, za njegovega «a-mestnika pa /upan Grasselli. Po nagovoru de-^elnega glavarja, kateri jo v lepej sloven§6ini med druzim poudarjal, da bo naloga sedatijemu dezelnemu zboru v prvej vrsti urediti in pospe-sevati kmetijskc in obrtnijske razmere in olaj-Sati in zbolj§ati stanje delavcev ter prenarediti nekatere postave, prediaT;al je poslanec Svetec, naj se kranjski deMni zbor pokloni presvitlemu eesarju o priliki Njega navzofinosti v Ljubljani tor v posebnej adresi izreCe neomahljivo uda-nost in zvestobo do preljubljenega vladarja. Pred-log se izrot'i odseku sedmih poslancev z nalogo, da predlozi v drugej seji adresni nafirt, ki je bil drugi dan v tajni seji sprcjet. V tej seji, ki je bila v torek 20. t, m., vrSila se je tudi volitev v dezelni odbor in sicer so bili voljent: Bezman, Murnik, dr. VoSnjak in Detela. V gtajerskcm de^eluem zboru so obravnave Le dovrSoDe, zborovanje so je prelozalo do 1. julija, ko pride cesar v Gradec. Predsednik dalmatinskemu dokhvemu zboru imenovan je Jury conte Vojnovic*, namestnik pa Mihael Kapovifi, oba iz manj§ine, kar je narod-njake jako i&olilo. Volitve za kmecke ob6ine v istrskt dezelni zbor so za nase ltate Slovane slabo izpadle, narodni kandidatje so zmagali le na Volovskem in v Kopru in sicer gg. Strk in Laginja jedno-glasno, Spineifi in Krizanac z vefiino glasov. Drugod so zmagali lahoni, na otoeih tudi glavar Eiluschegg. Dunajcani imajo zopet svoje veselje, svojo „lietztt, katero jim priskrbujejo dunajski vseu-deli§cniki. Rektor Maassen je namrec" v deM-nem zboru nizje-avstrrjskem izrekel svoje mnenje o golski noveli, zoper katero se je tudi tam ro-govililo. Vsled tega in ker se ni Maasen-ovo mnenje strinjalo z onim fakeijoznih nasprotnikov, zbrala se je nadepolna mladina dunajska ter je profesorja Blaassen-a napadla in za njim krifia-la: „pereattf-naj pogine! Te demonstracije so se drugi dan ponovile ter so se dijakom pridruzili tudi profesorji vseu6elisca s tem, da so podpi-sali vsi svetovni razen 11, med katerimi sta tudi Slovenca Miklosie" in Stefan, na rektorja adreso, v kateri obsojujejo njegovo postopanje. Maassen jim ni ostal dolman odgovora. V Inomostu obsojen je bil na smrt pred nedavnim Sabbadini, oni voznik, kateri je Ober-danka Cez mejo v Bonke pripeljal. Obravnava je bila tajna. Yendar je skoraj gotovo, da bode pomilolfien ter najhitreje na y$6 let je.ee obsojen. Glede zunanje politike povemo, da se o Tonkinskem vpraianji danes porofia, da se bode na lepem poravnalo, jutri pa narobe. Ako §e dodamo, da je v Italiji v mestu Dervio nastal v gledisfii med predstavo ogenj in da je 47 o-seb zgorelo, 10 pa ranjenih bilo; dalje da se smatra boj med Albanci in Turki koncan, ker je prvim zmaajkalo ziveza in smodnika, ter da se Turki iz Bolgarije, Rumelije in Srbije mo6no izseljujejo, smo najvaznejse dogodke zadnjega 6asa v tern oziru oznacili. P. a. gpsppaom jiarocaikom in rojakom. Z dana§njo stevilko je koncala aSo5a 'prvo polovico leto&vjega tedaja ter zagne s prihodnjim listom drugo polletje. Gospode narocnike uljud-no vabimo, naj nam poSljejo naroSnino za drugo polletje prej ko mogode, one pa, ki so §e za prvo polovico na dolgu, prosimo, naj nem u-do ma izpolnijo svojo doBnost, da bo mogel list izhajati in poduCevati svoje rojake. Nekateri gospodje so §e za lansko leto na^roSmno dolzm; upamo, da nam ne zamerijo, ako jih javno v listu ali pa po dopisnicab spomuimo na njibovo dol^nost. P. n. gospodo narofinike prosimo, naj nam ostauejo zvesti tudi naprej in naj nam pridobijo 6c novih naroCnikov. „ Sofia" se bo drzala tudi dalje tistcga programa, ki ga ka2e do zdaj po svoji vsebini. Vse rojake pa prosimo, naj nas podpirajo z dopisi, naznanili, privatnimi pojas-nili in z raznimi sestavkl politifinega ali sploh podu^nega zadriaja. KakorSno pomo6 bomo do-bivali, tak list bomo razpo§Ujftli, Kojaki, v slo-gi je mo6; fie nas podpirate, podpirate sami sebe. V Gorici, 28. junija 1883. UredniStvo in opr^vniStvo „So8ea, Doma6e stvari. Veleposestniki slovenski so uljudno vabijo, da pridejo prihodnji tortile, 3, julija pred v o 1 i t-vijo v prostore goriSke gitalnice, da se Itm m trd-no pogovor!jo. Volitev zucno ob 10. uri; volllci naj pridejo o pravem tmx na voliSde, da si izberejo vo-lilno komisijo, na kateri je veliko IqMq, Volilci naj ne odidejo to potem, ko oddajo svoj glas, ampak naj pocakajo, dokler se ne prepriLajo, da jo zmaga gotova. Ako bodo videli, da pride do ozje volitve, naj ostanejo v Gorici in naj se o pravem caau povr-ncjo k ozji volitvi, da Se zaduji trenotek refiijo Cast naroda. — Na Kranjskcm so propadli Slovonci v ve* likem poststvu, ker niso priSli o pravem casu, da bi volili komisljo, inker sozamudiH oXjo volitev.—Naj se v Gorici ne ponovi kaj takega. Popravljeni imenik volilcov v slovenskem ve* likem posestvu bil je razglaSen te dni. Sprejetih je na novo nad deset volilcev, a izpuScenih je tudi ne-koliko. DotiCuiki naj se obrnejo na naincstniStvo, da jih uraduim in bluzbeuim potom vpiSe zopet med vo-liice. Med izpu§6enimi se nahajata: Ana in Anton Bolko, katerima gre.po postavi volilna pravica. Opozoril nas je piijatelj lista, da v imeniku velikih posestuikov, ki smo ga objavili v 22. Stevilki BSoCe,u smo izpustili gospoda mejnegagrofa Antona Obizzi-ja, zemljemerca v Gorici, ki po svojem rojstvu ia delovanji se sme priStevati po vsej pravici Slovencem. Hvalczni smo prijatelju |za tako opombo kakor tudi za trdno zagotovilo, da doticni zemljeme-rec pise stoveuskim strankani v slpyenskeni jeziku. Veseli nas, ko slisimo, da stojijo poSteui mo^je na naai strani, ter ielimo, da bi bila zveza med njimi in narodom vedno tesnejSa. Slovenci, spominjajte se svojega rojaka tudi pri delih, za katera potrebujete zemljemerca. Svoji k svojim, glasi se naravni zakon. Slovensko bralno in podporno drustvo v Gorici bo praznovalo tudi letos, kakor lani, god svojih patronov slovauskih apostolov ss. Girila in Me-f>da v nedeljo 8. julija zajutra s slovesno sv. maio na Kostanjevici, pri kateri bodo peli Sempeterski pevci, popoldne pa z domaco zabavo ali z izletom v Solkan. Nat^ucneji program naznanimo prihodnji teden, ko bodo dovr§ene k temu vse priprave. GoriSka ljudska posojilnica lepo napreduje; oglaSajo se novi druStveniki prav pridno, a vendar je §e mnogo rojakov, ki bi lahko pristopili, ki pa do zdaj ae niso Se oglasili. ^Ravnateljstvo namerava raz-poslati vabila k pristopu"|vsem znanim rodoljubom 8 prcSnjo, da naj ijudstvu razlozyo vainest in pomen posojilnice ter da naj uplivajo uanj, da se v obilneui Stevilu vpiSe v obCe koristno druStvo. - Tombola. Jutre bo v Gorici na Travniku na-vadna vsakoletna tombola v korist zavodu zapuScenih otrok. Kactele se prodajajo po 20 kr. ena po javnih prostorih in na Travniku do zadnjega trenotka, predno zafine tombola, to je do 6. ure popoldne. Dobitki so aledeCi: einkvina 100 gld., tombola 200 gld. Po tom-boli bo svirala mestna godba v javnem vrtu. Ako bo vreme neugodno, Be prenese tombola na prihodnjo nedeljo. V smeniSki kapeli bodo praznovali goriiki bpgoslovQi gods?. Retrain Pavla s slovesno sv, mao^ ia litanijacai. Pri raa§t bodo peli Wittovo s?reismesse* op. 8. ter Hallerjev gradaale: Tu cs Petrus. — Pri-jatelje cceilijauskega petja opozarjamo na to slovc-jwast ob ?3/4 zajutra. Oospodje ^uditolji goriSkc okolice so se bill zbrali danes zajutra k slovesni crni, sv. ma§i, katero je imei fc. g. 3. GaberSCek, vikar v Standre2i, po ranj-kem Komavci, u&telji 5tander§kem. Gospodje uei-telji bo bill zbrani v polnem Steviln in so pri maSi prav lepo peli. Vsa east gospodom ueiteljem, ki se sporainjaja svojega ranjkega sobrata ia ki raolijo za pocitek njegovo duSe. Tadi 5tander§ki oMinarji (ia §oteki otroci) m bili pri ma§i navzoti v obilnem Stc-vila ter so pokazali, kako udani so bili ranjfcenui, ki je muogo Jet pri njih sluzboval kot ueitelj, organist in oWinski tajnik. DeieM predsednik kranj^ki, preblagorodni gospod And re j Winkler, povzdignjeu jo za se in za svoje uoslednike vsled odlikovauja z rcdow ielesne krone drageg* reda v baronski »tan. Slava naienra rojaku pa mnoga leta. Kmetijska >dt r,Soca" svojt> p.nt. Viadna strauka pa ut- >o\iazt uoh;'!i»>ga cloveki htije, ko dr. Touklija, in nobtit«'ga Iisia Uolje, ko -Sodo*. Kdor-koli t«»vj z«i>sj nSjm* oiteva, vladtit stcanki ueiz-uierno ugaja, ker ta rni-h, di v n$i>h* ji.; Tonkli za-det. Ko so bili Tolmiua ,.S ico" izkljuCiii iz citaluicu in rtdcodelski-ga 1. 187:*- kak«»p prej t.Ombon 2f», ji'iiiictj^ ivii v Trattnurfiofn, Zidoija vhgIi pariskili ht'lmostij. Rtizposilju liitro in molc.< proti pov7.cr.ju. Ljadi in blago spravlja AMERIK< najbolje in najceneje WIMHA) RE1F, na Dunaji, I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1. Samo 10 g. 75 k popolna olileka iz meSanine (Stoff). Samo 8 gl. 50 k moderna povrlma stiknja. Samo 3 gld. Iilat'e iz mesauinc. Samo 5 gl. 50 k popolna obleka iz platna v zalogi obleke za gospode Ignacija Steincr-ja v Gorici, nasproti nadskoiUski palafii. Obleka za otroke vsake starosti, zalogi melanin, vsakuvrstnih domacib in tujih izdeiko\ la?tna Sivarnica, dela se po meri hitro, lino ii trdno. NepremoCljivi plasci, ponocne suknje, Iuv ske suknje, peiilo za gospode, zavratniki, pla§(i za gospe posebuo priporoceni. nun olji mm okvirji in ogledala rfe kupijo ceno in dobro le neposredno v tovarni Gustav-a Kerstan-a, na Duiiaji, II. Kiirncrgassc 1. Zapisniki iti coniki brezplačno in poStnino prosti.