Tečaj XX. odarsk obrtniš naro 11 h a j ako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo If to .3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. «a pošiljane po } osti pa za celo leto i fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn PO kr jj ubij a ni v sredo januarja 1862 ? in milino našega jezika in na prebiranje V • apeljujmo lene na nauk njegov ih knjig in casopisov Veliko dušnega Prvi dan novega leta! Dal V Radoljci 1. januarja 1862. zrna leží že v njih, ktero zajeto bode klilo in rastlo v raz bu jen ih srcih. Spoštujmo svoj jezik, v kterem nas je prvikrat sladko smo slovo preteceneniu, za nas prevaznemu epolniti moramo dolžnosti iz njega nam zaostale. Tudi meni še leži na srcu sladka naloga, V Ijub in milo nagovorila materna ljubezen j letmi naš v kterem sta pred od učila naša aposteljna sveto odreši izreci zahvalo za Vaš goreč sočut, ki ste mi ga v kterem smo pošiljali prve svoje molitve k Večnem v ero, kteri rojaci, skazali v preteklih dnevih s Svojim zaupanjem o mojem je zveza med otroci matere ene, in kterega obstoj in ve listopovanju deželn in h pravic. Dovolíte tem trenutku k od spremembe leta ginjeno srce se in hrepení v višave za bla«;or zahvalo, svoje vosiía. oda V da v dviga izu st ujem svojo Ijavnost nam zaffotovljuje državna ustava in zvesta beseda Cesar je va. Kdor zanicuje svoj jezik, neprijatelj je svoje vere, ne- h svoje matere, pozablj Najmilejše ure miuulega leta bile so mi tište, ki so mi oje, odpadnik svojega oda in domovine ražnik držav beljke pnnesle in Vaše razvitku narodne od m n o g i h si spoznanje, da bi kih cr ta nj pokraji n oda le je v Va za up odnem Kdor zaničuje narodni jezik, sebičnež je, ker prezira d m v narodnih m ostal nos l i h , in da ni pi svobodě bi 1 svoj lastni dobicek stavi više od njega Kdor pravi, da naš jezik nima veljati v občnem živ- \ spoznanje temelj je mojega ljenju, ne razume edineg edstva in poti, s kterim in m seh sočutnih rodoljubov pretežkega djanja na kteri ed zamore se izobraževati narod Sramota obhaja še mnogo ših rojak ki tavaj v tmini napčne tuj ma ce kdo h bra: u nj V b svetila lastnesra raz- peljati v siromaštvo in Kdor oznanuje, da zagovorniki njegovi Vas hočejo za pogubo, ter Vas odvrniti od postave 9 p« imenu njih izviruega naroda. -vf*rjemite mu! Njegove Sramota jim bodi pred svetom ! spoznali za verne sinove matere V n pa, enske ki ocitno ste se slava in hvala misli so liudobne, ako bi se skrivale še v tako hlinjeno obetanje; njegovo srce je zlobno in Vam sovražno, ako bi se Vam tudi obljubilo v žrtvo; nje- naroda sedaj in na veke! Vasa beseda mila prošnja je na- gova beseda je laz, ako bi bila še tak sladka in priljudna! roda do našega vladarja, trdna podp ojster želja branitelj odsrovor zanicevavcom in natolcevav naroda in očitna m olj do vseh, kterim je izročeno vresnicenje ena Le ti so Vasi pravi prijatli, ki se drže imenovanih iz-virov in vodil, po kterih ima veljati in živeti naš narodni jezik. kopravnih postav in tako osoda narod Vsi drugi avstrijanski narodi že vživajo dobroto ve Rad uj se ekljivo moje srce v obeutku, da ni tako ljave svojega jezika; nam, državi in cesarju prezvestim zapuščena naša mila mati, kakor ta ali uni misli; uadusuje veljá ista postava, zagotovljujejo nas prvi služabniki : njegovi, da se tudi nam ne zabraňuje nikakor naš jezik. me ta zavest in ekuje mi premišljevanje sledece Leta in leta, stoletja in stoletja přetekle so nam neu- da vseh narodov enakopravnost neče več biti le glas 9 be rr H odne nesrecne! seda, ampak resnica in djanje: ali nam po takem smejo in Prihodnost hčerka je sedajnosti in preteklosti. V čislu zamorejo kraliti nekteri nasprotniki ptujci ali domačinci to moramo imeti obe. S crnim krilom zbezala je preteklost sveto našo pravico ? ! pred duše belosvitle perute razpenja sedanjost da Nikakor ne! bi obsevala z žarecimi, budiv perutnicami prihodnost Ce si hoćemo ustvariti srečno, sijajno prihod ramo odstraniti zavere in napake, ki so v vremenih mo ete Zato pa se držimo trdno te prve in poglavitne pravice Glejte na druge narode od prvega do zadnjega ; no- beden ne trdi drugace; saj kteri narod zgubi svoj jezik klih zadržavali itek narod moramo se poprijeti nemu mi f ■■■■■ v t ■■■■^PH ppHpim ■ pnpHH| zgubi svoj značaj, svojo samostalnost, svoje bitsvo, postane doma delà. Sedajnost zahteva spoznanje odnega uameua suženj drugemu, se vtopi in zgine m peljevavno djanje Namen našega n oda je isti, ko vsakega drugega. živeti, ker Božja volja je to! Mi pa noćemo zginiti, mi moramo še lo začeti prav Tega nam ne more nihče odreci. Namen naroda je blagostanje telesno in dušno. ostanje izvira iz omike, ta iz podučevanja, kterega stvo edino je narodni jezik. Ce nas krila je do ar J-> Bla red zdaj sovražna tema, raztrgala ji je Narod t in narodni jezik nam morata biti tedaj prve skrbi. Kdor ne vé, k da je ne spozna sedaj naše življenje ustanovivna postava, v ktere moči za nioremo se predramiti, zavediti in dvigati drugim narodom ena ko. * . , Bolj ko se bo razvila naša narodna moć, bolj vreden ud bode naš narod velike državne družine. svojega pokliča; kdor se ne t je br moci in pogunia Skoda ali prid našega naroda je tudi škoda ali prid Budimo tedaj naše brate , in kaz » J bia in ko države. rist, ki jim bode iz dnega itka nastala obilno. 1 Očitno rečem in brez straha jajrno neprenehoma spoštovanj in v uradih in šolah ter plošno rabi eljevanje m o ga v jezik ker na vesti mi je, da držim se postave bčne očitno rečem , da kdor je sovražnik ziv r naše omike, našega cilja in konca, je tudi sovražnik države ljenju Razodevaj nevednim bogastvo, krasoto, krepost hotoina ali uehotoma, vedoma ali nevedoma. IO To so dragi rojaci! naše pravila. One ločijo zveste od nezvestih, prijatle od ijatlo celo tolovaji imajo pogoje castne med seboj, da si ravno je njihovo življenje brez časti, grdobno, sramotno. V Kl k u š a d ki naroda čez nas Razne pa so narave ljudje. Nekterim je najkrajša pot aztrosivajo grde likdar nis laži, da nam • v ujejo namene ki h S* mo izrekli ali le mislili, da nam podtikujejo djanj ki jih nismo nikdar dop pene pu" stenih p Pa naj eljajo še tak sti na nas nas ne bole, temveč odlete od po najbolja, da le kako veljavnost dosežejo; jezik, ki so se v soli naučili, sredstvo jim je za njih namene; pri nas tedaj ti možje po poti nemškega jezika iščejo veljave pred svetom ; ni jih volja, da se še razun sole učijo kaj posebnega. m Ko maj resnicnega oka nas tožiti in grditi stopajo po občni, široki stezi, ki jim je znana. Pa ni jim svetom, se skrivajo v laž in zatajujejo svesti sramote to zameriti ; dobro znamo, daje težavno, po poti samouka p re d svoje sebe in svoje ime. Rojaci! prepričan sem, da zamorete ločiti dobi iskati si znanja. Dobro znamo, da v človeški naravi je po nje ? fizičnih postavah nagon k lenobi kjer ne goni sila. od ljulike nikov Va: d tud znate spoz Vaše prijatle od sovraz Po takem slovenskih samoukov ni mnogo. redki so ter V tej zavesti je naša b naše plačilo Zato le přetečen prihod n j daj letu si po gum in ktei b e Zaostalo nam je mnogo c e nj e prem delà ? Prestali smo v jih bo loti mo tudi redki, al onih je veliko število. ki se drže široke ceste z 1 o ž n o s t i ( Bcquemlichkeit). To je tedaj prva vrsta onih, kteri ne grejo z namî. Lesem štejemo one domače ljudi, rojene v slovenskih krajih. se (V ai kteri za voljo slabega znanja domaćega jezika, in ker so Drži ve svojih p t ne UJ jih svoj narod, svojo domovino, spoš tudi vse di ode. držimo se vsi gd a r postave našega p kdar, ljubimo preleni, da bi se sami kaj naučili, pa vendar hrepené za neko veljavnostjo, stopajo po široki cesti nemščine, ter jih i je sčasom sram priznati, da so na Cesarj slovenskega rodu. akoravno in Njega, ki je vladar vseh vladarj in upaj 7 da jim najvcči del v ze samo njih ime dokazuje laž. hoćemo napredovati v dušném in telesnem blagostanju na roda, kar so gotovo moje in Vaše iskrene vosila. Bogo Blagoslovi Bog početek i ! V a š předek in konec leta Z Stopajoci po ulicah ljubljanskih, celovških, marburških, celjskih, tržaških, vidi! boš najveći del na štacunah prav slovanské imena, posestniki njihovi pa stopajo po široki cesti est i ro jak germanizma; in to le za tega vo Ij o ker šola svoje dolž Oi I Kdo so protivniki naši ? V Novice" so v prvém listu Toman nosti ni storila, gospodje pa niso si vzeli časa in truda, da se sami kaj naučé, da bi bili slovenski samouki. Pregledavši imenik uradnikov po slovenskih krajih najdel boš ravno tak stan: med tolikimi imeni čisto slovenskimi tega leta jasno izrekle, kaj samoukov celo malo novega leta , ? veči ter so posebno k koncu nekoliko cesti ravnokar omenjeni zelijo od besed rekle o Nemcih poštenih, in o naših zopernikih bodi si domaćih bodi si tujih. del leno stopa po lahki široki Imamo tedaj pred seboj prvo vrsto naših protivnikov; slaba šola in lenoba krive ste njihove protivščine. Dokler Slišali smo, da nekterim, ki ali „Novic" ne beró ali pa le za same sebe stopajo široko pot; dokler le same sebe jih dostojno ne razumejo, ni prav jasno, proti komu da drže za Vollblut - Nemce, naj jim bo! „vsakemu svoja mi včasih tako ojstro udarjamo, in zakaj da „Novice" sèm kučića, svoja voljica. ter tjè prinašajo spise v grbastem, lirapavem, nepravilnem režati na une z k u .HHHHHHBHHHM u Ako pa ljudje takošni začnejo i kteri so vkljub slabim našim šolam m Ker ne bi radi imeli, da le en sam vkljub tolikim zaprekam po samem svojem trudu naučili poštenjak krivo o našem listu sodi , hoćemo enkrat za se narodni jezik tako, da se ga služijo pri pisanju ali občnih razgovorili ; ako začnejo lažljivo trobento, da se slovenski kmet in slovenski narod edino le v nemškem ali laškem jeziku ima izobraževati, — ako slišimo to, imamo pred seboj ljudi, kterim prave poštenosti in pameti ne moremo vselej to reč nekoliko obširneje razložiti. vice", Kdo so tedaj nasi zoperniki? In koga mislijo kadar z ojstro besedo napominjajo protivnike? v No Kdor koli po slovenskih krajih več sloveuski zná i kot kar se je naučil od oče(a in matere ali od družine svoje, prištevati ; tedaj jih štejemo med nepoštene naše protivnike, moral se je sam truditi; učilnice ali šole bile so lako slabo Njim posebno namenjeni so smešni oni nemški sostavki, listi, vredjene, da se mladina v nižjih in srednjih šolah ni učila tožbe, ki jih sèm ter tjè pod naslovom „maslo nemške kul- zadosti svojega jezika , in ako bi se bila ravno vsaj slov ture (X v našem listu davamo, in od kterih resnično tukaj nica učila v slovenskem jeziku in še ta trohica bila je to izpovedamo ne eden ni bil izmišljen, ampak vsi greh ! to vendar za razvitek narodne oniike nikakor ni nam poslani od moz, ki so nam porok, da imajo original v zadosti. Puhla slovnica brez djanske vaje v druzih rokali. Ako so taki fr ospodje v svojih mislili pošteni, naj naukih nobenemu jeziku ne pripomore veliko. To je skušnja prevdarijo , da so narodne naše v šole že od cesarja Jožefa povsod. Ako tedaj na onem mestu, kjer bi se člověk imei bile celo nemške, tako, da nikdar ni domače slovnice bilo jezik svoj popolnoma naučiti, doni le tuji jezik, ne more si slišati ne toliko, da bi narod imel od nje kake koristi, na bolji stan pomagati domači jezik, in kdor zná nekaj t re ti i zarod od unega časa přibližuje se grobu iako po v e c v s I o v e n š c i n i, on je le samo u k. splošnem računu računamo trideset let na en zarod), m Po takem je lahko razumeti, da najveći del ljudi, kteri vendar ne vidimo od tadanjih šol drugega kot še so sedeli po slovenskih šolskih klopch, ne znajo slovnice slovenske, kako pa še kaj več v slovenščini. ne take napake, take strašila nemške kulture. Facta loquuntur. Ali ni to Tako znanje daleč i narodnoga živ jezika pred svetom ne sega dokaz, da po taki celo nenaravni poti za naše ljudi do sodnega dné ne bi bilo omike, ne koristi od šol, ki jih f ni še bilo naroda na svetu, in ga bo, pri kterem bi zadostno bilo znanje tudi nikdar ne narod naš sam zdržuje s trudom svojih žuljevi narodnega jezika 7 Druge vrste so oni ljudje, kteri ne trobijo svoje, ampak kakor ga prosti clovek zná. Pri vsakem narodu je potrebno, tujo pesem; ljudje, kteri ne živé ob svojem, ampak iz zepa da se ga mora naučiti znanstveno, kdor hoće veljavo imeti narodovega , pa kot na komando delajo zoper svoj narod, v govorništvu, v znanostih sploh. Ne bojimo se, da bi nam Znamo, da je dober kruhek; znamo tudi, da člověk mora kdo mogel o tem kaj protivnega dokazati i ako pošteno iz česa živeti ; al to nam ne gré v glavo, kako bi jim kdo misli o narodnom razvitku. se V človeški naravi pa je, da ljudje hrepené za tem izlikujejo od ostalega sveta ; vsak kanik svetom imeti neko velj In dobro znamo, da se to da pred • v v isce mogel kruh in še meso vzeti, ako ne bi vsaj zoper nas in zoper ustavno pravilo dělali; saj vidimo mnogo neutralnih, to je, takih, kteri čeravno niso z nam i in s postavami ústavními, vendar tudi niso zoper nas in ustavne po- po k poti y ako po pravi ni mogoče; saj znamo, da še stave. V takih časih, kakorsni so sedanji, vidimo več takih ljuií; verao pa tudi, da je vrlih mož dokaj , ki so v srcu čisto z nami in z ustavnim principom; al delati ne morejo nihče ne pozná in kakor bi radi. Grdo je pa in očitno znamenje lenosti, ako se v ti vrsti nahajajo tudi taki, kteri bi se morali slovenske Prisiljeni smo tedaj za vzrok bolezni nekaj vzeti, kar kar zdravniki po grškem jeziku raiazraa, t. j. skrnoba ali skrunoba imenujejo; s tem pa le toliko povejo, da ne vreme, ne klaja, ne pijača, ne strežba slovnice naučiti, da bi po tem narodu mogli tako služiti, se ne more kriviciti, ampak kakor pamet kaže in ustava zapoveduje to je da bi na- ktere nobeden ne pozná kaj neka pošast je v zraku (luftu), da je, to se vidi, ker daje; al rodu davali dopise v razumljivem in edino razumljenera na- ob enem toliko živine (ali pri človeških boleznih toliko ljudi) rodovém jeziku. To da o ti vrsti protivnikov naših ni treba veliko voriti; ako drugveter zamahne, kmalo bo tu vès drug cr to naš gola« ; veljal za pisarnice in šole, in oni bi kterega mahoma bi jezik sami ob kratkem razumljivo pisali v jeziku, zoper sadaj delujejo in rovljejo. zboli in si je bolezen povsod podobna. Srbi takošne bolezni dobro imenujejo pošast. Al tu ne smete, dragi moji, misliti na co pm ice. Coprnice so že zdavnej na kant prišle,, in sicer od tistega časa jih ni več, kar so si ljudje neumne m u h e z coprnice. glave izbili. S temi muha m i so tudi prešle Tretja vrsta protivnikov steje le malo, pa vsakemu Kadar na enkrat, mahoma, veliko živine zboli, se ne dosti znanih oseb, kakošnih šest ali sedem; to so uni ljublj. more reci, da jo je zdrava živina od bolne nalezla, ampak pisuni po raznih časnikih , kteri večidel dežele in njenih vsa zboli iz en ega, in sicer neznanega vzroka. Kadar pa se je bolezen ze kje vgnjezdila in se mo potreb razumeti ne morejo, ker je celi narod za-nje mutast ali nem. in oni za-nje. Ne poznajo zemlje, ker so se eni rebiti celó v bolj hudobno prevrgla, tedaj je pa tudi mood severja, drugi od juga primaknili sem, pa tudi volje ni- goče, da kuga nalezljiva postane in jo zdrava živina od želje. Vendar muho- bolne naleze. Tako iz začetka nenalezena bolezen prihaja njegove majo, da bi razumeli narod in čejo diktatorji biti, odbijaje mu vse njemu ustava zagotovila. Ce sta med temi tudi kaka dva Ako se bolezen po neznanih (miazmaticnih) vzrokih ali so trije rojeni domá, vendar so ravno taki kakor uni, začenja, je tudi ni moč odvrniti in ustaviti, ker nimamo ako ne še huji, ker zopet vsak svoje muhe lovi; eden gleda močí v svojih rokah, da bi se odvraćalo to, kar se gori v pravice, ki jih je tudi nalezljiva. med temi tudi kaka dva in išče zvezdo, drugi krivo razumljeno in nemirno zašto zraku godi; le ce vidimo, da se kuznina iz bolne ži pano nemško kulturo, tretji le sam vé kaj; al vsi so si v vine izcimuje, tedaj zamoremo temu razširjevanju v okom tem enaki, da v njih dopisih nikdar ne najdeš nič pošte pri ti. Zato tudi gosposka vzame to reč v svoje roke 9 da nega in hvale vi ednega iz naše dežele , ampak zmiraj le se saj po nemarnosti ne zatrosuje bolezen dalje. napadajo, natolcujejo, crnijo in svetu lazejo, kakor da bi, Po tem splosnem poduku bomo popisali vsako teh bo Bog vé, kakošen nemir pri nas bil, in vendar je málokterá lezen posebej. dežela v Avstrii, ki bi tako mirna bila kakor je slovenska. Ce ti vražji pisuni mislijo, da bojo s tem neprenelianim in sistematičnim hujskanjem in draženjem poštene rojake kterikrat zapeljali na krivo pot Bolezen v gobcu. naše g r o z li o motijo Z nam nj a. Bolezen se začne z vročnico; v gobcu, posebno na jeziku in dlasni se prikažejo mehurčkí, kteri to jim je njih „Thierfabel" dosti očitno so z rumenkasto vodo napolnjeni. Sicer je vès gobec kakošnega razpora , se pac 9 pokazala, ki smo jo sami radi okolí posojevali, da je vsak bolj rudeč, gorek in boleč, živina ne more jesti se radoval nad tem „najnovejšim maslom nemške kulture", in pen a ste sline se ji začnejo z gobca cedit i. Nemcom, ki jih poznamo v Ljubljani in po Mehurčki se v enem ali dveh dnevih prederejo, povrhna Mnogo poštenim deželi, se po takém početji oči odperajo, da spoznavajo griju- kožica se oluši in napravijo se rudcče 9 bolece, okrogle ali sobo protivnikov te vrste, in že sami branijo našo pravično reč. podolgaste lise, velike kakor gros, pa tudi kakor tolar. Ce je bolezen h ud a, molzna živina ob mléko pride Dodavši še pešico usko ko v ali odpadnikov y kteri i • * je ne spadajo v nobeno vrsto, sklenemo te vrstice s tem vo- celó malo, in toraj tudi zlo hujsa in po huji bolezni šilom: Bog daj, da se tudi s prvo vrstjo porazumemo, ter se tudi sapa in srčno in žilno bitje bolj ali manj pohitri. da se veter obrne za drugo; tretji pa želimo, da naj le Ker je ta bolezen zlo velikrat s parkljico (boleznijo na še naprej dalje sama sebe gnjusi kakor do sadaj; přišel bo parkljih) združena, se tudi znamnja parkljice prikažejo; pri cas i ako Bo«- J-» dá, da bo njihovi hudobii in njihovemu rogo- goveji živini i ovcah in kozah ste večidel združene ■V . t 9 presici viljenju konec. Poduk bolezni goveje živine imajo veckrat samo parkljico, konji pa, pri kterih se ta bolezen veliko manjkrat prikaže, dobé samo bolezen v gobcu. Pr i goveji živini se pridruži tudi včasih unetje (ovcec Utera se na haj a ravno zdaj po več naših krajih. ali sajovec) na vimenu. Pretek in izid bolezni. Ce bolezen ni huda Bolezen ta je ? se v gobcu V se in na p a r k 1 j i h, pa se pri- vročnica in z njo vse druge bolestne znamnja v dveh do popol- tudi bolezen na vimenu, in sicer tako, štirih dneh že pomanjšajo in v enem tednu se živina takne včasih da je kterikrat ena sama, večidel ste dve skupaj (gobčnica noma ozdravi. Je pa bolezen bolj huda, trpi dalje in parkljica), včasih celó vse tri. časa živina zlo hujša, molzna živina ob mleko pride in breja v • ZI 9 Napada sedanja kuga le samo goveda i pa se vina včasih zvrže. Živina se delj časa ne more za delo tudi loti včasih ovác, kóz in prešičev ali celó kónj. Napada živino včasih le kuga razširi čez več hlevov in ne samo v eni deželi ampak v več deželah na enkrat. Rada své od izhoda do zahoda, pa se včasih tudi suce drusrač. posamesno, večidel pa se kot pri bolehni rabiti. S smrtjo se vendar le sicer malokdaj in sicer le živini končá. ? to Ozdravljanje. Gobec se spira s žlezastimi in močnatimi vodami, kterim se nekoliko kisa (jesiha) ali soli, in nekoliko medů pridene; na priliko: ajbi-Navadna je spomladi in v jeseni, pa tudi pozimi in ševih ko renin se 4 lote v bokalu vode kuha in prece- 9 » poleti je ze dostikrat razsajala. Od kod da i z vira. nobena živa dolžijo se nagli premeni vremena, spridena klaja ali pokvar- vodo se 4krat na dan gobec spira , kar se tako , jena po zalegi merčesni in medeni rosi, slaba, mlakužna voda se okoli lesene žlice ali kakošnega količka mehka cunja za pijaco, paša na mokrih spašnikih in še več druzega, — goba ovije, ki se v to vodo namoči in potem rahlo po duša prav jeni vodi se pridene en maslic jesiha ali 4 lote kuhinske ne ve; soli 9 ki se dobro stopi, medií pa 6 lotov. S tako gobčno zgodi da ali al z vsem tem ne pridemo do kože ti kugi, okoljšine v enem kraji vse drugačne kakor in vendar je v obéh ta kuga. m 1 LfM ker včasih so gobcu pomaže. Grozno grozno škodljivo je pa z v drug em. ostrimi rečmi, kakor s čebulo, s ces nom gobec spirati 9 ali ga , poprom s samo soljo dergniti, dokler bolezen še v vnetju obstojí. Ce se tako z vnetirn in hudo bo-lečim gobcom ravná, se vliva olje v o^enj — kar povikša v n e t j e in b o 1 e č i n e ubogi živini. V in e r z li vodi naj si živina sama veekr at g*obec spere in bolečine tolaži — nikar pa je trpinčiti h takimi hudimi řečmi! Ce je pa čez neke dni prisad v gobcu splahnil, da ni več vroč, rudeč in boleč , in se le zlem in sline z gobea cede brez vnetja, takrat je žajbelj najbolje zdravilo, da zopet okrepčá gobčne kože in dlasno; — žajbelj se popari s kropom in četert uro naj v loncu pokritem stoji, potem se žajbeljnova voda odcedi in ž njo ne gobee (3krat; na dan) spira ; prav je tudi žajbeljnovi vodi na pol bokala 1 lot si-rovega ga lu na in nekoliko medů in moke pridjati. Ko so se mehurčki prederli in se je sèm ter tjè koža olusila, je najbolje, te rudeče in boleče raue s sladko smetano in be la ko rit, ali z neosoljeuim sirovim maslom (putrom) in medom večkrat pomazali. Ako so se te rane začele gnoj i ti, napravi mazilo iz 4 bela ko v in i lota sirovegagaluna. Pri h udobni gobčni bolezni, pri kteri se iz mehur-čkov po gobčnih kožah in jeziku tr do v ratne vgnjide narejajo, da se smrdljiva gnojnica izceja in klaverno živino večkrat driska žene, zalo ker jo pozira ali so se te vgnjide tudi po pozira vniku, žel ode u in če vili ražširile, je pa treba močnejših gobčnih vodá, namreč pelinove vode. ali vode hrastovih ali vrbovih korenin, kterim se nekoliko kafr ovca pridene in medů. Globoke gnojne rane ne spirajo najbolje z apnéno vodo. No tra nj i h zdravil ni treba pri tej bolezni, ako ni huda. Pri h udobni bolezni, pri kteri je celo truplo, zlasti želodec in čeva, bolno, se rabijo žlezaste, krepčavne in d i šeče zeliša s kafr o vred, enkrat ali dvakrat na dan, toda z lepo se morajo dajati, ker živina težko pozira. Zlo važne so pa strežbine zdravila; dobra klaja, če je mogoče skuhana in z m e č k a n a repa, pesa, krompir, močnate pijace, neveliko naenkrat, pa večkrat na dan. Zlo važna je tudi snažnost v jaslih in suha in čedna stelja. li olezen na parkljih. Ta bolezen je večidel, kakor smo že gori omenili, z bolezuijo v gobcu združena in sicer tako. da se večidel bolezen na gobcu poprej, in eue dni pozneje bolezen na parkljih prikaže, akoravno se včasih tudi posamesno napravite. Obstoji v začetku v vnetju ali pris a du nad rogom ležečih in pod rogom skritih žiluatih (živih) delov; po vnetju pa nastopijo kmalo nas I cd k i vnetja, namreč: razlivi so kro vi ce, meze, gnoja, gnojnice ali pa celo s net. Najpopred se zapazi nad parklji krog in krog, posebno pa zadej na peti in med parklji je noga zatekla, boleča in vroča; med parklji se kmalo tù in tam mehurčki na-pravijo, ki naglo pokajo, in zmed parkljev se začne voda in gnoj izcejati. Nad parklji se včasih zgornji rob odloči in krog njega se začne gnoj it i. Le če je bolezen zlo huda, kar se včasih pri ovca h in pres i či h zgodi, se pod parklji začne tako gnojiti, da se popolnoma ločijo in o d p a d ej o. Ozdravlja se iz začetka, dokler v vnetju obstoji, večidel lahko in brez nevarnosti z mer zlo vodo, da se živina dvakrat ali trikrat na dan v tekočo vodo postavi, ali r hlevu z mrzlo vodo z mi v a, ali zjutraj na rosnato travo spusti. Ko se pa začne gnojiti, naj se noge zmivajo s kuhovinami žlezastih in nekoliko skupvlečljivih zdravil. V ta namen je posebno koristna voda ječmenová, lanénega semena, ž aj b elj n o v ega perja. Ce se posebno zlo g noj i in če je koža zlo zmehčana , naj se v ravno imenovanih kuhovinah nekoliko s i r o v e g a galuna ali plavega vitriola raztopi. Hvalijo tudi zmivanje z vodo zmešanim s v i n č e n i m k i s o m. Ce je koža posebno meh- kužna in med parklji začne gnjiti, naj se zgorej imenovanim kuhovinam 1 lot so lne ki s li ne na bokal kuhoviue pridene. Pri tem se pa mora vedno natanko objedovati, čc se ni že kje rog odloči 1 in gnoj zasedel. Ako se je od zgorej odlocil, se lahko po preiskavnici (sondi) zvé, ktera se zamore za rog utakniti. Se je pa rog na p o d-platu odlocil, se sicer težeje, pa vendar s tem spozna, da na tem kraju, če se živina s perstmi ali s kleščami stisne, velike bolečine občuti, da se dila bolj udaja in postane bolj tnehka in tanka, liog, kolikor se ga je odločilo, se mora z nožem odrezati; rana, ki po tem ostane, naj se, če se žiinati deli niso sprideni, s predivom, v o Iju namočenim, obloži in s trakom obeže. Ce so pa že deli sprideni, se rana z žganim ga lunom ali z plavim vitriol o m postupa, ali z lopat kino tinkturo pomoci in potem obveže. Ce je pa bolezen tako huda, da živina popolnoma par-klje zgubi, je večidel svetovati, jo zaklati, ker parklji težko in zlo d o I g o ne z r a s t ej o. Najbolj važna je pa pri ti bolezni strežba živine; razun tega, kakor smo že pri bolezni v gobcu omenili, je še potreba, da živina vedno na s u he m in na m e h k i stelji stojí. Gnojnica ji je posebno škodljiva. Včasih je suha in snažna stelja že zadosti, živino ozdraviti, če se kake trikrat parklji z mrzlo vodo dobro speró. Ker se pri tej bolezni večkrat tudi na sescih vimena mehurčki prikažej o, ki popokajo in se z rumenkasto ali ru-javkasto hrasto prevlečejo, naj se bolni del s smetano, z neslano mastjo ali tudi z oljem večkrat namaže in vime naj se dobro i zmo lze. Iver pa živina pri tem bolečine občuti, naj se pri molži vime od zgorej navzdol stiska. Mleka iz bolnega sesca ni varno vživati, ker se večkrat tudi pri člověku enaki mehurčki v ustih prikažej o. ^^^^^^^ Policijske uravnave. Da se bolezen po nalezbi ne razširi, je najbolje zdravo živino varovati, da z bolno ne pride v nikako dotiko; toraj se bolna živina ne srne na ohčinske paše, ne po cestah goniti, ne z zdravo skupaj napajati. Cesto zaperati bi pa težko bilo storiti in bi za-volj občenja več škodovalo kakor koristilo. Ker se je tudi bati, da tudi člověk neko sorto spušajev v ustih ne dobi, ako se oskruni s slinami, ki iz gobea tečejo, ali če mleko bolne živine vživa, se mora varovati. Meso take živiue, ki je za hudo gobčno bolezenjo zaklana bila, se mora za vžitek prepovedati. Kdor na h o m e o p a t i j o zaupanje stavi, temujo moremo po novih skušnjah Jož. Moserjevih tudi svetovati. Ceravno homeopatija nikakor ni naša reč, vendar pri tej bolezni, pri kteri je strežba (dietetika) poglavna reč, ne boino na krivo pot zašli, ako svetujemo, jo ozdravljati z notranjim zdravi lom homeopatičnim. Tinktuře pra ve ga omêja**) (tinet. a co niti nap.) vzemi za odraščeno živinče eno žlico na maslic čiste v vode, pa to vlij živini noter. Ce je vrocina huda. ponavljaj to vsakih 24 ur zjutraj eno uro preden živini klaje daš, tako dolgo, da vročnica (Fieber) odjenja; če pa vroč-nica ni huda, dajaj ji to zdravilo le vsakih 48 ur tako. Za spiranje gobea, parkljev in vimena priporoča ravno ta gospod to-le: Na 2 ali 3 maslice čiste vode vzemi klorove g a apna toliko, kolikor ga gré na konec noža (mes-serspitz), in s to vodo kake 3 ali 4krat na dan zmij bolne kraje. Moje skušnje o kalamičnein jeklu za kose. Ker so „Novice*4 v 49. listu lanskega leta omenile, da c. k. gospodarska družba kranjska pričakuje, kaj bodo d o- *) Pravi om ej se imenuje tudi sèm ter tjè urajnica aii 1 e s j á k. mace skušnje od Geis-ovih kalamienih (magnetičnih) jekel povedale, naj jez korist tega jekla iz svojih skušinj povem. Že mesca kimovca I. 1. sem si bil eno skor novo koso prav natanko na kamnatem brusu nabrusil, drugo pa ze zlo zajeto koso prav dobro sklepal. Potem se podam drugo otavo (vnuko) na čisto in gladko mlako kosit. Nova natanko izbrusena in s kalatničnim jeklom (Nr. 1) kakor Geis zapoveduje, pritegnjena kosa je le malo časa po volji mi rezala, tako, da prej ko sem 20 sežnjev dolgi kraj dogual, nisem proti koncu ne enega čistega mahljeja pri vsi dobri volji narediti mogel. Zavoljo tega jo na drevo obesim, pa sklepano koso v roke vzamem ter po vnuki ž nj o maham. Nabrusim jo dvakrat samo z oslo, v tretje jo tudi z Geisovim jeklom na lahko po dolgem pritegnem. AI sedaj je ta kosa tako rezati jela, du sem je bil res vesel, zakaj 22 sežnjev dolgi kraj sem ž njo dognal, pa nisem nič brusil. Dva pri-čujoča izurjena kosca sta ostermela, ko sem ju dalec za seboj pustil; poprosita me, naj jima kalamito posodim, da si tudi svoje sklepane kose enmalo pritegneta. In res sta hitro potem zaostalo dognala, rekši: „zdaj gré pa kosa ravno kot po loji**. Po mojih skušnjah je to kalamično jeklo priporočila vredno, toda le pri popřej sklepani kosi, namrec, da se sklepaua kosa po vsaki 5. brušnji z oslo, tudi enkrat s tem Geisovim jeklom po dolgem na lahko pritegne. Kar pa se brušnje kose na kamnatem brusu tiče, je to, da brus ne bo nikoli tako tanke ojstrine naredil kakor dober klepač; to magnetično jeklo pa jeglo ali ojstrino vidoma poje. Kosa ali kakoršno si bodi rezilo , gotovo brez jegle hudo rezalo ne bo. Kaj bo pa kosec na kamnati senožeti brez klepala dělal, kjer na dosti nevidnih kamnov s koso trkne in kosi klep spodvije, če ne izkerši ali popolnoma odmervi? S čem jo bo spet k ojstrini spravil, če ne z babico in ba-ticom? (Pri nas imenujemo oboje klepavno železo). Tedaj, kosecÎ dobro koso si kupi; — če jo prav klepat in brusit znaš, omisli si tudi derečo oslo, potem tudi eno Geisovih magnetičnih jekel , in pritegni ž njim koso po vsaki 3. ali 5. brušnji z oslo, po dolgem na lahko, pa bos vidii, kako ti bo košnja na vsaki travi in na vsakih tléh od rok šla; klepavnih želez pa nikoli domá na polici ne pozabi. Zelen. (Dalje.) Dasiravno so Slovani imeli svoje lastno pisanje (črke) od starodavnih časov, so se ga vendar enako Nemcom le redko posluževali. imeli so pa črke glagolske, ktere še dandanašaji nekteri duhovni v Dalrnacii rabijo; potem pa ćirilske, znajdene, kakor se sploh misli, od svetega Čiřila, slovanskega aposteljna, in ktere so še dozdaj pri Slo-vanih grške vere v navadi, toda so nekoliko ponarejene po latinskih pismenkah. Za starih časov jih je pa vendar le malo takih bilo, ki so pisati znali. Duhovni in učenci so poglavitni obseg narodnih pravic na lesenih deskah zapisovali, s pomočjo lastnih r unski h črk vedežvali iu prero-kovali in izvoljence iz ljudstva v nekterih naukih in zna-nostih, sosebno v veroznanstvu, lckarstvu, pesništvu, časo-mirji itd. podučevali. VT narodnem pesmeništvu, petju, v godbi in plesu so vzugali Slovani vse druge evropejske narode. Najstariši spominki pesmeniškega obsega so iz 9. iu 10. stoletja, iz teh casov, v kterih od drugih evropejskih narodov kar be-sedice pisane ne najdemo. Ti spominki so pri Cehih: Libušin soud in pa pesme Kralodvorského rukopisa. pri Rus ih: zgodopisna pesem Igor Svatoslav i č. V ptujih ali zunanjih, sosebno pa v skandinavskih izrocilih (povestih) se navadno popisujejo Slovani ko narod razsvctljen. Do njih prebivališč so pošiljali Nor mani svoje bogove in slavne može, se modrosti učit; od Slovanov so přejeli nektere božtva, obrede in nektere besede, ki se predmetov izobraženosti omike tičejo, kakor t trg, plug, bič, silo itd. Opravništvo občinskih reci je bilo v rokah samega naroda ; očaki posameznih rodov so samooblastno vladali nad rodovinami svojimi; na narodnih zborili ali shodih so si iz-birali in postavljali starašine, vojvode, kneze, kteri so po tem pod različnimi irneui, kakor: lehov, panov (banov), vladik, županov, bojarov, oskrbovali domaće in občinske reci, vero, red, pravico, sodbe, kupčijo in teržtvo, vojsko in mir s ptujci. Vsi Slovani so v prvinski dôbi, kar se svobodě iu pravic tiče, eden druge m u enaki bili; sužnost in ne- voljništvo (Leibeigenschaft ) pri njih kar mesta niste imele, temuč vsi so od najvikšega dostojnika ali častnika do naj-prostejšega kmeta enako v svoji lasti vživali prostosti in svobodě. Mnogoženstvo, po občni šegi tistih časov, sicer pri Slovanih prepovedano ni bilo; vendar med prostim ljudstvom je vsakteri le pri eni ženi ostajal, in veče slevilo žen se je le pri bogatih vladarjih našlo. Njih žene niso bile ne pod stražo, ne zapitane kakor pri izhodnih narodili, ampak jim je na volji bilo stopiti, kadar se jim je zljubilo, pred domaće in pred goste in ptuje. To spoštovanje prirojene pravice ženskega spola jasno spričuje nravno omikanost Slovanov. Te omikanosti in slave pa poznejši Slovani niso obranili, zakaj v 10. in 11. stoletji se je pri nekterih Slovanih tržtvo in obrtnost čisto zgubila, mesta so oslabele, sirovost, lenoba, nemarljivost in brezskrbnost so se razširile. Tega so bili krivi njih grozovitni tlačitelji in zati-ravci: Skiti, Sarmati, Huni, Avari in drugi divji in sirovi narodi, kteri so hrepenivši po bojili in ropu v njih deželo prihruli, si jih podvrgli, in jih siloma v težak jarem suž-iiostt vpregli, ter so neusmiljeiio njih domaće naprave, obrede, šege in navade zatirali, in namesto njih jim svoje lastne vrinjevali. V poznejšem času so Slovani, bodi si po izgledu Hunov, Avarov in Bulgarov, bodi si prisiljeni po krivicah od neprenesljivih sosedov jim storjenih, počeli vesti krvave boje z bizantskimi Grčki na Dunaji in Balkanu in z Němci na Labi in v Sumavi na granicah bavarskih. Slovani si niso nikdar ptujih narodov v jarem sužnosti vpregali; njih vojske s sosedi so bile večidel vojske za odškodovanje zbog storjenih krivic; vojska pri njih ni nikoli bila navadno opravilo, kakor pri Sarmatih, Gotih in druzih, zlasti severo-azijatskih narodih. Slovani so orožje nosili v brambo in osebno varnost, ne pa za napade in za ropanje. Dasiravno so Slovani k mirnemu in tihemu življenju nagnjeni bili, so imeli vendar navado, dobro prevdarjati nasledke vsakega započetja; ravno kakor niso bilo pripravni in željni vojske, so pa v brambi lastne domovine, v var-vanji svojih svobod in pravic navadno druge narode pre-segli, in so se v vojskah skazovali ne le z nepremagljivo močjo, ampak tudi z zdravim premislikom, z gibčno roč-nostjo in vojaško znajdenostjo ; kar posebno to spricuje, da so dostikrat grški in osmanski cari svojim armadorn Slovane za vojvode (vodje) dajali. Ta hrabrost, urnost in nevtrudljivost v orožji je bila stanovitna in starodavna lastnost celega mocnega in nepo-kvarenega naroda slovanskega, ktera je od prededov .na sine in unuke prehajala. To junaštvo so pa še povikšali in utrdili poznejši Slovani v mnogovrstnih bojih s ptujci. Po pravici se zamoreta očitati Slovanom dva madeža v njih lastnostih, ki sta od nekdaj grdila krasni venec njihovih narodnih krepost (čednost), in ktera sta kriva, da so Slovani se tudi manjšim narodom, kakor: Keltom, Skitom, Sarmatom, Gotom, Avarom, Kozarom, Bulgarom in drugim v sužnost in podložnost podali. (Dal. prih.) Lepoznansko polje v Cez trideset let. grajskem dvoru jek kopit hitrega vranca , ki je odnesel od tod nesrecnega mladenca. (Dalje prihodnjié.) V prekrasnem predelu vladimirskega okrožja na Polj blage vdove. Bog skem stoji selce Lipovo, lastnina neke ji je zadal z zgodnjo smrtjo neizrekljivo ljubljenega moža hudo srcno rano : — le v svojih treh lepih hčerkah, ki so Dopisi Iz Duiiaja 1. jari. Š. Ž. Ustanovila se je tukaj bile zdaj ravno odrastle, najdla je nekoliko tolažbe svoji akademie na čitavnica. Namen ji je prvi: oživiti in krepčati duševno življenje tukajšnega vseučilišča, soznaniti in zediniti, da bi potem središče postala njih duševnih zadev. bolni duši. Bilo je to leta 1797. Lahko je misliti, da še takrat gospodične niso nosile Da bi pa to dospěla, treba je, da ostane ona. poglavilno _ . _ _ _ _ . w 1 V V , « . . _ „krinolin", da niso še brenkljati znale na gla y ne se zberalisce slusavcov. K temu pomaga drugi namen plesale „kadril" ; al umele so zato gladko brati in pisati v u d o m podati 5 kar je novega v casopisih, ne le podučnih , ampak » i • v « 1 ê «1 « ^ V - - _ ^ mileni materinskem jeziku; znale so šivati obleko za-se in tudi političnih in zabavnih. Mnogo časnikov nam dohaja že za mater ; dobro so se šukale v kuhinji, pri gospodarstv iz vseh krajev avstrijanskih, pa tudi iz ptujih , posebno iz pri V . y z eno besedo. bile so zale gospodične pa vrle nemških dezel, jih dohaja veliko; skor da vseh skupaj jih je gospodinje, zraven pa vesele in zdrave. Al eno je bilo ze V ze vec ko 200 časnikov, ali kupljenih ali darovanih. Razun takrat kakor je tudi sedaj. Različne čutila in naklonosti časnikov nemških, ogerskih in laških je tudi obilo slovan pri otrocih ene in taiste matere bile so opaziti že takrat, skih, posebno poljskih, čeških in jugoslovanskih. in med drugim tudi pri hčerkah naše povestice Iz Gorice 3. januarja 9 Gospod France Za Gospod Marjeta , doveršivši dva in dvajseto leto, krajsek ne bo radi tiskarjevih in založnikovih okoljnost no- benega časopisa na svetio dajal, kakor so v preteklem letu rekla je pogostoma, da noče si vzeti v zakon moza na kterega b je ne vezala pi srčna ljube in dokler bi tudi n v • z vso mocjo za ženko popi Gospod ičr ako se ji prin duše svoje nagnjena ne bila njemu Novice" naznanile bile, gotovo pa je, da je lepo po <• ...v., ----„ ,/ y ki jo bo slovenil satirički roman ,.Don Quixote", kterega bo, kakor slišimo , založnik Karl Sohar 01 pa je rekla, da boce se rada omožiti, posameznih snopičih priobčeval. , bukvar tukajsni, po Gotovo je tudi . da se k, ko bo toliko pi y da jo bo v krátkém zacel učiti na realki nauk kmetijstvu more po njenern stanu pristojno zderžati, zraven pa da je za Slovence po slovenski, za Lahe po talijanski. In kr pošten in umen ter v letih ne pi različeu od nje sanski nauk, predmet srca y podla o-a časne in vecne sreće y Najmlajša, gospodična Anica pa je rekla, da hoče vzeti najimenitnisa rec na svetu, koliko časa se bo še obotavljalo taiste u teg ne ta tudi kdo dru«* j-t biti. viadarj hodu da bo novo leto veselejše za narode in pri od- Druge leta je poslancom roke stiskoval 9 letos je ni stisnil nobenernu Duhovsčini pa po Novičar iz domaćih in ptujih dežel. ogovoru škola pariškega je rekel, da francozka duho v % Iz Dunaja. Prvi obcni shod tistih poslancov, ki so bili svetom in ki dobi ki se po svoji pobožnosti in čednosti tako lepo odlikuje pred zapopada, da se Bogu mora dati v poslednjem državnem zboru za prevdarek dnarstvenih Božjega, cesarju pa kar je cesarjevega kar je zadev našega cesarstva izvoljeni, bo 8. dan t. m. ; baron zanašati varstva in poširene prijaznosti cesarjeve se mora vsigdar Pillersdorf se je zavoljo bolehnosti odpovedal predsedništvu Se aj se govori po městu od strašne nesreće f tega odbora. ki se je prigodila zadnji dan pretekiega leta v predmestj Še zmiraj se ponavlja govorica o premembi mini- tukaj xMontmartr V neki ka se je sterstva, in pruski časnik „Kreuzzeutung" hoče vediti, pl zpoci cev (gaznej svecave, kakor je sedaj po večih mestih da sedaj starobirokratična stranka barona Lichtenfels-a, ba- imajo, s takim strašnim ropotom kakor da bi bilo trešlo in rona Gehringer-a in grofa Belcredi-a podkopuje državnega se cela zemlja stresla. Razdjal je potres v hiši več izb 9 ministra zato, ker se je ogerskemu dvornému kancelarju 22 ljudi v hiši in na ulicah je poškod ali celo ubilo preveč udal, korarja grofa A. Forgača, ki je lani tisto hudo N pismo v imenu primasa ogerskega zložil, za namestnika ve se tedaj norce v a ti z An^ležko. Iz Lo gazno svecavo. likega župana ostrogonskega připustil itd. Vladna „Donauzeitung" Ogrov T) v nekem sostavku, v kterem z proti temu, da priznavajo vlada svojo poslednjo besedo i a. Kakor Palmerstonov časnik Morning Post" piše, še nič ni gotovo, da bi se Amerikanci Angleži mirno spravili. 23. decembra je poslala angležka resno želi sprijaznenje cnojno avstrijansko vladařstvo in ravnopravnost vseh naro- govor dov pod ogersko krono, dokazuje, da ogerska dežela za 40 ikanski vladi Kaj je d se se ne ve. Tursko. Trije mesci so přetekli, kar je zacel Orner milijonov gold, premalo plačuje v državno kaso. Na to pasa vojsko zoper Itei opi ni skorej nič 9 ^ W JI odírovarjajo » ogerski časniki, da ni res m v Pest. Lloyd u pa tudi ustajniki so se goljufali, ker so m celo pravi, da je Ogerska do leta 1848 celo 10 milijonov Cei » [) o m a ar rr> K 9 da jim boj gorski gold. Cigavo je pravo? vojvode domů, ki so p lo '»* i u t, preveč plačeva la. ^ esko. Iz Prage 2. jan. Deželni odbor je na pred prof. Lambela , naj se napravi po deželi več sol za nila napasti Ci Pi pa je pokl vse se zoper Turke bojevali, rekši da potřebuje vso brambo domá, ako bi turška vojska uteg ■m-r kmetijstvo, izvolil odbor, ki naj to važno zadevo v svoj prevdarek vzame, pa pri temu ne zabi, naj se naprava takih malih šol prepusti samostojni volji prihodnjih okraj-nih občin (sosesk), eno veliko kmetijsko šolo (akademijo kmctijsko) pa naj napravi cela dežela. — Ceski časnik ^Jrj S ^ n A ^ A ^ i^ni I t? wi fini ri i 1 14?if n!r • vnnn IVihodnjo nedeljo, 12. dan m. 5? bo „beseda" z malim plesom v citavnici. Pelo se bo: Pozdrav bratinski, kor Vilharjev, samospev: Sara-se je skrčil v manjši lístek ; njegov prejšni vrednik fan, napev ruski, in pa Stari Krajnec, napěv J. Fleiš- dr. Krasa, ki jo odpadnik postal národně stvari in se je v manov, — cetverospev: Strunám, napěv K. Mašekov, državnem zboru iz desne straní prekucnil na levico 9 Je přejel od volivcov svojih pismo, v kterem mu naravnost pravijo, da je z gub il njih zaupanje, in če je pošten, naj se odpové svojemu poslanstvu. — Ob novem letu so po- Venec slovanskih pesem, korNedvedov; ponavljala se bo v poslednji besedi s toliko radostjo sprejeta kratko-časnica: „Parlament o slovenskem govoru." — Po „besedi" bo mal ples, v kterem tudi kolo. zdravili tukaj bivajoci juzni Slovani dr. L. Rieger-a Ijubljenec slovanskega naroda jih je srčno sprejel. 9 Listnica vredništva. Gosp. dr. R. v G: „Umnega gospodar stva" se dobi v Ljubljani kolikor Vam je drago, tudi 100 in še vec Iz Yerone. 2. dan t. m. SO prišli Njih veličanstvo iztisov. — Gosp. V. Ker. v Č: Iz srca radi bi vzeli vse ; al take césar lc-sem, slovesno sprejeti. Po audiencijah 3. in 4. dan t. m. so bili pričujoči pri različnih vojaških vajah in ogledali mnoge civilne in vojaške naprave; zvečer so se podali spet v Benetke nazaj , da ostanejo ondi čez sv. 3 kralje. 7. dan t. m. pridejo spet v Verono nazaj, da bojo ogledali še marsikaj, česar hočejo viditi. Povsod jih ljudstvo spre-jema z veliko častjo. Lasko. Iz Turi na. 3. jan. Kakor se kaže, bo ministerstvo Ricasoli ostalo novo sostaviti. 9 kai dosedaj še ni moč bilo 9 Iz Rima. Francozki poslanec Lavalette je iznova začel terjati v imenu svoje vlade, naj papeževa vlada od-pravi bivšega neapolitanskega kralja Franca II. iz Rima. Sv. oče pa tega ne dovolijo in kralj sam je poslanců rekel dokler sme papežev gost biti v Rimu, ne bo šel. Ker se kardinal Antonelli tudi resno ustavlja temu, da bi francozka armada posedla Alatri, in je francozkemu generalu Goyonnu rekel, da kaj takega se more le s silo zgoditi, se vidi iz 9 vsega tega, da pridejo nove razprtije. Franeozko. Iz Pariza. Kar govori césar Napo števila naših citateljev morajo le Da pa se pokaže svetu, da imamo mnogo možakov, ki se ne strašijo težavnih prevodov grških klasikov, da nam po svojem prevdarku blagovolite poslati kak od- visokoućene stvari se gledé obilega malo po malo v „Novicah" tiskati. prosimo, lomek. — Gosp. A. Drag. P. na J: Vaš dopis kaže, da ste sposobni stopiti v vrsto slovenskih pisateljev; le lotite se spisov, ktere ste nam obljubili, samo poglavitne reći nezabite: pišite po domaće, to je. v duhu n aš e ga jezika, pa ne ptujega; mislite po slovensko, pa pišite ne zavito v dolgih perijodah, ampak v kratkih stavkih, prosto in lahko razumljivo; ne rabite preveć samostavnih imen (Hauptwôrter), posebno abstraktnih se varite kakor živega ognja; glagoli naj nadomestujejo samostavne imena; namesto ptujih rabite domaće slavenske izreke, prislovice, usklike itd., ki jih se veliko v narodu živi, pa se žalibog! še preveć pogrešajo v naši pi-savi. Vsak jezik ima Iastnosti svoje; teh se držimo, pa se ogi- bujmo ptujih. Kursi na Dunaji 1. januarja Ó 0 metaliki G7 fl. 30 kr. Narodno posojilo 81 fl. 90 kr. Ažijo srebra 39 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 68 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.