OKTOBER 1976
PROGRAMSKA IN VOLILNA SEJA OK ZSMS HRASTNIK
Na osnovi pravilnika občinske organizacije ZSMS Hrastnik in sklepa predsedstva OK ZSMS Hrastnik je bila v sredo, 22. 9. 1976 ob 17. uri v sejni sobi delavskega doma v Hrastniku redna volilna in programska seja občinske konference ZSMS Hrastnik. Seji je pri-sostovalo nad 50 delegatov iz OO ZSMS v TOZD in OO ZSMS v KS in šolah, ter ostalih vabljenih.
sničila vseh zadanih nalog, delo na ostalih področjih pa je pritično ocenjeno.
Sekretar OK ZSMS je poslal pismeno poročilo o delu OK ZSMS in predsedstva v pokongresnem obdobju. Poročilo poleg kronološkega naštevanja opravljenih nalog in akcij po posameznih mesecih precej realno in tudi kritično ocenjuje dosedanje delo. Nekateri vzroki za
(
<>
V
>
<»
'
)
y
i
y
i
v
!»
i
Protestno pismo
Koroški Slovenci in Gradiščanski Hrvati, kako dolgo še? Ali bo res za vekomaj utihnila slovenska beseda na avstrijskem Koroškem, kjer so še vedno prisotne, bolj kot kdajkoli prej, velikonemške neonacistične sile. Tako smo priča vedno novim incidentom in napadom na slovensko govoreče prebivalstvo. S tem avstrijska vlada razkriva svoje barve. Slovenski živelj hočejo za vsako ceno zbrisati z zemljevida. Ravnanje države, ki se odeva s plaščem demokracije, je zbudilo ogorčenje celotne svetovne javnosti. Po sprejemanju več manjšinskih zakonov sta Slovencem na avstrijskem Koroškem ostali dve možnosti: Kloniti in (iz)umreti ali kljubovati in (pre)živeti. Odločili so se za življenje, torej za pravico, ki jim jo daje listina OZN o človeških pravicah in nazadnje tudi avstrijska državna pogodba. S tem so si nakopali jezo in srd gospodarja nad hlapci.
V priprave na skorajšnje preštevanje manjšine se je s podporo uradnih krogov Avstrije ob sodelovanju žandarmerije vključil koroški Heimatdienst in priredil več hujskaških zborovanj. Na teh zborovanjih so se vrstili simbolistični nastopi privržencev Heimatdiensta in avstrijske žandarmerije, ki si predstavlja rešitev manjšinskega vprašanja z nasiljem. V Ško-cijanu smo bili priča, kako so »obračunali« z mladimi koroškimi študenti, ki so zahtevali svoje pravice in jim v prihodnje grozili s streli. Te akcije so med našimi ljudmi povzročile ogorčenje, niso jih pa prestrašile. Napovedali so še odločnejši boj za uresničitev 7. člena državne pogodbe.
Mladi, organizirani v osnovnih organizacijah ZSMS v Steklarni Hrastnik, se pridružujemo protestu vse jugoslovanske javnosti in najodločneje zahtevamo od avstrijske vlade, da spoštuje določila državne pogodbe.
Mladi iž steklarne Hrastnik
Hrastnik, 2. 10. 19761
Seje so se udeležili tudi predstavniki ostalih družbeno-političnih organizacij, med njimi preds. OSS tov. Franjo Krsnik, preds. OK SZDL tov. Marko Orožen, tov. Samo Logar, sekretar OK ZKS, in predsednik IS SO Hrastnik tov. Franc Martinšek. Seji je prisostvoval tudi Andrej Pengov, član predsedstva RK ZSMS.
Predsednik OK ZSMS Hrastnik tov. Vili Zaletel je v uvodnem govoru ocenil delo OK ZSMS Hrastnik v pokongresnem obdobju. Med drugim je poudaril probleme pri u-stanavljanju OO ZSMS v nekaterih KS in V DO. Tudi KMD ni ure-
takšno delo so objektivnega značaja, ostalo pa je pretežno odraz neaktivnosti večjega dela mladine, kjer bo potrebno posvetiti veliko več pozornosti in ažurnega dela mladim v osnovnih organizacijah ZSMS. Delegati in gostje so v nadaljnji razpravi diskutirali o delu in problemih mladih v TOZD in KS, o pomenu iformiranja in razširjanju revije Mladina, o delu v DO. Razprava je stekla tudi o predlogu okvirnega programa dela OK ZSMS za obdobje oktober 76—september 77 in o predlogu operativnega programa dela OK ZSMS za čas od septembra 76 do marca 77.
Oba programa sta bila z manjšimi spremembami in dopolnili sprejeta.
Podana je bila ocena o vključevanju mladih v razpravo o osnutku zakona o združenem delu, delegati pa so sprejeli še dopolnitev k pravilom o organiziranju in delovanju občinske organizacije ZSMS Hrast, nik.
Za sekretarja OK ZSMS je bil izvoljen Jože MEDVEŠEK, za predsednika OK ZSMS pa ponovno Vili ZALETEL.
Nadzorni odbor: Albin ŠEŠKO, Majda TRBOVEC, Marta VIDMAR.
Odbor za statutarna in pritožbena vprašanja: Srečko KLENOV-
Udeležba na seji je bila polnoštevilna
Konferenca je razrešila organe OK ZSMS sedanjega mandata in izvolila organe OK ZSMS novega mandata.
Člani predsedstva OK ZSMS: Ladislav GORNIK, Anton JECL, Stane LAZNIK, Manja PODKORIT-NIK, Albin POTISEK, Maruša RAVNIKAR, Helena ROTAR, Boris VOLAJ in dipl. ing. Jani ZUPANC.
ŠEK, Stane LAŽNIM, Franc LEVEC, Jože MEDVEŠEK, Manja PODKO-RITNIK.
Minilo je prvo mandatno obdobje po 9. kongresu ZSMS, pred nami pa je še vedno veliko nalog, ki jih bomo mahko realizirali le s skupnimi močmi.
TB.
PRESEGLI VSE NORME
Mladinske delovne akcije v Sloveniji, pa tudi v drugih republikah, so se iztekle. Na štirih republiških akcijah — na Brkinih, Kožbani, Suhi krajini in Slovenskih goricah — ter na zvezni akciji Kozjansko je sodelovalo več kot tri tisoč brigadirjev iz vseh republik in pokrajin, okoli tisoč pa smo jih ob zaključku akcije na potresnem območju v Posočju temu že tako rekordnem številu še dodali.
In na katerih akcijah smo sodelovali mladi iz Hrastnika?
Najprej smo se udeležili dveh zveznih akcij na Kozjanskem in Pljačkovici, v Makedoniji. Nato smo sodelovali na MDA Slovenske gorice 76, kjer smo bili tudi nosilec MDB Rdeči revirji, ki je na tej akciji sodelovala.
V času sodelovanja brigade v Slovenskih goricah so naši brigadirji sodelovali na zveznih akcijah Beograd 76 in Đerdap 76. MDA Kožbana 76 in MDA Suha Krajina sta še dve akciji, na katerih so naši brigadirji uspešno sodelovali. Sredi septembra pa so se zadnji brigadirji vrnili z zvezne MDA Posočje 76 na potresnem območju.
Lahko ugotovimo, da so naši brigadirji zelo uspešno sodelovali na sedmih republiških in zveznih MDA, o čemer pričajo tudi težko zaslužene udarniške značke in priznanja, ki so jih na akcijah brigadirji z vestnim delom zaslužili.
Za konec pa BRIGADIRSKI HOO-RUK za MDA v letu 1977!!!
ab.
NAŠ POGOVOR
akciji. Na akciji Slovenske. gorice 76 pa smo kopali kanale za primarni vodovod v smeri proti Slovenskim goricam. V popoldanskem času so brigadirji sodelovali na idej-no-političnih predavanjih, se u-kvarjali s športom, kulturo, izobraževanjem, izdajali pa so tudi zidne časopise in informativne biltene. In
Dopisujte v Glas mladih
Trenutki počitka po težkem maršu »AVNOJ 75«
Strelsko tekmovanje med brigadirji MDB Rdeči revirji v Slov» goricah
kaj naj rečem o mladincih iz steklarne?!! Vsi so bili prizadevni tako na delovišču kot pri interesnih' dejavnostih in si zaslužijo, da jim njihovi TOZD, prihodnje leto (v okviru potreb) zopet omogočijo na MDA.
—‘ Kakšen je bil uspeh brigade?
— MDB Rdeči revirji je osvojila več priznanj in sicer: udarništvo I. dekade, udarništvo udarnega dne v I. in II. dekadi.. Za udarništvo v drugi dekadi nam je (žal) manjkalo nekaj odstotkov. Kot edina brigada tretje izmene pa smo osvojili priznanje za uspešne interesne dejavnosti, saj smo imeli povprečno oceno za interesne dejavnosti nad 8 (najvišja možna ocena je 10). Ko smo odšli na akcijo smo péli:
»Mi smo našoj opštini obećanje
dali,
da ćemo se vratiti tri puta
udarni. ..«
In smo se res!!!!
—	Sodeloval si tudi na zvezni akciji Posočje 76. Kaj pa ste delali tam?
—	Na MDA Posočje 76 sem sodeloval v mesecu septembru, in sicer v zadnji izmeni v MDB Štefan Kovač-Marko, ki smo jo sestavljali brigadirji in brigadirke iz notranjske, severnoprimorske, zasavske in pomurske regije, ki je bila tudi organizator brigade. Brigada je bila strokovna, saj je bilo v njenem sestavu 85 % delavcev z gradbinski-mi poklici.
Opravljali smo razna dela — od razkrivanja in prekrivanja streh, rušenja močno poškodovanih stavb, zidanja raznih zidov do betoniranja betonskih plošč. Delali smo v glavnem tako, da smo ljudem usposobili dva do tri prostore za normalno bivanje čez zimo.
—	V času zadnjih potresnih sunkov si bil še na akciji. Kako ste preživljali potrese in kako so vzdržali objekti, na katerih ste delali?
—	Res nas je nekajkrat kar pošteno streslo. V začetku smo bili malce preplašeni, vendar smo se kaj hitro pomirili. Zaradi potresov smo uvedli tudi dodatne varnostne
ukrepe in tako potem nismo imeli nobenih skrbi. Povedati je treba tudi to, da je vzdržalo kar 80 % objektov, na katerih smo delali mi. Rušile so se predvsem stare stavbe, ki so grajene še iz kamna in ki imajo že častljivo starost sto let in še preko (vasi Breginj, Podbela, Sedlo, Srpenica).
r— Imaš kakšen spomin s Posočja?
—	Na razkrivanje strehe v vasi Sedlo me bo spominjala strešna o-peka z letnico T868, pa stara, porjavela sekirica s nekega podstrešja. In pa težko priborjena udarniška značka, ki sem jo dobil za delo na delovišču in za uspešno delovanje na področju interesnih aktivnosti.
—	Pa obrnimo pogovor še malo v drugo smer. Kot slišim, odhajaš na služenje vojaškega roka. Kam in kdaj odhajaš?
—	Tudi zame je prišel čas, da odidem služit domovini v našo JLA. Odhajam na odsluženje vojaškega roka v Jugoslavansko vojno mornarico v Pulo, in sicer .27. septembra. Upal, da bom dober vojak, hkrati pa si bom prizadeval, da moja aktivnost v delu mladinske organizacije tudi v JLA ne bo upadla. Sicer je pa nekako tako, da bom aprila 1978 spet doma!
No, pa zaključimo tale najin pogovor. Kakšne so tvoje želje?
Ob tej priliki bi se zahvalil TOZD 4, ker mi je omogočil sodelovanje na letošnji MPPŠ 76 kakor tudi na MDA Slovenske gorice
—	Za opravljanje nekaterih tvojih funkcij je potrebno kar precej usposobljenosti. Kako si se usposobil ti?
—	Usposobljenost za delo v mladinski organizaciji se pridobi z daljšim aktivnim delom v organizaciji. Seveda pa se je potrebno tudi izobraževati, to pa dosežemo z raznimi seminarji. Jaz sem sodeloval na seminarjih za informiranje ter na mladinskih poletnih političnih šolah v letu 1974 in 1976. Seveda pa so dobra šola usposabljanja tudi razni pohodi in mladinske delovne akcije.
—	Omenil si pohode. Si se udeležil. kakšnih večjih pohodov?
—	V lanskem letu sem se udeležil enotedenskega mladinskega pohoda po poteh Vrhovnega štaba iz Zabij aka v Črni gori do Tjentišta v dolini Sutjeske imenovanega SUTJESKA 75. Drugi pohod je bil štirinajstdnevni, in sicer po poteh slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ-a z nazivom AVNOJ 75. Oba pohoda sta bila zveznega značaja. Poleg tega sem sodeloval skoraj na vseh pohodih regionalnega in občinskega značaja.
—	2e uvodoma smo omenili, da se bomo pogovorili z enim izmed udeležencev letošnjih mladinskih delovnih akcij. Na katerih akcijah si doslej sodeloval in kakšne funkcije si opravljal?
—	Lansko leto sem sodeloval na MDA Haloze 75 v DOB Rdeči revirji in opravljal funkcijo predsednika brigadne konference. Letos pa sem sodeloval na MDB Slovenske gorice 76, kjer sem opravljal funkcijo komandanta MDB Rdeči revirji, in na zvezni MDA Posočje 76, kjer sem opravljal funkcijo namestnika komandanta v MDB Štefan Kovač-Marko. V okviru zadnje izmene sem bil tudi predsednik skupščine izmene, ki je najvišji samoupravni organ v času izmene.
—	Kot komandant MDB Rdeči revirji verjetno lahko poveš kaj več o sami krigadi ter o delu naših mladincev na akciji.
—	MDB Rdeči revirji so sestavljali brigadirji in brigadirke iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, večina pa jih je bila iz srednjih in poklicnih šol. Sama brigada je že pred odhodom delala na lokalni
Na trasi v Slovenskih goricah
76 in Posočje 76. Zelja je sicer veliko, vendar naj jih strnem v tri besede: VSEM VSO SREČO.
Zahvalil sem se Tonetu za pogovor. Zahvaliti bi se mu morali še za marsikaj — za uspešno urejanje našega glasila, za njegov prispevek k boljšemu delovanju naše mladinske organizacije ... pa še in še. Ker pa je v dneh, ko berete naše glasilo, Tone že v mornarski uniformi, se mu zahvalimo z željo SREČNO.
bv.
Končale so se mladinske delovne akcije v letošnjem letu, na katerih so sodelovali tudi mladi iz naše tovarne. Zaprosili sino Toneta Bezgovška, enega izmed udeležencev letošnjih MDA, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
—	Kako dolgo že delaš v našem podjetju?
—	Redno sem v podjetju zaposlen ravno eno leto. V podjetju sem delal že v času, ko sem še o-biskoval poklicno šolo, saj sem o-pravljal praktični pouk v cizelerski delavnici.
—	Torej si po poklicu cizeler?
—	Ja. Vendar sem zaposlen na delovnem mestu popravljalca modelov v reparaturni delavnici TOZD 4.
—• Kot praviš si zaposlen v TOZD 4. Torej si tudi član mladinske organizacije v TOZD? Si tudi član ZK?
—	Kot skoraj vsi mladi v našem TOZD sem tudi jaz vključen v članstvo OO ZSMS TOZD. Član ZK še nisem, vendar sem predlagan za sprejem.
—	Kot vemo si edini izmed aktivnejših mladincev v steklarni. Kaj lahko poveš o tem?
—	Ja, pravijo da sem eden izmed tistih, ki se bolj ukvarjajo z deiom v mladinski organizaciji. No, pa poglejmo, kje se vidi moja aktivnost. Na nivoju podjetja se največ ukvarjam z urejanjem našega mladinskega glasila GLAS MLADIH. Sem urednik našega glasila in predsednik komisije za informiranje pri KS ZSMS- Steklarne Hrastnik. Po funkciji urednika sem tudi član predsedstva KS ZSMS in po svojih možnostih sodelujem v vseh akcijah, ki jih organizira mladinska organizacija Steklarne Hrastnik. —*
—	Tvoja aktivnost v ZSMS pa se s tem ne neha. Povej še kaj o drugih funkcijah, ki jih opravljaš.
—	V OO ZSMS Frtica sem do volilne in programske konference opravljal funkcijo predsednika OO ZSMS. Sicer pa sem tudi član predsedstva OK ZSMS Hrastnik, vodja Centra za obveščanje in propagando (COP-a), več ali manj aktivno pa delujem tudi na ostalih področjih delovanja mladinske organizacije.
Letna konferenca OO ZSMS TOZD -1
Mislim, da ne moremo biti čisto zadovoljni s tem, kar smo naredili, lahko pa bi bilo mnogo boljše, če nas ne bi trla neaktivnost, ki se izraža že krepkih nekaj let nazaj. Ti vzroki so čisto jasni, saj vemo, da je pri nas zelo velika fluktuacija. Nenehno nam prihajajo novi delavci, pa ti zopet odhajajo, kar pride še najbolj do izraza pri mladih, kateri se žele nekje ustaliti in poiskati stalno zaposlitev s tem, da vidijo nekje perspektivo, to pa je za mladega najpomembnejše. Te pa, žal, pri nas že dolgo ne najdejo.
Vemo pa tudi, da so pri nas o-sebni dohodki nezadovoljivi, saj smo čisto na repu v povprečju glede osebnega dohodka v Sloveniji.
No, tudi pogoji dela niso najboljši, saj se z leti ni nič spremenilo, celo poslabšali so se, kot na primer, da naredimo zmerom več, a ostane manj od tistega truda, ki smo ga vložili v to delo. O tem že dolgo vemo, a ne najdemo prave poti, to predvsem mislim, da je za svoje delo vsak premalo odgovoren?
Če se malo ozremo izven tovarne, tudi tukaj ni vse kot si želimo. Če pogledamo, s kakšnimi stanovanji razpolagamo, kako mladi težko pričakujejo stanovanje, in vemo tudi, da tisti, ki so si u-stvarili družino, v kakšnih stanovanjih žive, lahko rečemo, da pride večina od teh v neprimerna stanovanja.
Pa na naš samski dom se tudi moramo spomniti, saj tam tudi prebivajo naši delavci.. Lahko bi rekli, da je to že problem širšega značaja in že dolgo se obljublja, V
da bi se uredil, oz. bi prišlo do sprememb.
■ No, nezadovoljstva je dovolj, zato tudi vem kot predsednik, kako je težko takim mladim, ki so polni problemov, priti v stik in do prepričanja, daj bi se tudi oni mladinsko udejstvovali. Sami pa so prepričani, da je to zapravljanje časa, da jim pri njihovih problemih tudi mladinska organizacija vsi skupno potruditi, da pridemo težki situaciji, da se bomo morali ne more pomagati, saj dobro vedo, da. se nahaja celoten kolektiv v čim preje iz te težke situacije. Potem se bodo tudi nekatere želje in zahteve posameznih delavcev izpolnile.
Naša mladinska organizacija ima tudi kadrovske težave. Tako sem do sedaj bil predsednik in sém se lahko zanašal samo na sebe samega, saj smo v dveh letih kar trikrat volili novega sekretarja, tako da smo šele sedaj proti koncu mandatne dobe nekje našli samega 'sebe in pričeli delati tako, kot je treba, to pa predvsem ob dobri podpori nekaterih starejših mladincev, ki jim mladinska organizacija še kaj pomeni. Upam, da se bo zdaj stanje pri novem vodstvu spremenilo, tu predvsem mislim na delovanje, da se ne bo gledalo samo na predsednika in sekretarja ter da mu bodo drugi tudi pomagali. Če hočemo delati tako kot je treba, in da bodo tudi drugi videli, da mladina nekaj pomeni in da dobijo zaupanje v OO ZSMS, bomo dokazali samo z dobrimi tovariškimi odnosi in zdravimi odnosi vseh nas mladincev.
Ivo Kaluža
Nova mandatna doba
V četrtek dne 16. 9. 1976 so se zbrali mladi iz TOZD-1, ročna in polavtomatska predelava steklene mase, na volilni in programski konferenci OO ZSMS TOZD-1.
Po otvoritvenem in pozdravnem govoru predsednika OO ZSMS TOZD-1, tov. Iva Kaluža, so prisotni člani imenovali delovnega predsednika (tov. Iva Kaluža) in delovno predsedstvo (tov. Jože Rojko in tov. Rajko Žagar).
Obširnejše poročilo o delovanju OO ZSMS TOZD-1 v preteklem obdobju sta podala predsednik in sekretar OO ZSMS TOZD-1, v katerem" sta kritično ocenila delovanje, predvsem glede težkih pogojev in nezainteresiranosti posameznikov do delovanja z mladinsko organizacijo.
Na podlagi poročil in diskusije so mladi zavzeli stališče, da je v OO ZSMS TOZD-1 nujna potreba po mentorju. Obenem pa so si zadali tudi nalogo, da mora novo izvoljeno predsedstvo, kakor tudi ostali mladinci v TOZD-1, posvetiti večjo pozornost in angažiranost delovanju in pritegniti čim večje število mladih v naše vrste — v mladinsko organizacijo.
Ker je mandat že potekel, je predsednik, tov. Ivo Kaluža, podal razrešnico članom stare mandatne dobe ter so izvolili člane v izvršil-
ne organe OO ZSMS TOZD-1 za naslednjo mandatno dobo.
Za predsednika OO ZSMS TOZD-1. je bil izvoljen tov. Mirko ZOREC II, za sekretarja pa tov. Rajko ŽAGAR II. V petnajstčlansko predsedstvo so imenovani: Drago BAJIČ, Dušan BAJDA, Alojz BEVC, Ivo DELPIN, Minka HRSTIČ, Bogomir JAMŠEK, Ivan KRIŽNIK, Ivo KALUŽA, Danilo LISEC, Ivo PRAH, Josip PERČILI-JA, Jože ROJKO, Dragiša STO-JANČIČ, Jože ŠUBI in Roman VIDMAR.
Na konferenci so tudi sprejeli akcijski in okvirni program OO ZSMS TOZD-1 za obdobje oktober 1976 do septembra 1977, v katerem se mladi zavezujejo za uresničevanje in izvajanje danih nalog.
Upamo, da bo novo izvoljeno vodstvo OO ZSMS TOZD-1 doprineslo vsaj delno boljše rezultate, kot pa jih je bilo zaslediti do sedaj. Ne smemo pa se zanašati samo na vodstvo, temveč moramo vsi, s skupnimi močmi pritegniti še ostale mladince k sodelovanju oz. delovanju z mladinsko organizacijo. Le tako bomo lahko uresničili naše naloge in smernice.
Vsem članom OO ZSMS TOZD-1 obilo uspehov v nadaljnjem delovanju!
Slavi Gabrič
<§ruß auö Mrntm

Lepe pozdrave s Koroškega
Dvojezičnost na Koroškem. Jezik naš ne sme v javnost, kar naprej Slovenec laže, a ga vsemu svetu kaže . . . Kaj ni to — enakopravnost?
Da preveč ta bik je skočen, se Slovenec tod boji,
Vlada pa: »Naj bo le močen!« Pita ga, pred njim beži. ..
KOMENTARJI MLADIH KOROŠKIH SLOVENCEV NA OBSTOJEČE STANJE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Naš jezik bil nekoč je prost, dokaz: stranišča monarhije. Bog živi carsko to modrost, da se enakopravno — ščije.
Naši mladinci na delovnih akcijah
V letošnjem letu so mladi iz naših OO ZSMS sodelovali na naslednjih mladinskih delovnih akcijah:
MDA Pljačkovica (Makedonija); Vanda Besednjak — MDB Katja Rupena
MDA Slovenske gorice 75: Boris Volaj, Rajko Žagar, Franc Kellner, Tone Jecl in Tone Bez-govšek — MDB Rdeči revirji.
MDA Posočje 76: Tone Bez-govšek — MDB Štefan Kovač-Marko
Brigadirski HOO-RUK.
Tudi dekleta se uspešno branijo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiii: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS 1 MLADIH I
TU IN TAM
vič slišali za to besedo okrog leta 1960. Štiri leta kasneje je obiskal našo deželo japonski mojster karateja Tetsuji Murakami in imel prvi seminar v Petrovcu na morju. Od takrat se je širil karate pri nas zelo hitro. Osnovana je bila Karate zveza Jugoslavije in naši reprezentan-tje so nekajkrat osvojili tretje mesto v Evropi (1969, 70, 71). V Hrastniku je bil v začetku leta 1971 u-stanovljen BUDOKAI karate klub. V začetku je imel le nekaj zagrizenih članov, sedaj pa se je precej
borilno veščino, ki vključuje vse oblike borbe vzhoda in zahoda, brez orožja, z orodjem in orožjem. Strokovni center BUDOKAI je v Zagrebu pod vodstvom dr. Emina
Stari mački v klubu
vzhoda, Kitajske, Japonske, Koreje itd. Skoraj vsi ste že slišali za: karate, judo, jiu-jitsu, aikido, kendo, krng-fu itd. Ti so se pojavili že davno in se v različnih oblikah o-hranili še danes.
razširil in je vključenih v delo čez 50 članov. Dosegli smo tudi več vidnih mest v slovenskem merilu.
Karate je mlad šport, v katerega se vključuje vse več pionirjev, mladincev in tudi starejših; Seveda tudi dekleta ne zaostajajo mnogo po številu. Morda vas zanima kaj delamo, treniramo in se učimo? Kaj sploh je to BUDOKAI? To pomeni
Topiča, 5-dan mojstra borilnih veščin. Naš program treninga je zelo obširen. V okviru obsega osnove tehnike in uporaba tehnike. Pod osnovo spadajo: stavi oz. pozicije, padci, davljenja, meti in kombinacija. Pod uporabo pa: osnovne splošne obrambe, sestavi oz. vaje z nasprotnikom ali brez , osnovne borbene vaje, proste borbene vaje, specialne borbene vaje in prikaz, moči. Prej sem omenil izraz dan. V karateju razdelimo izkušenost, znanje in staž po pasovih. Imamo šolske in mojsterske pasove. Šolski so barvni: beli, rumeni, oranžni, zeleni, modri, rjavi. Mojstrski so pa vsi črni in se štejejo po dan-ih od 1—12. Da si nekdo pribori naslov mojstra, mora trenirati 3—5 let..Seveda pa se nasprotniku uspešno postaviti po robu tudi beli pas.
Lahko bi napisal še veliko zanimivega. Vendar vse, ki bi radi kaj več zvedeli o tem ali celo vadili karate, vabimo, naj se oglasijo v TVD-Partizan ob sobotah' dopoldne in ponedeljkih popoldne.
Športni zdravo!
UFO Posledica potresa v Posočju
KARATE OD
Moderna doba se širi po svetu z neznansko hitrostjo. Človek je postal žrtev te civilizacije. No pa saj vsi poznate glavne tegobe današnjega časa. Posameznik neprenehoma doživlja fizične in psihične pritiske in napade, ki jih izvajajo ljudje in okoliščine, v katerih živimo. Tako je človek prisiljen, da se nekako zaščiti, da premaga strah. Zato se po svetu, pa tudi pri nas, zelo vključujejo v društva za borilne veščine. Najbolj pribljubljeni so športi oziroma veščine daljnega
Domovina karateja je otok Okinava. Od tam so ga okrog leta 1922 prenesli na Japonsko. Po drugi svetovni vojni pa se je začel širiti po vsem svetu. V Jugoslaviji smo pr-
Za »NAGRADNI KVIZ ZNANJA« iz prejšnje številke smo prejeli 42 rešitev. Pravilni odgovori so:
1. Sepp Bradi . 2. Washington
3.	Hugo
4.	Zimske urice 1594
5.	Heliocentrični sistem
Izžrebane nagrade prejmejo:
1.	nagrado (30 din): RAZINGER IVAN, upok.
2.	nagrado (20 din): JERAN IGNAC
3.	nagrado (10 din): BARIČ A-LOJZ
1.	Po letu 1815 je bilo konec Napoleonove = slave. Takrat so se združile evropske države in = ga v skupnem boju premagale pri Waterloju v = Belgiji. S padcem Napoleona označujemo ko-= nec fevdalnega reda. Evropske države pa so = skušale po teh dogodkih v Evropi ustvariti sta-= ro fevdalno stanje, vendar jim to ni uspelo.
. —■ Kako imenujemo poskus obnovitve levs’ dalnega stanja?
a)	restavracija
b)	merkantilizem
E	c) fiziokratizem
2.	Kdo je napisal ta izrek o koncu?
— Nikoli ne sme človek in ne narod misliti, I da je prišel konec. Izgubo posesti lahko na-= doknadimo. Za druge izgube nas potolaži čas. E Samo eno zlo je neozdravljivo — če narod sam 1 dvigne roke od sebe.
a)	Hugo
b)	Rousseau
I	c) Goethe
3.	Kako se imenuje kristalni sistem, ki ob-= sega tiste kristale, ki imajo 3 neenake med se-E boj pravokotne kristalografske osi, pri čemer
sta 2 v eni ravnini, 3 pa pravokotno na to E ravnino?	E
a)	kubični kristalni sistem
b)	rombski	=
c)	heksagonski
4.	Sueški prekop so zgradili po načrtih ne-	§
kega Francoza in ga odprli 1869. Širok je	=
60—160 m, dolg pa 161 km. Izpeljan je ves v	j=
enotni gladini, kar je velika prednost v pri-	=
merjavi s Panamskim prekopom.
— Kdo je izdelal načrt za ta prekop, ki ima = danes tako velik gospodarski	pomen.	E
a)	Lesseps	i!
b)	Coubertin
c)	La Bruyere
5.	Mark Spitz je na olimpiadi v Miinchenu	=
osvojil sedem zlatih medalj. Spitz je med dru-	§
gim zmagal v plavanju	na	100	in 200 m (kravl), |
na 100 metuljček in v	štafeti	4	X	100 m	(kravl)	=
in 4 X 100 m mešano.	Ali	je	osvojil	tudi	zlato	|
na 200 m metuljček?	E
a)	ne	=
b)	da
Nagrajencem čestitamo!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;