Naročnina mesečno 25 Din. zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. - nočna 2УУ6, 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za inserute, Sarajevo štv. 7563. ZHgreb štv. 39.011. Praim-Duna j 24.797 Uprava: Kopitur-jeva h. telelon 2492 ' Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izliaju vsak dan zjutraj, razen pontleljkn in dneva po prazniku Bodočnost nssšega kmetijstva Ko je v zadnjih desetletjih preteklega stoletja po vsej Evropi zavladala občutna agrarna kriza, pa tudi v naših krajih, so mnogi naši gospodarji začeli misliti, ali bo bodočnost našega gospodarstva v kmetijstvu ali v drugih panogah. Položaj našega kmetijstva se je od tedaj v mnogočem spremenil in danes stojimo pred popolnoma novimi vprašanj. Vendar je ostalo nerešeno osnovno vprašanje našega gospodarstva, ali je bodočnost v kmetijstvu ali pa v forsiranju drugih panog gospodarstva. Kakor smo že omenili, so se razmere temeljito spremenile in danes so pogoji, pod katerimi dela naše kmetijstvo, popolnoma drugačni, kakor so bili pred vojno. V Avstriji je imelo naše kmetijstvo velik trg za svoje pridelke nu Dunaju in v Trstu. Nadalje je šlo mnogo naših kmetijskih proizvodov tudi v Italijo in deloma v druge dežele ob Sredozemskem morju. Med vojno in po vojni j>a 31110 te- lr?;e popolnoma zgubili, ker so med nuini in njimi nastale nove carinske meje. Naša zunanja trgovinska politiku pa ludi ni ščitila o'/.iroma mogla dovolj ščitili naše stare trge. Poleg vsega tega smo Jаnes največ omejeni na notranji trg, kjer pa je konkurenca veliko bolj močna, kakor pa je bila včasih. Saj imamo v naši državi velike žitorodne truie, s katerimi se naša produkcija ne more kosati (kakor tudi v nekaterih drugih panogah ne). Beg z dežele v mesta, ki smo ga opažali, se sedaj še vedno nadaljuje, izseljevanje v tujino pa je deloma nadomestilo izseljevanje v druge pokrajine naše države. Izseljevanje pa je vedno •«-dajalo našim gospodarjem in voditeljem nuiogo brig in razumljivo je. da so bila vsa stremljenja usmerjena nu lo. da ves presežek našega prebivalstva zaposlijo doma. Zato vidijo mnogi gospodarji le v prehodu k industrijski in obrtni produkciji rešitev za naše gos|mdarslvo. In priznati moramo, da imajo v marsičem prav, toda kljub vsemu ne gre obupati nad bodočnostjo našega kmetijstva. Res je naše kmetijstvo tehnično na razmeroma nizki višini, kar pa je deloma povzročeno po po-■ sobnih geografskih in socialnih vzrokih. Zato nam je potrebno še veliko dela za tehnični napredek našega kmetijstva, in vidimo, da smo po vojni že v marsičem napredovali. Dejstvo pa je. da v naših krajih proizvodnja žitaric ni več rentabilna, saj imamo v naši državi velike žituice v Vojvodini, ki pa že same težko vzdržujejo konkurenco prekoocean-skili držav z mlado zemljo in z vsemi tehničnimi pripomočki. Zato kaže vse, da bo treba omejiti našo produkcijo nu one predmete, za katere je jasno, da bomo z njimi mogli konkurirati na domačih trgih pa tudi na zunanjih tržiščih, kamor bo moral iti presežek naše proizvodnje. Poleg tega bo pa treba preiti od kvantitativne proizvodnje, v kateri nimamo pogojev za uspešno konkurenco, h kvalitativni proizvodnji. Naša kmetijska produkcija se bo pač morala usmeriti na one pridelke, pri katerih so dani pri nas posebno ugodni pogoji, in treba bo posvetiti največjo pažnjo sadjarstvu in živinoreji. V svetovnem časopisju smo zadnje dni čitali, da je svetovna agrarna kriza še najmanj občutna na Danskem, ki je izrazita agrarna država. Na malem danskem zgledu vidimo, da je ta dežela še najlažje prebrodila težko gospodarsko krizo, ker so je pač njena proizvodnja preusmerila k kvaliteti in Dansku danes izvaža kmetijske proizvode najboljše kvulitete. Veliko pažnje smo že posvetili tehnični spo-polnitvi našega kmetijstva, kakor n. pr. uvajanju strojnega dela, propagandi za večjo porabo umetnih gnojil itd. Kljub doseženim lepim uspehom nas čaka izredno veliko dela. Treba pa bo vedno bolj misliti na trgovsko plat, kajti ni važna samo kvalitativna produkcija, ampak tudi vnovčenje proizvodov. Vidimo, kako se vedno bolj organizira kon-sum, kako postajajo vedno bolj strnjene vrste industrijskih proizvodov. Vsemu temu pa stoji nasproti velika masa kmečkega prebivalstva kot prodajalcev svojih proizvodov, ki tudi niso kvalitativno nu višini in tako se ravna cena po slabših proizvodih in ni pravična. Tudi nima kmečko prebivalstvo na razpolago velikih kapitalnih sredstev, kot jih ima n. pr. industrija. Poleg tega industrija in trgovina dobro poznata trg, kar pri kmetijstvu ni slučaj in zato se lažje uveljavljata na trgu. Pri vnovčenju proizvodov je izrednega pomenu zadružništvo, ki bo v bodoče moralo sploh svoje delo usmeriti v to stran. Kar se tiče kreditnega zadružništva je mreža v naši banovini dokaj gosta In nam ne bo treba več ustanavljati dosti novih kreditnih zadrug z izjemo Prekmurja. Naše zadružništvo se že pripravlja na to delo in je doseglo že lepe uspehe, kar jiolrjuje zgled zadrug za izvoz sadja na Štajersko. Misliti pa bo treba tudi na druge panoge kmetijske ' produkcije. Vidimo, da je treba naše delo za povzdigo kmetijstva usmeriti na eni strani v zboljšanje kvalitete kmetijskih pridelkov, na drugi strani pa je trebu organizirati vnovčevanje teli pridelkov. Bodočnost našega kinotijstva je v organizirani prodaji kvalitativno zboljšanih kmetijskih pridelkov. Trst v velikih stiskah Čutijo se posledice fašistične zadružne politike - Denarne težave tržaškega magistrata — Zanimiva odkritja francoskega lista i.-.l XT- v- . . Puri/, 9. jan. »Le Petiiit Niçois« piše: >Go-spodanska križu v Italiji zahteva čedalje veC žrtev. Najbolj občutni so kraibi bank, ki si sledijo drug zu drugim. »Zlasti hudo je pnii/.udet od k nize Trot, ko joga go-poilu i -ko življenje je od letu 1918 itak i/podre,»amo 'm ga vzdržuje zadnja letu kolikortoliko nu eksistenčnem nivoju vcčjidel «milo forsirano ladjedelništvo. Zdaj pa ra/zun odmev« go.«p;r.lurske krize cede države pretresi Trst tudà obulioževiinje malega »liimter-lunda«, to je Goriške in Krasa, kii j.u je režim-skn politika tudi gospodarsko ruiiinirala. Faši-Učuu politiku peOtailijančovanju, ki del« z dragimi sredstvi nasilju na eni in korupcije ter bogatih subvencij na drugi strani, obremenjuje držiuvni proračun z milijardmimi vsotamk dežel« sama pa čim men j daje, ko je fašizem v par letih jiopolnoiiia spravOl na kani najbogatejši vir ljiwl-kega blagostanja, to je zadružništvo. Trst jo tisti, ki poetvdiicc te monsrt.ru» ozne politike najbolj čuti itn jih Ijo v prihod-njosti še Iwilj. Zelo značilen /mak tega stanja je silen run, ki se je /ačel te dni na enega najstarejših in naj sol idiiejšdli tržaških zavodov -Cassa di risparmio Trieutine«. To je tembolj čudno, ker ima t« zarod močne garancije, se vsaj do zadnjih časov ni spuščal v špekulacije tiin je baje dobro nadzoiova.il. Da se jc kljub temu omajalo zaupanje vanj, je pripisovali splošni potlačenosti duhov, vzniciiivirjcniih zaradi gospodarske k nize in težav ter pori žgane seveda tu-darskega značaja. Najhujša skrb je ta, kako ho občina vrnila podporo, ki jo je dala mestu italijanska vlada, ko je Trot pripudel Italiji. Tu denar namreč sedaj italijanska vlada čisio nepričakovano od. tr/u"koga magistratu terja nazaj. Dolg znaša 127 milijonov lir in naj hi se odplačal v 26 anuitetah po 5 mili j. po i%%. Zahteva finančnega ministru Moscomiiiju je tržaško javnost tem huje zadela, ker se jo splošno smatralo, da jc ta dolg, kii gu vlada do danes ni terjala, po preskr.ipci.ji ugasnil. Tržnčani so to vsoto smatrali kot nekako moralno oddolžrtev Italije Trstu, ki je zaradi svojega 'italijanskega putr.ioti/.nio meti vojtio toliko H pel. V resnici je tu denar I. 1918 šel za nnjinuijmejše življenjske potrebščine prebivalstvu, kit je bilo lačno in golo. S tem denarjem je Trst, ko- jegu proračun je bil I. 1914 v popolnem ravnovesju (sploh so bile tržnfike finance pod Avstrijo naravnost splendide). nekoliko ojkhiio-gel, ni pa zlezel iz deficitu. ki je n. pr.'I. 1920 znašal 25 milijonov lir, med tem, ko je vrbtegii mestna plinarna i/k ivlu t" in pol milijona primanjkljaja (koliko jo mesto dûmes defieit.no, se ne ve). Mugi trat je danes tem inenj vstanii dolg pri vladi odplačevati, ker je gosp: «la rsku kriza Trst prizadela še bol j nego ostala mesta Italije. Da pa vlada iz ter j nje ta dolg od »nuj-z veste jšeg« Trsta«, to je pa dokaz, kako tudi finančnemu ministru v Rimu treba denarja. Magistrat si seveda prizadeva, kako bi dciise-gel odložitev odplačevanju, ko bi se vrnili boljši časi Trst, 9. jan. ž. Tukajšnji listi prinašajo članek, v kuteremi ostro napadajo nekatere osebe, ki v Trstu im |к> deželi širijo razne glu-sove o nesigurnosti gotovih zavodov in industrijskih podjetij. »Poi|K»lo di Trieste« pomiva vse fašiste, ospeševanje zunanje trgovine, da se zanima za blugo jugoslovanskega izvora, zlasti za železo in pločevino, zdravstvene predmete, orodje in drugo. Pobtiže se interesenti lahko informirajo pri iniormncijeko-komercljnlneni odseku Zavoda pod št. 107/31. Belgrad, 9. jan. AA. Grško vojno ministrstvo v Atenah je obvestilo Zavod za pospeševanje zunanje tTgovine, da bo 20. t. m. v Atenah licitacija za 170 mezgov za grško topništvo. Pogoje dobo interesenti pri informacijsko- komercijainem oddelku Zavoda pod št 113/81. Brlvriid, 9. jan. A A. Neka bolgarska tvrdka Jo sporočilu Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, da ima interesa za nekatere naše predmete, kakor n. pr. za kameno sodo in modro galico. Soda mora bili kavstična in sicer čistoče 70 do 72 v sodih |>o 50 kg netto, modra galica pa čist oče 08 do 99 kakor angleška, v sodih po 54 kg. Ponudbe naj se pošljejo nu dunavsko postajo Orehovo. Priložiti je treba tudi vzorec po 2 kg vsakega blaga. Podrobnejše podatke dobe interesenti pri in-formacijeko-komercijalnem odsokn Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pod št. 52/31. Dunajska vremenska napoved. Lepo vreme bo trajalo dalje. V splošnem bo tudi podnevi nir/lo. i Zagrebška vremenska napoved. Preccj jasno, spremenljivo inrzlo. Sicer pa stalno Pfošnje ucttefjstva za premestitve Ljubljana. 9. jati. AA. Načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani razglaša: Prošnje učiteljslva osnovnih šol zu premestitve. Mnogi učitelji (ice) se obračajo s prošnjami neposredno na ministrstvo prosvete; zaradi tega je \ zmislu § 03. uradniškega zakonu odredilo ministrstvo prosvete s svojim odlokom O. N. br. 87.521 /. dne 25. novembra 1030, da se učiteljslvu najstrožje znbranjuje, da se s prošnjami obrača neposredno na ministrstvo prosvete bodisi osebno, bodisi preko svojcev in prijateljev, a to zlasti s prošnjami za premestitve med šolskim letom. V zvezi s tem pa je ministrstvo prosvete naknadno odobrilo učiteljem(icuni) predlaganje prošenj za premestitev preko sreskih šolskih nadzornikov tudi med šolskim letom samo v primeru poroke in drugih primerih, če mož in žena nislu v islem službenem kraju šolski nadzornik nuj i take prošnje dostavlja vedno s svojim obrazlože-I ni nt predlogom. Zahon o delniških družbah Belgrad. 9. jan. m. Na inerodajnem mestu Je j izdelan zakon o delniških družbah. Poslal se bo gospodarskim organizacijam, da izrečejo svoje mišljenje. Nato se bo zukon v najkrajšem času izdal in jiroglusil. Z njim bi prenehale veljati vse na-redbe in vsi pravilniki, ki so se do sedaj tikali te snovi. Požar na Goriškem Trst. 9. jan. ž. Fašistični tisk poroča iz Gorice, da je preteklo noč pri Sv. Florijanu izbruhnil požar v šoli, ki je nastai tako, da je počila peč in se je del pohištva vnel. škoda znaša 20.000 lir. Uničeni sta dve šolski sobi, Žrtev brezposelnosti Maribor, 9. jan. Danes okoli 19 ure je osobje mestnega kopališča v Kopališki ulici zaslišalo iz neke kabine pretresljiv krik. Takoj se je zbralo v bližini omenjene kabine veliko ljudi, ki so bili slučajno navzoči v kopališču in ki so že odhajali domov. Ker se ni nihče oglasil iz kabine, jo osobje vdrlo v kabino. Tedaj se je nudil navzočim pretresljiv prizor. V kabini je ležala zleknjena preko kadi ter vsa v krvi 30 letna Mary Lepenik. Voda je bila v kadi popolnoma krvava radi krvi, ki je še vedno brizgnla in curljala iz prerezanih žil na levici in desnici. Osobje je ranjenki takoj nudilo prvo pomoč ter pozvalo rešilni oddelek, ki jo je nezavestno prepeljnl v bolnico. Kakor se je pozneje izvedelo, je Marv Lejienik hotela v smrt, kot žrtev ležkti razmer, ki so nn delovnem trgu. Delj časa je Iskal« zaposlitve. Po daljšem brezuspešnem iskanju, pa se je danes odločila, da gre v smrt. Njeno sianje je sicer zelo rosno, vendar je upati, da bo okrevala in du m bo podlegla radi prevelike izgube krvi. Presenečenja na nemško poljski meti Vratislavit, 9. jan. kk. Ko je danes nemški ižavni kancler dr. Briining obiskal Oppeln. so dolgo časa nad mestom krožila Iri poljska vojaška letalu, katera je zasledovala nemška zračna policija. Dv< jioljski letali sla se potem »pustili na tla v ne|x>-srednji bližini mesta, dočim je tretje letalo zginilo v neznani smeri. Pilota sta izjavila, da so poljski, letala zara li slabega vremena zgubila smer. Poljske letalce so oblasti zaenkrat aretirale in letala zaplenilo. „Pmvica za Madjarsko u Primera med Venizelosom in groSom Bethlenom — Izzivalna propagandna knjiga „Pesti Hirlapn" — Madjarska obljubljena dežela narodnih manjšin Budimpešta. 9. jan. d. (Izv. dopis.) Madjarsko časopisje je i izvanredno po?ornostjo zasledovalo Venizelosa po njegovih evropskih izletih. Madjari hitijo neko sorodnost tned zvitim grškim diplomatom ter grofom Bethlenom. Oba zelo ljubita miste-rijozua potovanja, večkrat sta se ze ludi srečala širom zemeljske oble. Grk Venizelos bi rad v Sre-ilozetnju pričaral nazaj sijaj starogrške vladavine, Madjar Bethlen pa sanja o slavni kroni sv. Štefana, ki se naj zopet blesti po vsem Podonavju. Okrog obeh se je polagoma spletla t.ijinslvena legenda, v ':atero verujejo tudi resni politiki. Venizelos se vrača domov. Za njim se dviga oblak prahu, katerega bodo požirale še tedne razne evropske diplomatske kanclije. Na pol se odpravlja grof Bethlen. Pred ,iiitn se odpira že dosti izhojena pot preko Dunaja, Berlina v Rim. Tain se stekajo ambicije enega in îohlepnost druzega. Tam so zdravila za oba. Razlika je samo ta, da Grk ni iskren in nikdar popolnoma ne verjame, medtem ko Madjar slepo veruje «vojim lastnim intrigam. Kliub vsemu, kar se more reči za Madjare ali proti njim, ostane gotovo eno, namreč, da ima njihova zunanja politika eno strogo začrtano linijo. Povita po je v toliko neiskrenosti, v toliko okinčane laži. da ie zapeliala že marsikaterega zapadnoev-ronskega državnika. Danes Bethleuu niti ne zamerijo več. če ponareja tuji denar, če na konferencah brezobzirno govori o >n?odreèenih bratih, ki ječijo pod tujim jarmom in o močni Madjarski, ki bo zavojevala zopet svojo lastnino . Tej politiki služi na Madjarakem vse. Začenja se v šoli, podpira jo vsa uprava, njej služi celoten tisk, ki v vseh jezikih dan za dnevom trobi v svet jadikovanie oskrunjene Madjarske po zasužnjeni madjarski krvi. V službi te politike je tudi vse sodobno znanetvo na kateremukoli polju. Najbolj pa je zadnje čase prišla do izraza ta organizirana madjarska nezadovoljnost v nečuveni knjigi, ki je izšla ob 50 letnici političnega dnevnika >Pesti Hirlap«. Knjiga nosi naslov ^Pravica za Madjarsko« ter ima kot podnaslov Grozote triatlonskega miru«. Opremljena je najrazkošneje in tiskarska ter knji-goveška umetnost sta tekmovali, da ji dasta do sedaj na Madjarskem še nedosežen sijaj tiskovne opreme. Namenjena je zunanjemu svetu, ker je tiskana v več jezikih. Njen avtor se imenuje dr. Otto Lcgrady, njen založnik je Pesti Hirlap«, financiral jo je pa grof Bethlen iz državne blagajne. Dr. Legradv hodi v svoji knjigi mirno po začrtani poti. Brez Ozira na zgodovinsko objektivnost in resnico dokazuje, da imajo Madjari pravico do ozemlja, katerega so v mirovni pogodbi izgubili. Ko je ugotovil, koliko je morala njegova država žrtvovati na ozemlju, na ljudeh, na naravnih in kulturnih bogastvih, preide na študij madjarske odgovornosti za svetovno vojno. Kdo neki si je izmislil legendo, da je Madjarska hotela vojno? Ona je bila najbolj miroljubna država v Evropi. Ona je do zadnjega branila mir in je sprejela vojsko le, ker so ji jo usilili. Zato ona iudi ne more in ne sme biti primorana plačevali za grehe drugih. Ko je absol- ( viral Madjarsko vsake odgovornosti za vojno, posveti pisec knjige svojo pozornost madjarski predvojni politiki do narodnih manjšin. Madjarska je viteška dežela. Spoštovala je pravice narodnih manjšin. Medtem ko so bile drugod preganjane, si je ona prizadevala pomagati narodnim manjšinam, j da si izoblikujejo svojo kulturno samobitnost. Kako ' slabo je Madjarska bila poplačana za to široko-grudnost do svojih nemadjarskih podložnikov. V kaki luči stojijo pred sodnim stolom sveta tiste države, ki imajo v svojih mejah, vsled grozepolnega trianonskega miru, madjarske manjšine! Fantazije gredo v tej smeri naprej. Oni, ki so poznali razmere v predvojni Madjarski, se bodo morali nasmehniti toliki oholosti in neiskrenosti. Toda na žalost, madjarski narod sam bo verjel tej knjigi, in kar je še hujše, tudi inozemsko javno mnenje bo v nevarnosti, da podleže tezam, ki se mu podajajo v tako luksuzno opremljeni knjigi. Zdelo se mi je važno, da opozorim na delavnost madjarske propagande, ki se ne briga za nobeno kritiko, ki z nobenim ne polemizira, ki gre svojo pot, postavlja svoje trditve, naslanja nanje dedukcije ter trdovratno utrjuje v Evropi mnenje, da je Madjarska res velik revež, kateremu je treba verjeti in — pomagati. Venizelos in Mussolini bosta z velikim zanimanjem listala po tej knjigi. Mar bi jo pazljivo brali tudi drugi, da bi se iz nje naučili, kako se ustvarja javno mnenje tudi za stvar, ki se zdi brezupna. -os. Špsttsko ležasšvo razpzsščen o Madrid, 0. jan. kk. S kraljevim dekretom je fcflo razpuščeno špansko vojaško letalstvo. Letalski «ustniki so bili zaenkrat premeščeni nazaj v one vrste orožja, iz katerih so izhajali, iu morajo tam vršiti svojo prejšnjo službo. Letalska uniforma jc odpravljena. Po mestu so se izdajali letaki, podpisani po nekem revolucijskem odbori;-, v katerih se navaja, da so bili dogodki, ki so se vršili pred enim mese-cem, samo uvod v veliko bitko za ustanovitev republike potom narodnega pokreta, katerega se bodo udeležile vse socialistične skupine, vse protimonar-iiistične stranke in tudi vojaštvo vseh vrst. Oklic poživlja vse, naj bodo pripravljeni, da kmalu sledijo klicu na revolucijo. Na koncu se pristavlja: Revolucija maršira! Živela revolucija! Mnogi smatrajo, da bo še ta mesec prišlo do novega poskusa prevrata, in sicer s pomočjo delavskih mas. Drugi pa trdijo, da bo Berenguerjev kabinet v kratkem zamenjan z inonarhističnim koncentracijskim kabi-Ttetom, ki bo razpisal parlamentarne volitve. Dvotn-'Tjîvo pa je, ali bodo volitve res že 1. marca. Madridski študentje, katerih je bilo zaprtih v madridske ječe nad sto, so skoro vsi izpuščeni. To je znamenje, da vlada teh oklicev ne smatra za resne. Zaključek mdske konference London, 9. jan. AA. Pododbor za zv.-zni ustroj je končni svoje delo in tako dovršil ogromno nalogo, kar je odločilnega pomena zu srečen zaključek indske konference. Napredek posvetovanj konference in trajno velik:» razumevanje, ki ga je pokazala an-gleûka vlada za žahieve mikih delegatov, je naipravilil tudi na najbolj skeptične kritike v Indiji dober utis. Sprejem teze o odgovornosti s strani lorda Rcadinga ter soglasje liberalnih govorn ikov z. njegovim stališčem p. menja odloriilcn, napredek indske konference. Lord Loiliiau jc snoči popolnoma pravilno nngkvsil. da se neodgovornost pobija ediitnole z o.igovormosijo. Satikejevo poročilo, da vlada pozdravlja Readingov govor ter njegov a iizjiava, d« so Re-edingove smernice pripravna rešitev indskega problemu, jc mnogo pripomoglo k ugodnemu potoku konference. Ivonsorvaiiivrou delegatu PoeFn sir ,Samuel Houre sta se kljub vsem |K>-jjvislekotm zjaivila za indsko ustavo, čeprav sta zahtevala nekatera jamstvu. Popolnoma razjasnilo položaj bo pa šele poročilo ministrskega predsednika Macdonalda, ki ga bo izdelal na osnovi poročil pododborov v enem tednu do 10 dneh. V tem poročilu bodo jasno očrtani predlogi, ki bodo stavljeni o vprašanju indijske ustave angleškemu parlamentu. Poslovni odbor konference bo razpravljal o preostalih vprašanjih. Spor med hindujci in muslimani glede razdelitve volilnih okrajev še vedno ni rešen. Snoči je dr. Moonje izjavil, da so hindujci sporazumni, naj reši to vprašanje neodvisno razsodišče. V razsodišču naj bi bila profesor Gilbert Murray in Gandhi. Posvetovanja konference se bodo nadaljevala prihodnji teden. Angleški krogi žele, naj se vsa sporna vprašanja rešijo čimprej ter na-glašajo, da morajo hindujci in muslimani razumeti, da morajo živeti v miru, kar bo koristilo vsem. Francosko angleški spor radi posojil Pariz. jan. ž. Uradno se poroča, da je britanski pusianik v Parizu Tyrell imel snoči daljšo konferenco z Oriandom. Pri tej priliki sta razpravljala o tekočih francoskih in angleških finančnih in gospodarskih vprašanjih. O tem, ali je bil dosežen kak sporazum, se ni izdalo nobeno poročilo. Najvažnejše vprašanje je bilo izplačilo francoskih vojnih obveznic za zakon, In sicer listih, ki se nahajajo v angleški posesti. To zahtevo je Brland najodločneje odbil, ker lo posojilo ni bilo jainčeno z zlatom in vlada na noben način ne more delati razlike med franc .-kitni in britanskimi lastniki, in sicer zalo ne. ker je bilo pssojilo Izdano izključno na francoskem tr u. Zalo lo okolnost tem bolj opravičuje francosko stal šče. .Figaro* in -F.xcolsion pišeta, da je neobhodno potrebno francosko britansko sodelovanje na zboljšanju gospodarskega položaja Evropo. Romunija bi rada posojila Vlada ie razdio,ena v dva tabora: eni želijo francosko posojilo, od DN drug Bukarešt, 9. jan. ž. V političnih krogih se živahno razpravlja o zunanjem posojilu. V tem oziru obstojata dve struji Nekateri člane vlade zahtevajo, da bi Romunija čimprej najela posojilo na francoskem denarnem trgu. Z. druge strani pa Titulescu, Argetoiami in Junian smatrajo francosko posojilo za opasno radi njegovih težkih pogojev. Pristaši francoskega posojila naglašajo, da je posojilo državna potreba, da bi se mogle izvršiti najnujnejše investicije in uravnotežiti proračun. Druga struja trdi, da se sanacija gospodarskega življenja v Romuniji more izvršiti samo na podlagi konkretnega programa. Posojilo se more najeti šele tedaj, ko se normalizirajo razmere v državi. V tem slučaju bi Romunija dobila posojilo brez vsakih težav. Toda, /■езШв ,o v če bi se želelo posojilo takoj, gâ je treba najeti samo po Društvu narodov. V političnih krogih se naglasa, da ne bo prišlo do spremembe vlade, ako bi se Mironescu do 15. januarja posrečilo najeti posojilo. Tega dne bo namreč končalo zasedanje romunskega parlamenta in do tega dne mora pasti končna odločitev. Kot kandidati za bodočega šefa se imenujejo Titulescu, Argetoianu in gen. Prezan. Bukarešt, 0. jan. /. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da bo Titulescu konec tega meseca prišel v Bukarešt. Z njim se vrača Mironescu. Oba se mudita na francoski rivieri, kjer imata konference z bivšim predsednikom vlade Maniuotn. Titulescu se ne bo več vrnil na čelo romunskega poslaništva v London, marveč bi postal predsednik bodoče koncentracijske vlade, I*» zmerne ëskùdre Rim. 9. jan. Let italijanske zračne eskadre dvanajstih letal pod poveljstvom ministra Bal-ba je bil iz Afriifcc v Brazilije» jako dramatičen in je, kakor se je že sporočilo, stal življenje 5 а vi jato r j eni. Balbo se jc hotel i/. Bokrnie v portaigiški Gvineji dvigniti že I. januarja, ko so upirati bil/ že popolnoma za polet pripravljeni. Dasu so bili aparati izpraznjeni vsega, kar za let in za prosta jo ni absolutno potrebno, je znašala skupna teža inštrumentov, kuriva in oseb kakor tudi sidra za slučaj prisilne pristajc za vsak hidroplnn 4000 kg. kar pomeni tretjuno več. kar so dozidaj nosiili hidroplnni te velikosti s 1000 konjskimi siiln-mi. Taka teža seveda povzroča lahko nezgode tako ob vzletu kakor on pristajanju. Vreme pa jc bilo skrajno slabo. Nebo jc bilo popolnoma pokrito z. oblaki, svetloba minimalna, morje umirilo; tudi jc mučno deževalo. Zato je Balbo moral čakati elo 5. januarja. da ne bi bil oropan ugodnosti, ki jo ;e nudila luna. Tega dne so se aparati elrug za drugim elvigniili; prvi Bnilbov in sicer ob 1.29 ponoči po Grenwiclnt. Luninega svit« pa kljub temu «lir/ni avijatik' i■:'•<<> uživali, ker se je bilo nebo v tem času še bolj pokrilo / oblaki. Dvigniti se s toliko težo v tako temni noči in v tako neugodnem vremenu je vsekakor pomenilo izreden eksperiment in jc stavijnlo na letalce najvišje zahteve. (>b!ačnoet je bilo cel polet tolika, da se morska gladTrnn ni prav nič razločevala. Lunin jo bila večjidel popolnoma zakrita. Letalci so se morali zanašati samo na vitsokouner, k:i jim je kazal, kako visoko so nahajajo nad morsko gladino Oceana, da se ne za letijo v vodo. Kar se tče smeri, pravi Balbo, ela bi brili piloti držali pravo smer tudi v slučaju, če bi bili oblaki ves čas nepretrgoma ovirali orijcntaeijo po luni 'n zvezdah. Let jo trajal, kakor že vcimo IS ur (raz-dul j a "5000 km). Od teh 18 ur so upuruti leteli prvih (i ur ob popolnoma pokritem nebu. Pri otoku O i4i uge, (K) k in daleč od Bolnnie je bil Ocean razburkan, aparati «ibiluni na vseli stru-noli od goste stene oblakov, ki je segalo skoro elo vodne gladine, ki jc večkrat vidu pn|>olno-ma izginila. Kljub temu je formacija letal v obliki klinu osiala kompaktna. Distança med n j'.mi pa .je bila skruj'auiu, e ratura motorjev je znašala ves čas okoli 80 stopinj. Podnevi pn so nastopili silili nalivi dežja, ki so 'hruihailii iz vseh oblakov in do konca niso poneluvli". Kor se morje zaruditega ni čisto nič videlo, so se letalci morali ravnati sinilo po visokomeru, elržeč višino vedno na enaki stopinji. Po devetih uradi leta je Buibo izvedel, da stil morala kap'ta.n Ba strocchi lilti Donudelli pristati, prvi naravnost na morsko gladino, drugi istotuko. upajoč, da bo dosegel otok Fernando «la Noronha. Baistrocclui je radiioteilegra-firal Biilbu natančno poziicijo, mi kateri je mo-riul pristati. Balbo pa jo jc taiko.j sporočil spremni ladijski! eskad.ni, od katere je ladja »Pessagiia< ta.koj na- lice mesta prihitela in aparat pripela nase. Nezgodo tako prvega kakor drugega letala, ki otoka ni doseglo,.ampak se je moralo dati rešitii od sijireim.ne ladje, je povzročilo to, ker se je polomil radnjator in »ta zato motorja ostala brez vode. Zadnje tri ure letu ?<• jo zelo ojačil veter in oviral let. Kljub temu je eskadra po 15 ura.lt leta dosegla otoik Noronha, katerega jc preletela. po 18 tirali pa je zagledala profil ameriške celine. Ob I9."4) po Crcemviolin so aparati pristali v Port Natal. Posadka se je ves čas obnašala junaško, premagala vse veliko težave mirno in hladno in podala sijajen dokaz vztrajnosti, prisotnosti dti'ha in tehir'čnc sposobnosti. Štab komandanta eskndre Bulba je seslo-jal iz generalu Vulle. majorja T.otigo in tenen-tu-coLonelltic M« d da le no, katerega glavn.i komnndat posebno hvali. Bančni krahi v Zecf. državah 732 bank faliralo leta 1930 — 15 milf'ard dinariev izgubljenih London, 9. jan. os. >Financial Neweir poročajo Iz Ze-linjenih držav, da je leto 1030, bilo najholj katastrofalno v zgodovini ameriškega bankarstva. Preko države se jo neprestano valil val, ki je poplavljal denarne zavode in požiral velikanske vsote hranilnih vložkov. V zadnjih desetih letih je faliralo vsega skupaj 0382 bank z 2 milijardi 21 milijoni dolarji vloženega denarja (113 milijard Din). Od lega pade na preteklo leto 7H2 banlc z 207 milijoni dolarji denarja (okrog 15 milijard Din). Sicer se je ugotovilo, dn so skrahirane banke pripadale le kategoriji manjših zavodov, ki so delovali večinoma po ine>stih z. manj kot pa 10.000 prebivalci. Nadalje se naglašn, dn te banke v veliki večini niso bile včlanjene v federalni banki, ki jih vsled lega v težavah tudi tli mogla podpirali. Newyork, t), januarja. AA. Vodilni ameriški bančnik Wnrburg je izjavil, da so krivo sod njo svetovne gospodarske krize previsoke carine 1er trgovinski in industrijski karlelL Dr. Engliš grozi z dem'sijo Pr»gi, 9. јац, ž. Dopisnik Telegraph Unio* na poroča, da je finančni minister dr. Engliš podal ostavko. Demislja ni bila sprejeta. Za Jolhe-om Berthelot Pariz, 0. jan. kk. Kmalu po smrti niarSala Joffrea je težko obolel tudi general Berthelot. Tudi njemu so morali ravno tako kakor Joffreu odrezati levo nogo nad kolenom. Berthelot je bil med vojno voditelj francoske vojaške misije v Londonu, po sklopu-miru pa vojaški guverner v Metzu in Sirnss-bourgu. Francosko posojilo Poljski Varšava, 9. jan. A A. Med zastopniki poljske vlade in opolnomočenimi odposlanci francoske skupine Schneider-Creuzot so se pričela pogajanja o železniškem posojilu Poljski v znesku 1 milijarde frankov. Pogajanja vodi poljski minister za promet. Mobilizacija tega posojila je vozana s pogo jem, da dobi francoska skupina v najem železniro iz Oornje Hlezije do Gdinekegu. Ta proga je namenjena predvsem izvozu premoga iz Poljske. Po občem prepričanju je bil že v predpogajanjih dosežen načelni sporazum o vseh bistvenih točkah tega ))oeojila. Velikansko posojilo Kitarski Washington, 0. jan. AA. Senatni pododbor bo predlagal ameriškemu predsedniku, naj se udeleži pogajanj o kitajskem posojilu. Kakor doznavajo, jo nedia mednarodna finančna skupina pripravljena proti nekim koncesijam dovoliti 200 milijonov funtov šterlingov (56 miljard dinarjev) posojila, ki bi služilo za gospodarsko obnovo Kitajske in za razvoj njene industrije. Gospodarski krogi predlagajo Kitajski. naj omeji svojo armado, ki šteie na milijone in naj porabi denar za produktivne nsmene. Gospodarski krogi si obelajo od posojila velike koristi ter menijo, da bi gospodarska obnovit Kitajske veliko pripomogla k rešitvi sedanje svetovne gospodarske krize. Poga'anja za svetovno sladkorno pogodbo Berlin. 9. jan. AA. Mednarodna pogajanja za svetovno slailkorno konvencijo so nadaljevali v Berlinu. Dosedanja pogajanja v Bruslju so se bila nedavno lega razbila. Neevropski izvozniki so pre«l-lagali, naj bi Nemčija lela 1930-31. izvozila 50^ tO ton, leta 1031.-32. 350 000 ton, naslednja tri leta pa po 300.000 ton. Nemški produce.nti so izjavili, da bodo sklepali o tem na sestanku v ponedeljek. Gospodarsko sodelovanje v Evropi Dunaj. 9. jan. kik. Na očitek socialnih demokratov, da je baš avstrijska vlada delaln v Ženevi ' težkoče pri sklepanju konvencije o carinskem premirju. je v proračunskem odboru izjavil dr. Scho-ber, da se je to moralo zgoditi zato, ker so se vršila tedaj ravno važna trgovskopolitična i>e>ga-janja z Madjarsko in Jugoslavijo. Vlada pa je v načelu pripravljena, ratificirati konvencijo, dasi so važne države, k! so z Avstrijo v trgovskih stikih, že izjavile, da konvencijo ne bodo ratificirale. Njegov predlog, ki ga je stavil v Ženevi glede regionalne razčlenitve Evrope, ni v nasprotju z angleškim predlogom, ki zahteva sprejem konvencij glede gotovih skupin blaga. Rudarski sporazum v Anôli'i? Cardiff, 9. jata. AA. Kakor poročajo, bodo sklenili lastniki premogovnikov z rudarji začasen sporazum, ki bo veljal do konca meseca januarja. Rudarji se vrnejo najbrže v ponedeljek na delo. .Landon, 9. jan. AA. Rudarji so sprejeli pogoje za vrnitev na delo in če pojde vse posreči, bo spo-, razum v Cardilfu še danes zaključen. Konec stavk v NemčMi Berlin, 9. jan. AA. Po divji stavki v Porurju so prenehale tudi delne stavke v Gornji Sleziji, k.ev so jih organizirali komunisti. Obči položaj se je iz-I boljšal, ker namerava vlada izdati zasilno odredbo I o tem, da veljaj izrek razsodišča v Porurju za delavstvo kakor za premogovnike. Pogajanja bodo na-! daljevali v soboto. Delavstvo pristaja na 4% znižanje mezd, premogovniki pa zahtevajo 8%. Lastniki ; premogovnikov so s tem v zvezi razglasili, da jih bo podprla vlada. To vest demantira minister za delo Stegerwald. Nemški polet v Afriko Barcelona, 9. jan. ЛЛ. Semkaj jc prllctelm nemška le'tulkn ИМ Beinliorn. ki leti v Afriko. Iz Lyona «lo Barcelone jo rabila 5 in pol mr. Prihodnjo dni bo letela ob španski vizhodini ebnli do Cartagene ali Alicanta in odtod v Cn-saplanco v Maroku. Pridobitne stužbe London, 0. jan. kk. Bivši pralsednik peruanske republiko Lequiu in njegovi trije sinovi si bili obsojeni, da morajo državi vrniti 2 milijona funtov, ki so si jih po krivici prisvojili. Govori se, da je Lequia v času svojega vladanja pridobil 3 in četrt milijona funtov. Francosko-angleška počesan ja Pariz, П. jan. AA. »Excelsior poroča o po gnjnnjih med Parizom in Londonom o vprašanju zlata in pravi, da ni moči razumeti nemiru, ki jo nastal v Nemčiji, Italiji in v sovjetski Rusiji zaradi gospodarskih in finančnih pogajanj med Francijo in Anglijo. Pogajanja med letna dvema narodoma, ki sta glavna vira mednarodnih kreditov, so nujno potrebna /.a ponovno aktivnost trgovine in industrije v Evropi 'l'a pogajanja bodo koristila tako Angliji kakor Franciji, pa tudi evropskemu miru. Tit Strmljan - 70 letnik Vate, 7. januarja. Ponosni smo, da imamo danes čast pozdraviti 1 r svoji sredi moža, čigar javno delovanje je bilo usmerjeno skozi dolgo dobo sedemdesetih let v splošno blaginjo prebivalstva litijskega okraja in iz naraslih valov Ljubljanice Junaški reševalec Ocvirh v Vevčah rešil delavca zlasti pa še — vaške župnije. Sedemdesetletnica Strmljana Tita je za vse župljane na Vačah dogodek, ki je zapisan v kroniki vsakdanjega življenja z bjestečimi črkami. Zakaj redki so možje, ki bi v teku življenja tako vsestransko, vestno, marljivo, vztrajno in dosledno vršili svoje dolžnosti do cerkve, države, naroda, društev, raznih drugih ustanov in posameznikov. L. 1029 je zaslužnega moža odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander z redom sv. Save. Strmljan Tit je bil rojen dne 4. januarja 1861 na Vačah. Klasično krstno ime »Tit« se mu prilega kaj lepo, ker je on /. nešlevilnimi izkopni-naini kellskih grobišč na Vačah odkril marsikako zgodovinsko tajnost in s tem seveda tudi obogatil zbirke raznih muzejev s predmeti, ki so za zgodovinarje izredno važni. V ljubljanskem narodnem muzeju je za izkopnine iz Vač prav poseben oddelek. Še mnogo več lakih predmetov je romalo na Dunaj in celo v Berlin, kamor jih je pošiljala znana vojvodinja Meklenburška. O tem naj bo dovolj, ker je pač to poglavje zase. Poglejmo pač inoža-jubilanla po njegovih delih v zasebnem in javnem življenju v društvih in drugih korporaciiah. Strmljan Tit je versko zelo zaveden mož. Na »Slovenca« je naročen dolgo vrsto let in ga vedno pridno čita. V mlajših letih je bil izvrsten cer-icveni pevec in še celo sedaj kljub svojim letom večkrat pomaga pri zbornem petju na cerkvenem koru. Kot cerkveni ključar je bil vedno jako delaven in inicijaliven. Pred svetovno vojno je n. pr. nabral za podružnično cerkev sv. Križa na Slem-šku vsoto 1000 goldinarjev. Iz lega denarja so zgradili v cerkvi krasen oitar, ki je Vačanom lahko v pravi ponos. Zakaj prav težko, da ima v vsem okraju kaka podružnica tako umetnino. Stmdjan Tit se pa tudi zelo odlikuje v doma-Sem živinozdravstvu. Vsak čas je na razpolago in nudi kmetom pomoč pri bolni živini direktno aH pa z raznimi nasveti. Potemtakem mora imeli v njega vse ljudstvo neomejeno zaupanje. Omeniti moramo, da je mož že okoli 20 let nepretrgoma prvi občinski svetovalec (podžupan) in predsednik krajevnega šolskega odbora. 20 let je tudi že odbornik hranilnice in posojilnice na Vačah. Dalje je odbornik katoliškega prosvetnega društva, član Sadjarskega in vrtnarskega društva ild. Resnično se nož drži pomenljivih Gregorčičevih vzpodbudnih ûesed: Ni praznik, predragi mi, našo življenje, življenje naj bode ti delaven dan! Ob mejniku plodonosnega razdobja — sedemdesetletnice kličemo jubilantu iz srca: Bog ga ohrani še veliko let zdravega, čilega in delavnega, kakor je bil doslej I Vevče. 9. januarja. Včeraj okrog 6 zvečer se je na Ljubljanici v Vevčah pripetila nesreča, ki bi kmalu zahtevala troje človeških življenj. Vevška papirnica gradi namreč žično železnico, ter gredo dela proli koncu. Delavci so imeli še napeti debelo pleteno žico čez Ljubljanico, ki je po zadnjem deževju zelo narasla. Delavcem, ki so sedeli v čolnu, se je žica nekam zapletla, tako da se jim je prevrnil čoln in so delavci padli v valovje. Med tem. ko se je delavec Ambroi Hndolf s plavanjem rešil in zavžil mnogo strahu, je delavca Tonija Vinlcola udaril rob čolna na glavo in ga je odneslo valovje. Na vpitje so prihiteli ljudje, med njimi znani pogumni reševalec, tovarniški mojster g. Henrik Ocvirk, ki si je v največji naglici poiskal dolgo vrv ter si jo ovil okrog pasu in sko- čil v narasle valove, kjer ga ie ovirala gosta megla nad vodo. V zadnjih trenutkih in /. naporom vseh ^il je prijel ponesrečenca 1er ga s pomočjo na bregu stoječih ljudi, ki so vlekli vrv. kakih 200 metrov od kraja nesreče privlekel na breg, kjer se ie tudi reševalec zgrudil. Tonija Vinkola so, ker je bil še nezavesten, ! prepeljali nato v ljubljansko bolnišnico. IJpaino, j da vsi trije okrevajo. Naše največje občudovanje zasluži reševalec j g. Ocvirk. ki je tvegal svoje življenje, da reši tovariša. Pripomnimo, da je že osem oseb rešil sigurne smrti, med temi pred letom nekega orožnika in neko deklico, ki sta bila globoko na dnu vode. Reševalec zasluži s tem Činom ne samo običajno nagrado, temveč posebno odlikovanje za svojo hrabrost. Smučanje ljudski snorf v Sloveniji /hiteče. 7. januarja. Ti dve sliki nam kažeta, da je smučanje ludi na Slovenskem postalo ljudski spori in da to ni 1< na Norveškem. Prav za prav so smučanje sloven ski Blcčani poznali že tedaj, ko svet besede šporl sploh še ni slišal. Toda to je drugo poglavje. V mestih, kjer je šport še precej nerazvit in nov. je smučanje šport bolj za odrasle. Po mnogih slovenskih vaseh pa smučajo otroci — in to včasih bolje ko mestni športni rekorderji. V Ratečah-Planici je bila v nedeljo f>o božiču smučarska tekma otrok do 11. leta. Pobudo za tako tekmovanje so dali otročiči hrvatskega književnika Velimira Deielita mL, ki so tu na božič nih počitnicah. Tekmovalo je 10 dečkov in 10 deklic (lani 9 dečkov). Ena slika nam kaže prizor otrok na start:;, druga pa nam kaže radovedneže, ki gledajo o '-likovanje majorja zmagovalen Granata eksplodirala v roki Slov. Bistrica. 7. januarja. Na pravoslavni božič je proslavljal tukajšnji I. div. konj. artilerije svoj badnjak. Povabljeni so bili k slavju tudi meščani. Okoli 11 zvečer so spremljali trije podnaredniki gosta v Cigonco pr! Slov. Bistrici domov. Vračajoč se, je eden od trojice izvlekel iz žepa ročno granato, ki mu je pa nenadoma v roki eksplodirala ter ga grozno ranila. Njegova tovariša sta ga prenesla po polurni peš hoji domov in oddala v bolniško sobo. Bolničar vidi, da je nevarnost ranjenca obupna, je poklical zdravnika, ki je prišel proti jutru pogledat ponesrečenca in ga dal prepeljati v spremstvu v vojaško bolnišnico z avto taksom. V vojaški bolnišnici je bil pregledan in so ga takoj transportirali v splošno bolnišnico. Tam so zdravniki takoj ugotovili. da je njegovo stanje brezupno. Ugotovili so, da bo izgubil na desni roki štiri prste, tudi na prsih in na bradi je jK)škodovan, a najhujše je. da najbrže ne bo videl s svojimi očmi nikdar več. Avto zdrknil v jarek Novo mesto, 8. januarja. V četrtek zjutraj okrog 8 je pripeljal šofer g. Kondriča iz garaže avto, da ga odpelje. Ulica pred Kondričevo hišo je malo nagnjena, zato je Šofer zaprl zavoro, ter skočil še v hišo. Med tem pa je zavora popustila, in avto je začel drčati po ulici ritenski navzdol proti cestni ograji, ki zagraja pot proti Krki nad precej globokim jarkom. Pridrčal je do ograje, jo polomil Ln padel doli ter se prevrnil tako. da so vsa štiri kolesa molela navzgor. Pri padcu je zadel tudi doberšen kos slrehe stare Seidlove šujje. ki stoji r>od potjo, ter jo udri. Ker pa je zemlja še precej mehka, se voz še ni preveč poškodoval. Čeravno se je avto prevrnil tako globoko, 90 ostale vendar vse šipe cele. Poškodovana je karoserija ter nekoliko tudi motor in blatniki. Prevrnjeni avto so s škripci dvignili in a zrinili na pot ter ga nato potegnili po strmem lancu nazaj pred hišo. Požar pri Dravogradu Dravograd. 6. januarja. V nedeljo 4. I. m. v večernih urah je izbruhnil na Sušnikovem veleposeslvu (Halbert) v Črne-čah v odsotnosti lastnika na še nepojasnjen način požar, ki je uničil gospodarsko poslopje, novozgrajeno »huto« za seno in rušt hmeljske sušilnice. Zvouenje v črnečah in v Dravogradu je klicalo zastraženo prebivalstvo k rešilnim delom. Skoro takoj je prihitela na pogorišče novo ustanovljena črneška požarna bramba, toda kmalu za njo, in sicer skoro istočasno tudi požarni brambi iz Dravograda in iz Guštanja s svojimi motornimi briz-galnami. Hitremu in odločnemu delu vseh teh društev je bilo zahvaliti, da se požar še ni bolj razširil. Nastala škoda je velika in razen pri »huti« za seno vsaj deloma krita z zavarovalnino. S 1. januarjem t. 1. je prevzel naokoli dobro znani in zmožni mesar Valentin Pnternui v svojo izključno vporabo gostilno in mesarijo, ki jih je kupil že pred dobrim četrtletjem od prejšnjega lastnika F. Domaingo. Tudi »Hotel Pošta« v Dravogradu je prešel pred nekaj časa v last občfne Dravograd. Hiša bo služila v stanovanjske svrhe. Kupna cena je znašala 250.000 Din. Drzen vlom v župnišču Sv. Rupert v Slov. goricah. 8. januarja. Pretekli večer je drzen vlomilec s ponarejenim ; ključem odprl glavna vrata in j>otem vlomil vrata sobe g. kaplana, kateri je sedaj na dopustu. V sobi je s silo odpiral razne predale in pustil za i seboj vse razmetano. Iskal je samo denar. V miz-! nioi je našel nekaj srebrnih dolarjev in kron; samo i te je vzel kot plen. Črnino je. da ni vzel s seboj raz-i nega jedilnega orodja, katero je bilo v isti miznici ! Tudi drugih stvari se ni dotaknil. Orožniku so vlomilcu na sledu. Muslimanski post »t ramazan *t Nadomestni romarji Sarajevo, 8. januarja, j Te dni so prišli v Sarajevo štirje gostje iz Arabije, ki se pečajo z romanjem. Tn Četvorica bo 1 namreč namesto nekaterih sarajevskih muslimanov romala v Meko. Temu romanju pravijo muslimani »hadž«, romarju i>a »hadžija«. Ti štirje hadžiji bodo tedaj v romanju nadomestili tiste Sarajevčane, ki bi bili dolžni romali, a so zadržani Omeniti je namreč treba, da je vsak musliman, ki si je pridobil ali podedoval toliko premoženja, da more ž njim do smrti oskrbeti sebe in svojo družino, dolžan oditi na romanje in obiskati v Arabiji Medino In Meko ter vse liste kraje, kjer je živel in deloval Mohamed Dobiva se i> useh LEKARNAH in DROObRIlAH Uporabljajte SLOAN zoper revmatizem, bolečine v ledjih, išias, ledvične bolezni, izvinje-nje 1er kontuzije in vsakovrstne mišične bolezni. Sarajevo, 8. januarja. Letošnji muslimanski veliki post »Ramazani-šerif« bo pričel 18. januarja in bo trajal en mesec dni. To je za muslimane mesec poeta in molitve. Ramazan se ne obhaja vedno ob istem času. Vsak naslednji ramazan se pričenja 10 dni prej, kakor lanski, zato je ramazan lahko spomladi, poleti, jeseni ali poeimi. Traja pa vedno 30 dni. Pravoverni muslimani ne smejo od zore pa do poznega večera nič jesti, nič piti, nič kaditi. Kdor hote prekrši post samo enkrat, se mu ni treba več poetiti. ker ves poznejši, še tako strogi post mu nič ne f)omaga. Oproščeni od posta so samo težko bolni in taki, ki morajo potovati po svetu. V tem času je vsak musliman dolžan revežem deliti miloščino in sicer 30ti groš od vsega denarja, ki ga je v teku leta zaslužil, in 40to oko žila, koiikor ga je to leto prodal. To muslimani imenujejo zečat, pomeni pa rast. j>ovečanje pa tudi očiščenje, ker po muslimanski veri se tistemu, ki daje zečat, odpuste vsi grehi. Post ramazan spada med glavne muslimanske zapovedi. Zato se mora postiti vsak musliman od 15. jeta in vsaka mueliimanka od 10. lela do konca svojega življenja. V tem času mora vsak musliman tudi po predpisili izvrševati druge verske dolžnosti. Tako na primer: kdor bi se postil, a se ne bi klanjal z obrazom do ta! pri molitvi, temu bi post nič ne j veljal. Kakor vidimo, so muslimanski verski predpisi izredno strogi. Kljub temu se jih vestno drži ogrom-nn večina muslimanov, bodisi naših, kakor tudi onih drugod po svetu. Le del inteligence, ki se nazivlje : svobodomiselno, opušča te navade, a pred lastnimi rojaki se nikdar nihče ne d rane norčevati se iz verskih predpisov. Pravoverni musliman namreč v takih stvareh ne pozna šale. Menimo, da bi v izvrševanju verskih dolžnosti in v spoštovanju verskih obredov muslimani bili lahko nekoliko zgled marsikateremu kristjanu. Rešite se bolečin v križu če uporabljale SLOAN-ov LINIMENT, ki naglo preganja bolečine. Majhna množina s katero se namažele po udih in lakteh, prodre lakoj v kožo, zmanjša krvni pritisk, pomiri živce in silno hitro začutite polnlšnnje. hripavosti, katarju pomagajo sigurno Kaiserjeve prsne karamele V lekarnah drog. in kjer so vidni plakati. Novosti Ljudske knjižnice Prosv. zveze v Ljubljani Haring Maurice: Die Verzauberte. roman, 2<>78a, in Triangel, roman, 2078al. Valdes. D. Ar-mando Palacio: Santa Rogelia, roman. 2679a. Hut-chinson A. S. M.: Das wachende Reich, roman, 2680a. Bernoville Caetan: Die heilige Thereee vom Kinde .lesu, 2081 a. Ardel Henri: Seule, 2473a2; Le feu sous la cendre, 2473a3; Le Mal d'aimer, 2473a4; La Nuit tombe, 2473a5 Perochon Ernest: Les Gardiennes, 2682a Huvsmans J. K.: La Cathédrale, 2(583a. Dell y M.: Esclave... ou Reine? 2684a. Bordeaux Henry: Les Yeux qui s'ouvrent. 2685a. Bjedrich Miklavž: Ponesrečena zaroka in druge povesti, 2717a. Gruni Slavko: Dogodek v mestu Gogi, igra v dveh dejanjih. 2718a. Cankar Ivan: La mia vita, 437b. Hildebrand D.: Keinheit und .lungfrSu-lichkeil, 2089a. Ascii Schalom: Moskau, roman. 254вав. Ljudska knjižnica Prosvetne zveze posluje na Miklošičevi cesti št. 5 (v Akademskem domu med hotelom Union in Vzajemno posojilnico) vsak dan razen nedelje in praznikov od 8—12 in od 2—7. Član more poslati vsakdo, da se le zadostno legitimira. •A Osebe. ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josel« gren-čico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Frani-Jose!« vode. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nc več luksus, temveč potreba za vsakogar je danes radijski aparat ki Vam prinese vse iz celega sveta, kar Vas zanima. Izbrati pa morate naiboliše Rrezdvoma so danes na višku popolnosti radijski aparati »PHILIPPS« in »TELEFUNkKIN« s katerimi posluša polovica sveta, kaiti njihov sprejem ie popoln. Prav vsakdo si ga danes lahko nabavi. Napačno je Vaše mnenje, da stane mnogo denarja. Tako} povprašajte v veletrgovini Milana Sesslerja v Ljutomeru. ki Vam nudi najboljše aparate za polovično ceno in brez poviSka na obroke. Niti ure ne odlašajte, zahtevajte še danes ponudbe in predvajanje SLOAN-ov LINIMENT preganja bolečine Številne nesreče Ljubljana, 9. januarja. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali večje število ponesrečenoev. V kurilnici državne železnice je bil uslužben za delavca 72letni starček Štefan Lu kač, stanujoč v Medvedovi ulici 4. Ta je šel v četrtek zvečer po delu proti domu. Na zamrzli tračnici mu je spodrsnilo in revež je padel tako nesrečno, da se je močno potolkel po glavi. Reševalni avto ga je pripeljal v bolnišnico. Njegove poškodbe so prav hude, vendar pa ne nevarne. Sedaj v zimskem času imajo otroci mnogo veselja s sankanjem in smučanjem. Pri tem pa se žal pripeti več nesreč. V ljubljansko bolnišnico so ori-peljali dva ponesrečena otroka. 14 letni delavčev sin Stanko Šef man iz Kranjske gore se je v četrtek smučal in pri smučanju padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Davi so ga z jutranjim gorenjskim vlakom pripeljali v Ljubljano, s kolodvora pa ga je v bolnišnico prepeljal reševalni avto. Drugi ponesrečeni otrok je 8 letni posestnikov sin iz Hudega Laza v občini Selca. Ta se je 7. januarja sankal po domačih brdih, pri sankanju pa so se mu sanke zaletele v drevo in fantiček je telebnil tako nesrečno na tla, da si je zlomil levo nogo. Težja nesreča se je pripetila včeraj popoldne na Celovški cesti pred pivovarno Union. Tam so «o nekemu vozniku splašili konji, ki so prevrnili voz. Pri vozu pn je bij prav tedaj 18 letni brezposelni vrtnarski pomočnik Stanko Pavlin, na katerega je padel voz in zlbmil Pavlinu nogo. Tudi njega je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Na Dobrovi se je ponesrečil 67 letni užitkar Franc Kuščar. Ta je padel doma in si zlomil levo nogo. Ljubljanski reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. V Kalobju pri Celju se je ponesrečil 71 letni prosjak Anton Lah. Ta je čistil hlev. Pri tem mu je spodrsnilo na cementnih tleh in revež je padel ter si zlomil levo nogo. Starčka je pripoljal v Ljub ljano vlak, s kolodvora v bolnišnico Da reševalni voz. Oiai pravite ? Hud in srdit buj je bil od boiičnih praznikov sem v liaient časopisju in o tate so si skočili časnikarji, mliuli nadebudni penovcl in >kulturni delavci . Ampak tu debata te-ie kurzire prav nič ne briga in bi je upi "h ne omenila, ko bi se vmes ne bilo nekaj irripetilo, kar bi utegnilo precej razčistili pojme, Pripetil se je namreč raieti »kulturni dogodek . mimo katerega naša kur žica pod n»t) nim pogojem ne more. Ta kulturni dogodek je bito go-slovanje dunajske operete v Narodnem gledališču. Zapisali smo N- a r o d n o gledališče, ker si ie vedno domišljamo, da ta gledališče ni samo domena i Izključna lus/ kakega omizju, ki po svoji volji deloiu, kakšne nuj bodo predelave, kakšen umetniški nivo in kdo nuj gostuje v gledališču. Pa zopet ne vemo, kakšnega mnenja je uprava narodnega gledališču. Saj ji zagrešita Ze dosli greltor in vikaj smo jih zabeleiili svoj čas ludi na tem mi slu. I)a pa bo uprava lako daleč poniialu slovenski kulturni hram. kakor ga je s tem gostovanjem neke nemške potujoče šmire. ki su je izdajala celo za ansamhl d mlaj tke operete in kolero je uprava po svojih reklamnih noticah povišala kar p dunajsko operelo samo, lega si nismo nikoli mislili in nikoli pričakovali. Prav za prur je pa prav lako! Slovenska kultura. slovenska drama, slovenskii opera, run slovenska umetnost je Uvela In je rnsllu v tnalih snbicali ■c cukrarni, v samotnih kaplanijah, v bom h stanovanji li in plaho upala, du jo lin nekoč gospoda priznala. M «sto lega »a se je le ilni mogočno vedla v u oš kulturni hram drzuu nesramnost in ie hujše: rerzifieirana in uglasbena nemška prostitucija z dunajski li ulic! I.e nobenih protestov, gosnoda! Kaj res niste »a lihem zardeli, ko ste v sredo in v četrtek gledali in se naslajali olt dovtipih. salali in dvoumnostih, pa kaj dvoumnostih, oh sami nfprikriti nesramnosti na deskah naseau gledališča, s katerimi je zvezano loliko naše tradicije? Naši operni pevci — no. saj niso sam' angeli _ so se oh tem gostovanju »krirali pmi-ani, boirrrkje. Mesto njih je tuiec n>ermnno : odru uid-ilgal nizkotne nagone nekaterih -izbruncet . Kulturni delavec se je moral umaknili prid pros"-Inrijo! V overi ta dva dni nismo videti širokih mas. Videli smo Imn iiurilašerali se take. ki inuiio dnevno polna usta o kulturi, ki pa za kulturo nikoli nič napravili niso in ki so pripravljeni žrtvovati ose. kar je lepega hiln kdaj ustvarjenega na Slovenskem, samo za nekaj takih overelnih večerov. Sedaj vidimo jasno črto, ki deti suverene izbrance* in pu široke mase. Naj lw lokoI Njim »beli kruh. du n tiske opere1 e. nam. širokim masam pa trni kruh slovenske kulture, farno ntkai zahtevajo le mase: slovensko gledališče, naš kulturni hnun, pustite na miru! Koledar Sobota, 10 jan.: Pavel, puščavm'k. Viljem, škof; A ga ton, papež. Mala kronika •ff Vsem. ki žele izseliti se v USA. Dogaja se, fta nekatera krajna oblastva na]>oiijo stranke k ameriškemu konzulatu v Zagreb, in lo mnogokrat po nepotrebnem in to celo iz oddaljenejših krajev, da se javijo osebno pri ameriškem konzulatu v Zagrebu radi informacij o izseljevanju v USA ter si s tem povzročajo nepotrebne stroške, konzulatu in sami sebi pa vzamejo mnogo časa. Radi lega opozarjamo vse interesente, kadar pošiljajo konzulatu dokumente in prršnje za inferm eije o izseljevanju v USA. da bo konzulat hilro odgovoril in strauko obvfftil, če je res potrebno, da se stranka sama zglasi na konzulatu. Enako velja tudi za one, kateri so dobili potni list za USA in prosijo za ameriško vizo. ir Treznustna akcija i dravski banovini. V Celju bo začel v kratkem izhajali nov mesečnik -.Jutranja zarja , glasilo Ireznoslnega gibanja v dravski banovini. Obravnaval bo trpzno mišljenje in življenje, prinašal zanimivosti iz liturgije 1er gojil našo domačo moderno religijoznost. Stal I» na leto 10 Din, naročila sprejema Pavlič Lojze, gimn. profesor. Celje, Vita žuža. ir K članku »Ni dovoljeno!« V včerajšnjem flančiču »Ni dovoljeno je bilo tiskano, da je g. ban član zveze gospodarskih zadrug. To je tiskovna pomota. Glasiti bi se moralo, da je g. Potočnik priporočal pristop k >Zvezi slovenskih zadrug«, ker je njen član g. ban dr. Marošlč. + Namesto venca na grob županu Pogačniku sta gg. Piatnik in Krisper darovala £00 Din za občinske reveže, za kar se jima izreka topla zahvala, ■jr Organizacija diplomiranih tehnikov. Ti mladi, ambiciozni ljudje so sklicali pretekli četrtek v zeleno dvorano Uniona svoj sestanek, da z njim informirajo vse dipl. tehnike, ki še niso člani, o org nizaciji, njenem delu in cilju ter o doseženih uspehih. — Za naše prilike je bila udeležba naravnost izredna, kar nas ponovno utrjuje v prepričanju o solidarnosti In krasni stanovski zavednosti dipl. tehnikov. Sestanek so s svojo udeležbo počastili ravnatelj Tehn. sred. šole g. J. Reisner ter inšpektor strok, šol dravske banovine g. prof. Presl, g. prof. dr. Valentin Rožič pa je .1 svojega doma, kjer je lahno zbolel, naslovil na seslanek prisrčne pozdrave. opravičilo 1er bodrilo k skupnemu agllne-mu delovanju. Koj ob začetku so funkeijonarji obrazložili namen in delovanje organizacije, nato pa se je otvorila debata o pravici vstopa dipl. tehnikov na tehnične fakultete. Ta debata, v katero so posegali lako udeleženci sami, kot tudi dir. Reisner in prof. Presl, je jasno pokazala potrebo dokončnega doznanja tega vprašanja, kar pa bo mogoče le, ko bo organizacija predstavljala strnjeno enoto tako sama zase kot tudi napram javnosti iu oblastem. Ob koncu se je sklenilo, da se v Ljubljani osnuje posebno tajništvo, ki bo posredovalo med člani in upravnim odborom, ki je trenutno v Mariboru, dokler se ta ne prenese zopet v Ljubljano. Želimo organizaciji, da svoje delo. započeto že leta 1923.. dovede do velikih uspehov! ic Dar tehniïni fakulteti. Tehnična fakulteta — stoliea za ceste in železnice — v Ljubljani (prof. Inž. Alojz tfroval) je za novo leto nenadoma prišla v posest dragocenega novoletnega darila. Poklonjen ji je bil kompleten risalni stroj Isis . katerega si /.bog ne/adostno odmerjenegu ji kredita zn nabavite iz lastnega ni mogla nabavili kljub vsem velikim koristim, ki jih nudi tehniku ta risalna naprava. Za to darilo se ima slolica zahvalili požrtvovalnosti nekaterih naših gradbenih tvrdk, ki so velikodušno prispevale za nakup stroja, in sicer so to tvrdke: inž. Adolf Dukič & drug, gradbena družba »Obnova« in inž. Josip Dedek, ki so prispevale vsaka po 2020 Din. Ostalo potrebščino so zložili: stavbno podjetje inž. Fran Tavčar, Stavbna družba d. d. in Slovenska gradbena družic Slo-erade z zneski po 500 Din 1er stavbenik Miroslav Zupan s prispevkom 400 Din. Veliko zaslugo pa ima pri lem g. višji rač. svetnik Drago Lunder. ki je pridobil naštete ugledne darovalce za noklonilno nabavko. if Žrebanje loterije Doma služkinj bo v nedeljo 11. januarja ob 4 popoldne v Mestnem domu. Le liste srečke, ki bodo plačane pred žrebanjem oziroma na |>ošti že vsaj tekom današnjega dnova, pridejo za dobitke vpoStev. ■фс Nova odmera dopolnitve prenosne lakse za dobo od 1. januarja 1931 do 31. decembra 1935. V zniiislu predpisa 12. pripombe k tarifni postavki 12 zakona o taksah je potekla z 31. decembrom 1980 druga taksna perijoda za plačevanje dopolnilne prenosne takse 1er prične s 1. januarjem 1931 nova perijoda, ki bo trajala do 81. decembra 1035. Z ozi-rom na lo, da se mora dopolnilna nova taksna perijoda na novo odmerili, so dolžne vse pravne esebe (družbe, zadruge, društva, ustanove, prosvetne in cerkvene občine itd.), ki bodo s 1. januarjem 1931 v posesti nepremičnin, da najkasneje do 15. januarja 1931 predlože davčni upravi (v kateri okoliš spada) na posebni tiskovini napoved svoje nepremične imovine. Tiskovine se dobijo pri pristojnih davčnih upravah za 2 Din za komad. Kdor v določenem roku ne predloži napovedi, bo moral za vso petletno taksno perijodo plačali dopolnilno prenosno takso v dvojni višini. it V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 2 od 8. januarja t. 1. je objavljen Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjige, dalje »Pravilnik Zdravstvenega doma v Medvodah«; »Pravilnik o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine«; -Razglas o izpremembi zdravstvenih občin Krško, Cerklje ob Krki, št. Janž 11a Dol. in Koroška Belac; Pojasnilo o največji dovoljeni obremenitvi »a motorna vozila in Popravek k razglasu o opravljanju občinskih blagajniških poslov v občinah dravske banovine . * Najvažnejše gospodinjske knjige: Vsaka varčna in skrbna gospodinja si bo prizadevala, da se v svojem stanu vsestransko izobrazi in si pridobi praktičnih navodil in nasvetov. Slovenci imamo danes že precej boguto gospodinjsko literaturo. Naj omenim le nekaj najvažnejših: Kalinšek: .Slovenska kuharica. Priredila S. M. Félicita Kalinšek. Sedmi natis, velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in več barvnimi tabelami. Knjiga ima 660 strani in stane vezana v celo platno 160 Din. — Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolani in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj. Drugi pomnoženi natis s 156 slikami med besedilom in 296 stranmi. Cena 40 Din, vezana № Din — Varčna kuharica, zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Spisala Marija Remec, 281 sireni, cena 86 Din. — Nasveti za hišo in dom. Zbirka praktičnih nasvetov za vsakega gospodarja in gospodinjo 410 strani. 20 Din, vezana 30 Din. — Prikrojevanje perila po tivotni meri. Sestavila Kina Arkova, učiteljica na tehnični šoli. 40 Din. 64 strani. Vsebina: 2ivolno, posteljno, namizno in hišno perilo. Vse te knjige je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, kjer se tudi naroČijo. Ljubljana Več doslednosti! Precejšnje sitnosti l>i iinel tisti, kdor bi se llotcl poglobiti v na j glob je vzroke sklepov ljubljanskih občinskih svetnikov. Težavno je 11. pr. razumeti ključ iu vidike, po k a t e nji 1 se sestavljajo odseki v občinskem svetil. Dobro se še spomnimo, ko je bilo nekoč izpraznjenih nekaj odbor nišk.i'h mest v tržnem odseku. Eden ml občinskih svetnikov jc predlagal л la odsek občinskega svetniku g. M11-sarja. Tedaj je vstal g. župan tir. Dimko Puc in zahtevni, naj imajo v tem od-ч-ки glavno besedo /ustopnki kon/uniemtov in ne zastopniki prodajalcev, produccntov aJi mesarjev. Oličin--,ki члet je tedaj ugodil upravičeni zahtevi g. župana. Nekoliko kasneje jc bilo treba izpopolniti upravni odbor Mestne hranilnico, kjer jc nastalo v a kan t no mesto po smrti dr. Jeriča. Nekdo je predlagal v upravni odbor olvčinskcg« svetil ka },'. mr. Sušnika. Tedaj jc zopet nekdo vstal v občinskem svetu. Bil sicer ni to g. župan dr. Dinko Puc, pač pa tedanji občinski svetnik, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne g. Karel t eč. Ta je protestiral proti kandidaturi g. mr. Sušnika. češ. da jc mr. Sušnk že v upravnem odboru nekega drugega denarnega za vola in tla torej ne gre, de bi zastopnik konkurence imel vpogled v delovanje Mestne hranilnice. Občinski svet pa se na ta ttidii upra-čeni protest ni ozirul in je bil mr. SuÂn/k res izvoljen v uoravn'' odbor Mestne hranilnice. V četrtek sc je zopet vršita oMinska sej« in 11« tej seji je bilo treba zooet izpopolniti o1 icke, iz katerih so izpadli bivši obč. svet-irki in namesto katerih imj bi se izvolili novi. Na -plo'-flio začudenje vse javnosti, ki je včeraj brala v 6aeo|»4ih o tej izpopolnitvi, jc bil izvoljen v mise k za upravo mestnih hiš g. Ivan Frelih, novi občinski svetnih, ki pa je poleg tega tudi predsednik dr uši va hišn/li |)oscsfni-kov. Precej Ljubljančanov je. zlasti med stuno-vanjsk mi najemniki — med temi so tudi vsi stanovanjski najemniki v mestnih hišah — ki jim ta izvolitev ne gre v glavo. G. Frelih jo predsednik hišnih posestnikov in naravna tendenca htšli ll p;»sostn'ikov je. tla So stanovanju čim dražja. Poznamo |x>štenost in lojalnost g. Frelilia in vemo, tla jc sani odločen nasprotnik stanovanjskih najemnin nad zlato pariteto, vendar pa je- g. Frelih \ občinskem odboru in torej tudi v tem odseku le z.astopn k Inšu'ih (Kwcstnikov, ki pu ne smejo imeti z upravo mostnih hiš prav nič opraviti. Slaba poteza občanskega sveta je bila torej, d« je iz-■ olil g. Frelilia prav v ta odsek, kamor pravile ne s|>adn. Poznamo pa sposobnosti g. Frelilia in vemo, ; občinski svet izvoli:! g. Frelilia n. pr. v grenili j ali v finančni odsek ali pa celo v gradbeni odsek? Povsod bi g. Frelili znal s svojimi iz.kušnjauii dosti svetovati in marsikaj še neznanega povedati ostalim občanskim svetnikom. Toda v teli odsekih g. Frelilia ne najdemo. Več doslednosti torej gg. občinski očetje. Ka; bo danes? Drama: Mercadel Red C. Opera: Moč usode. Red E. Ljudski kino Glince: Ob 8 zvečer; ,/Smrtni krik . Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuslek, Res-ljeva cesta 1; mr. Rohinec ded., Rimska cesta, in dr. Stanko Kmet, Dunajska 41 (Sv. Krištof). 0 Mrtvoud je zadel včeraj opoldne profesorja II. državne gimnazije g Davorina Zgrabi iča 11a njegovem stanovanju v Knezovi ulici 33. Ohromela mu je popolnoma desna stran telesa in tudi govorili ne more nič. Reševalni avto je g. profesorja Zgrabliča prepeljal v bolnišnico. V Ljubljani zelo znanemu gospodu in simpatičnemu istrskemu emigrantu želimo skorajšnje okrevanjel © Ugrabljene Sahinko je naslov veseloigri, ki jo bodo vprizorili v Rokodelskem domu jutri ob 7 zvečer. Igra ima polno izredno komičnih zaplet-Ijajev in bo gotovo ugajala občinstvu. Priporočamo, da si vsakdo nabavi vstopnico že v predprodaji, ki bo danes od 6 do 8 zvečer in jutri od 10 do 12 dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma, Ko-menskegn ulica 12. Q Veliko zanimanje vlada za nedeljski koncerl zbora Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se bo ponovila Berliozova dramatična legenda za soli, zbor in orkester, ^Faiistovo pogubljenjem. Ta dramatična legenda je ena največjih zborovskih del francoske literature in stalno na koncertnih programih vseh onih glasbenih ustanov, ki so zmožne in sposobne, izvajati tudi največja dela. Ravno v poslednjih mesecih je bilo lo delo večkrat izvajano v vseh glasbenih centrih in povsod z ogromnim uspehom. Ogromen uspeh je imelo tudi izvajanje v Ljubljani in pa v Zagrebu sredi minulega meseca. Kol s- o I i s t i bodo nastopili gdčna Vera MajdlČeva, g, Josip Oostič in pa odlični naš barilonisl g. Robert Primožič, ki poje veliko partijo Mcfistofela. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigami. 0 Treznoslni predavanji v Ljubljani. Ponovno vabimo trezno mladino, da se udeleži sestanka danes ob 10 na drž. m. učiteljišču, ostalo občinstvo i»a vabimo na predavanje, ki ga priredi prof. Lojze Pavlič iz Ce|ja v nedeljo ob 8 zvečer v Unionu, Po'asnieni vlomi Pred nekaj dnevi smo poročali o velikem uspehu ljubljanske policije, kateri se je posrečilo, da je izsledila nevarno vlomilsko tolpo. Ta tolpa so je specializirala na vlome v t-amotne trafike hi pa 1111 cerkvene tatvine. Vlomila jo tako v trafiko zadruge >Poštni dom* pri šentjakobskem mostu ter v štiri cerkve: v stolno, frančiškansko, sv. Jožefa, sv. Petra in na Viču. Deteklivi so po vnetem in skrbnem nadzorovanju sumljivih oseb le izsledili to vlomilsko tolpo in jo prijeli. Sedaj je preiskava zaključena. V vlomilski bandi so bili trije mladi fantje in sicer: 24-lelni ïevljar R. V iz Lilije, 181elni čevljar I. J. iz Vevč in 30 letni zidarski vajenec F. F. od Sv. 'ioma-ža pri Ormožu. To Iropert -11a deteljica je kradla kar po sistemu, vodil pa jo je V., ki je študiral kri-minalistiko že osem semestrov, to se pravi, da je bil že osemkrat knznovan radi tatvine, J. pa šestkrat. Na policiji so mladim nepridipravom dokazali šest vlomov in več tatvin. Izročeni so sedaj vsi trije sodišču, ki bo vsakemu naročilo, naj Študirajo še po cu Sonalina da ca-inera«. To delo je dceeglo na koncertu Zagrebškega kvarteta v Zagrebu 3. de. embra izredno velik uspeh pri publiki in kritiki, ki je bila enodušna v hvali. Odlicncsl Zagrebškega Kvarteta nam jamči, da bo delo tudi v Ljubljani Izvajano na najbolj popoln način. Vslopnice so v predprodaji v Matični knjigami. 0 Pri dobrodelnem koncertu v »Zvezdi«. Ker obliaja restavrater in kavarnar Franc Krape/, 40 letnico, odkar je Iz skromnih začetkov otvoril prvo slovensko kavarno v Ljubljani, je priredilo njegovih 80 uslužbencev v proslavo redkega jubileja dela dobrodelni monstre-koncert v veliki dvorani Kazine. Cisti dobiček je namenjen revni šolski mladini in upamo, da bo douos prireditve pripomogel mnogim našim revnim šolarjem do novo obleke in obutve, ki jo lako potrebujejo. Koncerl, ki so ga izvajali godbeniki vseh treh godb v »Zvezdi«, ojačeni s člani godbe dravske divizije, je bil pravi glasbeni užitek. Program je obsegal pester niz glasbenih točk, katerim so izmenoma dirigirali dirigenti vseh treh godb. za kar so želi lepe aplavze in prejeli vence. Koncerta se je udeležil župan dr. Dinko Puc, podžupan prof. Evgen Jarc, mnogi odličnjaki iz ljubljanske družbe ter obilo občinstva. 0 N'a ženski strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti (Sv. Jakoba trg) se bo pričel reden pouk v ponedeljek 12. januarja. Vodstvo. O Ujet kolesarski »al. Mnogo tatvin koles se pripeti v Ljubljani, le malokdaj pa nanese slučaj, da primejo kakega tatu, kar je tudi zelo težko. Tal pride, se vsede na kolo in izgine. Sledi pa ni za njim nobene. V četrtek zvečer pa so le prijeli enega tatu. Klučavničarski vajenec Golja je Çustil svoje kolo v Mahrovi hiši na Krekovem trgu. o je opazil prebrisan lat, ki se je hitro vsedel na kolo in jo pobrisal z njim. Komaj pa Je minilo pol ure, ko je tata ustavil stražnik in ga prijel. Tat je moral na policijo, kjer se je izkazalo, da imajo v rokah nevarnega zločinca. 25 letnega Ri-harda Vrankarja. Ta je prišel šele lani iz Trsta v Ljubljano in je tu oplenil več trgovin, nakar »o ga prijeli in je moral dalje časa sedeli v ječi iu je bil šele pred kratkim izpuščen na prosi o. Sedaj pa bo zaradi tatvine kolesa zopet za nekaj časa ob svobodo. Novo mesto Mesto cvetja na grob pokojnega gospoda Franc Pirša, posestnika v Vel. CešnjiVuli pri Št. Vidu pri Stični, ie darovala a so: inž. Pesoglio, Cestnik Alojz, Ileslar Franc, Uše-ničnik Leopold. Surovo ravnanje z živaljo. Na kraju Re je se nahajajo velike razjKkline zemlje zaradi spodaj Jiahajajcčih so jam, nastalih od izkopavanja premoga. Pred par dnevi so jo nekomu zameril njegov pes. Peljal je žival k prepadu, jo napol ubil 1er vrgel v prepad 13 ni globoko. Žival je v prepadu javkala ves dan. Mimoidoči ljudje so uganili, da se nahaja iiolri kak otrok in so obvestili orožuišlvo, ki so poslali 11a kraj rudniško rešilno mošlvo. da preiščejo, kaj se nahaja v prepadu. Ti na so izvlekli ven napol živega psa. Za mučenje živali neusmiljeni človek res zasluži kazen. Jezica Naraščanje urebivulstva v občini Jezici V letu JfebO. V le.11 1930. je bilo rojenih 68 o.rok, poleg lega je bilo v bolnišnici rojenih iz naše občino ho šetil otrok, od rojenih otrok jih je uuirio 5. V l«iu 1980. je umrlo v obeh larah občine 31 oseb, med leini je 6 tujcev, vstalih 25 so domačini. Moških jo umrlo 18 iu 18 ženskih. Najstarejši med umrlimi je bil 88 let, najmlajši pa 19 let, od žensk je bilu najstarejša 93 let, najmlajša 32 let. Umrlo jih je vsled »larosli 17, 5 olrok vsled božjasti. 3 vsled bolehanja ua tuberkulozi, 2 utopljenca iu 4 valod luznih bolezni. Nalezljivih bolezni v le'.u 1930. ni bilo. Iz lega se vidi, ose»lnikov je 415 ln ■158 stanu iečih družin. Stavbeno gibanic v letu Ш0. V Iclu 1930. jo bilo izdanih 70 stavbenih dovoljenj. Od teh 46 za novo hiše, ostalih 21 se je izdalo za prezidavo hiš, gosiHiilarskih poslopi j in ograj. Za leto 1931. se obeta, da se bo zgradilo so vet. Med tem bo ludi dograjeno Se novo kopališko poslopje g. Štirim z Jezice ob Savi. Stanje živine. Ob priliki zadnjega statističnega štelja se je ugotovilo, da Je v občini Jefca 294 konj, 870 govedi. 5 koz, 1545 kokoši in 104 panjev čebel, cd teh 85 Žnidaršičevih. Vozov Je prijavljenih 418. Kužnih bolezni v letu 1930. ni bilo. Napredek ježenskih gasilcev. Ob poln šle-vilnoeli gasilcev je ua sv. Treh kraljev občni zbor sklenil, do v letu 1931. nabavi novo motorno bri-zgulno. V to svrho je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo pripraviti vse polrebno za nakup motorne brizgalne. Društvo v letu 1932. jnuznujo 32 letnico svojega obstoja. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo 11. januarja 1931 nopnldnc ob 3 igro črna žena in jo ponovi zvečer ob 8. Ker bo predstava jako zanimiva in dobro naštudirana, prijatelje d rušiva vljudno vabimo, da sc prireditve udeleže. Vrhnika Proslava sv. Avgušlina. Prosvetno društvo proslavi 1100 letnico sv. Avguština na svojem prosvetnem večeru v četrtek 8. t. m. zvečer v Rokodelskem domu. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Ljubljanica in vsi njeni pritoki so radi zadnjega deževja in snega zelo narasli. Begunje pri Cerknici Matične številke za I. 1930. V preteklem letu je bilo poročenih 9 j>arov, rojenih 32, umrlo pa jih je 18. Občni zbor. V nedeljo II. t. 111. se bo vršil v Domu občni zbor tukajšnjega prosvetnega društva. Kranjska gora Nevoieijivost je grda. Bohinjci so nam nevoščljivi — radio nam je to razodel — če gre k nam več smučarjev kaikor k njim, mi pa zopet neradi vidimo, če gredo premnogi mimo nas v Planico. Privoščimo drug d tigemu, veseli lih sp ej-mimo in prijazno ter cc-na jim postrezimo, pa ih bomo imeli vsi dovolj. Vse naj se vrši v bratski ljubezni. Promet je pri na« precej obsežen. Tako n. pr. ije vozilo tekom I. 1930 čez Pcdikoren ko sedlo okrog 2000 vozil z bencinom, po državni ce-ti skozi Kranf/S'ko gc.ro gre dnevno do 2C0 voz, v na,-slabšem slučaiju do 70. In koliko je raznih smuči in smučk! Kdo jih bo preštel? Regulacijski načrt, že tretji, je nare:en. Bo li ugajal? Bot.šd je kakor prejšn a dva. Ozira se na sedanjo Kranij.sko goro. Par hiš in nekaj polja se bo moralo sicer umakniti raznim zamišl.enim ulicam im cestam. Pa nič ne de: za dobro stvar je treba nekaj žrtvovati. V načrlu so označene tudi stavbne parcele. Seveda bo do koačne odobritve že precej nasprotovali',a, ugovorov ter pritožb in do popolne uresničitve bo merda preteklo tudi 150 let. Če se pa izpele, bomo dosegli in presegli sedanji SI, Moritz in Davos, Šoštanj •šahovska tekma nred tuk. klubom in 111«. riiborskim dij. klubom sc je končala z. zmago gostov. Rezultat: 3 in pol proti 2 im pol točkam, tekma je biila od začetka pa do konca zelo zanimiva 111 napeta. Moštvi sta bili v splošnem, eiiakomočni. le v tcorijii so gostje pokazali večje znanje. Sigurno pu je, da bi bil rezultat drugačen, čc bi bil domači klub nastopil v kompletni postavi. — Dvoboju je prisostvovalo Itupo število kihieei i,11 tako je bilu tu tekma, uyn-тпо, ludi izdatna propaganda za štrli v Šoštanju. Mrtvaški zvon. V ponedeljek je v slo-venjgraški bolnišnici umrla |x> daljši hudii hoir/ni ga. Amalija IVčovnik. Pokopali so jo v sredo 1111 tuk. pokpnlršču. — Bleg ji spomini M ar f bor Tragična smrt 80 letne starke Dolgo jt- ni bil« včoruj z j utru j iz njeno sobice kakor običajno. šli м> pogledat v njeno podstrešno sobico v Marniontovi 9 ter o (Miz il i, d« prihaja iz sobe ili'in. UdrH 41 \ sobo, nasproti ji in jc udaril gost di.ni. ki j»1 ob j cd ves prostor. V postelji so misli njo, 80-letno Murijo špitovo, že mrtvo. Smrt je nuetopilu, kakor si' je pozneje izkazalo, retll zndušenju. Na lice mestu so prihiteli gasilci, ki so odstranil: vsako nevarnost večjega |k>Žuiu. Nu stropu se je luim-reč vnelo tramov je, pa tudi lesene stene so gorele Ogenj jc nastal najtbr/o radi tega, ker so se stene rtlidi progi dosti v bl/ini se nitim)«joče poči vnele. i'ru"»lo trag'èno umrle starke «o orcpeljuli \ niiivušnico na tllestiicju pokopališču v Pobre/ju. Se: mariborski želodec Zapihali .in objavili stlio že nekaj številk: med najpomembnejšimi pa so tiste, ki jih t:b- iev'jnino (IjMicis. Tičejo «e zaužitega mrtui, v ,ol kor zadivu množine v mestni kiti vini zaklanih živali. Statistika pravi: v letu 1430 ie bilo v mestni klavnici zaklenili 379 b kov, 1369 volov. 3374 k la v, 6<>'-l tele. 3514 telet, 421 ovac. 103 kozUčeV, 7843 svinj lllid 50 kg, 936 svinj '»od 50 kg, 14 odojkov in 480 konjev. Po v sini jasna sl'ku se nam nudi ob k'logruiuih, ki j h predstavlja Iu ogroinnu masa blaga. Ob povprečnem računu dobimo: З.ЧЗћ.112 kg ali 1И6 ton. To se pravi, da bi bilo treba [lovprečno '290 železu išk h vagonov zu prevoz tega blagu, če vzamemo. du pr.le nu vsak /.cle/n.":ki v«rz Iwvprečno 12 ton blagu. Ali pu tu li: pet v lu-:«v. \ sekukor ulso Mariborčani slutil mesojedci. Pri 30.000 prebivalcih pr.'dv mi vsnkegn Menbprčtiiiu I1H k^ na leto ali pit nekaj več ликог eno lrctj.Hu krave. □ Bnn ilr. Muiuflč b,> jutri prisostvoval Smuški tekni' u,i Pohorju, ki j,t priredita mariborski -mučarsk: klub oiz /iniskosportni odsek SPI). □ V unlonskein kinu predvaju do vključeno 12. t. ni. muriborskii Prosvetna zveza fl'ni »Kralj viiguhuindov«. Ta čustni priimek jc nosil največji I rane -k' lirski pesnik srednjega veka Franov s VIII.ui. Francija se ravnokar pripravlja, da lotos no najbolj svečan nublm proslavi St. Lovrenc v Slov. goricah Kiuct. nad, šola. ki je bila usta nov I jenu mesecu novembru prêt. leta, lepo nuwedujo. Vpisanih je čez 60 klnetskili funtov, ki redno obiskujejo predavanju; vsekakor čas'iin /« našo faro. Želimo samo, da bi se re.s vsi fantje /. resnostjo poprijel' tega trko potrebnega s,u-«liju, tla bi t.iko tudi učiteljstV« želo u«pehe svojega trudu. — Nevarno ji- zbolel tuk. /.upnik g. Jožef S i n k Prosom v šleziji. Kuj nul je nr tunedoval svoje doživljaje. zlil« t i kuko so takrat pirke nabijali», ko «o se ' otmii v«ek mesec enkret srečali s sovražnikom. Naj mirno Jiočivu v domači ztin Iji! , Ptujska okolica Vui-berc. Na Kral ji v o sin« imeli občni /bor I/.obr. društva. Zelo ž'Hahno je b'Jo. Knjig so prcčitnli ritmi kakor je bilo povzeti i/ ро*а-111 tv. ni li ix>i'očil 753. Vseli kuj g itnu društvo 674. P rut »lav smo imeli štiri. — \ nedeljo prihaja k nam lepo opremljena i/t lajn najboljšega slovenskega «Incvuku Slovène««. Segnj-nio [io poltenem in zabavnem či.hu. Komad saint) tlva dl'narj«. Braslovče Pevsko društvo ponavlja v nedeljo, dne /I. t. m. lia splošno željo igro s petjem l.egi-ionurji« ob 3 popoldne v Društvenem «loluu. Po igri hna društvo svoj redni lot II i občni /bor. PrklTtc! Podružnica sadjarskega društva ima v nedeljo, II. t. in. ob H v soli občni /bon', na katerem predava g. škulj. Ker je sutljereja zelo ra/nu ikinogn v našem gospodarstvu, priporočamo čim večji obNk. 500-letuico rojstva tega kralja vagabuinlov«. ki je moral biti potemtakem le nekaj več kakor p. Stovilku umrlih je navidez zelo visoka, vendar je treba pripomniti, da jih je v župniji umrlo le 41, vsi drugi gredo ua račun v župniji se nahajajoče banovinski1 hiralnice. Popolnoma na isti višini pa je ostplo število novo-poročenih parov; kot v 1. 1029. je tudi v letu 1930. skočilo pod zakonsko streho 30 parov. Konjice Kako lep užitek nudijo ljudem lepe verske igre, so najlepše pok'.i/ulc tri predstave "Ben llurjat. ki so bile vse zelo dobro obiskane. Pri prvi je IVI prevelik naval in jih veliko sploh ui moglo debli več vstopnic. Kdor je igro opu/ovnl k kritičnim očesom, je gotovo zapazil velik trud, k: so ga vanjo položili režiser in posamezni igralci. Predaleč bi prišli, če bi hoteli analizirati v sakcgti posant t/nega. Središče igri sta tvorila Bcn llur« in Mešala«, dva tekmeca, ki sta s pravim notranjim doživetjem spremljala dejanje Igre. Silno ganljiv je bil prizor, k« se gobava mali poslavlja od svojega spečega siilu. Iu prir.or je bil res tako naraven in prlslčen. tla so ljudje jokali ob njem. Prav tako je bil prekrasen prizor, ko - • v dalji zaslišijo liocinu-kvei iu nastopi — ne slccr n« odru — Odrešetrk ter čudežno u/dni-v itn Btn-l lur je va mati iu sestra. — Mimogrede naj omenimo, tla je bila najboljše odisrunu druga prcdstnva lia Novega leta din. To pu zato. ker je bil v dvorani mir, ki sino ga |u>-grelali pri prvi preNtavi vslcd prevelikega navala, kar je motilo tudi j.raIcc. Ako sedaj potegnemo črto, jc rezultat sledeči: Svcto1»'-scin-ka igra je dosegla pri naslli ljudeh vol k in lep moralni uspeli, obenem pu tirb ixivoljli' gmotni tismdi. Iu šo nekaj smo c'w/ili: Naše ljud»tv<> ptitcilino ljubi igre s svetopisemskim*1 motivi. Zu1o pa v n iši dobi čim več takih ier lia |x> lc/c'skc o-lre! 2ivljenska bilanca konjiške nadžupnije obsega naslednje številke: Rojenih je bilo v preteklem le u 107, moSkih 57 , ženskih 50, od teh mrtvorojenih otrok 8. nezakonskih 7 in sicer 3 iz drugih župnij. Umrlo jih je 78, mcfklh 34, ženskih oseb 44, odraslih 52, otrok 20, Oklicanih jc bilo 43 parov, poročenih 28; ostali so bili poročeni drugod. V nedeljo ob pol 9. bo v druitvenrm domu veliko gospodarsko zborovanje. Najprej bo občni zbor živinoreltke selekci'skc zadruge. Nato sledi poučno gospodarsko predavanje vifjega nadzornika g. Zunanca. Z« njim bo pa govoril nadrevl/or g. Pultmak Vlado o sploinem gospodarskem polo-žulu Opozarjamo na to važno zborovanje v»e domače in okoliike go«podarjel Slovenska Bistrica Konji so sc splatlll 7. I. m |xipiildnc n.i Tr/aŠki cesti iu drvII proti (davnemu trgu. Med potoma sta pudlu oba vojaka /. vo/.а iu konji so tltilje drveli brc/ vo/n ikii. Nu glaviiciu trgu stoji protlajalim baraka trfovcu l>>rna. Konji st» pridirjnli luiravnost k prodajallilci in ra/liili /. vozom jxiltivico |>rodlij'.iluice in /adeli tam v bližini stoji*i uv Io g. skodlčli i/ M.iri-lx>ra, ki je tudi poškodovan na blatnik h iu odbijaču, škodo cenijo nad 2000 Din. Sreča je. (In ni bil trgOVec v tem trenutku v produ jti I niti ter si je s tem rešil svojo kožo. Občni /bor Krajevne protltnberkuloznc lige v Slov. Bistrici bo v nedeljo, dne II, t. m. ob (6 pt-uddtie v hotelu -Bt*ot?rmb. Gostilnlčurskn zadruga v Slovenski Bistrici priredi tridnevni tečaj o serviranju iu sicer v prvi polovici februarja t. I. S tem tečajem Ixxlo /družemi predavanj« o tujskem prometu. davkih ln o liifi'jen i telesu in slanovuiiju. Posvečala se bo pnžnjn posebno prakt čilemu |wtfltliku. Tečaj jc namenjen v prvi vidi gostilničarjem. a sprejemaj« se tudi drugi, ki sc zanimajo. Za gostilničarje kakor tudi /.u njihove hčere in siiKive jc tečaj bre/.plačen. Od tlriigih udeležencev sc |xi IkkIo prejemali pro-sttivljni prispevki /n kritje stroškov. N«prošenj so posebno gostilničarji, dn takoj priglasijo zadrugi število udeležencev. Naj ne bo gostilne v področju naše /«druge, tla bi se ne udeležila tega velevnžnegn tečaja. Trenj se hode vršil v Motelu Beograd« v slov. Bistrici, Nutančncjše Ixwlcino obvestili prijav Ijence po pošti z posebnim dopisom. Prijave sc sprejemajo tlo 20. t. ni. Ljutomer dihanje prebivalstva. V preteklem letli je bilo v ljutomerski fari (lirez Cotanjevc) rojenih Kili otrok, 94 dečkov in 72 deklic. Med temi nezakonskih —, nič lic povemo, ker se liočemo poboljšati v novem letu. I speh Ullsljotin! Umrlo je 83 oseb, Гј4> moških iu 33 ieilik. Poročenih Je bilo 58, oziro-uiu 03 |>urov. Župnijska ekspozitura v Cezanjevcih vodi svoje matične knjigo. Z novim lotom je začela kosili sinil, ila je strah. Sedmi dan v lotu, pa Imamo r.n pokop šestega mrliča. Včeraj jc umrl nagle smrti g. Lopa mik, sodar v Ljutomeru. Pred tinr dnevi smo pokopali g. Vaupotiča iz Noršlnoc. N. v ni. p.! — Sv. obhajil ee Jc v teku lanskega leta razdelilo v naši župitl cerkvi 44.500. Tudi znamenje! Umestna odredba. Okrajno načelstvo je odredilo, da mora biti od I. Jan 1931 naprej vsaki prošnji za dovoljenje društvene veselice (plesne zabave) v gostilni priložen po društvenem predsedniku In tajniku overovljen prepis zapisniku oni seje drultvcnpga odbora, na kateri je bila sklenjena prireditev plesno veselice v gostilni V zadnjem času so namreč nekateri gostilničarji pod krinko društvenih prireditev izvabljali za svoje lokale dovoljenju za plesne zabave. Takim gostilniškim plesom, Ul »o za prebivalstvo prav nepotrebno zlo Ir vplivajo v moralnem In gospodarskem oziru kvarno n« mladino, mora biti enkrat konec. Prav jc tako! Marenherç Ob /avi-tku novega h-tn si delajo ljudje različne upe ter načrte /a bodočnost, a /a nas Murenberžtinc liiijbr/ novo leto ne lxi posebno srečno iu veselo. Kako neki tlldi? listi namreč, ki u.nn vsuko leto vošč' največ m najboljše «reče, je bil /a novo leto /clo žalosten in potrt, ko mu je na starega leta duu lliurlu njegova /ena. Io jt- naš vrli dimnikarski mojster S rr b a tli. ki »cd ij s svojimi ot roc i žaluje /a svojo -oprogo. katera ga je tako neprič • kovano liilr > /apnst In Zadel j« je inrtvoud. ko je bila stara ч!« 50 let. Vsi sočustvujemo ob tfin hudem udarcu! Pil še nekaj drugega je, k ч r n un kol oineii slabega letu tlela veliko ski in ncprilik. Kamorkoli pndeš. v vsaki bis- m v v-.ikcui uriitlu najdeš to g(4 /eu. ki na» mirne tr/ane preganja iu «trnii. kakor tvojčiui žabe I gip-čiiuc, nikjer nisi vnrcii pred njo. Nekih» je dejal, da че ta vsiljiSa stvar Imenuje čckirviui ix>ložii i'U<, «i ime je |Kistrau*ka stvar, le toliko bodi povedano, tln je Io strašilo iz pnpirja lu da še hujše reçu kot /ubti. Bog varuj vsakega le nailltrgc! Ni mogoč«' se je ubrati ti. hi če greš / nožem ali s kolom mul njo. se kar |x>ilvoji in poboji. Kako sc boino resHI lepn tnrfesil. ko prihaja «lun / i dnem v n«««- Itlše, največ od poš|ni"xa urndtil' Najbrž s(- lani vali. /.t! ludi naš«- gas lno dniMvo i«* v si« I leva s iao lircstrašetKi iu je zato ua prn/nik «v. Treh kraljev priredilo vmilcu s lutom. Ce bo 10 kaj pomagalo!' Ljubljan**o Gledališče DRAMA Začetek ob 20 SoK««i„ 10 jan.: MKRCADKT. Re«l C Nedelja, II. jan. ub 15: PUINCKZKA IN PA-SIIBCKK. Izven. ol. 20: GLAVinI DOBli I K. Ljudska mul-»tava (jo znižanih ccnih. l/vcn. OPtRA Začetek ob 20 Sobota, 10. jan.: MOč: USODE. Hcl K. Nedelln. 11. Jan.: Ob 20: LA MASCOTTE. Ljud«H predelav« |x) zn žanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Sob>la. K», jan.: Ob 20: OROF LUKSKMBUKftKI. Ab. A. Kuponi. Nedelja. 11. januarju ob 15: ALADIN. Znižan« cene. Otroško predstava. Ob 20: PKODANA NEVESTA. Znižano cene Ponedeljek. 12. januarja. Zaprto. Torek, IH. januarja ob 20: DUH ZEMLJE. Ab. C Prvič. 1г druilveneea flvHenitr Akail. rcrkreni ihnr bo imel drevi ob pol ft prvo letošnjo skupno vajo v samostanski pevski sobi. Prosimo vse, ki sodelujejo, d« pridejo ločno in sigurno. Predavanje Keril« Ko/akn u sodobnem človeku in njega jiotih se bo vršilo jutri, v nedeljo. 11 .januarja ИШ ob |K)1 11 dopoldne v Fillinrnio-nični dvorani na Kongresnem Irgil. Vstop vsakomur prost. Slavistični klub I). S. K. F. K aniii-ki inšlitiil v l/jiililjiinl opozarja vse prijatelje Iranco.-kega jrzika ua društveni Sf s ta nek, ki bo v četrtek, dne 15 I. ni. ob 9 zvečer. Gospod unit, profesor Kvgen S|)eklorsky lx> imel sledeče zanimivo prislavanje: Dve stoletnici: Benjamin Constant in Fuutel de Coulaiiges. Obisk Na vse zgodaj so prišli k Stol ni kovu in s trkanjem' na vrata preplašili Origorija. Kdo pa sle, državljan? Grigorij .je sicer razumel, vendar je nejevoljno odgovoril z vprašanjem: »lil kdo sle vi? Kaj hočele?« Pred njim so slali štirje sp uSkaiiil, vprašal jo pa peli v usnjalem suknjiču z rdečo obvezo na reki, ki je bila videli ko našemljena, s samokresom je mahljal tik pred Grlgorijevlm nosoui. »Mi smo. Kdo je tu časlnik Stolnikov?-Kaj pa boste z njim? Spi. Čemu bi ga vznemirjali. . Ti si njegov sluga, kaj?t >Seveda sem.« Tudi I obe bomo vzeli s .seboj. Veš, bralec, čr.stnišklh slug nI veï, So tega ne razumeš. Torej, naprej!« In so vdrli v Slolnikovo spalnicq. Grigorij je leinno gledal ko oblak. Prestrašen pa ni bil, saj je že marsikaj doživel. Slrcelj jo ležal |xxl odejo, glav« inu jc bila obrnjena proti prlšlecem. Trkanje ga jc zbudilo, razumel je in zdaj je nemo, t. naniršenimi obrvmi pogledal vstopivše može. f/. oči mu je sijalo hudobno roganje. >Vi sle časlnik Siolnikov, kaj ne? No, pa vstani, nikar sc ne onegavi, saj ni nobenih žensk.« Grigorij je dejal mrko in zaleglo: »Vprašuj prej, ali more vstali. Saj sainl ne veste, h komu pridelc. Ali se s[>odobi invalide nadlegovali?« Črni suknjič ga je nahrulil: >Ti, sodrug sluga, nikar preveč ne gobczdajl Tudi lebe bomo brez navodil vzeli s seboj. Dvigni svojega gospoda! Povelje imamo. Pokažile nam svoje listino — brez ugovora! Siolnikov je liho dejal: s Daj Jim listine. Grigorij.« »Kaj sle invalid? Je vprašal črni. Stolni kov ni odgovoril, le |»orogl |ivo jo pogledal črnemu v oči. >Če vprašam, je vaša dolžnost, da odgovorite I In ni treba, tla se valjale po postelji. Predpisano je, da vas privedeni, ondi btloo že preiskali, kaj vam manjka. To ni naša reč,- Vojaki so zvedavo gledali. Lice in glas ležečega častnika jc imel prav poseben izraz. In videli »o, da je bil njih poveljnik v zadregi, čeprav se je trudil, da bi bil na višku. Grigorij jim je pokazal listine in tiho iltxlal: >13rez rok, brez nog je. Z njim ne morete ničesar opravili.« Poveljnik ga je nahrulil: : To ni moja reč. Povelje imam, da ga privedeni. in nobenih ugovorov ni. Pa vendar lahko hodi? >če pa pravim, brez rok, brez nog. Meni je vseeno, magari tudi brez glave. Ukaz je jasen, torej ni Ireba nobenih besed. Glej, da še lebe ne vzamemo.« .•■To se ne da; jaz mu strežem. Pestunja? Pa pravi, da je vojak! Nisem le vprašal, kaj sem jaz. »TI, lovariš, nikar ne bodi nesramen, sc bo žo sodnik dobil. Dvigni gospoda!, Z iskrcčiini se očmi je glasno dejal Siolnikov. »A II, pasja duša, ali is bil ti v vojni? Ali pa so vojskuješ samo s častniki?« Črni se je razvnel: >Vzemite sta. otrocički, takega, kakršen jelc Pa se niti en vojak ni zgenil. Tedaj je črni s samokresom v roki pristopil k Stolnikovi postelji in zavpll: Vstani!« Zazrl je (lorogljiv j »ogled. Stotnikov ne ni zgenil. Ves divji je črni prijel za vogal odeje in jo potegnil ■/. ležečega. Skozi preparek v srajci so jc zablesketflla brazgotina na rami. Drugi rokav je bil (Krtisnjen pod hrbet, vsa srajc« pa jo bila pod kolki. Ne da l' trenil, se je štreelj do dna vsesal v lice črnega. Tedaj je dejal Grigorij: Pa kaj počenjaie, bratec? Kako morete takole! Neki vojak je polrkal s puškinim kopitom in zagodrnjnl: Eli, pusti ga, naj leiil Ta ni nevaren.« Drugi mu jo pritrjeval: : Kdo ga potrebuje! Saj vidiš, da je popolni invalid.« Grigorij je pristopil k postelji, z ramo od-pehull črnega in pokril častnika z odejo. Strcelj je ležal zaprtih oči. Njegovo levo lice je podrge-lavalo. Zobe je stisnil skupaj. Črni ni vedel, kaj bi zdaj. Nahrulil je Origorija: •A li, sodrug, vzemi mojo ropotijo in bodi nt red ! He. zgeni se! Kakšen stroj pa Imale tule? Vzemite, otrcčifki, tale stroj; so ukazali za pisarno. Sestavili bomo zapisnik — in hajdi. VI, državljan Invalid, oslanefe do natančnejše preiskave pod nadzorstvom doma. Jaz nisem tukaj nič kriv, povelje Imam. Ti se j»a odpravi, sluga. Tam ti bodo že posvetili, kaj se pravi častnika skrivali!« Grigorij je odločno odvrnil: »Ne grem. S silo me odïeni, čc si brez ves1!.« Črni jo dvignil samokres iu ga nameril na i Origorija: Ali si ga videl? Le eno mi zinil« A neka ilriiga roka je naglo s|xxlbiltt njegovo. Minili vojak, ki je do svojih itšenično plavili las zardel, jo tlejul nejevoljno: Puslll Rečem li. da so ga ne dotakni! Stroj, če je treba, le vzemi, njega pa pusti v miru. Nismo prav prišli. K nega mi v vojni rnzsekali. drugI mu pa streže. Menim, d« nismo živine. Naprej, pojdimo!« Cru! je bil ves kroleh. jmvesil jo samokres. •To vas nič ne briga, sodrugi. Samo Jaz sem odgovoren, vaša stvar pa je, tla me sluSale.« t.o prav, saj se tudi ni Ireba lako postavljali, d« si naš predstojnik. Pravim, vzemi stroj pa konec.« Tudi drugi sO mu pomagali. Res; tole, sodrug, je čisto posebna zadeva To je treba tudi upoštevat).« črni so je omehčal, vteknll samokres v us-njato torbico in se okrenil k vratom: »Torej, eden nuj vzame stroj s seboj.« »Že prnv.« Oni štirje so se obrnili k Stolnikovu, pogledali stran In po vojaško salulirali: »Srečno!« Mladi jc zaostal, se približal pisalnemu stroju, ga potipul in spet zardel: »Vrag jih vzemi, le kdo ga potrebujel Niij ostane, k jer je I« In Grigorlju je dejal: • Ti. sodrug, nikar se lic vznemirjaj. Tudi nt) smo ljudje.« In pred Strcljeni, ko vojak pni m: •Srečno, blagorodje 1« lu je odšel trdih korakov. (Rusko Ulik Osorgin.) Kulturni obzornik Cankar med Srbi Pismo iz Belgrada. Od vseh današnjih srbskih književnih družb uživa največji renome tradicijonalna »Srbska književna zadruga«. Po njeni organizaciji bi jo (seveda v grobi primeri) mogel postaviti vštric z našo Mohorjevo in drugimi tovrstnimi slovenskimi družbami z vsakoletnimi izdajanji. Vendar moram takoj dopolniti zgoraj navedeno izvajanje s konstatacijo, da je S. K. Z. skoraj izključno književna, t. j. čisto literarna institucija z danes v Srbih morda najstrožjim kriterijem, da so v njenem izdanju izšla skoraj vsa najpomembnejša dela srbske književnosti (razen del najbližjih sodobnikov, katera pa pridejo v določenem časovnem intervalu tudi na vrsto), da jo vodijo najuglednejši srbski starejši književno-kulturni Jelavci (odtod ra/ne afere, nesoglasja in pogosta ostra trenja z najmlajšimi) in da je njen pretežni koiisument srbska inteligenca, pri kateri je naročanje Zadrtigiiiih knjig prišlo že v tradicijonalno obveznost. Razlika med SKZ. in n. pr. našo Mohorjevo je v prvi vrsti v tem, da je Mohorjeva osnovana s prvim namenom, da izobražuje in kulti-vira ljudstvo, kar ji je v polni meri tudi uspelo, dočim je SKZ predvsem liferant duhovnega materijah za meščansko družbo, dočim na deželo, med kmeta in delavca, njene knjige skoraj ne zaidejo. Se par besedi o zadnjem, triintridesetem kolu SK/., ki se je pred nekaj tedni pojavilo na knjižnem trgu. Tu bo govor le o rednem kolu, dasi SKZ. izdaja še več serij knjig in tupatam tudi kaj iz-venprogramskega. Prvenstveno me zanitna 214. knjiga SKZ., ki nosi naslov Pripovetke Ivana C'a n kar i a«. Prevod sta oskrbela gg. C. C. Schein in Niko Bar-tulovič. Pred par dnevi sem v enem prestolniških dnevnikov bral izjavo današnjega tajnika belgraj--kega gledališča, g. Josipa Kulu ndžiča, v kateri je tudi spontani pasus o vrednosti našega Ivana. Tako-le glasi: 'Željan da uredi društvo, u koine živi, pod boljitn usiovima života,, ua koje svaki pojedinac ima prava, savrčmeni Jugosloven preči če svu našu literaturi! da možda samo u jed-noni imenu nade motive, koji ulaze u svet njegovog savrentenog interesovanja, u imenu, koje znači najlepši primer ranije izloženog principa koordinacije individualnog elementa sa koletivnim u knji-/evnom, u imenu koje bi sa ponosom moglo da ude u red najsvetlijih pojava svetske literature, da mu vlasnik nije prerano tunro. stvorio još uvek mali broj dela, u imenu Ivana Cankar. Na svu sreču, ipak, Ivan Cankar je jedini naš pisac koji zaista uživa svetsku slavu i priznanje«. Skoraj bi rekel, da so Srbi kljub svojemu nezanimanju za slovensko knjigo, t. j. ne absolutnemu nezanimanju. ampak nezanimanju v toliko, da jim krvavo manjka najpičlejših takojšnjih informacij o -odobnih književnih pojavih in stvarivni aktivnosti med Slovenci, vendar prišli do nekaj knjig, ki so dostojna reprezentanca našega slovenskega duha in njegove svojstvenosti. Danes imajo ze celo vrsto obsežnejših študij o stebrih naše književnosti. V srbskem prevodu je do danes izšlo /c par najboljših del naših pisateljev in trenotno zanimajo predvsem imena Francé Prešern ( Г. Dukič), Ivan Cankar (omenjena knjiga novel) in F r a n c S. F i n ž g a r ( Pod svobodnim solncem«). V par letih pa pričakujem širše orijen-lacije ita ju/iio-lovanski severozahod. Nasprotno pa je pri nas Slovencih neprimerno več (morda celo preveč) fragmentnega. predvsem časopisnega zanimanja za pojave v srbohrvaški književnosti. Nimamo pa reprezentativnih študij in prevodov, kot bi bilo želeti. Kes je, kar so mi mnogi ob tej ali oni priliki, ko sem insistiral na prevajanju kakega srbohrvaškega dela v slovenščino, zatrjevali: da se Slovenec jezikovno mnogo laže dokoplje do "itanja rbohrvaške knjige v izvirniku, ko pa n. pr. Srb do dovenske. Vprašanje pa je. koliko Slovencev, ki /ive v ožji domovini, se tega privilegija poslu-žuje. Mislim, da bi jih na prste seštel. Merodajnim faktorjem bi priporočil, da se Srbom revanžiratno vsaj - kak" intološko zbirko kratke srbohrvaške proze, . kateri so oni danes najbolj svoji in najbolj močni. Da se vrnem k Cankarjevim novelam! Obse/ni ('Ji i -tr.) in lično opremljeni knjigi je napisal informativni (43 str.) uvod g. Niko Bartulovič. Napisan je ve če in dovolj objektivno in bo dobra pot srbskemu bravcu do skritih kamric Cankarjevega duha. Prevedena so naslednja dela: tllapec Jernej iu njegova pravica. Hiša Marije Pomočnice, Na mesečini, Šivilja, Peter Klepec, Skodelica kave, Vrzdenec, Slamniki in Firbec. Prevod gladko teče in je po večini v duhu originala. V »Hiši Marije Pomočnice so izpuščena nekatera mesta, ki jih je pa /e nn avtor signiral v ta namen. Reči moram, da je pričujoča zbirka Cankarjeve proze v srbohrvaščini dovolj reprezentativna in da moramo biti Slovenci zanjo Srbski književni zadrugi samo hvaležni. Cankarja so pred par leti vzljubili Romuni in Italijani in kasneje Nemci in Francozi in tudi med Srbi ie bil pošteno in / veseljem sprejet. Najmerodajnejša (revijska) kritika pa še pride. Koncert Donshih hozakov v Mariboru Iz Jedrnate ter izčrpne uvodne besede agilnega mariborskega glasbenega delavca prof. Sehweiger-ja smo pi,vzeli zanimive podatke glede nastanka in razvoja zbora donskih kozakov. Omenjeni koncert je združil topol v unionski dvorani mnoštvo sila hvaležnih poslušalcev obeh narodnosti, kar je v Mariboru, torišču kulturnega bojkota od strani gotovega dela prebivalstva precej redka stvar. Po programu so izvajali trinajst skladb, med temi štiri cerkvene; za nameček in dodatek ob zaključku pa še nekaj lagodnega in zabavnega, združenega s proizvajanjem plesnih točk, da je poleg akustičnega užitka prišel tudi vizualni na svoj račun. Zbor razpolaga s sijajnim zborovskim materijalom ter fma v Secgeju Jarovu sigurnega ter mojstrskega dirigenta, ki je znal vtisniti zboru nekak svojski pe-*al. V zboru 39 nastopajočih pevcev je nekaj prav odličnih -'olistov, ki bi lahko z velikim uspehom nastopali v operi. Umetniško so najgloblje zagrabili pri cerkvenih pesmih, dočim je bilo v izvajanju ostalih p< smi mogoče razbrati težnjo za efektom 1er malce preočitno koketiranje z instinkti glasbeno ter umetniško nekultivirane publike, pri č'niei je vse preveč stopal v ospredje dramatični element izvajanja. Predvajanje nekaterih pesmi, kakor na primer »Pesem burlakov ob Volgk, ni moglo zadovoljiti; lako smo imeli priliko ob lanskoletnem g(*dovanju »Sinje ptičem v mariborskem irledališču slišati prs«m burlakov ob Volgi, ki so jo tedni podali z eksaktnejšim umetniškim občutkom in okusom ter močnejšim glasbenim poudarkom. Skrbno izbran ter dragocen zborovski material bi lahko z ve?fini In morda celo edinstvenim haskom sli: il umetniškim zahtevkom glasbene kulture. Zbor odlikuje že nn zunaj takoj pnžnjo vzbujajoča disciplina 1er do poDolne zlHosli stopnjujte se enot- AMERIKA SE ZASTRUPLJA V severnoameriških Združenih državah je vsak 60. človek vdan opojnim strupom. Tako ugotavlja dr. W. I. Sirovich, član ameriškega kongresa in vodja ene izmed newyorskih bolnic. Dalje pravi dr. Sirovich: Petero glavnih vzrokov je, da sežejo ljudje prvič po kakem omamilu. Štirje so telesne narave, eden duševne. Med telesnimi Ilolandski šahovski mojster Euvve, ki je ua turnirju v llastingsu zmagal svojega najnevarnejšega nasprotnika Sultan kana in osvojiiil prvo mesto. so bolečina, nespečnost vnetja in slaba prebava. Duševno stanje, ki žene tisoče, da sežejo po omamilih. je malodušnost, pomanjkanje iniciative. Do 1. 1920. se je velik del teh duševnih slabičev zatekel k alkoholu kot dražilu; ko je potem izšla alkoholna prepoved, so sc oklenili opojnih strupov. Svoj delež na razširjanju teh strupov imajo tudi tihotapci, ki jim tihotapljenje omamil več nese in je tudi lažje nego tihotapljenje z alkoholom. željeni učinek. Poprečni morfinist porabi dnevno pol do 2 grama, izprva pa zadostuje ena stotinka grama. Nekateri morfinisti uži-jejo dnevno celo po 15 gramov ali polne 4 čajne žličke; ta količina zadostuje, da bi umorila 500 normalnih ljudi! Stroški za omamila so ogromni, 30 gramov v Združene države vtihotapljenega morfija stane 150 dolarjev Tovarniška cena v Evropi znaša za to količino približno pol dolarja. Poprečnega morfinista stane njegova strast po 5 do 7 dolarjev dnevno; kdor pa porabi dnevno po 15 gramov, plača za to količino 75 dolarjev ali 27.000 dolarjev na leto. Opojni strupi omamijo um in slabe telo, tako da uživalec ni sposoben, da bi si na pošten način služil svoj kruh; obenem pa se obuja v njem obupna želja po mnogem denarju. Tako se zgodi velik del roparskih napadov in umorov v Ameriki po krivdi opojnih strupov. Zločin se izvrši bodisi pod neposrednim vplivom omamila, ki daje storilcu potrebno drznost, bodisi z namenom, da si storilec pridobi nova sredstva za nakup strastno zaželjenega strupa; včasih se združila za zločin oba vzroka. Kakor hitro bi se zatrlo tihotapstvo z omamili, H - zločinov znatno padlo. Prvi učinek omamila je poživljajoč. Strup učinkuje na male možgane in pospešuje delovanje srca in pljuč Morfinist se čuti močnega, srčnega, hrabrega. To stanje traja pol ure ali tudi eno uro, in v tem stanju izvrši morfinist umor ali roparski napad Kasneje pod učinkom omamila celice velikih možgan otrpnejo in morfinist pride v omamo ki jo spremljajo prijetne sanje; lo stanje traja osem do deset ur. Ko se morfinist prebudi, mu je slabo, boli ga glava, trese se in duševno je skrajno po- dgf Hongkong 0 \ Formosa Fo. o? tfjwfi* £ Мтс/огЗк) tJr'y^ $ jLwiMpi <-» (уЊ/зтп i £ luzonVC^ t- АЖ__)л • s'—ao i jamar . jan. 1931, ugotavlja kraljevska banska uprava, da ni ustavila prispevkov k obrestovanju gradbenih posojil, marveč se vsi od bivše oblastne samouprave odobreni prispevki nakazujejo naprej vsakega polletja. Pač pa kraljevska banska uprava ne dovoliuje novih prispevkov, to pa iz razloga, ker so bila sredstva zaklada za gradnjo malih stanovanj ob prevzemu od oblastne samouprave ze prekoračena in je bilo treba ta primanjkljaj predvsem izenačiti iz nadaljnjih rednih proračunskih dotacij, kakor to določa Pravilnik zaklada za gradnjo malih stanovanj z dne 1. okt. 1929, ki ga je Izdala bivša oblaslna samouprava. Tudi ne odgovarja dejstvu nadaljnja trditev, Ceš da je kraljevska banska uprava začela krčiti stavbne proračune zadružnikom. Vsaka projektirana stavba sc le oceni po tehničnem oddelku v zmislu določil čl. 8 Uredbe odn. čl. 7 in 12 navedenega Pravilnika, da se ugotovi predvidena vrednost nastajajoče nepremičnine. Cenitev se izvrši na podlagi načrta in proračuna dotične stavbe in tako ugotovljena vrednost je osnova za določitev načina In višine kreditne pomoči iz zaklada. Umevno je, da na ta način ugotovljena vrednost nikoli ne dosega višine preračunanih stavbnih stroškov. * Ponovna licitacija za gradnjo carinskih objektov v Ljubljani. Uprava občine ljubljanske razpisuje za četrtek 23. jan. ob II dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani ponovno licitacijo za prevzem in izvršitev carinskih objektov in del v Ljubljani, za kar je bila odobrena revidirana proračunska vsota 9,159.000 Din. Ujioštevale pa se bodo le oterte, ki bodo nižje kakor 7,254.000 Din. Naprava centralne kurjave v novi carinarnici v Ljubljani. Uprava občine ljubljanske razpisuje za četrtek 19. februarja ob II dopoldne v mestnem gradbenem uradu prvo javno pismeno ofertaluo licitacijo za prevzem in izvršitev centralne kurjave / novi carinarnici v Ljubljani, za kar je bila odobrena revidirana proračunska svola 209.913 Din. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke Mli-nostav«, d. z o. z. v skofji Loki; prvi zbor upnikov 12. jan., oglasiti se jc do 9. marca, ugotov. narok ^3. marca; nadaljç je razglašen konkurz o imovini Svetelja Franca, trgovca v Mostah pri Komendi; prvi zbor upnikov 15. jan., oglasiti se je do dne 28. februarja, ugotov. narok 7. marca. konje po more pobirati za svojo kalkulacijo in v svoje kurenene svrhe. Pobiranje te davščine se j posameznih občinah in srezih kaj različno prak-ticiralo in razvijalo. Najslabše je pač odrezal tisti, ki se je natanko ravnal po predpisih in predložil kupne pogodbe občinskemu uradu. Nekateri sečenj sploh napovedali niso. Natančna kontrola takih napovedanih sečenj je naravnost nemogoča, vsaj niti vsak srez njma zadostnega števila osobja, ki bi pazilo na gozdnopolicijske predpise. Ce bi hoteli popolnoma natančno izvajati to uredbo, tedaj bi morala banovinska uprava pač zVečati število zadevnega uredništva, kar bi zopet obremenjevalo banovinski proračun. In vendar ni naloga javne finančne politike, povečavati kader uradništva na stroške gozdnih posestnikov. Poglejmo pa tudi, kakšen efekt je dosegla ta davščina. V banovinskem proračunu za leto 1930 in 1931 je bila taksa na sečnje gozdov proraču-njena na 700.000 dinarjev. V prvih štirih mesecih (april, maj, junij in julij) tega proračunskega leta se je pa pobrala v vsej banovini 3.369.08 Din., iz česar se da sklepati, da letni donos te davščine ne bo prekoračil niti 10.000 Din. Radovedni smo, če bodo s tem kriti stroški za zadevne tiskovine, kje pa je še le uradništvo in drugo! Banovinska oblast sedaj zahteva, naj se prisilijo občine, da dajo okr. načelstvom potrebne podatke za odmero te takse, ki se more iztirjati na [^odstavi § 78 omenjene uredbe z 10%nim pribitkôm. Pa tudi okr. šumski referenti morajo svojo pažnjo posvečati prav posebno banovinskj taksi na sečnjo gozdov. Tako izvajanje tega zakona mora tako zelo obre-: meniti banovinski proračun, da bodo ti stroški presegali tudi celotno proračunjeno vsoto te davščine. Vse govori o tem, da se mora pomagati lesni industriji in trgovini. S takimi davščinami, kakor je pa banovinska taksa na sečnjo gozdov, se pa pač ne podpira lesna trgovina, marveč edinole ovira ! in naravnost uničuje. Spričo tega menimo, da bi dala banovina v tem oziru najlepši vzgled s tem, da ukine to davščino vsaj za toliko časa, da si lesna trgovina zopet opomore. Toda dogaja se ravno nasprotno. Namesto, da bi skušali omiliti ostrost te davščine, se njena ostrina še povečava. N. pr. § 10 izrecno pravi, da te. takse ne plačuje lastnik gozda, če jjoseka svoj les oziroma »če po-i rablja lastnik sam kot industrijalec les iz lastnega Sozda kot sirovino za dokončni industrijski iz-elek«. Pravilno bi bilo tolmačiti to določbo tako, da so gozdni posestniki glede sečnje lastnega lesa sploh oproščeni te takse, tako da bi se ta davščina ! pobirala le tam, kjer lesni trgovec kupi od lastnika gozda drevje za posek. Toda kraljevska banska uprava je izdala dne 31. oktobra 1930, VIL No. 18. 187, pojasnilo glede oprostitve plačila banovinske 1 takse na sečnje gozdov od vsega rezanega lesa I iz lastnih gozdov v t<>in zmislu, da je smatrati za I dokončni industrijski izdelek le izdelke tovaren za pohištvo, tovarne konit, parketov in slične, ne pa deske in tesani les. ki ga je smatralo že bivše upravno sodišče na Dunaju v svoji judikaturi le kot polfabrikat«-. Nam se zdi sklicevanje na judikaturo bivšega upravnega sodišča na Dunaju kaj malo na mestu. Ce je deske in tratne smatrati za polfabrikat ali za dokončni fabrikat, bi morala biti sedaj v teh težkih, katastrofalnih časih, ki jih preživlja naša lesna industrija, pač vseeno. Ni treba biti bogve kako širokogruden, priznati deskam in tramom, stesanim odnosno zrezaniin iz drevja lastnega gozda, davčno prostost, vsaj je nebroj drugih daiatev, davščin in stroškov, preden je les zrezan oziroma stesan, in kaj še le prodan. Iz vsega tega le sledi, da je ta banovinska davščina sedaj v časih največje depresije v lesni trgovini, neoportuna. Način, kako se |)obira, je pa naravnost nevzdržljiv. Pri sestavljanju novega proračuna in nove uredbe za I. 1931/32 bi bilo vse-kako potrebno, da banska uprava v tem oziru svoje stališče primerno revidira, vsaj je gosnod ban v svoiem propramatičnein govoru popolnoma pravilno naglasil pomen naše domače grude in njenega obdelovalca. Za odpravo te takse so se izrekle tudi druge industrijske korporacijc, nrav |30scbno pa centrala industrijskih korporacij, ki združuje vse industrijske panoge in ki je zasedala od 6. do 15. decembra 1930 v Belgradu. Га je sprejela'resolucijo, v kateri se naproša finančni minisier, naj ukine 2%no banovinsko takso na sečnje gozdov. Društvo gozdnih posestnikov v Ljubljani. Opozoritev na tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov v Ljubljani. Zavod za jiosjieševanje obrta Zbornice za TOI ponovno opozarja na tečaj za napravo in preizkušnjo strelovodov, ki se vrši od 12. do 17. januarja 1931 ob večernih urah v iizi-kalni dvorani Tehniške srednie šole v Ljubljani. Predava višji inšpektor centralnega obrtno-pospe-ševalnega urada na Dunaju g. inž. Ernst Braun, ki bo svoja predavanja spremljal s skioptičnimi slikami in eksperimenti. Pričetek tečaja je v ponedeljek ob pol 8 zvečer. Prostih je še nekaj mest za one, ki se nameravajo prijaviti šele ob pričetku tečaja. Borza Denar 0. jan. 1931. V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji skoro popolnoma neizpremenjeni, le nekatere devize so se učvrstile. Promet je bil prav znaten, posebno v devizah Newyork in Praga. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dočim je ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklcjiajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276.50 bi. Berlin 1344.50-134750. Bruselj 789.15 bi. Budimjješta 988.77 bi. Curih 1094.40— 1097.40 (1095.90). Dunaj 794.12—797.12 (795.62). London 274.62 bi. Newyork 56.36—56.56 (56.46). Pariz 221.93 bi. Praga 167.22—168.02 (167.62). Trst 295.11—297.11 (296.11). Zagreb. Amsterdam 2273.50 bi. Berlin 1344.50 do 1347.50. Bruselj 7S9.25-792.25. Budimp. 987.77 bi. Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 794.12-797.12. London 274.22-275.02. Newyork 56.36-56.56. Pariz 220.93-222.93. Praga 167.22-168.02. Trst 294.94 do 296.94. — Skupili promet brez kompenzacij je znašal 7 milj. Din. Belgrad. Berlin 1343.50-1346.50. Bruselj 787.65 do 790.05. Budimpešta 987.27-990.27. Curih 1094.40 do 1097.40. Dunaj 794.12-797.12. London 273.22-274.02. Newyork 56.36-56.56. Pariz 220.93-222.93. Praga 167.22-168.02. Trst 294.94-296.94. Curih. Belgrad 0.1270. Amsterdam 207.675. Atene 6.675. Berlin 122.78. Bruselj 72.60. Budimpešta 90.225. Bukarest 3.0625. Carigrad 2.4425. Dunaj 72.60. London 25.0575. Madrid 55.10. Newyork 516.20. Pariz 20.25. Praga 15.295. Sofija 3.7325. Trsi 27.0125. Varšava 57.85. Stockholm 138.15. Kopen-hagen 137.925. Oslo 137.95. Helsingfors 12.975. Dinar notira na Dunaju (deviza) 12,575, (valuta) 12.51. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes sla-bejša In tečaji so večinoma popustili. Vendar je to nazadovanje bilo le malenkostno, Bančni iiapirji so ostali neizpremenjeni. Zaključki so bili v delnicah Union banke po 191. Jugo banke po 78. Prastedione po 955 in Etno ]>o 132. Industrijski papirji so ostali neizpremenjeni, zaključki so bili v delnicah Slavo-vonije po 200, nadalje osiješke Ssečerane, ki je sla-bejša, po 275. Nadaljnji prav znaten padec pa beležijo Trboveljske delnice, ki so danes notirale 335 do 350. Delnice parobrodnih družb so ostale na včerajšnji višini. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi. 7% Bler. pos. 80 bi. Tob. srečke 50 bi. Celjska pos. 160 den Lj kred. 125 den. Praštediona 960 den. Kred. zavod 170-180. Vevče 128 den. Stavbna 40 den. Split cement 350-400. Ruše 235—255. Zagreb. Drl. pap.: 7% inv. pos. 85.50—87.50; agrari 51.75 bi.; vojna škoda kassa 423.50—421.50, ar. 423.50-424.50 (424), 2. brez kup. 415-417, 3. 416-417.50 (417); srečke Rdeč. križa 48 bi. 8% Bler. pos. 91.875-92.25. 7% Bler. pos. 79.25-79.50 (79.50). 7% pos DHB 78.875-79 (79). 6% begi. obv. 66—67. — Bančne delnice: Ravna gora 75 d. Hrvatska 50 d. Katolička 36—38. Poljo 56—57. Kreditna 125-129. Union 191—193 (191). Jugo 77.50— 78 (78). Lj. kred. 125 d. Medjunarodna 67 d. Narodna 8400 bi. Obrtna 30 d. Praštediona 955-960 (955). Etno 143-155 (132). Srbska 190 d. Zemaljska 128 d. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d. Gutt-inann 130—132. Slavonija 200—201 (200). Našice 970 bi. Danice 95-100. Pivara Sar. 235 d. Sečerana Osjek 278-2S0 (275). Nar. ml. 20 d. Osj. Ijev. 220 d. Brod vag. Union 80—90. Vevče 128 d. Isis 40— 45. Ragusea 360—365. Oceania 220 d. Jadr. plov. 540-560. Trboveljska 335-350. Solit cement 365 bi. Belgrad. Narodna banka 8170—8230. 7% inv. pos. S6.50—S7.50. Agrari 52—53. Vojna škoda 425 (850 kom.), 2. 419 (brez kup.). Tob. srečke 22.50— 25. Srečke Rdeč. križa 38. 7% Bler. pos. 79—80. 7%nos. DHB 79 (5000 dol.). 6% begi. obv. 67.50 (100.000). Notacije drž. papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 78 50—79. Newvork 8% Bler. pos. 91.50—92. 7% Bler. pos. 78.75—79.50. 7% pos. DHB 77-78. Dunaj. Don. sav. jadr. 89.90, Wiener Bank-verin 16 60, Credilanstalt 46.75, Escomoteg. 157.40, Aussig. Chemische 139.25, Ruše 25 25, Alpine 14 40, Trboveliska 41.75, Krani. ind. 40.05, Prager Eisen 312.50, Rima Murany 56.55. Žitni trff tendenca za pšenico je nadalje čvrsta in je bila danes zaključevana- Srbobran po 157.50, banaf-sko blago po 151. Gorniebačko blago je notiralo 155, baranisko pa 135. Tendenca za pšenico je pa v inozemstvu slaba. Za vse ostale predmete so ostala tendenca kakor tudi cene neizpremenjene. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica: marc 14.74—14.78, zaklj. 14.74—14.75: maj 15.12—15.13, zaklj. 15 12—15.13. Rž: marc 10.21 do 10.30. zaklj. 10 27—28. Koruza: maj 12.47—12.59, zaklj. 12.55-12.56. Radio Nemška rad'O-unlverza. Deutsche Welle si letos ogromno prizadeva, da izboljša svoj program, zlasti da dvigne nivo predavanj svoje radio-univerze. Poizkušajo se rešiti monoionije ciklov predavanj in napraviti spored bolj živahen. Večna predavanj bo zanimala brez nadaljnjega ogromno večino poslušalstva. Predmet predavanj so kar najbolj aktualna vprašan'a: poljedelstvo, gcsjiodarslvo, kriza, brezposelnost, stroj, mladina, propad družine. Ministri in odlični vseučiliščni profesorji bodo govorili o leh stvareh in tako izpopolnili običajne cikle predavani. Vrhu tega pa se je stvorilo po vsej državi nad 500 skupin poslušalcev, ki pod strokovnim vodslvoni poslušajo skupno ta predavanja in nato po vsakem debatirajo. Poljski kmetovalski radio. Poljski poljedelski minVer je dovolil kredit '20 000 zlotov za Drušlva kmetske mladine, ki naj si za la denar nabavijo sprejemne aparale, da z njimi slede poljedelskim uram v radiu. Hrogrami Kddio-L»Mh»nnni Sobota, 10. januarja; 12 15 Plošče (inešin program) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče — 17.30 Plošče 18.00 Viktor Pirnat: V do ini gradov (gradova Ruperč vrh in Poganci) — 18.:0 Radio orkester — 19.30 Ga. Orth-ber; An;leš.ina — 20.00 B. Hcrva-t: Filmska kultura — 20 30 Mirko Jelačin poje operetne arije in šlagerje s spremi je-vanjem Hawai-jazza — 21.C0 Prenos iz Kazine: Tatjanin večer — 22.00 Poročila in časovna napoved. Nedelja, li. jan.: 8.00 Kmetijska ura. — 9.80 Prenos cerkveno glasbe. — 10.00 Versko predavanje, P. dr. Ronmn Tominec. — 10 20 I. Kaiser: Pregled evropskega gospodarskega liga. — 11.00 ltadio orkesler. — 12.00 Časovna napoved in p ro-čila. — 15.00 Plošče (rezervirano za ev. prenos). — 20.00 Prenos iz Prage: Svečan koncert ob smrti dirigenta in skladatelja Oskarja Nedbala. — 22 00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Hawai-jazz. Drugi programi i Nedelja, U. januarju. Uolgrad: 11.(X) Plošče. 12.30 Radio orkester. 10.00 Plošče. 17.30 Narodni napevi. 1H.00 Narodne jiesroi s kitaro. 20.(X> Jugoslovanske pesmi. 20.80 ■Vsiljivec«, drama. 21.15 Klavir. 22.05 Plošče. 22 35 Po Evropi. — Zr greli: 11.30 Dopoldanski konceri. 12.05 Konceri. 17.00 Komorna glasba (kvartet). 20.00 P renče iz Prage. 22.00 Lahka glasba. — Budapest: 10.00 Prenos iz cerkve, i 1.15 Uniaisiui služba božja, nato koncert opernega orkestra. 14.C0 Plošče. 17.10 Konceri orkes.ra. 18.40 Glasba in petje. 20.00 Praga. 23.00 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 10.30 Pevski zbori. 1105 Koncert simfoničnega orkestra. 13.05 Plošče. 15.05 Popoldanski koncert. 17.30 Komorna glasba. 19.40 -»Llbuša . tragedija. 22.10 Večerna glasba. — Milan: 10.50 Nabožna glasba. 12.15 Pestra glasba. 10 00 Vesela glasba. 19.30 Vesela glasba. 20.80 Pestra glasba. 21.00 Prenos opere. — Praga : 20.00 Simfonični koncert češke filharmonije. — Langeiiberg: 13.00 Opoldanski koncert. 16.30 Popoldanski koncert. 18.20 Na kratkih valovih. 19 45 Kjer škrjanček žvrgoli . ojie-reta. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. 13.00 Radio kvintet. 17.00 Pes'.er konceri. 20.40 Kolibri , opereta. — Katovice: 12.15 Simfonični koncert. 15 40 Mladinskn ura. 17.40 Popoldanski koncert. 20.30 Violina. 21.85 Poljudna glasba. 22.15 Konceri. 23.00 Plesna glasbil. — Miihlacker: 12.00 Promenadni konceri. 13.15 Plošče. 16.15 Pevski koucert (učiteljski pevski zbor). 18.30 Godalni kvartet. 19.45 Od zibelke do groba.. slušna igrn. 21.15 Glasba. 22.50 i Plesna glasba (plošče). — Mor. Ostra va: 10.03 Simfonični koncert v Brnu. 12 05 lladio orkcs'er (v Bratislavi). 19.00 Praga. 22.20 Orkestralni koncert, j — Leipzig: 15.15 Komorna glasba. 1(5.20 Kvartet. I 17.30 Plošče. 18.30 Rim v času cesarjev. 19.30 lladio orkester. 20.80 Indijska konferenca v Londonu. 1 21.10 Lahka dasba. Razne športne vesti Ferencvaroš je doigral dosciluj dve lekuii v Belgradu. Prvotno bi moral igrati po eno tekmo v Ljubljani, Zagrebu iu Holgradu. Ker pa Ilirija, radi slabega vremena ni mogla «prejeti gostovanje Fereucvarwa, ki je pokg lega ludi precej drag, je F. odpovedal ludi igro v Zagrebu iu nuslopil samo v Belgradu. Prvi nasprotnik jo bil Sukol, ki jo podlegel z rezultatom 7:1. Težji- jo slo v drugi tekmi, kjer ju bil nasprotnik Jugoslavija. Ta Igra je končala s 2:2 in »o imeli slavni proft sijonuli precej sreč«, da igre niso Izgubili. V soboto iu nedeljo pa gostuje v Belgradu zopet mudjarsko profesijonalno moštvo, iu »ie* r nastopi Bagtya. Jutrt se vrši v Zagrebu izredno zborovanje nogometne podzvoze. To zhorovaiiije so vrši radi zadržanja delegatov na zborovanju .lNii, kjer je propadel predlog, tla ee osnujejo nogometne ligo. Radi tega bo Imelo to zborovanje odločilen pomen za nad al jn i razvoj nogometa v državi Ako dobe pristaši lig večino, bo sklicano ponovno zborovanje ■1NZ, na katerem bodo sklenili, da se osnujejo lige. Torej niso še v.se liade v boljšo bodočnost pokopane. Hajduk jo nameraval že danes loto prirediti turnejo po Južni Ameriki, pa ni« takrat ni uspelo. Zato bo |>a letes bolj getovo, kajti Hajdukovo moštvo se vkrca že v par dneh za potovanje v deželo dolarjev. Prejeli so celo poziv, da igrajo v Uruguaju, kjer vlada veliko zanimanje za nastop enega naših najboljših klubov. Hajduk se je pa tudi dobro pripravil in mi fitvo iz])ojx)Inil i igralci klubov i/. V.н greba in Belgrada. Tudi o Francozih zopet govori, tako du bosta zopet potovala Bek in Calnago v Ameriko. Hajdukovcem želimo, rija.el:ski nogometni tekmi na igrišču Ilirije. Ob 14.45 nastopita prvi moštvi v kompletnih sestu-vah, predtekma rezervnih nrš!ev se prične ob 13 30. Teren igrišča je v razmeroma dobrem stanju, tako da je regularna igra omogočena. SK Ilirija, nogometna sekcija. Ses'ava moštev za jutrišnjo prijateljsko tekmo z 2SK Herme som je razvidna v članski knjigi v 'Evropi«-. I. moštvo igra ob 14.45, rezerva ob 13 30. V garderobo naj pridela inošivi |>ol ure prej. Tcčnol Sekcijsko služba na prostoru ima g. Belelto, rediieljsko g. Ro-tar, blagajniško g. Balteear. Igralci se opozarjajo na zadnje ob'ave v članski knjigi. — Načelnik. ZSK Hernies (službeno!. V smislu sklepa seje u. o. z dne 7. t. m. se vrši redni občni zbor kluba v nedeljo, dne 25. t. m. ob 850 v lovskem salonu pri Slepiču-. Pozivajo se člani, da vse samostojne predloge predlože v smislu pravil g 14. tekom 8 dni v roke v. d. tajnika g. Lu'-ežiča, i^jub-Ijana VII-24, I. — Program občnega zbora javimo naknadno. Sestanek vseh interesentov, ki ee mislijo udeleževati v Ping-pong se'-clji, se vrši v torek, dne 13. t. m ob 20 v restavraciji Reininghausc, kjer se bo isti časno dolrčil program igrpnia. — Ocr. Pleš .1. in Dolinar Drago naj se javita pri g. tajniku v. d Lukežču. — Prihodnja seja se vrši dne 14. t. m. ob 20 pri Slepiču . Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, se naprošajo vsi gg. odborniki, dn se is!e zanesliivo udeleže. Gg. referenti naj pripravijo potrebne relerale za občili zbor. — Odbor. * Službene obiave ljubljanske hnnenti pod zveze. Danes popoldne ob 16 30 važna izredna seja upravnega odbora v domskem salonu kavarne Emo na. Apeliram na vse odbornike, da prisostvujejo sigurno in polnošlevilno tej važni seji. — Predsednik SMUČARSKA TF.KMA SK ILIRIJE V PLANIUl SK Ilirija priredi svojo klubsko tekmo v nedeljo, dne 11. t. m v Planici, iu sicer na progi 18 km za seniorje in na progi 5 km za juniorje. Prvoplasirani v vsaki s'-upi ni prejme naslov klubo-vega prvaka za leto 1Г30.-31. in diplomo, drugo ui tret'e plasirani pa priznanico. Slarl je ob 11 pri keči v Tamarju; cili istolam. Tekma se vr$i v skupni prireJbi s Samskim klubom Liublianu« in bc, nekaka revija ljubljanskih sniučariev-tekmovalcev Udeležba je za vse leknnvalce SK Ilirije brezpogojno obvezna! — SK Ilirija. Sinuški tečaj na Sv. Križu pod Golieo ( 1000 m) se vrši od 15. do 25. januaria, in sicer za začetnike kakor tudi '/a one, ki se žele izpopolniti v terenski vežnji visokega terena Snežne razmere so vsled viš:ius''e lege vedno idealno, jtoleg te-ra krasni smuški tereni. Udeleženci imajo popolno oskrbo v restavraciji S'epiè . Po petdnevnem te-čaiu so na programu celodnevni izleti v Karavanke. Tečaj v'di sa vezni naslavnik Joža Pogačur. — Kpi io število udeležencev onie'eno, spreiemaio se |)ri-javo samo do 13. I. ni. preli prijavnini 100 Din > trgovini A. Goreč, Dunajska res'a 1. lsiolani zamore so dobili ludi nadaljnje informacijo, VREMENSKO POROČILO JZSZ l»o stanju ■/, dne 9. januarja. liateče-Pliui ca, temp. —7. suhega enega 4'* cm, oblačno, smuka dobra, izgledi za nedeljo dnbri. — Kranjska gora. temp. —7, oblačno, po malem sneži, snega 35 i-m, smuka idealna. — Sv. Kr i nad Jesenicami, sneg zmrznjen prš'č, smuka in izgledi za nedeljo dobri. — Bohinj, temp. —7. v dolini snegu 10 cm, višje 30 cm, stuukn dobra, izgledi 7.11 nedeljo dobri. — Vnlvazorlcva koča no d S'olom. 20 cm pršiča, smuka ugodna. — Velika Plnn:n-i. oblačno, sneži, vreme mrzlo, smuka ugodna. — Mi-slinje-Poborje, lemp. —0, snega do 70 cm, smuka zelo dobra. — Sv. lMuuinu, snega 50 cm, smuka zelo ugodna. AH $$e že poravnali naročnino ? MALI OGLASI Vsuitu drobna vršilca 1'SO Uin ali vnk« bekede SO par I4a|man|£l og'aa i- 5 I! Ir». Uglasi nai. devet vrstic «e računu|o vlit.. Zn odgovor zoam co! Na vproian|a brez znamke ne odnovcrlamol Organist in cerkovnik samski, izvrsten pevo-vodja z večletno prakso, zmožen tudi del občinskega tajnika, veli nastopiti službo v kaki boljši Šari, Nastop službe 1. fe- j bruarja. Ponudbe na upr. ! »Slov « pod št. 197. I Gospodična trgovsko naobražena išče službo kot začetnica v pisarni ali blagajni. Cenj. ponudbe na upr. »Slov « pod »Vestna in marljiva« Organist cecihjanec z večletno prakso in dobro obrtjo išče službe. ' Reflektira samo na prostorno stanovanje, plača postranska stvar. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 198. Krojaški pomočnik izučen konfekcijskega dela išče službo pri dobrem mojstru, da bi se izučil večjih boljših kosov. Na dobro plačo se ne ozira, temveč samo za pouk. - ■ Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 253. Učenko iz boljše hiše sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. - Gabrijan Leopold, Metlika. Perfektna kuharica za 10—30 ljudi, ki je že služila v gosposkih hišah, se išče na deželo. - Ponudbe s spričevali na gozdni urad K. Auersper-ga, Soteska, p. Straža pri Nov. mestu, Drav. banov. Dve prazni sobi oddam na Miklošičevi cesti v prvem nadstropju. Pripravni za trgovsko pisarno, zobozdravnika itd. Naslov v ogl. odd. »Slovenca« pod št. 204. Pritlično stanovanje 3 sobe in kuhinjo oddam v najem v Radomljah. — Ker sem v teh prostorih izvrševal več let čevljarsko obrt, zato bi bilo zelo ugodno za boljšega čevljarskega mojstra. Izve se pri - Josipu Pogačar, čevljar, Kamnik 22. Vajenec s predpisano šolsko izobrazbo in iz dobre rodbine se sprejme takoj v modno trgovino v Ljubljani. • Naslov v upravi »Slovenca- pod štev. 252. Pletiljko za nogavice vseh vrst z večletno prakso sprejme takoj za stalno pod dobrimi pogoji večja industrija pletenin na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pletilja nogavic 156«. Prodajalka prvovrstna moč v mešani stroki se sprejme s hrano in stanovanjem v hiši. -Ponudbe pod »Solidna« št. 165 na upravo »Slov.« , Učenko za trgovino z živili, z 2 raz. mešč. šole sprejmem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Učenka«. Mesto uradnika (-ce) potnika-ce se nudi onemu ki posodi eventuel-no vloži manjši znesek kot kavcijo Ponudbe z rrierencami (po^oj pošteni o) na podružnico »Slo-vcncu v Mariboru pod Trgovska poslovnica«. Leto ima 8760 ur Izrabite od teh 60—100, da služite dobri stvari. Oddamo 40 zastopstev raznih potrebnih predmetov za vse kraje Jugoslavije v rajone po ameriškem sistemu. Javijo naj se ramo pošteni, dostoini in brezmadežni agenti. -Import »Omnia«, Ljublia-na, Miklošičeva cesta 14. Suho stanovanje soba, 2 sobici, kuhinja, z elektriko, tramvaj, za 650 Din. Vselitev takoi. Kje, pove uprava »Slovenca pod št. 250. Dijak se sprejme na stanovanje. Dr. Zarni-kova ulica 9, Vrhunc. Boljši čevlj. mojster ki že dela ali namerava samost. pričeti, dobi stanovanje in delavnico v lepem industrijskem kraju. Eksistenca zasigurana. Poizve se pri Josipu Po-gačar, čevljar, Kamnik 22 '1Е251ШШ ■ » ■пнми И» г£Ш& 5.75 Hiša, vrt in gozd v občini Rakek, naprodaj pod »193LP.« Proda se travnik v Mestnem logu. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 185. Gostilno dobro idočo, na prometnem kraju v Mariboru -prodam. Natančna pojasnila v točilnici v Mariboru, Stritarjeva 7. Parcela v Pleteršnikovi ulici med vilami (blizu sv. Krištofa), 800 kvadrat, metrov, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 181. Gospodinjel Riž, prvovr. kg Din moka la . . . Din fižol cipro . Dir ližol niz. vrst,e Din kislo zelje ' . . Din med . . ... Din rožiči celi . . Din orehova jedrca Din 26.— ptičja hrana Puhasto perje čisto ćobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg (isto belo goste po 130 Din ke m čisti puh pc, 250 Din kg Razpoši-3.50 liam pc poštnem povzetiu 4.—I L. BROZOVIC - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica peria 2.75 ijb malo ceni Gepelj rabljen, po ugodni naprodaj Vprašati Din 10. pomaranče po k o n k u re n č -, ; p d" Fran c 'Ju van, Olševek ni ceni. - S* priporoča: i št. 24, p. Preddvor. Proda«, Prečna ulica 6,"--- dvorišče Na obroke AL Pisalni stroj drva, premog dostavlja po I konkurenčnih cenah na rabljen v dobrem stanju ' dom Franc Fritz, Sv. Pese prav poceni proda. I. j, tra c. 85. Naročila se tudi Pavšek, Ljubljana, Gradi-j sprejemajo: Tavčarjeva šče 11, I. nadstropje. «' ulica 4, v gostilni. Ča mer ni ko va šoferska šola Ljubljana. Dio ajska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast. I koncesiionirana Prospekt zastonj Pišite ponj! Sobo s poseb. vhodom, opremljeno, oddam s 15. januarjem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 182. Mebl. mesečna soba se odda s 15. januarjem solidnemu gospodu Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 225. Večjo partijo gozda oddam za napravo bukovih pragov, vejevje pa za oglje canello Izvoz ugoden, cena po dogovoru. -Ponudbe naj se oddajo pri upr lista pod št. 159. V najem dam dobro idočo trgovino Potreben kapital ca. 8000 Din. — Dopise pod »Rentabel« na upr. lista Maribor. Delikateso in vinotoč oddam na račun proti kavciji. Ponudbe na upr. lista pod šifro 10.000 Din« Vrednostne papirje srečke obligacije, delnice liupuie upravništvo »Merkur«. Liubhana Šelenbur-gova ulica 6 II. tel 30-52 Enkrat na mesec pridem v Slovenijo, da kupim pohištvo, srebro, okraske, slike, preproge in drugo. Ceniene ponudbe na- Ruski bazar, Kralja Milana 14, Beograd bolezni žeiodca, slabo gretavo in nepravilno vretje urejuje »FIGOL«. »FIGOL« pospešuje tek, čisti in osvežuje kri, krepi telo. — Priporoča se odraslim in otrokom. Dobiva se v vsu/ti lekarni, pu pošli pa gu razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Semettč. Dubrovn k 21-14, 3 stekl s poštnino 105 Din. 8 steklenic 245 Din 1 steklenica 40 Dm. Pridobivajte novih Pohištvo iiriprosto in najniodemeiše Vam nudi ivrdkn po izredno nizki ceni KREGAR IIN SIIVOVA št.Vid nad Liubl jann — oasprot kolodvoru St. 48178/1930, 11/2. Razglas kupite oarreneie Dri tvrdk A. VOLK. LJUBLJANA Besi leva resi a H Veletrirovtna z žitoin. «<■3 V najsvetejšo voljo vdani naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi po večno plačilo našo nadvse ljubljeno mamo, staro mamo, sestro in teto, gospo Morilo K!emeiič'.š roj. Boirai j ki je v četrtek, dne 8. jan. 1931, po dolgi mučni bolezni v 77. letu starosti, večkrat previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb naše predobre mame bo v soboto, dne 10. jan. ob 4 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče sv. Marjete v Dolu. — Predrago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Dol pri Ljubljani, dne 9. januarja 1931. Franc, Vinko, sinova. — Marija por. Bizjak, Terezija por. Pir-mau, Ivanka por. Maček, hčere. — Bratje, sestre, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Obračanje 300 Din likanje moške ali damske obleke 18 Din. Garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, pošije — Wallet Express, Stari trg 19. Mesečni abonma 4 kratno likanje, čiščen;e oblek — Din 100. fiuria očesa N j >oljše srtd-ilvo proti Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inforinaci|e — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I [wpoldne in od 2 do 6 pojx>ldne Telefonska štev. 3030. ■J - 5 ^KlAMfc: Zahvala vsem, ki ste v tako obilnem številu spremili na zadnji poti pokojnega župana, gospoda Antona Pogačnika Še posebej se zahvaljujemo čast. duhovščini, gg. dr. Breclju in dr. Matku, ki sta med boleznijo ranjkemu lajšala hudo trpljenje. Prav tako gre zahvala g. Josipu Ravnikarju za ginljivo slovo ob odprtem grobu, ter pevskemu in godbenemu društvu. Velezaslužnega župana ohranimo v trajnem spominu! Občinski odbor mestne občine Radeče. •■ ■ ' . ■ M Jdal^ « — кл .. c <ј o 'It,* сл -3 jO. » ïfLf «M _, < f ÏS j a J - 3 v J Ë NÏÏ <0 u t» » .. Z o C il- /> w V » . SasC £ sc Z л et. ÏO 0 Q O» ® I e a s ° £ i ° s 5 Ï M CD Si ti i* g &> M «N > Гг — rr no c * - ° i аг I 79 Hans Dominik: Moč treh Roman iz leta 1955. Tedaj se je sam usedel zopet na svoj stol in po-mignil doktorju. Sedite!... Sedite!... Ne tja ... semkaj! Tu tik k meni... da, tu ... Stojte, poberite najprej to!« Pokazal je z roko na zmečkano brzojavko. Zapovedoval je doktorju ko psu, in dr. Cllosin je ubogal kakor tepen pes. Sedaj je sf-del na -;Kaj ste mi rekli? In kaj pravite sedaj?« Zdravniku je bilo nemogoče dati odgovor v sklenjenih stavkih. Cir Stcnard je uvidel, da mu mora dati možnost, da zbere svoje misli. Zato je ukazal dalje: Poročajte mi še enkrat natančno o dogodkih v Linnaisu. Brez olepšav, popolnoma natančno!« Dr. Glcsin je zbral svoje misli. Začel je govoriti in postal je mirnejši, čim dlje je poročal. »Angleži so bili ob istem času tam ko jaz. Ko sem se seznanil z angleškim vodnikom, sem se čudil njegovi naivnosti. Hotel sem ga dati odpoklicati, toda čas je bil prekratek. Nikakor mi ni bilo več mogoče, da bi preprečil pohod ...« Cir Stonard je ošvrknil zdravnika /. hladnim pogledom. »To je zato, ker začenjajo orodja sama misliti. Vam sem zapovedal, da uničite one tri. Vam! ... Ne Angležem. Vaše samolasti nisem grajal po vašem prvem poročilu, ker ste mi javili uspeh. Sporazumen s tem nisem bil. Zakaj sem vas izbral za svoje orodje? ... Ker nisem smel izpustiti take sile, ki se je bila izkazala že za mnoge.posle. Če vaša nadarjenost ne zadostuje, da spravite s sveta tri ljudi, če potrebujete za to Angleže ... Mož, zakaj ste naščuvali Angleže na one tri, namesto da bi šli sami? Dr. Glosin je zaječijal: »...Interes države .. Obzir do nevtralcev ... diplomatične težave.« »Nezmisel... Neumnost... kaj me briga Švedska? Ali mislite, da nisem računal pri sebi z možnostjo, da kršim nevtralnost te deželice?« Pogledal je doktorja ostro v oči. »Strah vas je bilo! Strah, zelo strah pred tremi ljudmi, bojazljivec! Zato ste hoteli igrati lisico. Poslati druge ljudi po kostanj v žerjavico.. .Tako se je zgodila ta..', svinjarija... Pazite dobro! Od danes naprej stojite poti nadzorstvom. Veste, kaj to pomeni. Sum izdajstva, nepokorščine, in po vas je. Mislite na lo, ko ini boste sedaj odgovorili. Želim vedeli ločno vaše mnenje o teh treh ljudeh. Ali so še živi... ali pa prihaja morda ta brzojavka od kod drugod. In če so živi, kakšni so njih načrti, kako velika njihova moč, kako daleč sega? Se bodo-li v tem boju postavili na eno slran? Premislite točno, preden odgovorite. Gre za vaš vrat. Dr. Glosin je vedel, da se predsednik-diktator ne šali. Nezadovoljiv odgovor... pritisk na gumb zvonca na pisalni mizi in on ne doživi več naslednje ure. Zbral je svoje misli in govoril počasi ter tehtal be? sedo za besedo: »Ne! Izključeno je, da bi prišel kdo tretji v po-štev. Bil sem priča nesreče v Linnaisu, in vendar pravim, da so oni trije poslali brzojavko.« »Kako so mogli uiti? Končno so se vendar morali bati, da jih bodo пекеца dne odkrili. Lahko so se zavarovali s podzemeljskim rovom, ki vodi nekje v gorah ali ob reki na prosto.« »Mislil sem na to. Toda potem bi moral ta rov obstajati že dolgo. Oni trije so šele nekaj led nov v Linnaisu. Naprava hodnika potrebuje mesece, ako ne leta. Vendar je podzemeljski hodnik najverjetnejša razlaga. Možno bi bilo, da so ga ustvarili s svojimi čudovitimi pripomočki v tem kratkem času ... ali... so...« Dr. Glosin se je zgrabil z obema rokama za čelo, kakor da mu hoče pod silo nove misli počiti glava. Umolknil je. Cir Stonard ga je silil, da nadaljuje: »... ali pa so? Govorite vendar!« »Ali pa so oslepili naše oči in so šli nevidno med našimi vrstami!« Cir Stonard je dvomeče pogledal doktorja. »... nevidno? ... To bi bil sam vrag! ... Da bi se napravili nevidne? ... Gre za vašo glavo, gospod dr. Glosin! Ne pripovedujte mi pravljic. Stari postajate. Moral sem vam to že enkrat reči.« Dr. Glosin je mirno pogledal predsednika-dikta-torja. Brez bojazni pred silo, ki je lahko vsak hip uničila njegovo življenje. Z odsotnim, sanjavim pogledom. Potem je izpregovoril. Najprej tiho in jecljaje. Potem vedno določneje in s povzdignjenim glasom: Zu Juaoelovaneko tiskarno v Ljubljani. Karel Ceč. Izdajatelj. Ivan Itakovcc. Urednik; Frane Kreinžar