O h 6 u 1 O O < iSREDN J A KMJIŽNICj P.P.126 PkimuRSK! DNEVNIK Plataaa * gotovia ^ awv posuj« i gruppo Cena 400 ur Lelo XXXVII. Št. 261 (11.083) TRST, sreda, 1. novembra 1981 '?■ ,“0Ve"bi'L,W3 V va8itZakrlž <*W-- m«— ■>■ ciklostil. Od S.do 17. septembra 19« se |. tiskal .tiska™ -Doberdob. ■■■■ P maja 194 tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PET LET PO FAŠISTIČNEM ATENTATU, KI JE PRETRESEL ITALIJANSKO JAVNOST I TAKOJŠNJA POZITIVNA REAKCIJA PREDSEDNIKA VLADE V Bologni se je začel proces o pokolu na brzcu «Italicus» Na zatožili klopi tudi «ubijalee» Mario Tuti, domnevni organizator pokola Včerajšnji dan namenili branju seznama prič - Odkrivanja zakulisnih spletk BOLOGNA — Točno ob devetih se je včeraj v glavni dvorani bolonjskega porotnega sodišča začela sodna obravnava o pokola na brzcu Rim - Munche n. Minilo je več kot sedem Jet od tistega tragičnega 4. avgusta 1971, ko je v apeninskem predoru med Firencami in Bologno, v bližini postaje San Benedetto Val dt Sambro, eksplodiral peti vagon «Italicusa». Fašistični peklenski stroj je pri priči ubil dvanajst potnikov, ranjenih pa jih je bilo 44. Obračun----------------------- bi lahko bil še hujši, ko bi vlak iztiril in bi se potniki v predoru bržkone zadušili. Pokol na «Italicu-su» je sklenil krvavo «strategijo napetosti«, ki se jc začela z bombnim atentatom na milanski Kmečki banki in je velik odmev dosegla še s pokolom na Trgu Loggia v Brescii, prav tako 1974. leta, le nekaj mesecev poprej. Tudi za «Italicus» so krivdo skušali sprevreči na anarhiste in skrajne levičarje, načrt pa je mračnim silam, ki so bile tedaj še kako močne v državi, spodletel. Kmalu so se našli krivci, sicer le materialni av- torji pokola in ti so seveda bili neo-fašisti. Na zatožni klopi sedi kot domnevni organizator pokola znani «nacionalrevolucdonarni» ubijalec Mario Tuti, ki ima na vesti še dva ubita karabinjerja, v zaporu pa je zadavil pajdaša Ermauna Buzzija, enega izmed obtoi\neev o pokolu v Brescii. Ob Tutiju Aa še Pietro Ma-lentacchi, ki je osumljen, da je pripravil bombo in jo na postaji v Firencah tudi postavil na brzec in Lu-ciano Franci, ki mu je pri tem pomagal. Margherita Luddi, ki je Ma-lentacchija z avtomobilom pospremila na postajo, je na začasni prosto- MiiiiiiiiitiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiuuMiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiimiimiranniiiiiiig PRED PODROBNO RAZPRAVO 0 PRORAČUNU Pogojna odprtost vlade do popravkov opozicije Jutri ponovno srečanje med Spadolinijem in sindikati RIM — Parlamentarni postopek za odobritev državnega proračuna in priloženega finančnega zakona za leto 1831 se je včeraj nadaljeval z replikami pristojnih ministrov na posege v splošni razpravi o proračunski komisiji senata. Pravi parlamentarni boj se pa še ni začel, ker so začetek diskusije o posameznih členili proračunskih dokumentov z vložitvijo vrsto. spreminjeval-nih predlogov odložili na danes, tako da so imeli včerajšnje popoldne stranke čas za premislek. Doslej so namreč politične skupine, tudi iz vrst vladne večine, napovedale vrsto amandmajev, niso pa še vložile fiobenega, ravno v pričakovanju iz ja v zastopnikov v) ade. Ministri sicer tudi včeraj niso povedali v bistvu nič novega v primerjavi z iz,javami ob začetku splo-šnp razprave. Proračunski minister La Malta je ponovil, da je vlada pripravljena upoštevati popravke, s pogojem, da ostane nespremenjen naivišji državni primanjkljaj 50.000 milijard lir, ki je glavni steber vladne gospodarske politike. Potr čil je tudi osnovno pomemnost zmanjšanja tekočih izdatkov in pa posebnega sklada 4.000 milijard lir za naložbe in obrambo zaposlitve, še posebej pa je zanikal govorice, da bi se vlada odpovedala njegovemu triletnemu načrtu za ozdravitev in razvoj gospodarstva. Finančni minister Formiea je s kopico podatkov zagovarjal svojo davčno politiko, potrdil delno razbremenitev letošnjih delovnih prejemkov, za prihodnje leto pa naj bij krili manjši priliv ob preureditvi davčnih količnikov z dohodki iz Tudi za usodo proračunskih dokumentov bo vsekakor velikega pomena novo, jutrišnje srečanje med Spadolinijem in sindikalnim vodstvom, čeprav verjetno še ne bo zadnje. Sindikati namreč pričakujejo od vlade jasnejših Opredelitev glede davčne politike in proračun skega klestenja, Spafl&lini pa cd enotne zveze dokončnih predlogov glede omejevanja stroškov za delovno silo, pri katerih pa še rji dosegla notranjega sogluasja. Odločitev bo verjetno prišla šele konec meseca, po kongresu CG1L, na katerega so se socialistični Člani vodstva začeli pripravljati posebej, da pritisnejo za sprejem epaketa proti inflaciji« z vlado in delodajalci, ki ga večinska komunistična komponenta zavrača. Kmalu razprava o proračunu SFRJ 1982 Od fe- BEOGRAD — Po osnutku, ki ga bodo kmalu obravnavali delegati skupščine SFRJ, bo proračun federacije v letu ,no'’ znašal 203,8 milijarde din. tega bodo izvirni dohodki d er a d je v prihodnjem letu 117,5 milijarde din, razliko 86,3 mi lija rde pa bodo pokrili s prispevki republik in pokrajin. Največji del proračuna oblikujejo prometni davki in dohodki od carine. S prometnimi davki naj bi zagotovili 88,9 milijarde din, s carinskimi dajatvami pa 23,7 milijarde din. Kar zadeva prispevek, ki ga bodo v prihodnjem letu dale republike in pokrajine, je na prvem mestu po višini udeležbe Hrvaška z 22,9 milijarde din. Slovenija pa bo plačala 14,3 milijarde din. Osnutek proračuna za prihodnje leto je za 22,5 odstotka večji od skrčenega proračuna federacije za letos, kar je v skladu s stopnjo rasti nominalnega družbenega proizvoda za leto 1982. (dd) sti. Pred sodniki se bodo marali zagovarjati še štirje neofašisti. Med njimi je prav gotovo najzanimivejši položaj Francesca Sgroja, sluge na rimski univerzi, ki se je kmalu po atentatu prostovoljno javil policiji in obtožil za pokol nekega komunističnega docenta. Šlo je za očitni poskus preusmeritve preiskave, avtorji katerega so bili sami misovci, za kar bo (kot priča) sodnikom odgovarjal tudi njihov kolovodja Almi-rante. Ko smo že pri pričah je treba omeniti, da so večji del včerajšnjega dne namenili branju seznama le-teh. Zamudno naštevanje je trajalo kar dve uri in pol in je potekalo ob splošni brezbrižnosti. Nekoliko se je ambient razživel le, ko so pred sodnike pozvali fra-masonca Licia Gellija, ki - ga seveda ni bilo. Za edino novost dneva je poskrbela «superpriča» Aurelio Fianchini, ki se je ob desetih pojavil v sodni dvorani. Mnogi so celo mislili, da ga sploh ne bo. Fian-chini je bil v zaporu v isti celici kot Luciano Franci, slednji pa mu je takrat, «iz obupa«, zaupal vse okoliščine pokola. Fianchinijevo pričevanje je pomenilo preokret za preiskavo. Iz slepe ulice, kamor so zabredli, so preiskovalci počasi našli pravo pot do resnice in odkrili domnevne avtorje pokola. Vsa njihova prizadevanja pa so naletela na nepremagliv odpor, ko je šlo za odkrivanje zakulisnih afer in stopanje po prstih tistim osebam, ki jih je catanzarsko sodišče po dvanajstletnih preiskavah, v brk vsem žrtvam neofašističnih pokolov, spoznalo «za nedolžne«. Na zatožni klopi so tokrat tudi oni. Bolonjski proces bo moral razčistiti tudi te okoliščine. Husein konca! JM v Washing(oiiu > NVASHINGTON — Jordanski kralj Husein je včeraj končal uradni del svojega obiska v Združenih državah Amerike, Med tem obiskom je ameriški predsednik Reagan predvsem poskušal prepričati jordanskega suverena, naj podpre campdavidske sporazume. Vendar vse kaže, da je bil Husein zelo previden in ni obljubil nič otipljivešjega. Nepričakovana podpora komunistov Spadolinijevi gospodarski politiki Ni jasno, zakaj KPI podpira gospodarske ukrepe, ki so naleteli na nasprotovanje dobršnega dela sindikalnega gibanja RIM — Spadolinijeva vlada je dobila nepričakovano podporo s strani komunistične partije. Podpora zadeva gospodarsko politiko in finančni zakon in o tem je včeraj govoril eden najvidnejših komunističnih predstavnikov Giorgio Napo-iitano, ki je bil pred nekaj tedni izvoljen za predsednika komunistične skupine v poslanski zbornici. Gre za odgovorno izbiro, pravi Na-politano, ki je v nasprotju s tistimi, ki so proti vsakemu varčevalnemu ukrepu in proti omejitvi javnih izdatkov. Med razpravo bomo predlagali vrsto tehtnih popravkov, je nadaljeval Giorgio Napolitano in upajmo, da bo vlada pokazala do teh predlogov razumevanje. Komunistična partija na vsak način ne bo podprla nobenega napada iz zasede, ki bi prihajal iz vrst strank vladne večine. Predsednik vlade je na komunistično ponudbo pozitivno reagiral in dejal, da so vse, večinske stranke angažirane v parlamentarni razpravi v senatu glede finančnega zakona in da je vlada odprta vsem prispevkom in pozitivnim predlogom o- Kosovska Mitroviča bo nosila Titovo ime PRIŠTINA — Koordinacijski odbor pokrajinske konference socialistične zveze Kosova za obeleževanje in ohranitev imena in dela Josipa Broza Tita je na včerajšnji seji soglasno predlagal, naj bi Kosovska Mitroviča nosila Titovo ime. Ta predlog je plod posvetovanj z vsemi izvršnopolitičnimi organi pokrajine in o njem se bodo. kot so skleniti, prihodnje dni posvetovati tudi v vseh kosovskih občinah, (dd) Obtoženca Franci in Malentacchi ob prihodu v sodno dvorano (AP) tinmniiiiim..................................... NOVE MOŽNOSTI ZA ZMANJŠEVANJE NAPETOSTI V SREDNJI AFRIKI Polkovnik Gadafi včeraj ukazal umik vseh libijskih vojaških sil iz Čada 10.000 libijskih vojakov naj bi najkasneje v treh dneh zapustilo Cad Libija je upoštevala zahteve predsednika Gukunija, OAE in Francije N’DJAMENA — Libijski voditelj polkovnik Gadafi je včeraj ukazal svojim vojaškim enotam, naj se umaknejo iz te srednjeafriške države. S to odločitvijo libijskega voditelja, ki je le delno presenetila poznavalce afriških razmer, se odpira novo obdobje iskanja notranjega miroljubnega sožitja v č ••.............................................lunini, «DAN JUGOSLAVIJE'» V OKVIRU TURISTIČNEGA SALONA Poudarjena želja po večjem sodelovanju med našo deželo, Slovenijo in Hrvatsko Italijanski gostje občutno prispevajo k turistični bilanci Jugoslavije - Kmalu enoten turistični zemljevid delovne skupnosti gAlpe - Adria» - Tiskovna konferenca v prikupnem standu turističnih organizacij kraško-obalnega območja -;xt ..• tM oanm* Prizor s sobotne manifestacije za mir, ki je bila v dolinski občini S SEJE DEŽELNEGA TAJNIŠTVA KPI KOMUNISTI ZAVRAČAJO ZAHTEVE 0 SPREMEMBAH V DEŽELNEM SVETU Med drugim poudarjajo, da imajo kot druga najmočnejša stranka pravico po primarni odgovornosti v vodstvu skupščine in njenih Z včerajšnjega »Dneva Jugoslavije* v okviru salona o turizmu pozicija, predvsem komunistična, konkretno zoperstavlja. Zato je treba pred javnostjo obsoditi nevarnost teh poskusov tudi zaradi tega, ker se na tak način skušajo pripisati deželnim institucijam politični preblemi druge vrste, pravi KPI, kot sta funcionalnost odbora ter težave, ki izhajajo iz pogajanj znotraj večine. KPI zato poudarja, da ni moč pripisati predsedstvu skupščine, ali pa komisijam, ki so jih doslej vodili komunisti, odgovornosti za neredno delovanje skupščine; po njenem mnenju je to odvisno od ritmov, s katerimi odbor pripravlja zakonske osnutke ter od zavlačevanj zaradi notranjih sporov in razprave med strankami večine o novih ravnovesjih, ki bi jih bilo treba ustvariti med njimi. Kot znano gre za pogajanja, ki se zavlačujejo že več mesecev in ki otežkočajo delovanje deželnega sveta ter paralizirajo obe najvažnejši videmski krajevni ustanovi. Zato nima smisla prenesti na skupščino — pravi nadalje deželno tajništvo KPI —, tudi z lotizacijskimi logikami, napetosti in težav, ki so last večine. Ker je sedanja tričlanska koalicija v diskusiji se med drugim ne razume, pravi KPI, kateri koaliciji bi bilo treba prilagoditi sestavo predsedstva skupščine. Zaradi vseh treh razlogov KPI poziva vse politične sile, ne glede ali so v večini ali pa opoziciji, k največjemu čutu odgovornosti. V takem težkem kriznem položaju, ki ga označujejo razne emergence, kot je opomnil tudi ministrski predsednik Spadolini, je treba ščititi institucije v njihovi dostojnosti in prestižu. V deželi Furlaniji - Julijski krajini gre ta zaščita preko popolne funkcionalnosti izvoljenih skupščin in priznanja avtonomne vloge skupščine v odnosih do odbora in večine, ki ga odraža. V tem okviru je treba tudi doumeti popolno legitimnost KPI — pravi še deželno tajništvo komunistične stranke — po številu druge najmočnejše sile v skupščini in najmočnejše skupine o-pozicije, da ima primarno odgovornost v vodstvu skupščine Nagrajena openska učenca Hranilnica in posojilnica z Opčin je tudi letos ob Dnevu varčevanja nagradila dva najboljša učenca, ki sta lani obiskovala peti1 • razred ■ o-sn<»t>ne šole France Bevk na Opčinah. Marljiva dijaka, iDirmtrija.Fer-lugo in Mitjo Ozbiča, je openska didaktična ravnateljica Lučka Križman obiskala na srednji šoli in jima ob čestitkah sošolcev poklonila v imenu openske Hranilnice in po-' sojilnice hranilni knjižici. SVEČANA HOMELIJA OB PRAZNIKU SV. 11)STA Goreč poziv tržaškega škofa Bellomija za mir na svetu Kristjani, je dejal škof v svoji Korneliji, se morajo z vsemi močmi boriti proti vojnam in proti politiki nasilja Ob včerajšnjem prazniku mestnega patrona sv. Justa je v tržaški stolnici daroval mašo tržaški škof Lorenzo Bellomi. Ob prisotnosti številnih vernikov in predstavnikov o-blasti je imel škof slovesno homeli-jo, v kateri je odločno poudaril ne-omahljivo zavzetost kristjanov za mir. Najprej je Bellomi spregovoril o mučeništvu sv. Justa in pozval kristjane, ki se zavedajo lastne krhkosti, naj prosijo svetnika, »da posreduje pri Bogu dar trdne in dosledne vere.* Potreba po veri je danes nujna tudi zato, »da ne bi nihče ostal sam, emarginiran in brezimen; zato, da bi sleherni človek živel v bratski skupnosti; zato, da bi svet premagal kalno objestnost ločevanja in nasprotij; zato, da bi zemlja ne postala tragična puščava in da bi za vedno izgnali demone vojne iz naših misli in iz načrtov človeštva.* Cerkev je zato poklicana — je nadaljeval škof — da se sooča z dilemo, ki pravi »ali se združimo v ljubezni in smo zanjo pripravljeni plačati vsako ceno, ali pa osta- nemo brezupno ločeni, v večnem medsebojnem nasprotju in obsojeni na samouničenje*. Škof Bellomi je nato spregovoril o evangelskem pozivu k miru in o tem, da je »za mir v srcih in v odnosih, za mir med posamezniki in med narodi, za časovni in večni mir* vredno darovati življenje »odpovedati se sami sebi in vzeti nase svoj križ*. «Zato, da se zoperstavimo vojni, je potrebno, da razorožimo našo dušo,* je dejal Bellomi, »v sebi moramo izkoreniniti sovraštvo, želje po maščevanju, po nasprotjih, po ponesu in nasilju. Moramo gojiti misel o miru, moramo biti prepričani, da je mir mogoč; še več, prepričani je treba biti, kot je večkrat zatrjeval La Pira 'da je mir neizbežen'.* »Pred človekom,* je nadaljeval tržaški škof z učinkovito prispodobo, »se dvigajo gore, vlite iz brona in izsklesane iz kamna. To so ideologije samoobrambe in ravnotežja oblasti, nekatere dvomljive definicije domovine in svobode, utesnjujoče filozofije strahu in terorja, politična sta- V OKVIRU PRIPRAV NA VSEDRŽAVNO SKUPŠČINO Tudi krajevna K D se zavzema za notranjo prenovitev stranke Tudi v Trstu, kot po vsej Italiji, je v teku pripravljalna faza na vsedržavno skupščino krščanske demokracije, ki bo v Rimu od 25. do 29. novembra. V prejšnjih tednih so tako bile v raznih sekcijah KD skupščine, na katerih so izvolili delegate, ki se bodo udeležili pokrajinske skupščine stranke in razpravljali o glavnih problemih, krajevnih in vsedržav- Polrjeno: 13. decembra volitve šolskih svetov Ministrstvo za šolstvo je včeraj potrdilo, da bodo volitve v šolske zborne organe v nedeljo, 13. decembra, od 8. do 20. ure. Kandidatne liste za posamezne šolske svete bo treba predložiti od J9u“ure, jutri do 12. ure, v ponedeljek, IS. novembra. Od 13. novembra do 11. decembra bo.v šolskih poslopjih dovoljena ustna in pismena volilnega propaganda, do 9. decembra pa bodo sestavili volilne komisije. V okviru Salona o mednarodnem turizmu na sejmišču pri Montebelu — razstavo si lahko ogledamo samo še danes ob 10. do 20. ure — je bil včeraj na vrsti «Dan Jugoslavije*. Odposlanstvo turističnih delavcev iz SFRJ, ki so ga sestavljali direktor milanskega predstavništva Turistične zveze Jugoslavije dr. Ž. Balošič ter predstavniki turističnih organizacij iz obalnokra ške regije J. Černelič, M. Kosmi-na in R. Kreačič, se je dopoldne srečalo z gospodarstveniki in turističnimi operaterji z našeea obmo č.ja. Srečanja so se udeležili tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Š. Cigoj s konzulom L. Be-noličem, direktor tržaškega predstavništva Gospodarske zbornice Jugoslaviie B. Zidarič in številne druge osebnosti. Na srečanju je prišla do izraza obojestranska pripravljenost na krepitev sodelovanja na turističnem področju, zlasti na ravni potovalnih in turističnih agencij, pa tudi v okviru delovne skupnosti Alpe Adria, pri kateri sodelujejo tudi naša de žela. SR Slovenija in SR Hrvatska. Funkcionar deželne uprave dr. Trin-gale je v tej zvezi napovedal, da bo skupnost Alpe Adria prihodnje leto izdala enoten turistični zem l.jevid vseh devetih dežel članic skupnosti. Med posvetom je nadalje prišla do izraza tudi zamisel, naj bi tukajšnji turistični krogi v prihodnje namenili več pozornosti jugoslovanskim obiskovalcem ter jim nudili možnost, da se poslu-žijo ustreznejših turističnih storitev. Po ogledu prikupnega standa, ki so ga ipraviie turistične organizacije .. obalno-kraškega območja, .je bila tiskovna konferenca, ki se je je udeležil tudi ravnatelj sejemske ustanove dr. G. Tamaro in na kateri .je dr. Ž. Balošič orisal naj-nove.jši razvoj turistične izmenjave med Italijo in Jugoslavijo in opozoril na nekatere nove pobude turističnih organizacij SFRJ. Govornik je med drugim omenil, da je v prvih sedmih mesecih letos obiskalo Jugoslavijo 297 000 Italijanov, ki so dali skupno 1,145.1X10 nočitev (18°o več kot lani). Okrog 60% turistov je iz Furlamie - Juliiske krajine in od tega se jih okrog 40% usmerja v turistična središča v Istri. Dr. Balošič je še povedal, da krije Jugoslavija z dohodkom od turizma petino izdatkov trgovinske bilance s tujino tn da računa za letos na prihodek od turizma v višini 2 milijardi dolarjev. Ob koncu novega srednieroč-nega načrta, se pravi leta 1985 pa naj bi prihodek narastel na 3 mi lijarde dolarjev. Današnji, zaključni dan salona, je namenjen Švici. Poleg tega bo na sporedu posvet o Trstu kot izhodišču za križna potovanja z ladjami po Sredozemlju. ■iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiimiiiitiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiitiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiHiiiiiiHitiiiiiiimi ŠE ENO VPRAŠANJE DOSLEJ BREZ ODGOVORA Problem stanovanjskih izgonov se v mestu ponovno zaostruje V tem mesecu naj bi prizadeli okrog 150-200 družin - V petek javno zborovanje sindikalnih organizacij stanovanjskih upravičencev, na katerem bodo iznesle predloge, kako rešiti sedanji položaj Vprašanje sodnih stanovanjskih izgonov je velik socialni problem. V Trstu sicer ne dosega take razsežnosti kot v skoraj vseh večjih italijanskih mestih, kljub temu pa je prisotno v vrsti številnih nerešenih problemov, ki tarejo krajevno stvarnost, številne družine so upravičeno zaskrbljene nad bližnjo prihodnostjo, saj se predvideva, da bo v mesecu novembru s sodnimi izgoni prizadetih okrog 150 - 200 družin; v primerjavi z 8.500 primeri v Milanu in 6.000 v Turinu, je število sodnih izgonov v našem mestu še kar nizko, gotovo pa je, da bo v prihodnjih mesecih naraslo. Najbolj dramatično pa je dejstvo, da bodo te družine kar na lepem ostale brez strehe in skoraj brez možnosti, da bi lahko najele drugo ....................nun......................im.. PRED PETKOVIM SREČANJEM V NABREŽINI Kako naj se lotimo problema alkoholizma? V petek, 6, novembra, ob 20.30 v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini srečanje z razpravo o alkoholizmu. Prirejata ga tamkajšnja družinska posvetovalnica in center za umsko zdravje. Pomena takšnega srečanja menda ni treba posebej poudarjati, saj gre za pojav, ki nas lahko upravičeno zaskrblja, če naj verjamemo sicer ne npjbolj obilnim podatkom, ki ustvarjajo dokaj mračno sliko, in pa temu, kar lahko vsak dan na lastne o-či preverjamo, če se le malo ozremo naokrog. Podatki govorijo, da je v Italiji 750 tisoč alkoholikov in da jih vsako leto kar 18 tisoč umre za cirozo. Po teh številkah je Italija druga na svetu; pred njo je le Velika Britanija. V sami Italiji pa je ravno dežela Furlanija - Julijska krajina na prvem mestu. Zal ni točnih podatkov za Trst in njegovo pokrajino, vendar lahko mirne duše rečemo, da naša pokrajina znatno prispeva, da se dežela Furlanija - Julijska krajina krepko ohranja na prvem mestu po številu alkoholikov ter po smrtnih primerih zaradi ciroze. Kaj je nabrežinske psihiatrične in socialne operaterje napotilo da so se odločili za to srečanje? Prej kot dotok alkoholiziranih ljudi ali njihovih sorodnikov ki iščejo v teh tirukturah pomoč za s voh buda probleme, je nabrežinske operaterje spodbudilo dejstvo, da pri nas še ni dovolj učinkovitih prijemov, ki bi prispevali k zdravljenju ali preprečevanju alkoholizma. «V nabrežinski posvetovalnici se javlja vedno več ljudi, ki imajo posredne ali neposredne težave zaradi alkoholizma,» nam je povedala socialna delavka Anamarija Kalc, *mi pa jim navadno ne vemo kako svetovati, ko pa v teh krajih ni usposobljenih struktur, ki bi se tega vprašanja mogle učinkovito lotiti, če izvzamemo center za umsko zdravje, ki pa tudi ni povem usposobljen za tovrstno zdravljenje. Od tu torej potreba, da se odpre širša razprava, ki naj prispeva k razčiščevanju problema in iskanju primernih rešitev.* *Namen petkovega srečanja ni le, da se širša skupnost informira o hudem pojavu alkoholizma, ki ima zlasti na Krasu, med slovenskim prebivalstvom, čisto svojstvene značilnosti,* nam je izjavil dr. Danilo Sedmak iz nabrelinskega centra za umsko zdravje, ki se z veliko zavzetostjo ukvarja tudi s problematiko alkoholizma, ttemveč predvsem, da se ljudje senzibilizirajo. Spregovoriti je treba javno o tem problemu in določene rešitve iskati tudi s skupnimi močmi. V tem okviru bi morala tudi kulturna društva in druge krajevne organizacije odigrati pomembno funkcijo. Na- ša društva so običajno usmerjena izključno v narodnoobrambno delo, premalo pozornosti pa posvečajo socalnim problemom. Gre torej tudi za iskanje skupnih poti za izhod iz neke miselnosti, iz neke kulture, ki še vedno pogostokrat postavlja uživanje alkohola kot nekakšno družbeno obveznost, ali pa ga vsaj opravičuje.* Vzroki alkoholizma seveda še zdaleč niso samo kulturne narave. Odvisni so tudi od vrste drugih družbenih vplivov, ne nazadnje vpliva sodobna potrošniška stvarnost, z vsemi svojimi pojavi. Kot je alkoholizem sam na sebi star pojav, tako je alkoholizem pri ženskah nekaj, kar se je silno razširilo zlasti v novejši dobi. Prav ta pojav je treba po mnenju dr. Sedmaka še posebno pozorno proučiti in se z njim spoprijeti. Tudi v tem pogledu bo torej petkovo srečanje v Nabrežini pomembna priložnost za razmislek in morebiti tudi za sprožitev konkretnih pobud. Se veda pa bo uspeh srečanja tudi tokrat v prvi vrsti odvisen od zavzetosti, s katero se bo tega tako zaskrbljujočega družbenega pojava, v katerega so v vse večjem obsegu vpleteni tudi mlajši rodovi (poleg mamil tudi alkoholizem!), vključila širša skupnost in ne bo reševanje problematike prepuščeno samo peščici pperoterjev. stanovanje. Splošno je znano, da si ga je v mestu skoraj nemogoče preskrbeti v najem, medtem ko ga je zelo lahko kupiti, le da je treba odšteti precejšnjo vsoto denarja, česar pa sodno pregnane družine gotovo ne morejo storiti, še do nedavnega je bilo treba odšteti od 600 do 700 tisoč na kvadratni meter v primeru stanovanja v starem poslopju, v novih zgradbah pa se je cena sukala od 1 do 1.2 milijona lir na kvadratni meter. Kot je pokazala raziskava, ki jo je lansko leto izvedla tržaška občina, je v mestu okrog 4.000 praznih neod-danih stanovanj, ki pa jih lastniki, v veliki meri nepremičninske družbe, nikakor nočejo oddati v najem in raje dopuščajo, da s časom propadajo. Tudi posebna komisija, ki je bila lansko leto ustanovljena na prefekturi in ki je doslej reševala najnujnejše probleme, ne nudi sedaj nikakršnih možnosti. Vprašanje je torej zelo resno; sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev ob taki situaciji pripravljajo javno pobudo, s katero seznaniti prebivalstvo in oblasti o razsežnosti stanovanjskega vprašanja v mestu; že v petek pa bodo na javnem zborovanju na sedežu EN AIP v Istrski ulici proučile sedanji položaj, predvsem pa se zaustavile ob problemu novih stanovanj za prizadete družine. Poleg tega bo tekla beseda tudi o vprašanju pisem, s katerimi lastniki odpovedujejo stanovanja in ki jih je v zadnjem času prejelo zelo veliko število družin tudi ob primerih, da jim bo pogodba o lokaciji zapadla šele čez nekaj let. Takih pisem naj bi lastniki odposlali že na stotine, sedanji najemniki pa so predvsem zaskrbljeni, zakaj so jim jih odposlali toliko Časa prej; o tem se sprašujejo tudi sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev. Marsikdo je mnenja, da gre za obliko pritiska, s katero skušajo lastniki prestrašiti najemnike in jih tako prisiliti k podpisu take nove najemninske pogodbe, seveda višje od prejšnje, ki bi ne upoštevala zakonskih določil. Sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev zato pozivajo najemnike, ki bi prejeli take pozive, naj ne rešujejo *ami tega vpraša- nja, ampak naj se obrnejo na njihove organizacije. Do takega kočljivega položaja je prišlo, pravijo sindikalne organizacije, ker ni o teh vprašanjih nobenega načrtovanja na deželni in niti na občinski ravni. Že na petkovem javnem zborovanju, ki se bo začelo ob 18. uri, pa bodo same iznesle konkretne predloge, ki jih bo treba predložiti pristojnim oblastem. Nesreča na delu Med delom v tovarni Baxter v industrijski coni se je včeraj dopoldne lažje opekel 42 letni električar Franco Slobic iz Ul. S. For-tunato 17. Zaradi opeklin prve in druge stopnje na desni roki so ga sprejeli na dermatološkem oddelim s prognozo 10 dni. •lllllllllllll■m■||||llt|••■■Hltllllll■lllt■l■lllllllllllllllll■■*■llllll■ltl«lll■llllllllllllllll•l■lllllllMlllt•lmllllllllttlll nih, v perspektivi prenovitve stranke. Predložene so bile številne teze in resolucije; kot pravi tiskovno poročilo, so bili vsi ti dokumenti odraz volje po notranji strukturalni in organizacijski prenovitvi KD, da bi politični predlogi stranke postali aktualnejši in učinkovitejši Še zlasti je bila v dokumentih obsojena degeneracija — pravi nadalje poročilo KD — do katere je prišlo v notranjih strujah; padlo je tudi več predlogov o statutarnih spremembah, ki bi omegočile, seveda ohranjujoč formulo večine in manjšine, da bi ne prišlo še do drugih cepljenj znotraj stranke. Vse dokumente in predloge sedaj proučujejo izvršni organi stranke, ki jih bodo predložili na pokrajinski skupščini, ki bo v nedeljo, 8. novembra, v hotelu Europa pod Nabrežino. Poleg delegatov se bodo pokrajinske skupščine KD udeležili tudi, predstavniki političnih ih družbenih’ sil izven KD, ki pa se prepoznavajo v idealih stranke: prisostvovali bodo, da bi KD razširila soočanje' na vse tiste, ki lahko konkretno prispevajo za njeno izboljšanje. Nedeljska pokrajinska skupščina predstavlja važen trenutek za življenje tržaške KD — zaključuje tiskovno poročilo — ker gre v bistvu za prvi korak na poti prenovitve stranke. Praznični dan občinskih šolskih slug jc marsikje onemogočil pouk Včerajšnje praznovanje tržaškega patrona sv. Justa je povzročilo nekaj nevšečnosti na šolah, saj na marsikateri ni bilo pouka. O pouku so več ali manj «odločali» šolski sluge, in sicer tisti, ki so uslužbenci tržaške občine. Ti so seveda praznovali svojega patrona m so se zato vzdržali dela. prav tako kot vsi ostali uslužbenci tržaške občine, tako da so bila šolska vrata marsikje zaprta. Po drugih šolah, kjer so sluge pokrajinski oziroma državni uslužbenci pa je pouk redno tekel. Večinoma ni bilo pouka na občinskih osnovnih šolah in vrtcih, tako tudi na nekaterih slovenskih šolah, pa tudi na tistih srednjih šolah, ki imajo svoj sedež v občinskih stavbah. Skratka, vlodal ie očitni kaos, saj niti na šolskem skrbništvu niso vedeli, kie ie pouk in kje ga ni. Naiboli prizadeti pa so bili seveda starši in tisti učenci in dijaki, ki so zaman trkali na šolske duri. MALA ČRNA KRONIKA Sodišče zaplenilo ladjo družbe «Sidemar» Po nalogu tržaškega sodišča so zaplenili ladjo »Draco* italijanske družbe »Sidemar*. ki ie pred 15 dnevi pristala ob sedmem pomolu v novem pristanišču, l adja ima približno 81 tisoč ton nosilnosti in je v našem mestu razkladala premog za termično centralo državne električne družbe (ENEL) v Tržiču. Tržaški sodnik je odredil zaplembo na osnovi zahteve skupine italijanskih brodarjev, katerim dolguje družba »Sidemar* okrog milijardo lir. Po končanem razkladanju v Trstu je ladja bila namenjena v Benetke, kjer naj bi odložila pre ostali del premoga. Povozil jo je na orehodu za pešce 42-letno Bruno Ressi por. Mar chesi. ki je zaposlena kot »beznica pri otroški bolnici Burlo Garo-folo, je včeraj popoldne okrog 18. ure povozil avto fiat 500, katerega ie upravljal 26-letni Lucianu Levi iz Ul. Geppa 16. Do resreče le prišlo. ko je ženska na prehodu za pešca prečkala Miramarski drevo red v višini številke 7, kjer je zaradi prešibke razsvetljave že večkrat prišlo do podobnih nezgod. Marcnesijevo so z rešilnem takoj prepeljali v bolnico, kjer so ji na ortopedskem oddelku ugotovili zlom leve rame, številne rane in udarce po obrazu in drugih delih telesa ter šok stanje. Žensko so istovetili na osnovi dokumentov, ki jih lišča, po katerih naj se preprečuje vojna, s prepričevalno močjo atomskega orožja in celo blazni miti o potrebnosti vojne in njene biološke funkcije za razvoj človeštva.* Vsemu temu se mora kristjan zoperstaviti in «izreči trdo obsodbo napram nemodrosti modrih in odločno prebiti logiko mogotcev in blaznežev.* Vernikova dolžnost je, da uvaja drugačno kulturo, «ki temelji na človekovem dostojanstvu, kot ga razumeta zdrav razum in vera v Boga.* Škof Bellomi je nadalje dejal, da je človek absolutna vrednota in se vprašal, kdo to vrednoto varuje. »Celo zakon* je poudaril, «ki bi moral pomeniti voljo vsega naroda, se je odpovedal obrambi osnovnih človekovih pravic tako. da dopušča celo splav, pornografijo, liberalizacijo nekaterih mamil in tako dalje.* Škof se je nadalje vprašal, če je lahko obrambni stolp človeških vrednot v vesti posameznika, vendar je tu postavil naslednji dvom: «Kakšne dokaze daje vest posameznikov pri tolmačenju poštenosti in pravičnosti? Nismo morda siti javnih škandalov in vedno večje nemoralnosti?* Bellomi se je nato ponovno povrnil k vprašanju miru in k oboroževalni tekmi, ki lahko privede do katastrofe. Tu je ponovno izrekel vrsto dalekovidnih misli: »Politika ne more premagati zla, ki ga nosi v sebi. Potrebuje namreč drugačno razsežnost in sicer moč vsega ljudstva, ki naj se polasti politike in naj jo upravlja z množično soudeležbo. O vojnah ni nikoli odločalo ljudstvo. Sprožili so jih vedno za mizo, kjer mogotci odločajo; ljudje potem plačajo. In prav ljudje, to je vsi mi, moramo reči dovolj; obsoditi moramo, zavračati in odkloniti sleherno našo odgovornost pri prikritem popuščanju, pa tudi če gre samo za molk in za boleč obup. Upreti se moramo vsemu, kar diši po vojni, kar jo pripravlja in jo omogoča.* škof Bellomi je zaključil svojo homelijo z vzklikom; »da je ključ tega sveta, ki ga ogroža atomsko orožje, križ, ki je bistvo evangelija.* V nedeljo, 8. novembra, ob 16. url Slovenska maša pri Sv. Justu 1 "V rtedel.jo, 8. novembra, ob 16. uri bo v stolnici sv. Justa slovenska maša, ki jo bo za slovenske vernike ‘' tržaške škofije daroval škof. Jx>vrenc Bellomi Maša s slovensko pridigo pri Sv. Justu je bila ukinjena leta 1891 in poteči je moralo 90 let do n,jene obnovitve. V sporočilu Slovenskega pastoralnega središča v Trstu je med drugim rečeno, da se ie »gospod škof z veseljem odzval prošnji vseh slovenskih duhevnikov, da skupaj s slovenskimi verniki praznuje zahvalni dan*. V sporočilu je še želja, naj bi ob tej priložnosti pri maši sodelovali mašni strežniki, skavti in skavtinje v kroju, narodne noše in druge katoliške organizacije. Skupina Ate/ier A od jutri v Avditoriju Boljunsko gledališče tFrance Prešeren* je postalo nekakšno pribežališče tržaških amatersicih gledaliških skupin, ki na tem odru vadijo in postavljajo svoje uprizoritve, s katerimi se nato curadno* predstavijo mestni publiki. Seveda je prav, da se gledališčnikom daje prostor za vaje. sai v Trstu ni veliko prostorov, ki bi bili primerni za tako dejavnost, amaterskih ali polprofesionalnih skupin va ie vedno več in za nekatere niti ne vemo. da so. Te dni je vadila v Bol juncu skupina Atelier A, ki ie postavila na oder delo Franca Ferrantia «L’ Atidizione* (Avdicija). Sam Ferran-ti je tudi režiser predstave, v kateri nastopajo Ezio Maria Biondi, Cristina Della Pietra in Marcello Crea. Z • -*■»*« lji, o sodelovanju med upravami ustreznih letališč, pa tudi o skupnih tržnih raziskavah v ekonomsko tehničnem pogledu. Zlasti pa velja te dn i pozornost ipredlogu po sodelovanju metLjomeijjeno delovno sko pino in pa: delovno skupino Alpe Adria, kL.nai,razpolaga z lastno komisijo zadolženo za prometna vprašanja. . De'egacijo FJK vodi v Linzu pred sednik zveze trgovinskih zbornic Lu-pieri. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Alojz Rebula: ZELENO IZGNANSTVO Bivon|ske dileme današnjega človeka, tržaškega prostora In družbe, ki jih je pisatelj postavil v zgodovinsko projekcl-lo pred 500 leti. UL. SV. FRANČIŠKA 20 - TRST PRODAM stanovanje pri tržaški u-niverzi: 3 sobe, sobica, kuhinja, kopalnica in majhno dvorišče. Tel. 228390 GOSPODINJSKO pomoč nudim v Miljah ali v Trstu. Telefon 603866/ 51173. PRODAM filter za vino na kartone in originalno črpalko — seitz v dobrem stanju po ugodni ceni. Tele fon 0481/30882. PRODAM smuči elan RC 03 185 centimetrov lanske proizvodnje. Telefonirati v večernih urah na st. 0481/882179. PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv. m zemljišča za zidavo. Informa cije na upravi Primorskega dnev nika v Gorici, tel. 83382. PRODAJAM vrstne hiše v Gradišču Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83382. PRODAM peč za centralno kurjavo na plinsko olje (30.000 cal.), kompletno /. bojierjem in priključki. Stojan Glavina, Bol junec 140. UGODNO prodam matra simco ha gheera v odličnem stanju. Telefon 040/211688 ali 211465. 128 coupe 1100 v dobrem stanju pro dam po ugodni ceni. Telefon 040/743071. UGODNO prodam rulotko tabert-con-tes 460 tn z veliko predsobo in vso opremo. Telefon 040/211688 ali 211465. MLAD par išče v najem ali nakup stanovanje ali hišo, tudi potrebno popravila, v okolici Trsta. Telefonirati na 225817 od 13 do 15 30 25 LETNI uradnik, z diplomo višje srednje šole. s pridobljeno izkušnjo. z namenom izboljšave, išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Zaposlitev*. ZADRUŽNA kraška mlekarna išče vodjo obrata Pogoji: diploma višje srednje šole in opravljen vojaški rok Zainteresirani naj se javijo na serležu konrorriia »Grmada*, Ul Cicerone !)/b ali telefonsko 040/62754 Prošnje sprejemamo do jutri, 4. novembra. Statistično službo prilagoditi novim zahtevam pomorstva Tržaška trgovinska zbornica priredi 5. in 6. novembra v sodelovanju z osrednjim statističnim zavodom Istat in ministrstvom za trgovinsko mornarico vsedržavni seminar o statističnem obveščanju glede trgovskega zavoda in tudi drugih šol je hotela imeti pogovor z župa nom. Ker ga ni bilo takrat v hiši, jih je sprejel odbornik za šolstvo in. kulturo othKiObizzi. Na prigovar janja im proteste, dijakov je odbornik, pavedaliKda bo sicer treba to poslopje-izprazniti, da bodo vsaj za nekaj časa dijaki v stavbi v Ulici itismondo, medtem pa naj bi uredili nekatere prostore v stavbi bivšega semenišča v Ulici Alviano. Delegacija dijakov je bila tudi na šolskem skrbništvu. Skrbnika tam ni bilo, zato, jih je sprejel neki drug funkcionar, ki je dijakom povedal, da skrb za šolske prostore ne sodi v pristojnost skrbništva, to pa lahko, in to je že napravilo, urgira pri pristojni krajevni upravi, da čim-prej poskrbi to kar je potrebno. Na županstvu so nam povedali, da so prav včeraj delavci nekega goriškega podjetja šli v stavbo v Ulico /Vittorio Veneto, -da bi vsaj za silo popravili kurilno napravo. To je občinska uprava podjetju na pomorske plovbe in pristaniških de- ročila že konec prejšnjega tedna, javnosti. Trgovsko - tehnološki na- Dijaki slovenskih šol se seveda predek narekuje pač izpopolnitev u-1 niso zadovoljili s temi polovičnimi odgovori, zahtevali so, da jim občinska Uprava zagotovi primerne prostore. Včeraj je bila po goriških ulicah še ena manifestacija dijakov. Bili so to dijaki tehničnega zavoda «Fermi». Pravijo, da na njih šoli ni nadzorstva, da so zaman zahtevali od ravnatelja večjo skrb za varnost na šoli, v katero lahko pride kdorkoli. Tako je bilo iz aktovk in plaščev ukradenih več predmetov in vsot denarja. Dijaki so zaradi tega šli včeraj tudi na pokrajinsko upravo, da bi od nje zahtevali do Pismo uredništvu 1‘risfH‘niflv an DIJAŠKO MANCO strežne statistične službe, kako to doseči, pa br.do razpravljali na seminarju, ki ga z lastnima posegoma odpreta predsednik trgovinske zbornice Modiano in deželni odbornik Rinaldi. mani Ob 9. obletnici smrti Josipa Sancina darujejo Pavla, Sergij in Div-na 10 000 za KD F- Prešeren, 10.000 za TFS Stu ledi in 10.000 lir za ŠD Breg. Ob 5. obletnci smrti drage Marije I datne varnostne ukrepe Brus darujejo Sonja. Savino in sestre 50.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina nonota Karla in strica Draga darujeta Sonja in Kristina Favaretto 20.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Walterja Purgerja daruje družina Albina Primožiča (Dolina) 10.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. V isti namen daruje družina Cunja (Dolra 232 ) 20.000 lir za moški pevski zbor Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Ane Vodopivec vd. Kocjan daruje družina Cunja (Dolina 232) 20 000 lir za moški pevski zbor V. Vodnik. OB NABTRALNI AKCIJI SO ZA ŠZ SLOGA DAROVALI: Opčine Lloyd Adriatico - Miro Štrekelj 50 tisoč lir, mesnica Hrovatin 20.000, trgovina z avto-moto deli Simič 5.000, agraria Sosič 10.000, trgovina z gradbenim materialom Jelka Daneu 20 tisoč, trgovina z avto moto deli Brun-dula 20.000, trgovina z otroškimi oblačili Merlino 10.000, hotel - restavracija Daneu 20.000, Start šport 10 tisoč lir, Kozmetika «90» 30.000, mesnica Danieli 30.000, trgovina Ulghe-ri-Pavat 10.000, trgovina z jestvinami Despar (Pontari) 30.000 lir. Bani Elektromehanična delavnica Ban 15.000, hotel - restavracija Dugulin 20.000, trgovina z jestvinami Vidali 30 000 lir. Trst Trgovina z avto deli Inter šport (A. Race) 10.000, podjetje Rešim 100 tisoč, center za obdelavo podatkov Informdata 50.000 lir. Po splošnih stavkah aprila in junija letos, pripravlja pokrajinska sindikalna federacija CGIL - CISL -UIL za četrtek, .12. t.m., novo splošno štiriurno stavko, v prihodnjih dneh pa vrsto sestankov s predstavniki političnih strank, gospodarskih operaterjev ter predstavnikov krajevnih ustanov. Že jutri popoldne, ob 17.30, bo na trgovinski zbornici v Gorici srečanje s predstavniki političnih strank, v petek ob 11.30 bo srečanje s predstavniki združenja goriških tr-go.vcev, ob 17.30 s predstavniki o-bripišLih M e- delfcvglce^ 'in , ........ .. . .. .... -v Trstu, na sedežu CISL, tiskovno konferenco v deželnem merilu, predvideno pa je tudi srečanje s predstavniki pokrajinske uprave ter kraje vnih ustanov. Skoraj istočasno z zgoraj omenjenimi pobudami pa se je pričela vrsta demonstrativnih akcij pred sedežem dežele in deželnih uradov ter pred sedežem pokrajinske uprave. Tako so včeraj pred sedežem pokrajine v Gorici, poleg dijakov italijanskega zavoda, ki so .protestirali zaradi menda precej banalnega razloga, v jutranjih urah demonstrirali delavci podgorske tekstilne tovarne ter tržiškega podjetja Detroit. Podobne akcije bodo tudi' prihodnjih dneh ter bodo svrij višek dosegle s splošno stavko 12. novembra in zborovanjem na goriškem Travniku. Včeraj so na sedežu sindikata CGIL v Gorici predstavnikom tiska pojasnili razloge', zaradi katerih se je enotna sindikalna federacija odločila za zaostritev sindikalnega boja. Gre v prvi vrsti za rešitev 2500 delovnih mest. ki so neposredno ogrožena v treh, štirih večjih industrijskih obratih, od podgorske tekstilne tovarne, tržiškega Detroita do ladjedelnice in nekate rih manjših obratov, pa tudi za poživitev goriškega gospodarstva na sploh, ki kaže globoke znake utrujenosti. Na izrecno vprašanje kakšen je položaj v tržiškem Detroitu, ie tajnik sindikata CGIL odgovoril, da ni objektivnih možnosti za izhod iz krize v kratkem roku. V najbolj > sledila ž^pi#ai ali « , .................., ... .... -------- šem slučaju bi bila rešitev možna čez dobri dve leti. seveda v kolikor bo načrt končerna Zanussi, ki se v tem trenutku zdi najbolj realističen, prodrl. Zaskrbljujoč je položaj tudi v tr-žiški ladjedelnici, kjer bodo januarja, v kolikor ne bo medtem korenitih in bistvenih sprememb, vpisali v dopolnilno blagajno okrog 1700 delavcev. Kriza, ki je pred vrati je, oziroma bo tokrat najhujša , v zgodovini tega podjetja, saj v ladjedelnici nimajo niti naročil, niti načrtov za gradaja-*ovi' torej pred definilivoo HMlMHIIIIItlllllllll 111111111111111111111111 lltllililliliillltlllllltMttiiiiiiiiiiitlMlliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii Zakaj proti plavanju v jutranjih šolskih urah? Sindikati imajo tudi dokaj neugod no mnenje o finančni družbi In-dusvi, ki je bila ustanovljena pred nekaj meseci s strani pokrajine, občine in nekaterih podjetnikov in obetala dokaj obvezujoč program posegov, z odprtjem 1200 delovnih mest itd. Po nekaj mesecih od vsega tega ni ostalo ničesar, saj doslej ni Indusvi zagotovila niti enega samega delovnega mesta, ugotavljajo sindikati. V ospredju med gospodarskimi vprašanji je še zmeraj položaj v podgorski tekstilni tovarni, kjer se kriza nagiba v četrto leto in kjer so se vsa dosedanja srečanja med sindikati in predstavniki različnih gospodarskih interesov končala na žalost brezuspešno. Do precejšnjih nasprotovanj in nesoglasij izgleda prihaja med načrtom Romanija ter zamislijo deželne uprave glede možnosti sanacije tega velikega kompleksa, ki še zmeraj formalno zaposluje okrog 900 delavcev. Prav v zvezi s podgorsko tovarno se zdi, da je rešitev zmeraj bolj oddaljena, kakor da ima kdo interes, da se vprašanje zavlačuje v nedogled. V čigavo korist.? O vseh teh vprašanjih, ki so sicer v ospredju že mesece in leta in katerih razreševanje ni mogoče več odlagati, je bil govor na vče rajšnji tiskovni konferenci na se dežu sindikata CGIL v Gorici. v zvezi z organizacijo tako množične prireditve, da bo društvo tudi letos kar se da priskočilo na pomoč mladim članom. Tečaj bo v decembru, v drugi polovici novembra — sicer bomo točen datum pravočasno sporočili — pa bodo sprejemali prijave. Kot priprava na smučarsko sezoho pa bo tudi letos sejem rabljene smučarske opreme in sicer v soboto, 14. novembra od 15. do 18. ure na sedežu društva. Razna obvestila 20. novembra je treba^redio- Razstave Do nedelje, 8. novembra, je v goriškem avditoriju odprta antološka razstava del Franceta Goršeta. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici jutri ob 20. uri M. Kmecl — Levstikova smrt. Premiera v gledališki dvorani v Solkanu. V petek, 6., in v soboto, 7. t.m., ponovitev predstave. hribovitih območjih, v smislu deželnih zakonov št! ,62/78 ter 19/81. 15. novembra pa zapade rok za predložitev prošenj za ugodnosti ob upoštevanju razvojnih načrtov kmetijske dejavnosti. Urad Kmečke zveze v Gorici bo zaprt od 7. do 22. novembra. Kmetovalci, ki morajo izpolniti obrazce za prijavo vina, oz. grozdja, naj se javijo pred ali po zgoraj navedenih datumih. Rok za predložitev prijav poteče namreč 30. 11. 1981. Iščemo sodelavca za zanimivo komercialno dejavnost. Delo vezano-na potovanja. Interesenti morajo obvladati slovenski in italijanski jezik. Pismeno naj se obrnejo na Meblo Italiana, Tržaška cesta 138/40 v Gorici, z navedba kratkega življenjepisa ter dosedanjih delovnih izkušenj. Kino C ur Trti VERDI 18.00—22.00 «H turno*. L. Antonelli in P. Villaggio. Barvni film. CORSO 18.00-22.00 «B. Lee - la vendetta del drago nero*. B. Lee in M. Fu. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 »Pornp ero-tic sex orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trti* “ EXCELSIOR 18.00-22.00 «Super 11- bido». ’ PRINCIPE Danes zaprto. A o m tiurico in ukulivu SOČA 18.00-20.00 tžandar iz Saint Tropeza*. Francoski film. SVOBODA 18.00 - 20.00 «Harlekin». Italijanski film. DESKLE 19.30 «Dobre vesti*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORKI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 84-972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU l^anes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. C. Cosulich, tel. 72-480. POGREBI: Danes v Gorici ob 11. uri Stefano Zei iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonnini in na pokopališče v Pevmi. liiiMliiiiiiiiiiiiiliiiliiniiii mi m iiniiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiii mu Hlini |||||||I|||||,|„„„„,|„uiuiim|, NABIRKA VŠTANDREŽU Po začetku šolskega leta so osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Goriškem dobile ponovno v pom-nenje in opomnenje okrožnico, ki jo je šolsko skrbništvo poslalo ob koncu novembra 1979 didaktičnim ravnateljstvom goriške pokrajine in občiriski upravi v Gorici. Okrožnica zadeva tečaje plavanja osnovnošolskih otrok. Iz nje razberemo, da učenci ne smejo na plavanje med rednim poukom, ker to onemogoča redno izvajanje pouka (!) in nadalje naj okrožni sveti prirejajo tečaje v popoldanskih urah, ki morajo biti brezplačni ter odprti vsem učencem Ob dejstvu, da so tečaji plavanja bili odprti vsem učencem posameznih razredov in so se jih tudi skoraj stoodstotno udeleževali, ob dejstvu, da so se odvijali v prvih ali zadnjih urah pouka in nikoli sredi jutra, ob dejstvu, da so se odvijali v času, ko je bazen bil odprt nameno ma za šole, ob dejstvu, da do letošnjega leta ni bilo mogoče uporablja ti bazena v popoldanskih urah, r° sta vi jam javno nekaj vprašanj: Ali naj razumemo, da šolska oblast na različnih stopnjah meni, da učne u-re plavanja in telesna vzgoja na splošno onemogočajo »redno izvaja nje pouka*? Ali menijo, da poučevanje plavanja ne more nadomestiti rednih ur telesne vzgoje? Ali se iim ne zdi nekoliko demagoško pošiljati okrožnico z naročilom, naj bo do tečaji brezplačni, če pa stane popoldne ena proga najmanj 20.000 lir na uro brez vaditelja? Ali ne bi raje pošiljali okrožnic, ki bi spod bujale k uresničevanju učnih letnih načrtov vseh dejavnosti, ki jih predvideva predmetnik? Težko se je zne biti vtisa, da je tako postopanje spodbuda, naj osnovnošolski otro posečajo popoldanske tečaje zaseb nega društva, raje kot da bi to poče njali v okviru šole (recimo n.pr. da se tako društvo zelo zanima za sovodenjske osnovnošolce, potem ko je zvedelo, da ne bo nič s šolskimi tečaji!!!). Še to, da ne bi bilo nesporazumov: na šolskih tečajih so otroci plačevali 6.000 lir za osem ur tečaja vključno z vstopnino in honorarjem za vaditelja. Ni težko izračunati, da to pomeni 750 lir na osebo na uro Ti podatki so potrebni, da ne bi zgledalo, da kroži v jutranjih urah po šolah zasebni interes in je popoldne udejstvovanje »odprto* in ^brezplačno*. A. RUPEL Razstava o gospodarskem in družbenem razvoju na Tržiškem V Tržiču bodo v soboto, 7. t.m. odprli zgodovinsko - dokumentarno razstavo o družbenem in gospodarskem razvoju tržiškega območja od 15. do 19. stoletja. Razstava, ki jo bodo odprli v dvorani Roma, bo na ogled do 22. novembra, pripravila pa jo je skupina mladih raziskovalcev, pod vodstvom univerzitetnega profesorja Furia Bianca. Pokrovitelj je Večnamensko kulturno središče iz Ronk. Tudi letos smučarski tečaj SPD Gorica čeprav je snega zaenkrat samo za spoznanje, pa se pri planinskem društvu že skrbno pripravljajo na začetek smučarske sezone. Tudi letos bodo namreč poskrbeli za zdaj že tradicionalni tečaj smučanja na Nevejskem sedlu, ki bo v decembru, medtem ko bodo v prvih mesecih prihodnjega leta v društvu zaposleni z urejanjem tekmovalne dejavnosti. Lani se je tečaja udeležilo okrog 80 mladih kar je vsekakor lep dokaz. da zanimanje za to zvrst rekreacije stalno narašča. Žal pa naraščajo tudi cene in razni stroški Za postavitev spomenika doslej zbrali 3,5 milijona Spomenik v gradnji si je ogledal generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj Odbor za postavitev partizanskega spomenika v štandrežu nam je poslal nov seznam darovalcev sredstev. Z zneskom okoli 2,5 milijona lir, ki so jih s svojimi prispevki u-stvarili spodaj navedeni darovalci, se je v nabirki doslej zbrana vsota povečala na 3,5 milijona lir ■ Te dni si je potek gradnje, ki prehaja v zaključno fazo, ogledal tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Ivan Hoban 20.000 lir, Emil Nanut in mama 50.000, Slava in Ana Berdon 30.000, Jožef Nanut 30.000, Kristina Tomažič 15.000, Stanislav Tomažič 20.000, N. N. 10.000, Rina Berti 30.000, družina Vižintin - Ma-rassi 20.000, Marija Tronci 20 000, Miro Nanut 10.000, N. N. 20.000, Nerina Nanut 15 000, Ladko Morel 10.000, Kristina Oblak 10.000, Karlo Košič 15.000, mercerie Breščak 20 tisoč. Elvira Nanut 50.000, Rudi in Franc Budal 50.000, Marcelo Pete-jan 10.000, Atilijo Nanut 20.000, Edi Zavadlav 50 000, Herman in Stanko Nanut 100.000, Ardiani Baracco 100.000, Ivan Lutman 20.000, Jožef Nanut 10.000, družina Viljem Nanut 50.000, Zvonko Cingerli 15.000, A-lojz Hoban 50.000, Ludvik Nanut 20 tisoč, Mario Gomišček 30.000, Pepca in Lojze Cijan 30, Berto Mar-vin 10.000, Romano Petejan 15.000, Mario Berdon v spomin prijatelji Danila Di Gleria 50 000, Marino Pe-teani 10.000, Mladinski odsek Štan-drež 10.000, Avgust Kozlin 20.000, Miloš in Rajko Tabaj 50.000, D. L. 50.000, Danilo in Vida Lupin 50.000, Milan in Bruna Klavčič 50.000, Romana Nanut 50.000, Market Sant’An-drea 50.000, Terezija in Doro Beltram 20.000, Franco in Ivanka Brajnik 50 000, družina Aldo Tabaj 57 tisoč, Pavlin Rado in Devetak 20 tisoč, Gino Pavletič 20.000, Leda in Danilo Marušič 30.000, podjetje Brunnschvveiler 50.000, Mirko Mar-vin 150.000, Carlo Hoban 30.000, Toni in Jerica Volčič 20.000, Alojz in Ida Brajnik 10.000, Lojze Paškulin 25.000, N. N. 25.000, Luciano Gradnik 10.000, Jožef Batistič 5.000, Venceslav Tabaj 30.000, Andrej Roner 20 tisoč, Jožef Reja 10.000, družine Makuc - Cargnel 100 000, bratje Do-ljak 50.000, podjetje Aristea 100.000, Ema Lupin in Ivana Bon 20.000, Milan in Liva Nanut 10.000, družine Devetak - Kuzmin 50.000, Stanislav Nanut 50.000. Luciano in Mirko Krpan 20.000, Emil Briško 20 000, Cirila Gomišček 20.000, Ciril Lestan 10.000, družine Cingerli - Nanut 45 tisoč, Vojko in Dana Cijak 30.000, Milan Marvin 50.000, Cvetko šturi 10.000 ter Mara Pelicon 20.000 lir. Pre,išnj° nedeljo smo pomotoma objavili prispevek družine Dario Brajnik 50.000 lir. Čita naj se Darko Brajnik. Odbor za spomenik se vsem darovalcem toplo zahvaljuje, zahvaljuje sp tudi avtopre-voznemu podjetju Mirko Plesničar, ki je brezplačno izvršil prevoz marmornatih blokov iz Lipice na Krasu v štandrež ter tako prispeval gradnji spomenika. JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - TV v šoli: TV koledar; U-čenci v samoupravni družbi: LR Kitajska; Zanimivo potovanje; Biologija; Risanka; Kccka, kockica; Mali program; Ruščina; Telesna vzgoja; Zadnje minute 17.25 Poročila 17.30 Cirkus 17.55 Romantika proti klasicizmu, dok. oddaja 18.25 Obzornik 18.40 Balet za vsakogar: Kako so rešili balet, angleška serija 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Prijatelj iz A-, rnerike, zahodnonemški film Wim IVenders je scenarij za svoj film Prijatelj iz Amerike napisal po literarni predlogi Patricie Highsmith «Ri-pley's Game». To je zgodba o izdelovalcu okvirjev iz Hamburga, ki ve, da je neozdravljivo bolan. To njego vo že tako dovolj nespotl budno življenje razburkajo gangsterji, ki od njega zahtevajo, da ubije gangsterja, iz nasprotne bande. Okvi-rarja zmami visoko plačilo, ki mu ga obljubljajo, zato pristane v zločin. Teda popolni amater, kakršen je, se ne znajde, na pomoč pa mu priskoči neznani profesionalec v tem poslu. Med moškima se razplete čudno prijateljstvo, ki ga je težko opisati. Wim IVenders se ni posvečal raziskavi psiholoških motivov, ki vodijo njegova junaka. Predvsem je skušal locirati nasilje današnjega časa v prostor velikih mest. Toda rezultat Wima IVenders ni dokumentarec, temveč nek čuden, neotipljiv pa zato nič manj impresiven svet, ki mu gledalec zavzeto sledi 22.00 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.05 V znamenju Kopor 13.30 Odprta meja 15.30 Ponovitev Odprte meje 16.00 Serijski film 16.30 Pravljice iz gozda - risanke 17.00 Rezervirano za najmlajše: Dokumentarna oddaja 17.30 Ponovitev filma 19.30 Telestart - glasbena oddaja 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče» Dve minuti 20.30 Brezskrbna mladost - film 21.55 TV D - Danes 22.05 Nogomet - srečanje za ev- , repske pokale | • r.: Ob- koncu TV D - Danes Začjreb - ven, otroška oddaja 18.25 Kronika občine Bjelovar 18.45 Amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda ŠVICA 18.00 Oddaja za najmlajše 18.05 Miadinski program 18.50 Moily in Jim - TV film 19.20 Znaki 29.40 Argumenti 21.30 Glasbena oddaja Kje naj se ustavimo; 15.10 Brez besed; 16.00 Znane in neznane be sede; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasbena oddaja; 18.05 Zbori v večeru. RADIO 1 7.00 . 8.00, 9.C0. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Po rcčiia; 6.08 Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi jaz; 11.10 Pridem takoj, varietejski program; 11.44 Moli Fianders; 12.03 Ulica Asia go Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master: 14.28 Lo sfascia-carozze; 15.03 Popoldanska sreča n ja; 16.00 II Paginone; 17.30 Mi-crosolco, che passione; 18.05 Zvoč na kombinacija; 18.23 Hipoteza; 19.30 Zgcdba jazza; 21.30 Ženske in glasba. * RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30. 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.00 1 premessi sposi; 9.32 - 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 L'aria che tira; 13.41 Glasba in kino; 15 00 - 15.42 Radio 2 3131; 16.32 Šestdeset minut; 17.32 Eneida; 18.02 Glasbene ure; 18.45 Govoreči papir; 20.40 šport in glasba. LJUBLJANA 6.00 . 6.30, 8.00, 9.00, 10 00, 11.00. 12.00, 14.00. 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Re zervirano za . . .; 11.15 Lokalne ra dijske postaje; 11.35 Znano in pri ljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Iz naših krajev, iz našili sporedov; 13.30 Priporoča jo vam . . .; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo . . .; 14.25 Glasba po želiah; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Ra dio danes, radio jutri!; 16.00 «Lo to vrtiljak*: 18.00 Zborovska glas ba v prostoru in času; 18.15 Naš gost: 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov III. kategorija; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Mi nute z ansamblom Dobri znanci; 20.00 Mednarodno tekmovanje zbo rov; 20.30 Rossini in Verdi na koncertnem odru: 21.05 W. A. Mozart: Odlomki iz opere «Beg iz Se raja*; 22.15 Informativna odda ja v nemščini in angleščini: 22.25 Iz naših sporedov; 22,30 Revija slovenskih pevcev zabavne glas be: 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Jazz pred polnočjo; 00.05 Nočni pro gram. NEKAJ VTISOV S POPOTOVANJA PO KITAJSKI Kljub napakam je v zadnjih letih Kitajska dosegla izredne uspehe Zanimivo potovanje z vlakom iz Šanghaja v Nanking, nekdanjo prestolnico Tudi obisk ustanove za proučevanje in izdelovanje umetnin in u-metnostne obrti je bil izreden, tako za oko kot tudi za morebitni nakup. Nad sto visoko kvalificiranih delavcev in učiteljev proučuje staro umetnost in na podlagi odkritij izdeluje nove umetnine. Sploh pa je bilo nakupovanje v vseh mestih zanimiv dogodek, tako da je naš smisel «shoppinga» prešel marsikje v nakupovanje zaradi nakupovanja samega. V Šanghaju je ostalo veliko spomenikov in zanimivosti, ki si jih nismo mogli ogledati. Žal nam je bilo, da si nismo ogledali vsaj spominskega parka pisatelja Luks U-na, katerega stoletnico rojstva so slavili prav letos. Šanghaj, kot tudi druga mesta, so krasili lepaki s podobo pesnika, ki je bil hkrati tudi velik revolucionar. Iz Šanghaja smo v Nanking potovali z vlakom. Pokrajina je lepa in bogata. Pred nami so se širila riževa polja, nasadi čajevca, polja posajena in posejana z znanimi in neznanimi zelenjavami in sadjem. Vse je prepreženo s kanali in majhnimi jezerci in tudi mlakami, na katerih plavajo veliki listi lokvanja in ogromni listi lotosa. Nanking, stara kitajska prestolnica je danes glavno mesto pokrajine Jiansu Nanking je znan po svoji industriji, po preprogah, znanstvenimi raziskavami in tudi po bogatem poljedelstvu. Tu smo obiskali samo park Linggu z zgodovinskimi zgradbami in ostanek Mingove grobnice, kjer je pokopan prvi vladar iz dinastije Ming, ki je bil po izvoru kmet. Skupno z njim so pokopali tudi 60 njegovih živih prijateljic. Veličasten spomenik so prebivalci Nankinga postavili velikemu revolucionarju dr. Sun Yat senu. Spomenik obdaja gozd jasmina. Sicer pa je vsa okolica Nankinega prekrita z borovimi in jasminovimi gozdiči. Z vožnjo po reki Jangce oziroma Plavi reki, ki je tretja največja reka na svetu, ter z ogledom o-gromnega mostu čez njo, smo zaključili obisk mesta. Most čez reko Jangce je izreden dosežek ne le za ta predel, pač pa za vso Kitajsko. Kitajci poudarjajo, da je most v celoti kitajski od načrta do gradbenega materiala in gradnje same. Pri postavitvi mostu so med drugim porabili sto tisoč ton jekla. Most ima v spodnjem delu 6772 metra dolgo in 14 metrov široko železniško progo, zgoraj pa 4589 metrov dolgo avtomobilsko cesto, reka Jangce je tu široka 1577 metrov, globoka pa 35 metrov, vendar so temeljni stebri mostu 80 m visoki in segajo torej globoko pod rečno korito. Ti podatki nam povedo, da so Kitajci upravičeno ponosni na most, ki so ga leta 1968 sami dokončali. Na Kitajskem se povsod prepleta staro z novim. Tisti, ki Kitajsko nekoliko bolje poznajo, menijo, da so na Kitajskem napravili tudi več napak, vendar pa v zadnjih letih dosegli izreden napredek. Nam so se Kitajci zdeli izredno mirni, delavni, vedno prijazni in nasmejani. Pisateljica Pearl Buck v svojih delih ni pretiravala. Takšni so bili Kitajci verjetno tudi tedaj, ko so od njih zahtevali nečloveške žrtve. Morda je k temu prispeval tudi Konfucij s svojimi trditvami, in teorijami o nujnosti dobrote in prijaznosti. Upati je, da bodo Kitajci ostali takšni tudi sedaj, ko se jim bodo življenjske razmere izboljšale. O. CUPLN (Konec) V Portorožu gradijo dom vodnih športov PORTOROŽ — Portoroški turistični delavci spet gradijo — pa ne hotel, ampak dom vodnih športov. Obdobje nenavadnega razmaha zidave hotelov v tem kraju je že zdavnaj mimo. Zgradili so velike hiše, jih napolnili s posteljami in to začenjali ponujati gostu. Kmalu so spoznali, da so pri tem pozabili na bistveno: gost ne prihaja na počitnice le v posteljo. Tako so začeli zadnja leta dograjevati svojo ponudbo — letališče, pristanišče za jahte, kampe, športna igrišča, plaže... in še bi lahko naštevali, še daljši seznam pa je tistih stvari, ki jih pri oblikovanju ponudbe v Portorožu ne bodo smeli pozabiti. Zidovi, ki se v teh dneh dvigujejo v neposredni bližini lucijske marine so del bodočega doma vodnih športov, ki bo bistveno zaokrožil ponudbo te marine. Dela sedaj potekajo nemoteno in po načrtih, kar pomeni, da bi moral biti ta dom dokončan do junija meseca v prihodnjem letu. Tukaj bodo pridobili novo restavracijo s 400 sedeži, deset garsonjer za goste iz marine, večjo navtično trgovino. delikateso, recepcijo marine, delavnice in morda še kaj. Za naložbo — to je za dograditev doma vodnih športov, ureditev okolice , in dograditev kanala Fazan bodo delavci turističnega hotelskega podjetja morali odšteti več kot 180 milijonov dinarjev, od tega so sami zbrali že več kot dve tretjini, ostalo pa so bančni krediti. BORIS ŠULIGOJ V OKVIRU TRŽAŠKEGA FESTIVALA FESTIVALOV V ponedeljek v kinu Ariston film Jugoslovana Zižiča «Daj što daš» iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiinniiiiiiiiimiiiiiiiiiiHUMHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia RENAULT 9 - VARČNOST IN UDOBNOST Vse avtomobilske hiše težijo danes k temu, da bi zmanjšale težo svojih modelov. Mnogim je to v teoriji in prototipih tudi uspelo, francoski Renault pa še prvi lahko ponaša s tem, da je izdelal bistveno lažji avto in da ga je začel tudi prodajati. Imperativ današnjega časa je varčevati z gorivom, ki jč čedalje dražje, zato je treba ne samo zmanjšati težo avtov temveč povečati tudi aerodinamičnost. Renault 9, zadnji model francoske hiše je izpolnil obe zahtevi, ne da bi pri tem zašli v ekstreme, ki potem na tržišču nimajo odziva. Renault 9 je klasična limuzina, ki bo v Italiji na razpolago s tremi različnimi motorji. Poganjali ga bodo namreč motorji, ki bodo zmogli ,sv .različici 1108 kubikov 47,5 • Kl&iiv močnejši 1397 kubikov verziji pa 60 ali 72 KM. Tudi najvišji navor je-zeto’- ugoden,- saj dosega šibkejši motor 8.15 kpm pri 2500 o-bratih, močnejša pa 10,4 kpm pri 3000 obratih in 10,8 pri 3500 obratih. Razlika v največji moči in najvišjem navoru je pač odvisna od vplinjača ter od tega. da imajo nekateri modeli elektronsko vbrizgavanje goriva. Kot je danes že v navadi pri vseh tovarnah so ogrodje izdelali s pomočjo zapletenih matematičnih računov, ki jih je potem i potrdil konpjuter. Osrednje o-grodje ima to prednost, da je do- iiiniiiiiimiiiiiiiniiMiiiiininmii,ii......................................................................................................................................................................................................................... V ISKANJU BOLJ CENENEGA PROIZVODNEGA POSTOPKA, Napihljivi čolni iz polivinil klorida (PVC) Material omogoča električno toplotno spajanje in no odporen proti vsem atmosferskim in kemičnim je skraj-vplivom O privezih na Tržaškem Že vrsto let opažamo, da vlada v turističnih pristaniščih tržaškega območja prava anarhija, ki je posledica že kroničnega pomanjkanja privezov in objestnosti novopečenih dopustniških kapitanov. Pristaniško poveljstvo je letos končno sklenilo, da bo to zadevo uredilo. Seveda je postopek vseprej kot enostaven. Nič nimamo proti prošnji na kolkovanem papirju, saj vemo, da država rabi denar, tako se strinjamo s priloženim planom pristanišča, na katerem točno označimo lego priveza, manj razumemo, da je treba priložiti kar šest kopij prošnje in sedem kopij plana (dve s kolkom za 500 lir). Bolj kot birokratski zapleti so nam po godu zahteve pristaniškega poveljstva. Na prošnji, ki jo moramo vložiti pred koncem meseca novembra je treba označiti dolžino in širino ter gradbeni material plovila. Bržkone poveljstvo že misli na nesmotrnost stalnih privezov čolnov, ki bi jih lahko brez večjih težav hranili na suhem. Prav tako se strinjamo s točnim navajanjem vrste in imena plovila, saj bo to dokazno gradivo v vsepogostejših krajah. Kot zadnje naj omenimo zahtevo o točnem navajanju sistema priveza. Po vsem tem pa še tiha želja. Sedanji ukrep tržaškega pristaniškega poveljstva bomo prihodnie leto še bolj hvalili, če bo služil za ureditev pristanov. Napihljivi' čolni sp v Italiji za razliko od tujine edino ljudsko plovilo, ki ne pozna kriz. Razlogi, da se Italijani odločajo za take čolne so števijni, v prvi vrsti moramo omeniti priročnost. Napihljivi čoln lahko prevažamo na vsakem avtomobilu, zloženega pa lahko spravimo v vsako shrambo. Prav tako je enostavna splavitev, saj pride prav vsaka položnejša obala. V skrajni sili jih lahko spustimo kar s pomola v morje. Za vse te prednosti pa je treba odšteti mastne denarce. In prav to ovira, da bi napihljivi čoln kupila vsaka družina, ki preživi dopust na morju. Glavni razlog visoke cene napihljivih čolnov ni v dragih materialih temveč v zamudni ročni izdelavi. Že res, da blago strojno režejo, prav tako strojno nanašajo nanj razne sintetične mase, a posamezne spoje je treba pri klasičnih gumenjakih še vedno ročno speti. Prav zato industrija napihljivih čolnov že vrsto let išče sistem, kako bi bil ves postopek avtomatiziran, da bi s tem znižali stroške proizvodnje. V Italiji se je za tako politiko ogrel predvsem obrat Eurovinil iz Grosseta, ki je postal eden izmed vodilnih tovarn v Italiji in v Evropi. Povsem razumljivo je moral opustiti dosedanji material. Na tržišču so že vrsto let mali napihljivi čolni iz polivinil klorida (PVC), ki omogočajo strojno (toplotno) spajanje posameznih delov. Dosedanji PVC je hil izredno odporen proti vsem atmosferskim vplivom, a se je topil v ogljikovodikih, da nanj niso spadala tekoča goriva. Industrija je v zadnjih letih odpravila tudi to nevšečnost s primesmi, ki preprečujejo razkrajanje ob dotiku z ogljikovodiki. Električno toplotno varjenje tovrstnih napihljivih čolnov je torej znižalo proizvodne stroške, da so postale cene sprejemljivejše. Kljub temu pa si taki čolni le počasi utirajo pot na tržišče, zaradi zgrešenega mnenja, .da so manj odporni od klasičnih čolnov. Iz dosedanjih .izkušenj pa jt razvidno, da je sodobni PVC eden najodpornejših materialov., Ne sonce in ne sol mu ne prideta do živega, prav tako je izredno odpur.cn proti vsem kemikalijam io tudi udarce ih odrghine dobro prenaša. Edina težava je morda krpanje morebitnih poškodb, ki je izvedljiva samo v specializiranih delavnicah. Take napihljive čolhe lahko svetujemo torej vsem tistim, ki jim vzdrževanje ni po godu. ki po potepu pozabijo na svoj čoln v vlažni kleti. Kot zadnje naj omenimo, da so taki čolni lažji od klasičnih, kar prav pride pri prevozu in tudi pri izbiri krmnega motorja. kaj togo in da ima kljub vsemu precejšnjo zmožnost absorbiranja udarcev. Sploh pa renault 9 odlikuje zelo dobra lega na cesti, kar je značilnost vseh renaultov in veliko u-dobje, ki je med drugim odvisno od čisto posebnih sedežev, ki jim je mogoče nastaviti ne samo kot pri vseh drugih avtih razdaljo od volana in pa naklon naslonjala, temveč se celoten sedež lahko nagiba naprej in nazaj, tako da na prednjih sedežih lahko sedijo najvišji in najnižji šoferji enako u-dobijo. K udobju prispeva tudi u mirjen tek motorja, ki ni prav nič hrupen in komaj zaznaven aerodinamični šum, kar je odvisno pač od zelo posrečene oblike, ki ne povzroča vrtincev. Še nekaj je treba reči o porabi: renault 9 porabi le 10 odst. več kot R5. ki je tako in tako znana po tern, da ni prav nič žejna. V Parizu trdijo, da porabi R9 tako z motorjem 1108 kot s šibkejšim motorjem 1397 pičlih 5,4 litra na 100 km pri stalni hitrosti 90 km na uro, močnejši model, ki zmore 27 KM pa porabi poprečno 7,13 litra na sto km. «E 4 Rhapsod.v* obrala Eurovinil zahtevnejše križarjenje. Dolg je 4,16 le eden najboljših PVC napihljivih čolnov na tržišču, ki omogoča tudi metra in izvrstno drsi ob polni obremenitvi tudi s 25 konjskim krm nim motorjem V okviru «Festivala festivalov» so v ponedeljek predvajali v kinu Aristdn jugoslovanski film 'pa 'ob polnoči. Morda bi bilo res'koristneje.'da bi filme iz tega ciklusa ^predvajali vsaj za dva ali tri dni "in tako dali niožnost širši publiki, da si jih ogleda. «Daj što daš» (produkci a Jadran film — Croatia film. Zagreb 1980) je briljantna družbena komedija, ki odkriva razredne razlike v vsakdanjem življenjskem vrvežu. Zoran ki izhaja iz premožne družine, študira psihologijo in za uspešno opravljeni univerzitetni izpit dobi od očeta v dar lep motor japonske izdelave, že isti dan (po naključju?) z motorjem zavozi v pogrebni sprevod ter pri tern rani Bibo. hčerko pokojnega. Starši ga drugi dan prepričajo, da u-bišče Bibo, ki■ živi v revnem in propadajočem predmestju iped alkoholizmom, in prestopništvom. Zoran se zaljubi (ali vsaj tako iz-gleda) o Bibo in se v zelo kratkem času z njo tudi poroči. Poroka ga stane izgon od doma in dogodivščine v okolju, ki mu je tuje. Njuna zveza pa se kmalu raz-dere. Biba zanosi, Zoran pa se vrne domov in diplomira v psifiolo-giji. Pred profesor sirarn zborom zagovarja diplomsko nalogo o težkih’ življenjskih razmerah v predmestju, zlasti mladih ljudi. žižič je morda v spojem filmu hotel m neki način zabavati gledalce, ustvaril pa je skioo novega meščanskega življenja in idej. ki jih stvarno ponazarja Zoran. Študent zapusti polproletarko Bibo in z neverjetnim cinizmom sklene svojo šolsko kariero, punci pa o-stane otrok in vsakdanje, grenko življenje. «Daj što daš» prikazuje v bistvu dva svetova, strogo ločena eden od drugega in brez vsakršne komunikacije, gre konec koncev za komedijo, ki ne zanemarja aktualnih vprašanj, čeprav se jih gledalec zaveda šele po končanem filmu. Režiser Bogdan žižič je star 47 let, po rodu je Spličan ter je dolga leta opravljal poklic odvetnika. Leta 1965 je s kratkometraž-uim filmom «Jasenovac» osvojil nagrado na beograjskem filmskem festivalu, od tedaj pa se je posvetil tej filmski zvrsti. Pred osmimi leti je njegovo delo 'vo uradno srečanje med krovnimi športnimi organizacijami obeh mest, Posebno glede na to. da konkretno sodelovanje na športnem področju [•o vrsto let nemoteno poteka v prid oobrosossdskim odnosom med obe-m« državama ter odprti meji. Deželni predsednik CONI Civelli je Poudaril potrebo po boljšem medsebojnem poznavanju, saj je tudi Portno področje pomembno pri na-ezovanju stikov in prijateljskih od-'orov med ljudmi ob meji. V lem oziru je Civelli poudaril ‘°go, ki naj bi jo v prihodnje še večji meri imele slovenske športne organizacije v Italiji, kot most po ezovanja športnikov obeh dežel. Po uvodnih besedah se je razvila 0'skusija, v kateri so prisotni obraz-ožili organiziranost in delovanje športnih organizacij na obeli straneh nieJe. Drago Požar in Emil Hvahca sla Prikazala športno dejavnost novogoriške občine ter vlogo, ki jo o-Pravljajo posamezne športne organizacije v jugoslovanskem sistemu. a drugi strani pa je Leonardo Cri-s tani orisal vlogo CONI na Goricam kot člena posameznih športnih cdcracij ter pobudnika širjenja Porine dejavnosti ter novih vezi med športniki raznih dežel. v imenu ZSŠDI je Boris Simoneta Poudaril vlogo ZSŠDI in ostalih slo-o.ii športnih društev kot vezne-člena med športniki iz Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine. Poleg tega je orisal dosedanje sodelovanje med slovenskimi športnimi društvi s športnimi organizacijami ZTKS in ZTKOS obmejnega pasu ter sodelovanje in vključevanje V nedeljo na stadionu «1. maj* Snidenje vseh sedanjih in bivših odbojkarjev ŠZ Bor Kot smo že poročali, se bo v nedeljo, 8. novembra, pričel odbojkarski teden pri ŠZ Bor, ki se bo končal z 2. mednarodnim turnirjem »Memorialom Nede Mijot*. Memorial se bo pričel v soboto, 14. t.m. zvečer in končal v nedeljo popoldne 15. novembra. Poleg drugega si je organizator zamislil, da bo v nedeljo, 8. t.m. ob otvoritvi fotografske razstave Marija Magajne, tudi prijateljsko srečanje vseh odbojkaric in odbojkarjev, ki so v nekaj več kot 21 letih izredno uspešno branili barve ŠZ Bor v številnih prvenstvih, prijateljskih srečanjih in turnirjih. Organizator odbojkarskega tedna iz objektivnih razlogov ni poslal nobenega vabila z željo, da se bi vsi srečali na stadionu «1. maj* ob vedrem razpoloženju, tomboli z lepimi nagradami, ob prijetnem kramljanju in obujanju prelepih spominov, katerih resnično ni malo. Vse fante in dekleta, ki so se naučili odbojkarske abecede v mali dvorani pri ŠZ Bor tokrat vabimo na prijateljsko snidenje, ki se bo pričelo v nedeljo ob 14.30. Marsikdo se bo lahko videl tudi na fotografiji, lto ga je naš Marijo ovekovečil, ko je bil precej mlajši, da se bo celo težko prepoznal. G. F. slovenskih društev v Italiji v CONI. Pri tem je poudaril, da Jdruženje aktivno spremlja povezovanje med CONI in krovnimi športnimi organizacijami v Sloveniji, kar vsekakor podčrtuje prijateljstvo in dobre med- sebojne odnose. V zaključku sta se delegaciji dogovorili, da se bosta še srečevali, saj je to predpogoj za boljše in uspešnejše medsebojno sodelovanje, ki naj obogati delova nje obeh Goric. NOGOMET UMRL MONZEGLIO Včeraj je umrl v Turinu znani nogometaš Eraldo Monzeglio. Star je bil 75 let in je zaslovel kot nogometaš v tridesetih letih, ko je odigral 35 tekem v državni reprezentanci in dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka, leta 1934 v Rimu in 1938 v Parizu. Slovo zvezdnikov MOSKVA — Trije najslavnejši sovjetski košarkarji zadnjih petnajstih let, Sergej Belov, Ivan Edeško in Alja n Žarmuhamedov so v moskovski dvorani TSKA v ponedeljek u-radno dali slovo svoji košarkarski karieri. Disciplinska komisija košarkarske zveze je v zvezi z nedeljskimi tekmami dala opomin trenerju Scavo-linija Skansiju in igralcu Oece ja Valenti ju zaradi protestov. Oece so tudi kaznovali z 200.000 lirami globe zaradi protestov, žalitev in metanja trdih predmetov na igrišče. Tržaški OECE najel novega Američana Po osmih kolih prvenstva A - Z lige je tržaški košarkarski klub OECE zamenjal enega od dveh Američanov. John Campbell, ki v dosedanjih tekmah ni zadovoljil, bo tako odpotoval v ZDA, zamenjal pa ga bo Wayne Robinson, ki je star 24 let, visok 203 cm in ki Je bil druga »izbira* profesionalnega NBA moštva Detroit Plstons. Na poskusnem treningu je Robinson zadovoljil tržaškega trenerja MERAN — Nadaljevanje dvanajste partije svetovnega šahovskega prvenstva v Me anu se je včeraj zaključilo zelo hitro: po pol ure igre je Karpov predlagal remi in Korčnoj ga je brez pomisleka sprejel. Stanje je tako še vedno.nespremenjeno; Karpov Ima štiri i zmage in Korčnoj eno. Trinajsta partija b« na vrsti jutri. LESTVICA Don Bosco i». rerruviario in Li-bertas A 4; Don Bosco B iti Grandi Molori 2; Bareolana B, Ricrea tori, Jadran in Kontovel 0. B SKUPINA Servolana A — Bor 100:45 (45:20) BOR: Kovačič 10, Krapež 4, Jogan, Smotlak, Pisani 8, Tavčar 4 (2:3), Pupuiin 4, Gruden 1 (1:3), Korošec 8, Semen 6. SODNIK: Bonanno iz Firenc. V svojem drugem letošnjem na stopu so borovci deloma zadovoljili, Čeprav jih je domače moštvo Servolane visoko premagalo. Naši so tokrat zaigrali nekoliko bolj požrtvovalno, vseeno pa so bili večkrat naivni v obrambi in površni v napadu, drugače bi bili sicer ob držali poraz v dostojnih mejah. Pri Boru sta se tokrat izkazala Pisani, ki je zaigral borbeno pod košema, in Semen, ki se je v svoji prvi tekmi po dveletnem premoru dobro odrezal. Cancia IZIDI 2. KOLA Inter Milje - Servolana B 89:43 Servolana A - Bor 100:45 Bareolana A - Inter 1904 22:182 Ginnast. Triestina -Libertas 107:55 • -LESTVICA. Inter 1904, Servolafia A in Inter Milje 4; Ginnastica Triestina. Servolana B 2; Libertas B, Bareolana A in Bor 0. ODBOJKA ''v Prijateljska tekma Bor JIK Banka — Vo!!ey Videm 3:2 (12, -1, -6, 13, 13) BOR JIK BANKA: V, ik, Fuč-ka, Neubauer, Kodrič, Zadnik, U-grin, Stančič, Batič in Pernarčič. V zanimivi prijateljski tekmi je šesterka Bora JIK Banke, ki bo v skorajšnjem prvenstvu nastopala v C-l ligi, premagala drugoligaša iz Vidma Vol!ey šele po petih setih igre. Naši fantje so občasno igrali zelo dobro in so prikazali zanesljivo ter učinkovito igro. Nastopili so vsi trije mladi odbojkarji in Stančič je celo igral od samega začetka pa do konca in'je povsetp zadovoljil, Tekma je pokazala, da Bor JIK Banka v prihodnjem prvenstvu ne bi smel igrati podrejene vloge. Bilo je nekaj slabosti (sprejem,' igra v polju, včasih-.-AudjsMpod bilo je tildi veJjfeb-4 sti našega tret ječi»asa. W še dale med samim prvenstvom še popraviti (0:1) «UNDER 20» Supercaffe — Brejj 5:0 (3:0) BREG: Smotlak, Pavletič, Tritta, Tul, Gregori, Žerjal, baporto, Albertini, Kraljič, Mondo, Pinti (Martini). Po precej dobrem začetku prvenstva so Brežani doživeli že drugi težak poraz. Tudi tokrat so pokazali iste vrzeli kot pred tednom dni, zato bo treba Še truda in dela, da odpravijo pomanjkljivosti. Brez tega tudi rezultatov ne bo. K. Korošec IZIDI Stock - Zaule 4:0: Opicina - Por-tuale 2:2; Costalunga - Aurisina 0:0; Supercaffe - Breg 5:0; Edile Adriatica - Monfalcone 0:0; S. Mar-co - Domio 1:3. LESTVICA Monfalcone 11, Vesna 10, Costalunga 9, Aurisina, Portuale, Edile Adriatica 8, Supercaffe 7. Opicina 6, S. Marco, Breg, Domio 4, Zaule 3, Stock 2. ZAČETNIKI A skupina Breg — S. Sergio 1:1 STRELEC za Breg: Švara BREG: Turco, Ražem, Vodopivec, Kraljič, Bevk, Mauri, Boneta, Can-ziani, Prašelj, Ota, Švara. V lepi tekmi so Brežani izbojevali remi, ki je zadovoljil obe ekipi, čeprav so imeli domačini le nekaj več priložnosti za gol Naj omenimo, da so bodisi Brežani, kot gostje zgrešili 11-metrovko. Treba je pohvaliti prav vse igralce Brega, posebno pa Švaro in Maurija. F„ Korošec IZIDI 7. KOLA Breg - S. Sergio 1:1; Costalunga -Fortitudo 1:0; Muggesana - Ponzia-ha 1:0; Libertas - Domio 1:1. LESTVICA Libertas 9, Soncini B, Muggesana 7, ponziana, Costalunga 6, Domio, S. Sergio 5, Breg 2, Fortitudo 1. C skupina Kras — Supercaffe 0:4 (0:1) KRAS: Robert Purič, Žagar, U-mek, Križman, Lucijan Škabar, Škrk, Tavčar, Alan Škabar, Grego-retti (Andrej Purič), Šuc in Grmek. Mladi Krasovi nogometaši so šli na igrišče z namenom, da izgubijo s čim manjšo razliko, ker so nasprotnika poznali, že od lanskega leta. Ekipa Supercaffč je namreč v prejšnji sezoni zadala Kraševcem nekaj pekočih porazov. Naši fantje so v prvem polčasu igrali precej dobro, toda v nadaljevanju so po drugem golu nekoliko popustili. Raubar ; • IZIDI 7. KOLA S. Giovanni A - S. Andrea 0:0; Kras - Supercaffe 0:4; CGS - Primorec 4:0; S, Luigi For You - Por ' * “' ,*„jSfeit*rbola B __ _______ j&smimftsi V slovenskem derbiju v prvenstvu mladink je Bregova vrsta brez posebnih težav odpravila Kontovelke, ki so imele težave zlasti z blokom 6, S. Luigi Far You 5, Primorec 2,.Chiarbola B 2, Kras 0. NAJMLAJŠI A skupina Breg — Chiarbola 2:1 (2:1) STRELEC za Breg: Barut (2) BREG: Degrassi, Biaggi, Ceccot-ti (Maten), Ciacchi, Žerjal, Tul, Sancin, Boneta, Kerstič (Šturman), Godina, Barut. V nedeljo so Brežani tesno zmagali na domačem igrišču proti ekipi Chiarbola. Prvi je povedel Breg z Barutom ki je z lepim strelom izven kazenskega prostora premagal vratarja. Potem so gostje remizirali, nakar je spet Barut z lepim strelom spravil rezultat na varno. Najboljša med Brežani sta bila Barut in Ciacchi. F. Korošec IZIDI 7. KOLA San Luigi For You - Domio 0:1; Zaule - Ponziena 0:1; Costalunga -S. Vito 1:2; Breg - Chiarbola 2:1; Campanelle - Giarizzole 2:1. LESTVICA Fortitudo, Giarizzole 10, Costalunga, S. Vito 9, Campanelle, Domio 8, Breg 6, San Luigi For You 5, Chiarbola, Ponziana 2, Zaule 1. B skupina Zarja — Montebello 0:3 (0:0) ZARJA: Milani, R. Kalc, Fonda, Hlabjan, Družina, M. Kralj, Ražem, Žagar, Gregori, Carli, A. Kalc, Leban, B. Kralj. Najmlajši zarjani v tem prvenstvu doslej niso imeli sreče. Tako je bilo tudi v nedeljo. Po dobri igri obeh ekip se je prvi polčas končal neodločeno, takoj v začetku drugega polčasa pa so se zarjani znašli kar z dvema avtogoloma v mreži. To jih je gotovo demoraliziralo, s čimer se je tudi tekma praktično zaključila. Moramo pa reči, da so se zarjani kljub smoli borili do konca. B P IZIDI 7. KOLA CGS - Olimpia 0:0; Zarja - Montebello 0:3; Primorje - Supercaffč 0:1; Roianese - Portuale 2:2; Blue Star - S. Sergio 3:0; Triestina - S. Andrea 2:0. LESTVICA Triestina 13, Blue Star 11, Super-caffč 9, S. Andrea, Montebello 8, Portuale 7, Olimpia. Roianese 6, CGS 5. S. Sergio, Primorje 4 in Zarja 3. MLAJŠI CICIBANI S. Giovanni — Breg 7:1 (4:0) STRELEC za Breg: Raffaele BREG: Alberti (Ota), Govoni (Žerjal), Kosič, Raffaele, Reggio, Krašovec, Gulli (Gombač), V soboto so Brežani v gosteh visoko izgubili proti ekipi S. Giovan-nija. Domačini so bili znatno boljši, o čemer zgovorno priča že sam rezultat. «Plavi» so se sicer po svojih močeh branili, več pa očitno niso zmogli. F. Korošec ' IZIDI CGS - Chiarbola 1:1: Domio - O-picina 7:0; S. Giovanni - Breg 7:1; Fortitudo - Soncini 3:4; Inter S. Sergio - S. Luigi For You 0:7; S. Andrea - Ponziana 0:7. LESTVICA Ponziana 12. Soncini 11, Domio 10, S. Giovanni 8, Chinrbola. CGS 6, Fortitudo, S. Luigi For You 5. Tn-ter S. Sergio, S, Andrea 3, Campanelle 2, Breg 1, Opicina 0. PRIJATELJSKA TEKMA Naraščajniki Kras — Portuale 0:4 (0:2) KRAS: igor Škabar (Peric), Igor Purič, Bertoki, Škrk, Drago Purič, Colja (Nicolin), Castellani, Terčdn, Pascutti, Šuc (žužek) in Builo (Doljak). Kras je izkoristil prosto nedeljo in odigral prijateljsko tekmo proti ekipi Portuale. Zmagali so sicer gostje. toda tudi Kraševci niso slabo igrali. V p.p. je Bullo zapravil zelo ugodno priložnost za zadetek. Iz protinapada pa so nekaj sekund kasneje gostje dosegli prvi gol. V p.p. je trener Hafner preizkusil Perica v vratih. Prvič pa je Krasovo majico oblekel Nicolin. Branilec Pascutti se na mestu srednjega napadalca ni preveč dobro znašel. Kljub številnim menjavam se je Kras precej dobro branil proti homogeni tržaški ekipi. Raubar .................."""..........................................................................n.........umnim............mm,,,,.,................................. DEŽELNI TURNIR V GORICI INA TEKMOVANJU ZA NAGRADO RAJONOV NAMIZNI TENIS Naši predstavniki povsem zadovoljili lonjerskiAdrii kontno tretje mesto Še posebno se je izkazalo Krasovo moštvo - Sonja Milič odlična Na deželnem namiznoteniškem turnirju v Gorici so dokaj uspešno nastopili igralci in igralke Krasa, Bora in Doma. Predvsem to velja za Krasovo moštvo, ki je osvojilo kar štiri prva mesta, eno drugo in pet tretjih mest, medtem ko je na ekipni lestvici tržaški Ente porto za las prehitel Kras. Najuspešnejša igralka turnirja je bila po pričakovanju Sonja Miličeva, ki je v obsoškem mestu le potrdila odlično formo iz nastopov v prvi ligi in je prepričljivo zmagala v vseh treh kategorijah, v katerih je merila svoje moči. V igri posameznic je v finalu brez težav odpravila mlado Dondo. medtem ko je v polfinalu prav tako z 2:0 premagala Vodopivčevo iz Vrtojbe. Nastopili sta tudi Vesnaverjeva in Žigonova, ki pa sta morali kloniti Mužini, oziroma Vodopivčevi. Tudi v ženskih dvojicah je bila zmaga Miličeve in Dragice Blažinove le formalnost, kar velja tudi za tekmovanje mešanih dvojic, v katerih sta slavila Miličeva in stari znanec Edi Bole, katerima se brat in sestra Donda nista mogla enakovredno u-plrati. Omeniti moramo zelo dobro tretje mesto para Anica Žigon * I- gor Colja, med tret jeka tegorniki se je dobro odrezal mladi Boris Štoka, ki je po dobri igri tesno klonil starejšemu tekmecu v osmini finala. Največja zadoščenja pa so pripravili prav najmlajši. V kategoriji deklic je Kras celo osvojil prva štiri mesta. Najboljša je bila Tanja Ukmar, ki je v finalu premagala Gu-štinovo z 2:0, tretje mesto pa delita Ksenija Marušič in Obadova. Med naraščajnicami je v četrtfinalu krasovka Nevenka Marušič premagala predstavnico Doma Zala-teu, v polfinalu pa je klonila Don-di. Med naraščajniki je ponovno prijetno presenetil Igor Colja, ki se je uvrstil na tretje mesto in je klonil le poznejšemu zmagovalcu Uršiču. Boris Štoka, ki ni bil najbolje razpoložen, je zasedel peto mesto, pred stavnik Bora Lozej pa deveto. V mešanih dvojicah je naraščajniški par Boris Štoka - Tanja Ukmar zasedel tretje mesto, Colja in Marušič pa sta bila peta. V mladinski konkurenci naj omenimo peto mesto igralke Doma Lut-manove in krasovca Igorja Colje, medtem ko je bil Lozej deveti. B. S. OBVESTILA SD Mladina smučarski odsek priredi v nedeljo, 8. t.m., v okviru sejma smučarske opreme «90 MINUT Z ELANOM* Predvajali bomo filme o Sten- ' marku, Križaju in drugih. Začetek ob 14. uri v domu »Albert Sirk*. • • # Z Jadranom v Reggio Emillo . Jadran vabi navijače na prven stveno košarkarsko tekmo, ki bo v soboto, 7. novembra, v Reggio Emili! s ■ tamkajšnjim moštvom Fornaclari. Odhod avtobusa ob 13.30, cena vožnje pa je 15.000 lir. • ’« » » ZSŠDI obvešča da bo danes, 4. novembra, ob 20.30'na sedežu ŠD Zarja v Bazovici komisija za nogomet. Dnevni red: 1. delovanje mladinskih nogometnih centrov 2. nogometni trenerji S tekmovanjem na stadionu Gre-1 društev, kar daje tretjemu mestu zar, se je končal ciklus treh tek- Adrie še večji pomen, movanj, veljavnih za letošnjo iz- REZULTATI vedbo »Palia dei Rioni*, ki ga že Dečki (A-B): Tek na 2.100 m: vrsto let organizira tržaško druš- Marko Saksida 7’38'T; 9. Daniele tvo S. Giacomo. Prvi dve tekmova- Giacomini 8’46”2; Hoja 4.200 m: 2. nji sta bili v Skednju (3. julija) ter pri Sv. Jakobu (23.-25. julija), vse tri pa vsebujejo tako tekmovanja v hoji, kot v teku za vse moške kategorije (ženske so tekmovale izven konkurence). Tudi letos so se vseh treh tekmovanj udeležili predstavniki lo-njerske Adrie, ki so že drugo leto zaporedoma na končni lestvici o-svojili tretje mesto Lonjerski atleti so se tudi tokrat zelo dobro odrezali, saj so osvojili eno prvo, eno drugo, dve četrti, eno šesto, sedmo in deveto mesto. Poleg zmagovalke v teku za deklice (C kat.) Lare Milano, ki je dosegla obenem tudi zelo zanimiv čas, bi vsekakor omenili lep na-predčk Marka Sakside ter Fabia Ruzzierja, ki je zopet potrdil, da ima v hoji lepo bodočnost, medtem ko sta kljub dobri uvrstitvi nekoliko razočarala Alfred Zudek V hoji ter David Gregori v teku (kar se tiče doseženih časov). O-menimo naj še, da so bila vsa tri tekmovanja deželnega značaja in je na njih sodelovalo skupno 11 Alfred Zudek 23'28”0. Deklice (kat. C): Tek na 1.050 m: Mara Milano 4’18”6. Naraščajniki: Tek na 5.250 m: 4. David Gregori 18’53”7; 7. David Kosmač 22’57”0. Člani: Hoja na 5.250 m: 6. Fabio Ruzzier 27'18”3. KONČNA LESTVICA 1. S. Giacomo; 2. Marathon; 3. ŠD Adria; CSI - Cividin; 5. SAAT; 6. Atletica GO; 7. CUS - TS; 8. Italcantieri - Tržič, 9. Fiamma -TS; 10. Atletica - BO; 11. Net-tuno. • * • Prejšnji teden je bilo pri Sv. Soboti tudi tekmovanje v skoku v daljino za dečke in deklice kategorij C ter Cl. Na tekmovanju, ki je bilo pokrajinskega značaja, so sodelovali tudi najmlajši atleti Adrie, ki so v štirih kategorijah osvojili kar dve zmagi, poleg drugih do brih uvrstitev. DEČKI Kat. C: 1. Ivan Komar 3.68 m; 4. David Milano 3,20 m; 6. Sandro Weber 2.43m. Kat C 1: 1. Stefano Giacomini 3,01 m; 5. Carlo Tomasi 1,60 m. DEKLICE Kat C: 2. Lara Milano 3,08 m; Kat. Cl: 3. Vesna Kranjec 1,45 m. To kategorijo čaka letos še eno pokrajinsko tekmovanje, ki ga bo čez teden dni organizirala atletska zveza, nakar bo propagandni sektor za letos zaključil sezono. R. F. NOGOMET SREDNJEEVROPSKI POKAL Milan in Osijek tokrat doma V drugem kolu srednjeevropskega nogometnega pokala bosta danes Milan in Osijek igrala doma. Milančani, ki so po visokem porazu v Catanzaru, zašli v hudo krizo, se bodo spoprijeli z madžarsko ekipo Haladas, Osijek pa s češkoslovaškim moštvom Vitkovice. Rijeka — Priština 2:0 REKA — V zaostali tekmi šestnajstine finala jugoslovanskega nogometnega pokala je Rijeka premagala Prištino z 2:0. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monieechi t. PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0461) <3382 • 9 57 23 Naročnina Mesečno 7 000 Hr — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6 00 din. 20 2asebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podietia mesečno 100.00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Zo SFRJ Oglasi Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 4. novembra 1981 ?iro račun 50101 603 45361 «ADIT» DZS 61000 Ljutljan« Gradišče 10/11. nad., leletan 22207 Gb delavnikih: trgovski 1 modul 'šif 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900 legalni 800, osmrtnice 300. sozaha 400 lir za mm višine v širini 1 stolpcu Muli oglasi 200 lit beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlaniie-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. i i čl*n italtj»riskel Izda i a 7TT zveze časopisnih " Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska^^irst založnikov fieg DVODNEVNO SREČANJE BO POVSEM NEFORMALNO IN BREZ DNEVNEGA REDA Tri petine držav Črne celine se sestaja na tradicionalnem francosko-afriškem vrhu •v Glavni temi posveta bosta usoda Čada in prihodnost gospodarskih odnosov Dopisnik Dela za Primorski dnevnik PARIZ — Afrika ne sme biti ne ♦rezervat rivalstev* ne »divji trg*, je poudaril predsednik Mitterrand na tradicionalnem »francosko - afriškem vrhu*, ki je letos prerastel v pomembno mednarodno srečanje. V Parizu so se namreč zbrali predstavniki treh petin afriških dežel, med njimi kar dvajset državnih šefov. Nova francoska oblast je z organizacijo podedovanega vrha želela dokončno »obrniti stran neokolonia lizma*, kot je izjavil uradni pred stavnik Elizejske palače: vabil ni poslala samo v prestolnice frankofonskih dežel oziroma tako imenovanim »zmernim režimom*, temveč se ji je posrečilo, da je okvir red nih letnih posvetovanj z afriškimi partnerji močno razširila. Kot opazovalci sodelujejo tudi Egipčani in Tunizijci, med državnimi šefi pa vzbuja največ pozornosti kajpada Gukuni Weddeye. čadski predsednik, ki mu je Francija za pot v Pariz dala na voljo vladno letalo. Dvodnevno srečanje bo povsem neformalno, brez natanko določenega dnevnega reda in brez sklepnega sporočila. Predsednik Mitterrand je v uvodnem govoru nakazal glavni temi posveta: usoda Čada in prihodnost gospodarskih odnosov, možno pa je, da bodo državniki načeli tudi vprašanja osvobodilnih bojev, zlasti v Namibiji in Zahodni Sahari. Po drugi strani bodo gostitelji skušali še podrobneje pojasniti, da se Francija odreka vlogi »afriškega žandarja* (še na predzadnjem vrhu. leta 1980 v Kigaliju, je Gi-scard, denimo, dobil proste roke za strmoglavljenje Bokasse). Francija bo poslej »igrala na karto panafri-ške zakonitosti*, je zato danes poudaril Mitterrand. Francoski predsednik je to načelo povzel tudi v zvezi s čadom: »Trezna pot* do rešitve te krize, je dejal, vodi samo ob mejnikih, ki jih je postavila Organizacija afriške enotnosti, in zato bo Francija pomagala zakoniti vladi v N’Djameni, Pri Piacenzi trije mrtvi zaradi megle na avtocesti hkrati pa bo podprla prizadevanja OAE za sestavo mirovnih enot (Mitterrand je posebej omenil logistično pomoč, ki jo je Francija namenila za reorganizacijo čadske vojske*). Vendar tukajšnji poznavalci menijo, da se za francoskimi izjavami skriva širša diplomatska ofenziva proti Gadafiju, s potezami, ki naj bi jih prišepelavali iz Washingtona. Druga velika tema. ki jo želijo Francozi poglobiti na konferenci, so odnosi med Severom in Jugom. Predsednik Mitterrand je danes v bistvu povzel svoj cancunski govor in se znova zavzel za načelo «dia'oga med enakopravnimi* ter za globalna pogajanja o novem svetovnem gospodarskem redu. Prav na tem področju je mlada oblast v odnosu z afriško celino doslej nai več storila, predvsem v okviru EGS in na pariški konferenci o najmanj razvitih deželah (po francoski zaslugi so, denimo, podpisali sporazum 0 cenah kakava, enega tistih izvoznih artiklov Črne celine, ki je povsem edvisen od mednarodnih špekulacij). Simboličen .je navsezadnje že kraj, kjer so se danes zbrali Mitterrandovi gostje: konferenčni center, v katerem so za Giscardo-vega mandata stekli prvi pogovori med Severom in Jugom. Mitterrand bo na konferenci skušal razpršiti tudi očitke — nem a'o jih leti celo iz samih vrhov socialistične stranke — da v bistvu samo previdno nadaljuje Giscardovo a friško politiko, sicer z drugačnim slogom (brez neposrednih vojaških intervencij), toda s podobno vsebino (gluha ušesa za opozicije in protivladna gibanja v deželah, s katerimi Francija vzdržuje normalne diplomatske stike). Gotovo ni naključje, da so sodne oblasti prav včeraj zaprle dosje Bokassovega prijatelja Rogera Delpeya, ki je v Giscardovih temnicah brez otipljivega razloga preždel dolge mesece. Operacija pomirjevanja afriških partnerjev, večidel vznemirjenih zaradi zmage francoskih socialistov, se torej nadaljuje. In nazadnje, francoska diplomacija skuša s preoblikovanjem odnosov z afriškimi deželami doseči e-: nega sv6eh glavnih ciljev: čim-! bolj utrdili položaj Francije (in | Evrope), kajti v Parizu so čedaPe ! bolj prepričani, da se bosta velesili | prej ali slej pogajali in pogodili 1 — ne oziraje se na glasove tretjih, torej povsem v jaltskem duhu. VILKO NOVAK sinočnjih srditih spopadih v Frankfurtu, ko je policija skušala s silo porušiti nezakonito grajeno naselje na območju, kjer oblasti predvidevajo širjenje frankfurtskega letališča. Naselje je postalo simbol nemških ekologov in je že v preteklosti povzročilo hujše zaplete. Tokrat pa so v Frankfurt prispeli ma-nifestanti tudi iz drugih krajev. Iz protesta so zasedli glavno frankfurtsko železniško postajo in ustavili ves promet za poldrugo uro. Policija jih je s solzilcem in vodnimi topi izgnala iz postaje, s tem pa je povzročila, da so se neredi razširili na vse mesto. Podobne protestne manifestacije so bile tudi v drugih nemških mestih. Najbolj vroče je bilo v Darmstadtu, kjer je 4 tisoč demonstrantov razbilo vse šipe krajevne občinske uprave. Columbia» ponovno v vesolje AVASHINGTON — Danes od 13.30 po italijanskem času bo vesoljsko letalo »Columbia* spet poletele v vesolje. Vzvratno štetje v Cape Canaveralu za sedai poteka brez najmanjših zastojev. Ameriške strokovnjake nekoliko skrbi le muhasto vreme, vendar pa meteorologi. napoveduieio, da bo da nes opoldne zasijalo sonce. Vesoljca Joe Engle in Dick Tru-l.v bosta torej po vse: verjetnosti postavila nov rekord. Prvič v zgodovini vesoljskih poletov bosta namreč obkrožila zemeljske oblo z že uporabljeno vesoljsko ladji co. Razmerje se je torej spremenilo: «novinca» sta tokrat vesoljca. »Columbia* pa je že pravi »veteran*. 'Tudi drugi polet «space shuttia* bo poskusnega značaja, vendar pa bo tokrat naloga vesoljcev zahtevnejša. V hrbet »Columbie* so strokovnjaki vgradili neke vrste žerjava kanadske izdelave »Columbia* bo zemiio obkt ožila 83 krat na povprečni višini 235 kilometrov. Na ameriško naravno letališče Edivards pa bo »vesoljsko letalo* pristalo v ponedeljek zjutraj po dobrih 124 urah poleta. Vzlet »Columbie* bo v neposrednem prenosu predvajala tudi prva italijanska televizijska mreža s pričetkom ob 12.30. RIM — Danes bo parlamentarna preiskovalna komisija začela razpravljati o škandalu ENI-Petromin. ,„.................„................milili....................Himni................................. DELAVCI KLONILI IZSILJEVANJU DRUŽBE! 08 IAHTCVI PO RCFlRlNDUMU 0 ODPRAVNINAH PREKINJENA STA VKA V BRITISH LEVIANDU V nasprotju s stališči sindikatov se je večina osebja izrekla za vrnitev na delo LONDON — Proti splošnemu pri-j med predsednikom podržavljenega čakdvanju so delavci angleškega j podjetja in H sindikati, ki zasto-državnega avtomobilskega koncerna klonili pred grožnjami delodajalca Manifestacije ekologistov v Zvezni republiki Nemčiji BONN ' — Najmanj 28 oseb je bilo laže in težje ranjenih v pred- in sklenili prekiniti stavko, ki so jo začeli v ponedeljek in sc vrniti na delo. Okrog BO odstotkov 58.000 delavcev je včeraj v 29 tovarnah družbe »British Le.vland* glasovalo za opustitev stavke za nedoločen čas"'Iti za'"sprejetje ultimativnih predlogov vodstva podjetja, v nasprotju s stališči 200 delegatov tovarniških svetov, ki sc. z veliko večino zavrnili izsiljevanje. Pri referendumu so sindikati upoštevali kot nasprotne nadaljevanki stavse gla sove vseh zaposlenih posameznega obrata, kjer se .je večina izrekla v tem smisiu. Po tem kriteriju je 12 tovarn, oziroma 27.000 delavcev glasovalo za vrnitev na doio. samo 5 obratov s skupaj 11.500 delavci pa proti. Niso še prestol’ okrog 14.000 glasov v 12 tovarnah, kar pa ne vpliva na skupen izid Kot smo poročali, je zadeval spor N' VIDEMSKI UNIVERZI DRUGI POSVET ZGODOVINARJEV 0 ODPORNIŠKEM GIBANJU .BRESCIA - Včeraj je nad Lom bafdijo legla že v zgodnjih jutranjih urah zelo gosta megla, ki je povzročila številne prometne nesreče. Že v ponedeljek zvečer so zaprli prometu Avtocesto sonca za radi prometne nesreče, ki se je pripetila blizu Milana in v kateri je izgubil 'življenje 43-letni Francesco Bizzi iz Forlija. Skoraj na vseh avtocestah v okolici Milana je bila Vidljivost včeraj zjutraj do 8. ure omejena na 80 metrov. Zaradi megle ni delovalo niti letališče v Li rudah. Od številnih nesreč se je naj hujša pripetila na aVnesti A 21. VjDEM _ Furlanski in Deželni' škega gibanja. Sedaj se ndoirajo I ki iz Piacenze pelje v • v jnšlitut za 1 ZKOHlHiiimiiHiiiiiiiiiiiiiilH»iiimiiiiiiHiii>H<<"u>'o>>>nHii„ii„i„iiiHiHiiimiuiiniiimniiiiiiiiiiHHii„iiiii„„iiiiii„i„i„„„i„ii„„iiiiiiiiuii„„iiiiiiiiiiiiiii.iHiHiiiiiiiiiitHliiiiiilniiiHi„iiiiHiHiiiiiimniiiliiliniilHiiiii„i„iiiiiiilia «Zlato» raste pod zemljo v Motovunskem gozdu KOPER — *Na. na. su. Piko. išči. išči. su. Piko!* na pol v italijanščini, m pol v hrvaščini vzpodbuja Viktor Fabijančič svojega starejšega psa. Mlajše ščepe ve selo skaklja zraven in nič ne kaže, da bi mu bila i a šola kaj v napoto. Psa gresta naprej, Viktor za njima, jaz pa za vsemi. Veje me bičajoj blato je spolzko, ■ g šča gre mimo... Fotoaparat imam pripravljen, še dobro, da sem ga staknil. Viktorja namreč, š/hsid sem ie. rla so se tartufarji vdrli v gozdna tla. se poskrili za tankimi topolovimi ali, hrastovimi stebelci mogočnega, edin-. slvenega Motovunskega gozda, ki ga menda v svetu ni enakega. , . . Ne samo zaradi tartufov, gomoljik, ali jelenove gobe ■ (kot rečejo gomolju ali krompirju podobni gobi. b raste v celoti pod zemljo),, ampak tudi zaradi posebnega drevja, ki uspeva tu v dolini reke Mirne, pod Buzetom, v okolici Istrskih toplic. Jesen, črni topot in hrast ne rastejo nikjer tako blizu morja. Približno polovico gozda so pred več kot desetimi leti posekali, ker so hotch "az vij ati kmetijstvo. Pa so se ušteli. Narava je premagala slabe računarje. Poseka se je spremenila v močvirji;. Tartufov je sedaj za približno pol manj, kot jih je bi n včasih. Počasi, počasi se gozd začenja obnavljat In tor tuf ar ji komaj čakajo, da se bo gozd kmalu obnovil in da bo «zlalih» sadežev iz doline reke Mirne spet toliko, kol nekoč. »Tudi 650 kilogramov na dan jih je bilo,» se spominja logar Mario Šircer. ki je pri Tozd Šumariji iz Buzeta r Livadah zadolžen za odkup t«h tako cenjenih pob. Danes jih nejdejo- no dan sto. 150. ali: največ 200 kilogramov OtJ teh jih iskalci prodajo $nyiariji 10 do 15 ,lšiljgrunyl »a-, dan. ostajo profao na čnip-. V -.šumariji odkupujmo 1 ' • ' ' : *-* 2?" , vi kilogram po 4000 ali 3000 dinarjev (odvisno, od kvalitete). Prekupčevalci plačajo 1000 dinarjev več, tako pridobljenega denprja pa nihče ne nadzoruje . Tartuf arine je i; leta v leto več. Sedaj jih je 300 ali 400, uelcateri trdijo, da tudi 600. Kdo bi vedel natančno! Pri sumiti ji jih je registriranih le 45. Zadaj so gomoljike tako iskane? Okusne so, pa čeprav z izredno ostrim vonjem, ki spominja na vonj po g-rlh jajcih ali na gospodinjski plin. Pravijo, da so aj. odiziak. oziroma učinkovito sredstvo za spolno moč. To h majhna kdTičina teh gob v svetu, jim dviguje ceno visoko pod nebo. V Ifaliji, kamor se steka večji del tega tzlntega blaga», dosega ponekod kilogram 800 tisoč lir m morda Še več. Istrske tartufe cenijo tudi zarod, odličnega vo-nja. Drugod po svetu mešajo svoje tartufe z istrskimi samo zato, da se vsi navzame jo tega značilnega m p ,i-praševanega vonja. Tartufi so marsikateremu prebivalcu sicer zaostalih krajev ob dolini reke Mirne (Motovun, Livade, Baz jaki...) prinesli bogastvo. V treh ali štirih mesecih, kolikor traja sezona (od začetlca septembra do decembra), zasluzijo dobri tartufarji po 300. 400 ali tudi več tisočakov. Tako si lahko zgradijo hiše. nakupijo poljedelskih strojev in nekoliko olajšajo življenje. Vendar se moti tisti, ki misli, da je bogatenje z nabiranjem tartufov enostavno in lahko kot trepje orehov. Pravi tartufarji izgubijo tri mesece noči na' \eiq. Ne glede na vreme — dež ali blato. Ob pol-‘noči ali dveh zjutraj se odpravijo s svojimi posebej za ;iskanje gomoljik streniranimi pst v hosto. škornji, lopatica, baterija, vrečka za gomoljike in steklenička iga .nja — to so obvezni rekviziti pravega iskalca najuruLj h in najboljših podzemnih gob. Tako izgubljanje noči marsikateremu pobere zdravje. Na svoje pse pa so navezani, kot le na redko stvar. Dobrega psa — iskalca ne bi prodali za noben denar. Ponudite tartufarju 50, 60, ali še več tisočakov, pa bo samo zmajal z glavo. Morda vam bo prodal kakšno scene za 30 tisočakov, ki pa zagotovo ne bo našlo več kot nekaj dclcarjramov gomoljik na dan. Sicer so to čisto navadni lovski, ali še bolje nekoliko križani psi. Vendar izredno občutljivi. Besedica jih lahko vzpodbode. ali pobije. Tudi oni občutijo težko delo, saj stežka preživijo več kot 10 let. Ko gomoljika po osmih dneh. nekaj centimetrov pod zemljo dozori, začne oddajati svoj značilen vonj in pes jo v tistem trenutku zavoha in začne, s prednjimi tacami na tistem mestu kopati. Tartuf ar priskoči, odpodi psa, da mu ne bi poškodoval, ali celo pojedel tartufa in z lopatico izkoplje dragocen podzemni sadež. Potem mora psa obvezno nagraditi z majhnim koščkom kruha. Dokler ga ne dobi, se pes ne premakne. Košček kruha je zanj najboljša nagrada. Če bi vedel, koliko dobi gospodar za tisto gomoljiko, ki je sam s svojim izostrenim vonjem izsledi, ne bi nikoli iskal tartufov le za skorjico kruha... »Od tartufov, ki rastejo v Motovunskem gozdu, bi lahko dobili najmanj 300 milijonov lir. Tako pa naša družba ne dobi pravzaprav ničesar. Z enim očesom in pol mižimo pred prekupčevalci, ki na lahek način, z nekolika tveganja zaslužijo prav toliko, kut tisti, ki tartufe trdo iščejo. Večji del gomoljik (00 odstotkov približno) jih gre v Italijo po tihotapskih poteh, pravi Mladen Čaleta, direktor Tozda šumarija iz Buzeta. BORIS ŠULIGOJ