294. Številka. I rs t. v četrtek 2S decembra 1 slIU. Tečaj XXIV. ..Edinost" izhaia dvakrat mi 4nii. raznn nedelj in praznikov, zjutraj in r.večer ob T. uri. O ponedeljkih in po praznikih irbaja ol> 9 uri zjutraj. Nam«1 nI ti i« /,nti4a : Obe tadanji na leto , . . ^M. 21 — Za »amo večerno izdanje . . 12* — Za pol leta. četrt leta in na men«*«! rar.inerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe hrer. priloierif naročnine se uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trutu /.jutranje številke po 3 nvč. večerne številke po 4 nvč.; ponedeljake zj titranje 4te-vilke po 2 uvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST Večerno izdanje,) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA .EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon *tv. H70. 4 nvč. V edlnoatt je moč Oglati *e računajo i»> vr>«tHii v petitu. /.a večkratno naročilo « primernim popnutoni. Poniana. osmrtnice in javne zahvale. domači osriasi i t« i poiroi|1>i. V »i ilnttisi naj »e pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopiei »e ne sprejemajo, Rokoplai ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oprane sprejema u prav ii isl vik. Naročnino in onla*e je plačevati lot»o I r*t. I rnliiKItii in tl*ktimti se nahajata v ulici Cariniia -m v. 1'2. I pravnlštv«. od-pruviiištvn in »prejemanje Innertitov v ulici Moliti piccnlo it v. .'I, II. nadstr. Izdajatelj iti odgovorni urednik K ran Oodnik. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) I)uli»J 27. Deželnemu zboru nižeavstrijskeinii se predloži v prvi Hej i razven štirimesečnega začasnega proračuna tudi predlog o najetju deželnega posojila v znesku 2,000.000 gl , da se popravijo poškodbe, katere so provzročile zadnje povodnji. Dunaj 27. Bivši predsednik v ininisterskem svčtu, grof CIarv, je imenovan namestnikom na Stajarskcm. Dllliaj 27. Združeni odsek četvorice v ogerski delegaciji je sprejel štiri mesečni začasni proračun ; o istem ho potem razpravljali v polni stji delegacije. Dunaj 27. Večina komisije za nadzorovanje državnih dolgov, t. j. dr. pl. F u c h s, baron Czedik in baron Doblhoff, je dovolila proti glasoma B laže k a in K o z l o w s k e g a. da se izroči 118,:J18.045> kron zlata avstro-ogerski banki v pokritje izdanih bankovcev in novcev kronske veljave. Grof Montecuecoli ni bil navzočen ter se je opravičil. Blažek in Kozlo\vski sta prijavila protest proti navedenemu sklepu. RllkaiTŠta 27. Senat je včeraj potrdil z veliko večino glasov v komori že sprejeti zakon o 5°/0 davku od plač državnih in zasebnih uradnikov, vojaških gaž in penzij. Ta davek bode prinašal okolo 4,000.000 frankov ter stopi s 1 janu-varjem 1900. v veljavo. Vojna v južni Afriki. (HlUraltar 27. Parnik »Dunotor Castle« z maršalom Robertsom je prispel semkaj ter sprejel na krov lorda Kitchenerja. Danes jutro je parnik odplul v južno Afriko. London 27. «Times» javljajo iz Odese z dne 27. t. m.: Dasi v južni Rusiji ne pojema huda zima, odhajajo vendar dan za dnevom nove vojaške moči v ruske zemlje na daljnem vzhodu. Od minolega četrtka je odpotovalo od todi 1000 P O D L I S T R K. 14 Zajčki samostan. Potopisna novela. Spisal: I v a 11 G r o m o z e n » k i. Le Slava je ostala pri meni. Njen mirno-veseli obraz ni kazal kake posebne spremembe. Ko bi razplela svoji dolgi, debeli kiti, da bi ji zlati lasje padali čez rame in boke, ko bi se tudi nad tem zidovjem prikazala bleda luna in obsevala Slavo, strmel bi in menil, da zrem — vilo. Pred nama so bile stopnice. Nihče naše družbe ni šel po njih, šla sva torej midva. Nobena stopnica ni bila cela, vsaka skrhana, marsikatera popolnoma zrušena, da sva morala stopiti čez njo na drugo. Tudi snažne niso bile te stopnice. Raztreseno je bilo po njih listje, slama, treske, kurje perje, v dokaz, da še ni dolgo, kar so todi koračile kokoši. Prišla sva na dolg hodnik; isti je bil na obeh koncih odprt, ker se je stransko zidovje podrlo, Bog ve, kedaj že. Stala sva pred odprtimi vratmi. Prestopila sva nizek prag. Prišla sva v precej velik, četerooglat prostor, Lastnik konaorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsotcija lista „Edinost" v Trstu. mož, več vojaških zdravnikov, bolniških strežkinj itd., da ustanovč poljno bolnišnico, London 27. »Reuter« javlja iz Chieveleya z dne 21. t. m.: Tudi danes se je streljalo na pozicije Boercev z Lvddit-granatami (Dnm-dum). Loildoil 27. »Times« javljajo iz Modder-Riverja z dne IS), t. m.: Lojalnost Holandcev v kapski naselbini se še maje. Njih obnašanje se ni spremenilo, vendar se je nezadovoljnost pomnožila vsled poraza generala Methuena. Kolona vo-akov v pomoč Kapski naselbini je mnogo po-trehnejšfl, nego oddelek, ki bi imel upasti v boerski republiki. Razmere v mestnem in deželnem zboru tržaškem. (iovoril deželni poslanec Ivan Gori u p na občnem zboru >Edinosti« dne 20. novembra 1899. Slavni zbor! Nisem mislil na to, da bom moral poročati na današnjem shodu. In težko sem se odločil za to. Saj ne vem, kaj bi rekel, o čem bi govoril. O delovanju našem ali vspehih naših v deželnem in mestnem zboru seveda tie more biti niti govora o razmerah, kakoršnje so zavladale v tej zbornici in o sovražtvu, ki je zavladalo proti nam. O dogodkih v deželnem in mestnem zboru sploh, pa tudi ni—kakor so ti dogodki sicer kričeči in nezaslišani prijetno govoriti, ker so ti dogodki že znani vsem in bi moral le ponavljati. No, želja odbora političnega društva »Edinosti« je bila, da spregovorim tudi jaz in tej želji sem se udal. Prosim vas pa še enkrat oprošČenja, ako ne boste čuli ničesar, česar niste že čuli. O pravem delovanju slovenskih zastopnikov v deželnem in mestnem zboru tržaškem torej ne more bili govora. Na tem pa nismo krivi mi, ampak razmere, ki so take, da menda takih ni nikjer v katerega se je vsi pala svetloba od zgoraj, ker je manjkal ves strop in tudi streha. Bog ve, kedaj so bile te stene zadnjikrat pobeljene, zdaj so služile tujcem v — spominsko knjigo. Po njih je kar morgolelo najrazličnejih podpisov, ženskih in moških, slovenskih, nemških, laških, madjarskili; na nekaterih podpisih seje svetil tudi kak pokvečen priličen verz, a tudi pa-berkov slavnih in neslavnih pesnikov je bilo po steni. Marsikateri podpis, marsikateri verz je že zginil, ker ga je spral dež; tudi ti, kar še jih je zdaj na stenah, izginejo skoro. Nad nama je bilo razpeto sinje nebo, nekako vspodbujevalno je zrlo doli na naju. Potegnil sem svinčnik iz žepa ter ga ponudil Slavi. Rekel nisem besedice. Pogledala me je nemo. — Komaj vidljiv nasmeh sem opazil na njenih ustnicah. Vzela je svinčnik ter razločno napisala svoje ime na steno. «Zdaj pa še le vi ! Pod menoj je baš dosti prostora*, silila je v me. Nisem se proti vil. Najini podpisi so bili na steni. Morda jih kedaj še najde tam lepa čitateljica. v Avstriji in tudi zunaj Avstrije ne. (Vsoobče pritrjevanje.) Kakor znano, je na volitvah, ki so se vršile meseca marca IS97., prvikrat zmagala takozvana liberalna (progressova) stranka v vseh štirih razredih, izvolivši IS svojih zastopnikov. S tem je takoimenovana »konservativna« ali avstrijsko misleča stranka zginila s pogorišča. (Klici: Nič škode zanjo!) V okolici pa je bilo voljenih vseh ♦> slovenskih kandidatov. S prva smo imeli nekoliko upanja, da bodo kazali vsaj nekaj obzirnosti do nas in da tudi v delegacijo kakor tudi v druge stalne odseke izvolijo po jed nega naših. No, kmalu smo videli, da je bila ta nada prazna. Gospodom ni do tega, da bi bila kaka kontrola nad — neumnostmi, ki jih delajo le prepogosto (Pritrjevanje.) in izrinili so nas povsem. O volitvi župana smo dali svoje glasove gospodu dru. Dompieriju, o kateiem smo mislili, da bo vendar nekoliko pravične) i, nego je bil njegov prednik dr. Pitteri, a zmotili smo se tudi v tem pogledu prav temeljito : prišli smo z dežja pod kap. Sedanji župan se nam je kmalu pokazal brezobzirnega nasprotnika in prav ta župan je jedini od vseh dosedanjih, ki ni bil še nikoli oficijelno v naši okolici, katere ne pozna in noče poznati. (Klici: Vsi so jednaki !) Takoj v drugi seji so gospodje od večine pokazali, kaj znajo: brez vsacega vzroka so namreč uničili volitev gospoda Nabergoja. (Vriše. Dolgotrajni klici: Živio Nabergoj!) Jaz sem takrat odločno protestiral proti taki vnebovpijoči krivici, a moje besede so bile bob ob steno. Kaj vse se je potem vršilo v. aferi Nabergo-jovi, vam je znano in ne bom ponavljal tukaj. Fakt pa obstoji, tla ga ne smatrajo za poslanca (Velik hrup), da ga ne vabijo v seje, da-si so spoznale vse instance, da je bil pravilno izvoljen. (Pojavi ogorčenja.) Sla sva naprej. Pred nama je bilo par sob; vrata povsod odprta. V prvi sobi sva našla strop cel, v levem kotu prazen škaf, v desnem brezovo metlo; drugo pohištvo je manjkalo. Druga soba! Kar sva zagledala tu, naju je spominjalo na stare pravljice o čarovnicah in začaranih bitjih. Na veliki, zeleni kmečki peči je ležalo majhno dete; in sicer kar na trdem. Nobene blazine, nobene mehke rjuhe ni imelo pod svojim životom. Bledo kakor stena, oblečeno v kratko, čez pol trebuščka segajočo srajčko, ni kazalo nobenega življenja. — « Morda je mrtev» je menila Slava in me gledala prestrašeno. No, bil je res deček. «Spi, spi tako trdno*, sem jo skušal pomiriti, ter bil u verjeti, da ima prav. Poleg peči je bila postelja, velika, široka, pokrita z rudečo odejo. Sredi odeje je sedela ali čepela siva kura, kazaje nama svoj rep, a nič se ni gibala. »Za Boga! Kje sva pa, da je vse mrtvo!?* je šepetala Slava. (Pride še.) Kar hitro naj omenim sedaj, da je sedanji liberalni mestni svčt najslabši, kar jih je imel Trst do sedaj. (Pritrjevanje od vseh * t ran i.) Vsa velika vprašanja še čakajo na rešenje. Prav čisto ni? ni moril dosedaj /a resenje raznih vprašanj, ki so za Trst življeaske važnosti. Mudilo se jim je z drugimi rečmi. Prvo delo jim je hilo, da so prostore, kjer uradiijeta župan in delegacija, z velikimi stroški ohnovili. Potem so sklenili najeti milijonov kron in priredili so nekak program, po katerem naj l»i se ta denar potrosil primerno. No, od te svote so res že potrosili preeej, ali storili niso dosedaj skoro ničesar. < > priliki, ko se jo sklepalo o tem posojilu, so oko-ličanski zastopniki napravili listo najpotrebnijih in za okolico najnujnejših del. Jaz sem ta seznani razkazoval županu ter ga prosil, naj se on pobriga, da se ta toli potrebna javna dela izvrše čim prej. i Ko pa je prišla stvar v zhornieo, so vsprejeli samo jeden del našega proračuna, in še od tega, kar je hilo vsprejeto, do sedaj še niso ničesar i z - | vrnili! (Čujte! Ćujte!) Sploh stoje gospoda italijanske večine na tem stališču, da nobene stvari, ki je hila priporočena od katerega slovanskih zastopnikov, sploh ni smeti izvršiti, ker 1» i sicer - - to so njih lastne besede, ki sem jih sam čul -upliv tega gospoda vok o lici p reve č narasel! (Senzacija! Klici: To je neverjetno, nezaslišano!) (Pride še.) Politični pregled. TRST, 28. decembra 189». Odprava časniškega kolka in - nemška hinavščina. Bivšemu ministru in predsedniku ministerskega sveta, grofu Clarvju, se je te dni poklonila deputacija društva dunajskih novinarjev «Concordia», da mu izreče zahvalo na odpravi časniškega kolka. Mi smo udarili v glasen smeh, ko smo čitali to. Marsikateri čitatelj pa se ne bo smejal, ker nima tako utrjenega želodca, kakor ga imamo mi, marveč studila se mu ho taka hinavščina, ko se spomni, da je notoričmi resnica, da nikdo ni tako nasprotoval odpravi kolka, kakor baš veliko d u n a j s k o n o v i n s t v o. Njim — s tolikimi tisoči odjemalcev in množico inseratov ter s tisočaki, ki jih dobivajo v podkupljenje — je kolek bil le bagatela, ki jim je na drugijstrani donašal velikanskega dobička s tem, da je onemogočal vsako vspešno konkurenco. Naravno torej, da ne niso baš navduševali za odpravo kolka. — Prav te dni smo doživeli zgovoren dogodek. V zadnjem zasedanju deželnega zbora nižeavstrijskega je knez Karol Auersperg strastno napal dunajsko novinstvo. Sledila je se-veda velika zamera. Mož se je malce /bal. in da bi se malce rehabilitiral pred mogočneži v redakcijskih soba! dunajskih, je bil v gosposki zbornici te fini - med nnjhujimi nasprotniki odpravi časniškega kolka. In ljudje, katere je prirojena jim požrešnost silila v nasprotovanje tej odredbi, so šli tja in so izrekaii zahvalo na odpravi časniškega kolka ! ! Takemu postopanju se pravi — nemška hinavščina! Proglaienje svetega lefa. Minolo nedeljo se je vršila v baziliki sv. Petra v Kimu ce-. retnonija slovesne inauguracije svetega leta po papežu. Ceremonija se je začela v vestibilu cerkve. Vstop v vesti bil je bil dovoljen le povabljenim. Ob uri so prinesli sv. očeta v dvorano pa- ramentov v prvem nadstropju. Tu so bili že zbrani kardinali, patrijarhi, nadškoije, škofje in drugi dostojanstvenik! papeževega dvora. Tu je sel na no-silnieo »sedia gestatoria« in so ga odnesli v sikstin-sko kapelo. Tu je papež stopil z »sedie« in je preti izpostavljenim najsvetejšim zapel »Veni ereator spiritus«. Iz siktinske kapele so nesli papeža v baziliko. Ob uhodu na strani »svetih vrat« je bil za papeža prirejen prestol. Ko je veliki zvon cerkve sv. Pelra dal znamenje, se je papež dvignil z stola in je šel naravnost k »svetim vratam«. Viši penitenei jar Vanutelli mu je podal od italijanskih j škofov poklonjeno zlato kladivo. Izgovori vsi pred- | pisane verze iz liturgije, je papež trikrat udaril s j kladivom na zid »svetih vrat«, ki je bil že poprej j predrt. Papež je sel zopet na prestol, a delavci »o . podirali »sveta vrata«. Penitencijarji bazilike so j potem z blagoslovljeno vodo umili prag in stebre j »svetih vrat«. Papež je pokleknil — s križem v desni, svečo v levi — na pragu svetih vrat in mej tem je zadonela Zahvalna pesem. Za tem je on prvi vstopil v baziliko, a njemu so sledili kardinali in vabljeni gostje. V tem hipu so cadoneli vsi zvonovi Rima. Pred zlatim oltarjem Michel Angela je imel papež kratek nagovor o pomenu dovršene eerimonije, izpred glavnega oltarja pa je podelil navzočim slovesen blagoslov in po|>olen odpustek. Množica je navdušeno pozdravljala papeža. Papež je bil videti nekoliko utrujen in tudi glas mu je donel šibkeje. Papež se je umaknil v svoje prostore. Iz bazilike se je vsula ogromna množiea. Pred cerkvijo je čakalo na stotine vozov. Zunaj cerkve so karabinjerji in policijski agenti skrbeli za red. Vojna V južni Afriki. »Obzor« konstatira, da iz vsega rožljanja Angležev z sabljo je vendar le čuti akorde - pomirljivosti. Razlogi temu so v tem, da se je Anglija uverila, da ni dorasla svojemu protivniku in se je jela bati za svojo Kapsko naselbino. V Indiji pa se dviga drug grozen sovražnik —■ lakota. Radi Indije so Angleži razmerno dobro razpoloženi proti Burom. Ali junaški čini malih republik niso prinesli le Burom dragocen božičen dar, ampak vsem malim narodom. Na angležki strani se ne bori angležki narod, ampak le odpadke naroda pošiljajo na bojno polje, življe, katerim je vojna zadnje pribežališče. Na strani Burov pa se vojuje ves narod, od sivega starca do dečaka, od najiiglednejega do najpripro-stejega. Buri nočejo, da bi kdo drugi prelival zanje svojo kri! Ta zdravi narod je poka/al, da se vsaki človek mora naslanjati na-se in da je sebi sam vodja. To je tista zmagonosna strategija teh ljudij, ki jo iz v oje vala toliko zmag, kolikor je bilo hitek. Angležki vojak pa se zanaša le na svoje vodje. Iz te primere morejo mali narodi crpiti pouk, da v borbi — tudi politiiki — ni smeti vodstva izročati le samo eni vrsti prebivalstva, ampak ti a m o r a v e s n a r od h r a n i t i s v o j e s t v a r i; da tudi najbolje odredbe voditeljev ne morejo pov-speševati narodnih interesov, kajti narodna borba se mora voditi od človeka do človeka, tako, da je vsaki borilec na svojem mestu. Domače vesti. Odbor političnega društva »Kdiuost« bo imel svojo sejo jutri zvečer ob 7'/^ uri. 11IHM10Vlilije. Voditelj ministerstva z,a notranje stvari je imenoval okrajnega komisarja na primorskem namestništvu, Filipa barona W i n k I er j a, provizoričnim namestniškim tajnikom. Premeščen jI. Poštna asistenta Adolf Pre-dolin in Kuro Hreglieh iz Pulja, oziroma Opatije, sta premeščena v Trst. Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Fran Bekar v Kozini za srečno rešitev neke kazenske zadeve 2 kroni, gč. Zorzut Rezika nalirala 4 K (>0 st., g. Fran Babuder nabral v krčmi konsumnega diuštva pri sv. Jakobu 3 K 2 st., g. Justina Velikonja je nabrala v veseli družbi 1 K HO st. Srčna hvala vsem gospodom darovateljem! Tržaški mestni svet. Sinoči je bila XXXV. javna seja tržaškega mestnega svdta. Predsedoval je župan dr. Dompieri. Vlado je zastopal namest-ništveni svetovalec Viljelm pl. Jettmar. Navzočih je bilo 35 svetnikov. Zupan je priobčil zahvalo več občinskih uslužbencev in prvega strojevodje na parniku »Be-renice« za priznanje, izraženo osobju parnikn za vedenje za časa kuge. Društvu prijateljev otrok so dovolili brez debate nadaljni donesek 2(>00 kron za hrano učencem glavne in podružne šole Rena nuova ; z.a zidanje drugega nadstropja na p slopju otroškega vrtca v isti ulici so dovolili 22.000 kron. O razpravi predloga šolskega odseka glede ustanovljenja večernih klirzov za odrasle ljudi in javnih predavanj so odobrili (5600 kron letnih stroškov in 3000 kron za prve nabave pohištva itd. Sklenili so tudi, da se ima v to svrho ustanoviti odsek 4 mestnih svetnikov in f) meščanov, katere izvoli mestni svdt ter tla je temu odseku dati na razpolago letnih 4000 kron za dobo dveh let. Za otroški vrtec v »Boschettu« so mislili kupiti neko vilo; ker je neki posredovalec ponudil drugo zemljišče, so razpravo o tem predmetu odložili, tla se prej prouči ta novi predlog. O prošnji konsoreija za gradnjo železnice Trst-Opčine glede »sldaje plina in električne moči iz občinskih »avodov je predlagal trgovinski odsek, da je imenovanemu konsorciju oboje oddajati po lastnih cenah izdelovanja. B e n u s s i je zahteval najmanjšo ceno 1 nvč. od m. plina in da se glede dajanja električne moči konsoreij pogodi neposredno z upravo plinarne. Pl. fombi je predlagal, da se z novim konsoreijem postopa v tem oziru jednako, kakor s prejšnjim konsoreijem za gradnjo imenovane železnice. Pretiloga Benussi in Combi sta bila sprejeta. Sklepni račun za leto I M",iS. so odobrili brez debate ter dali občinski blagajni absolutorij. O razširjanju vodovoda društva »Aurisina« niso mogli razpravljati, ker dotičai odsek še ni predložil svojega poročila, Glede načrta za kanalizacijo, ki ga je napravil prof. Beckmann in u loži 1 že pred pol letom, je izjavil župan, da ga izroči odseku za preskrbovati je z votlo. Dr. Aleksandra pl. Mnnus&ija so potrdili kakor uda glavnega ravnateljstva javnih dobrodelnih ustanov. Ob 8/40. so zaključili sejo. Pogreb Mihaela Bnveoiiu. Od sv. Marije Magdalene nam pišejo: Spravili smo zopet enega naših. Mihael Bavcon, znani posestnik, je imel veličasten sprevod. Na pogreb je prišlo mnogo znancev in sorodnikov pokojnikovih. Pevsko društvo »Slava« se je udeležilo polnoštcvilno ter je na domu zapelo »Jamica tiha« svojemu dobrotniku. Ko so položili rakev na mrtvaški voz, šel je sprevod ob azistenciji petih duhovnov proti župni cerkvi. Meti potom je svirala škedenjska domača godba, a »Slava« je pevala žalostinke. Za vozom sta korakala mala otroka, sinčka pokojnega, 0 katerima upamo, tla ostaneta narodu zvesta, saj obsikujeta našo slovensko šolo. V župni cerkvi so duhovniki opravili mrtvaške molitve, a pevski zbor je (v naše začudenje) ubral latinski mizere/e! Čakali smo, tla bi čuli tudi slovenski) nagrobnioo. A ni je bilo. Kedo je temu vzrok ? Ljudstvo je izrekalo jako trpke besede o veleč. g. župniku in o cerkvenem zistemu v Trstu. (Mi vem«, da je pevsko društvo storilo vse možne korake, da bi i/poslovalo dovoljenje, tla bi tudi v cerkvi smeli zapeti slovensko pesem ža- 1 osti n ko. Vse zastonj. Dotična cerkvena oblast se je izgovarjala, da ima takov ukaz od zgoraj. Ukaz namreč, tla Slovenci niti spomina svojih mrtvih ne smemo slaviti v svojem jeziku, da torej ne smemo po svoje gojiti niti naj plemen itejega Čutstva, ki se nam vzbuja ob odprtem grobu onih, ki so se ločili od nas, odidši v kraljestvo večnega mira. Na vratih kraljestva miru, hrup boja! To kaže, kako zastrupljeni so naši otlnošaji. Bog obrni na bolje! Op. ur.) Pevsko društvo «%arja» v Rojanu priredi v nedeljo dne 31. t. m. ^Silvestrov večer s petjem, šaljivimi prizori, deklamacijo, igro in alegoriškimi podobami. S prirejenjein tega zanimivega večera hoče «Zarja» dokazati, tla nikakor ne misli na to, da bi z letom 1800 izginila tudi ona, kakor jej tako želč najintimneji nje — sovražniki, marveč tla hoče krepko prestopiti v novo leto in uničiti se marsi-kako »pobožno željo* nasprotnikov. Gospod dopisnik, ki je bil v skrbeh radi usode «Zarijne» zastave, in vsi drugi, ki se hočejo uveriti, da je ta zastava še vedno v krepkih rokah «Zarje», naj le pridejo na »Silvestrov večer» «Zarje», pa bodo v i tlel i sami ! Za ..ISnžienico" so nabrali ua Prošeku 12 gld. Darovali so : Gospa Viktorija Luxa 2 gl., ga. Felicita Gori up 2 gl., ga. Kristina Kahrgoj 50 nč., ga. Fanica Dolenc ."»0 nč., gospici : Milica in Marija 75 nč., gg.: Ivan Balanč*20 nč., Ivan Godina 1 gld., Iv. vitez Nabrgoj 1 gld., I. M. 50 novč., A. B. 1'. 50 nvč., Josip ;">() nvč., Alojzij Sonc 50 nvč., Radoslav Srebotnjak 50 nvč., Dragotin Starec 50 nvč., Valentin Cibic 20 nvč., Matrica Daneu 50 nvč., Marija Pertot 2f> nvč. Pevsko društvo »Dom« ha Repentabru priredi dne 31. t. in., na SilveBtrov večer, svoj pevski večer. Na to zabavo so vabljeni vsi gg. udje (podporniki), nadalje vabimo tudi naše narodne prvake. Sploh je vstop svoboden vsakomur. Začetek točno ob 4. in pol uri zvečer. Odbor. Veliki ples trgovskih pomočnikov. Izvedeli Brno, "da bodo naši trgovski pomočniki — vzlie vsem spletkam nasprotnikov — imeli svoj letošnji veliki ples vendar-le v gledališču Armo- u ki. Našim vrlim trgovskim pomočnikom *e j<< namreč pomerilo, da m> si rečeno gledališče zago-tovili Žil dan 4. februvarja p. i. Prepričali smo se tudi, da si naši pomočniki prizadevajo na vso moč, da l>o ta njih ples čim sijsijneji. Živeli ! Novi slovenski Ihti. «Z v o n č e k», list za mladino s podobami, je začel izdajati g«>sp. H. i iangl v Ljubljani. List izhaja I. dne vsakega meseca ter stane za vse leto 5 K. Plača se tudi lahko za pol in četrt leta po razi.....-i. Naročnino je pošiljati gosp. Luki Jeleneu, učitelju v Ljubljani, Rimska cesta št. 7. Katoliško misleči učitelji ustanovili so si svoj list «S I o v e n s k i u č i te I j», katerega urejuje in izdaje g. Fran Jaklič, učitelj. Naročnino sprejema uredništvo »Slovenskega učitelja* v Ljubljani. \ Gorici je začel i/hajati politični polume-sečnik «Narod». Izhajal bo vsako drugo soboto. Dopise in naročila je pošiljati v »Narodno tiskarno. Nova n red ha za promet z Ogersko in Hercegovino. Kakor znano, stopi z dnem 1. ja-nuvarja prihodnjega leta v življenje nova uredba, ki bo globoko posezala v prometno življenje: to je statistično beleženje prometa z olagom med Cislaj-tanijo in drugimi deli cariuarskega obsežja, torej med Ogersko na jedni in Bosno in Hercegovino na drugi strani. Po cesarski naredbi od 1. septembra 1891 in za to naredbo izdanem izvrševal-nein predpisu od 20. decembra 1899., morajo namreč pošiljatve blaga, oddane na železnice, na pošto ali na parnike, biti spremljane po posebnih uradnih formularih ali obrazcih — in sicer v dveh izvodih — v katerih je označeno to blago. Ob enem je za vsako tako pošilja tev — izvzemši poštne pošiljatve -plačati malo statistično pristojbino po uporabi statistiških znamk na rečenih izjavah o blagu. Da bo interesentom nabava takih znamk in obrazcev olajšana, je c. kr. pristojbinskemu in ko-lekovnemu uradu v Trstu poverjeno razprodajanje istih in je ta urad že preskrbljen s primerno zalogo. Prodaja na drobno strankam se bo vršila na železniških postajah in na • oarinarskih uradih, nameščenih v pristaniščih in pozneje se po potrebi določijo še novi kraji za razprodajanje. Odbor »Kmetijske družbe« bo imel v soboto ob 2'/a uri poji. sejo. Vesti iz Kranjske. — R e g i s trovanje pravil je dovolilo deželno sodišče ljubljansko »Gospodarski zvezi v Ljubljani, registrovani zadrugi z omejenim jamstvom«. P r e d r u g a č e n i h p r a v i I » Zveze slov. učiteljskih društev« ministerstvo ni hotelo potrditi. Mar je vlado tudi o tem vodila »materinska skrb« za slovenski narod?! Gimnazija v Kranju ima letos že sedem razredov in pet paralel k ter čez f)00 dijakov in 15 profesorjev. Ljubljanski š k o f je kupil za zidanje svojih zavodov v kamniškem okraju ležečo graščino »Onelo« (Rottenbichl) z 800 orali arondira-nega sveta. Cena ni znana. Slovenska zmaga na Mizarskem. Občinske volitve v Selnici ob Muri so prinesle slovenski stranki sijajno zmago. V novem občinskem odboru sta samo dva Nemca. Iz trgovskih krogov je prinesel »Slovenski Narod« notico, v kateri se isti živo pritožujejo nad pomanjkanjem dvavinarskega drobiža in nc-rabnostjo takozvanih »ličkov«, katerih nihče ne mara. V tem obstoji res velik pogrešek, kajti po vsem svetu se kovanje drobiža ravna po potrebah prometa, a pri nas, v državi neverjetnostij, je pa baš narobe, pri nas država zahteva, naj se promet ravna po zalogah državnih blagajnie. A tu je vprašati finančno upravo: »Iz katerega žepa se pa pokrivajo stroški za kovanje denarja? Mar ne iz žuljev davkoplačevalcev ? Mi davkoplačevalci imamo torej pravico zahtevati, da nam dajo drobiža, kije prometu faktično potreben.« Nesreče na železnici. Iz Gradca smo dobili poročilo o sledečih nesrečah na železnicah, ki so se pripetile o minulih praznikih. V nedeljo dne 24. t. m. ob l/24 zjutraj je trčil brzovlak Trst-Dunaj na postaji Kalsdorf, 13 kilometrov za Gradcem, s tovornim vlakom 171, ki se je imel prav na tej postaji ogniti dotičnemu brzovlaku, ki je imel veliko zamudo. Radi goste megle je zapazil strojevodja Roman Brichta stoprav na 50 korakov daljave signalne luči na zadaj ih vozeh tovornega vlaka in je bilo kljub vsem odredbam nemogoče brzovlak o pravem času ustaviti. < > silnem sunku je strojevodja odletel na »tender«. Nastala je grozovita zmešnjava, katero j<> še povečavala gosta tema in čuli so se obupni klici na pomoč. Vse je šiloma drlo na piano in v to svrho so nekateri potniki utrli stekla pri oknih. Ko je uajveča zmedenost nekoliko polegla, hiteli so ponesrečencem na pomoč. Poštni oficijal Habali je bil poškodovan na notranjih delili telesa, a lahnejše ranjeni so bili tudi pomožni sluga Sehantl in trije potniki. Poštni sprevodnik Satke pa je ležal težko poškodovan mej Razvalinami poštnega voza, v katerem je k najveći nesreči v istem trenotku nastal ogenj. Satke si ni mogel pomoči in njegova situvacija je bila zares strašna. Klical je na pomoč, a nihče si ni upal blizu. V zadnjem trenotku še le je prihitel strojevodja Briohter, ter je Satka z lastno smrtno nevarnostjo rešil grozne smrti v ognju. Ogenj je uničil, razun nekaterih pisem in pošiljatve od 8000 gld. v zlatu, vso vsebino poštnega voza. Skoda se ceni na poldrugi milijon goldinarjev. Razun tega je zgorela tudi blagajna južne železnice z vsebino 1 SO.000 gld., od katerih so ostale samo kepe zlata. Ponesrečence so spravili v bližnjo ' čuvajsko hišico, kjer jim je neki pomorski zdravnik podelil prvo pomoč. Potem so bili Satke, Brichta in Hahal prenešeni na postajo in zadnja dva so potem spravili v vlak, ki je prišel iz Gradca na pomoč. S tem vlakom so se potem tudi vsi drugi potniki odpeljali v Gradec, kjer so težko poškodovane prenesli v bolnišnico, drugi potniki pa so se z hrzovlakom odpeljali naprej. Ogenj na postaji Kalsdorf je trajal do 10 ure zjutraj in je zgorela, do malih izjem, vsa vsebina poštnega voza in vsa prtljaga potnikov v spalnih vozeh. Skoda poštnega eru rja ceni se na 1'/, milijon goldinarjev, in prav tolika škoda je zadela južno železnico, tako, da znaša vsa škoda 2l/2 milijona goldinarjev. Nesreča seje zgodila tudi v noči od 251. na 24. t. m. na postaji Maribor. Brzovlak južne železnice Dunaj-Trst je trčil skupaj z neko lokomotivo. Poškodovan je bil Dunajski potnik g. Maks Ehrlieh, ki je bil z svojo soprogo na svatbenem potovanju, ter v službi se nahajajoči postni uradniki Dominik \Veissengruher, Josip Zeitelber-ger in Albert Pečnik. Brzovlak je bil prenapolnjen. Med potniki so bili tudi bivši pravosodni minister dr. pl. K i n-dinger, ud gospodske zbornice dr. Millanieh, bivši drž. poslanec Friderik Suess. Zbok močnega sunka so se potniki zbudili, a ostali so mirni. Neki častnik in sprevodnik, ki sta baš govorila na voznem mostovjču, padla sta na tla, a se nista poškodovala. Tudi je več potnikov odletelo z svojih sedežev in v spalnih vozeh so vse stvari popadale z mizic na tla. K sreči so bili vozovi jako močno sestavljeni in so tako ostali potniki nepoškodovani. Tudi tukaj jo v poštnem vozu nastal ogenj in zgorel je velik del pisem in dragocenosti. Po dvajseturnem delu je bila proga zopet odprta za promet. — Dne 24. t. m. zvečer je trčil Dunajski osebni vlak, ki je vozil od Budimpešte Čez Bruck, na postaji Bia-Forhagv, 31 kilometrov od Budimpešte, z Graškim osebnim vlakom. Porušeni so bili trije vozovi Graškega vlaka ; višji sprevodnik je ostel mrtev na mestu, dva poštna uradnika in 4 honvedski vojaki pa so bili težko poškodovani. Tudi ta slučaj se je zgodil iz raznih zaprek nastale zamude vlakov in radi goste megle, ki je zabranila svoboden pogled v daljavo in se je nevarnost opazila že tako pozno, da se nesreči ni bilo mogoče več umakniti. Višega sprevodnika Franca Egede so izvlekli izpod porušenih \oz strašno razmesarjenega. Bil je seveda mrtev. Težko ranjena sta poštna uradnika Bela Kiikenauer in Leopold Beller ter štirje honvedi, ki so potovali na božičen dopust. Pri K oš i ca h blizo postaje Csanv je skočil zjutraj 25. t. m. Budapeštanski nočni vlak s tira. Potniki so nepoškodovani. Dno 2fL t. m. je na potu iz Prerova v Brno vozeči vlak na postaji Chropin trčil v prazen železniški voz ter je bila o tem poškodovana lokomotiva in trije vozovi. Strojevodja in en sprevodnik sta se težko poškodovala in trije potniki so bili lahno ranjeni. Povoženi so bili od osebnega vlaka dne 24. t. m. na severozapailni žele/.niei trije delavci, ki so odmetavali sneg. Vsi trije so ostali na mestu mrtvi; en delavec j«* bil lahko ranjen. IJovdov parnik «Henilraniis» j« včeraj jutro priplul iz Aleksandrije z HO potniki na krovu ter dobil ob 10. uri dovoljenj«' /a izkrcanje. Potniki so bili večinoma vračajo iz Kgipta, kjer so delali na utrdbah reke Nil. Tudi nekega Tržačana, ki je bil v služIti pri angležkem konzuli v Kajiru a je zblaznel, so pripeljali ter izročili mestni bolnišnici. Nezgoda na morju. Parniku »Segesta italijanski' parne družbe se je prošlo noč nekoliko milj «>«! naše luke stri vijak. Spustili so čoln, ki je ob 3. uri Kjutraj prispel do obali SanittC ter prosil pomoči pri tuk. pomorščakih za nadzorovanje prihajanja in odhajanja parnikov. Parnik «Sumatra» iste družbe j«1 potegnil »Segesto* do kraja, kjer se je pokazalo, da je imel parnik tudi luknjo na hrbtici. Parnik in blago so rešili s pomočjo sesalkc in potapljaloa. Zgubljeno. Zadnji torek je nekdo na potu «>«1 javnega vrta d«> Simitil izgubil zlat prstan z dijamantom, v vrednosti 50 gld. Uloni in tatvina. Včeraj so tatovi ulomili v neko stanovanje v hiši št. 8 ulice Pozzo bianeo ter odnesli obleke in dragocenosti v vrednosti HO gold. Okrajna bolniška blagajna. Minolega tedna se je prijavilo 378 slučajev bolezni, 401 oseb se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jih je ostalo 902, med njimi 145 ponesrečencev na delu. Prestopkov proti zdravniškim naredbam so naznanili 135. Podpor je blagajna izplačala ta tedne 11.110-80 kron. Loterijske številke izžrebane dne 27. t. tn.: Imunost Brno 27 77 89 72 Hi J 63 7ti 73 72 i'u Različne vesti. Požari V Šoli. Iz Novega Vorka javljajo dne 23. t. m.: V župnijski šoli v Oincv 111. je nastal ogenj, ko so obhajali božičnieo. Neki otrok se je bil preveč približal plinovi luči, vsled česar se je vnela obleka njemu in otrokom poleg njega. Ednajst otrok se je opeklo smrtno, a šest drugih je nevarno poškodovanih. Požari, v S a n R e m u je ponoči od 2li. na 27. i., m. zgorela angležka cerkev Sv. Ivana k ratnika. Škode je za 20.000 frankov. — V policijskem zaporu na Dunaju je nastal dne 27. t. m. opoludne požar, katerega pa so kmalu ugasili. V zaporu se nahaja sedaj 400 arestantov. — Dne 2(5. t. m. je zgorela v Sasovvu na Gališkem tovarna za papir, lastnina državnega poslanca \Veiserja. 300 delavcev je brez kruha vsled t«iga požara. Zaloga in tovarna pohidtva vsake vrste od Ataandro Levi Miuzi v Trstn. Piazza Itosario žtev. i. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalili In slikah, ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se ua brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zanič iiualo. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij o«l Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovauni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo ! Svetovna razstava v Parizu ('. k. generalni Koiiiisarijat avstrijski za pariško t azsta*ro se preseli dne f>. januva.ja l. 1 '.HNv Pari«. lovom ; ( ommissariat (ieiieral i. r. de 1' Autriehe, lf» Avtnne d' A nt in, Pariš. Književnost in umetnost. Slovensko poboji I n I št v o I. |s«K. T«< dni je izšla jako olisržna i ti vzlie suhoparnosti gradiva vendar za vsaeega, ki se zanima za narodno —gospodarske razmere, jako poiiftna knjiga, namreč l\. Letopis slovenskih posojilni«* za leto |H«»H. Sestavil Franjo J o š t, tajnik in nadzornik »Zveze slovenskih posojilnic v Olju . Ta letopis obsega izkaze o vseh tistih posojilnicah, ki pripadajo * Zvezi». Teh je na Komškem 2< I, na Kranjskem -•">, na Primorskem I 1 in na Štajerskem 3f>. Poleg izkazov o denarnem prometu itd. teh posojilnic prinaša (Letopis* tudi poročilo o zavezinem delovanju in nekaj za poslovanje posojilnic važnih vzorcev. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 2H. Ministerski predsednik pl. Szell je bil danes vsprejet od cesarja v privatni av-dijenciji. Dunaj 2*. »W iener Zeitung« objavlja imenovanje grofa (Marvja namestnikom za Štajarsko in dra. viteza K i n d i n g e r j a predsednikom višega sodišča v Trstu. Dunaj 28. Kakor poročajo liati je grof Clarv vsprejel tudi deputacijo društva novinarjev »(\>n-cordia«, ki mu je izrekla zahvalo na njega prizadevanju za odpravo časniškega kolka. 1^11 Ili J 28. ( Vški delegatje bodo iutcrpelirali radi izganjanja avstrijskih podanikov iz Prusije, radi obsodbe sedmih dragoneev, obtoženih, da so fraternizirali z zde-demonstranti in radi zvez, kijih ima avstrijska vlada z avstrijskim novinstvom. Diiunj 2H. Danes lx> imela avstrijska delegacija svojo drugo plenarno sejo.'. Vojna v južni Afriki. London 28. Keuterjeva pisarna javlja iz Chievcleva : Včeraj sta kapitanu Kukwoot in Gieen- j feld od južno-atrikanskega lahkega konjištva zapustila tabor, da bi nadzorovala straže, a dosedaj se nista še povrnila. V zadnje so ju videli, ko sta jezdila po gričih vzhodno od tabora. Konja sta se vrnila na večer — brez jezdecev. Pari/ 2H. Francozka vlada odpošlje jednega kapitana od generalnega štaba v Transval, da bo sledil operacijam Boercev. Javna zahvala. Podpisani si šteje v dolžnost, javno zahvaliti so vsem, ki so kaj darovali, ali na drugi način pripomogli do povoljnega vspeha zadnjega koncerta našega. Osobito st? zahvaljujemo slav. uredništvu »Edinost«, ki nam jo šlo na roko, ostalim narodnim novinam, ki so objavile naše vabilo, gosp. Skrinjarju, ki je pomagal na blagajni, kakor tudi gosp. diletantom za uprizorjenje igre, na prvem mestu gosp. Sosiču za njega trud na istej. Bog plača j! Trst, meseca decembru 1 SV)'.I. Dr. Edvard Slavik, Fran Kravos, predsednik. tajnik. B Priznano imjlmljai /. vatuiiul patentiranimi novostmi lantn« H l/iiujilhe tehnično dovrfleui glasovirji ilolm iiiijliolj«- in imjet'noju direktno pri tovarnarju Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu zalagratelju. Trst — Bor/u i trg številka ft — Trst lluHtrlranl katalogi iim zahtevanje franko, PRSNI PRAH (prah za izvožčeke) (ne kašlja j). najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasližanju, nahodu in drugim kataričnim afekcijam. .^kutijica z navodilom po 30 nvč. Dvbiva se jedino v lekarni PRAXMARER, . Pri dveh zamorcih" občinska palača, Trst. Zunanje naročhe izvrSujujejo se p obratno ošto. Povodom smrti luiArgu nepozabnogji Josipa, sprejeli smo toliko dokazov so/.ulja, tla liiim ni mojr»»Če zahvaliti se vsakemu posi-he. Izrekamo torej tem potom svojo prisivnozalivalo vsom sorodnikom, prijateljem in zniineem. ki so se nas spomnili o tej žalostni priložnosti, zlasti pa rast. g. /.upniku v Brezovici, gg. učiteljem, gg. občinskim starešinam in . Zaloga krompirja, zelja in fižola. ■ f i i a ulica Vienna Številka 5 V3T0V6C JSK. ima zalogo krompirja,zelja fižola in drugih pridplkov Razprodava na debelo. Zaloga olja mila in kisa. II i j» * Ulica Torrente St. 52ti. vatovec Antonpoiuin mua n kisa na drobno in debelo. Naročila izvrSuje točno. Krčme- Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. ulica Carintia At. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter | | Q ■ Via Acquedotto Stev. 8 P R| l|JI|ll/ Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Pirih Ivan Via Media St. 3., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne. Atulrona S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. ima gostilno v ulizi Ireneo Stv. 1., toči istrijansko, dalmatinsko Lozić Jurij Potočnik Fran, in belo ipavsko vino, in Steinfeldabn pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto veiluo do polnoči. Obuvala. ,,pri Pepetu KraSevcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko Stantič Josip Solo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe Rehar Peter ulica Rihorgo St. 2B. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi. Trgovci. Nazarij Grižon Ant. Furlan Via Giulia (M prodaja vsakovrstnih jcstviu.ko-1 oni j a I nega blaga in olje žene brez konkureuce. Piazza S. Franceaco St. 'J. Pro-dajalnica jestvin in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna Anton Šorli priporoča svoji kavarni Cominercio .n Tedeaco, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. T. Zadnik Rodbina Kastelic. Via Rarriera vecchia St. 13 prodajalnica vsakovrstnega ma ' nufakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty. Na zahtevanje se pošiljajo Novak Mihalj. trgovec, ulica Sv. Tatarina 5t. 9.. priporoča svojo zalogo kolonijal-uegn Maga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. mi Via S. Francesc*. 22 A d ram Iran ^t52 darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode iii posodo. I)elo solidno, cene zmerne. ■ Via Stadion st. 20, pekarna . ifirUSllC MlttžčiĆarnu' "ve* kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. Via S. Francesco Stev. Iti, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zaloga pohištva za Jedilnice, spalnice in »prejemnice, žiinnie in peresuic. ogledal iu železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Prva tržaška tovarna aparatov za namaM plina acetilena premovana se srebrno kolajno na mejnarodni razstavi v Budimpešti 1899. tvrdke ROOCO A C. v ulioi Sanitt It. 0. Autorizovani instala terji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilne od Josipa Rocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vsprejet od različnih zavarovalnih društev Vsprejema j o se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije. gledališča in mesta jjod najugodnejšimi pogoji Velika /.aloga mtjliuljvga apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik izbor svetilnic in prlpmlkov za razsvetljavo. SPECIJALITETA: CESTNE SVETILNICE „ACETILEN" na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina {priprave za dvorce [vile], kijoske iu mala mesta). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje vodovodov. Pisarna in zaloga Delavnice ulici Kanit a Stv. 11. v ulici N. Giorgio (Uhod Via Porporella) JC Ceniki in prospekti brezplačno in franko. Najboljše berilo iu darilo je vsestransko jako pohvaljena Jzpja ii omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti iu prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Jožefu Valen6ifiu na Dunaju, III. Hauptstraise N. 84, 3. Stlege n. St., Th. 38. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako ni mu kupec poslal knjigo Se nerazrezauo iu čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjitr Je malo reč.