NO. 1184
MOVINA
IM1
AMCh.^ M SPIRIT FOREIGN IN U lOUAM ONLY
MOftWN«*N«W|PAPfR
CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, .SEPTEMBER 20, 1949
LETO LI.-YOL. LL 1
Torej fantje, ali ste ali niste!
Pred senatnim pododsekom za migracijo je bilo te dni zaslišanje,, pri katerem je pričal dr. Slobodan M. Draskovich, bivši profesor ekonomije na belgrajski univerzi. Zaslišanju je predsedoval senator Herbert R. O’Connor. Ta pododsek spada k senatnemu justičnemu oddelku.
Zaslišanje se je vrtelo v glavnem o delovanju jugoslovanskih komunistov v Ameriki.
Kar nas (Slovence) zanima je samo vprašanje in odgovor, ki sledi in ki ga bomo navedli dobesedno, kakor je v poročilu, katero obsega 22 strani, da ne bo kakšne pomote:
Vprašanje: IS THERE A SLOVENE COMMUNIST NEWSPAPER PUBLISHED IN THE UNITED STATES TO YOUR KNOWLEDGE ?
Odgovor: YES, THE ENAKOPRAVNOST, WHICH MEANS “EQUALITY OF RIGHTS.”
• • •
Fantje pri Enako, posebno nje predsednik Vatro, ki je v mestni službi, bodo gotovo zarjuli, ko bodo to čitali! Kako se boste oprali je vaša stvar. Lahko tudi pišete po poročilo v Washington na naslov: Subcommittee On Immigration, Senator Pat McCar-ran, Chairman, Washington, D. C. da se boste videli, kako vas imajo zapisane.
Zdaj pa povejte svojim čitateljem in slovenski javnost sploh, ali ste, ali niste! Mi že verno, kaj ste, pa bi morda tudi sami podali kakšno izjavo v tem, da ne bodo “vaši" tavali v temi. Tudi Vatrovi predstojniki bodo gotovo hvaležni za pojasnilo.
vodom velike davke, dijaki katoliške univerze v Pekingu morajo obiskovati komunistične tečaje in (predavanja, na univerzi so se morali osnovati odbori, ki stalno poročajo komunističnim oblastem o vseh dogodkih na univerzi, več duhovnikov im redovnic je prišlo že v komunistične ječe in pred sodišča, katoliške uisitanove morejo delati samo še v nekaterih krajih, kjer »o j itn lokalne
”“—pg|!—”—”—~———oblasti bolj naklonjene. Vse DUHOVNIŠKE VESTI Z so ga sprejeli s slavoloki in pe- tiskovine so pod komunistično GORIŠKEGA. — C. g. Bernard tjem. Vse cerkve in vasi so bile . kontrolo. Tako tudi zasebna Špacapan, ki je kot prejšnji žup- okrašene. Kaže, da je iz sloven-, pisma in telegrami. Radijske nik v Brestovici, upravljal sedaj Jami j e in novoustanovljeno nijo Dol, j? iroenovj
VESTI
I Z. SLOVKUiSJC
Kitajski komunisti Že zatirajo Cerkev
škof pometa ulice — Duhovniki in redovnice pred sodišči — šole zaprte — Tiskarne konfiscirane
Washington. — Dopisni urad NCWC objavlja, da je dobil poročilo, da so kitajski komunisti kitajskega škofa prekinili sreda ntaševanja in ga .prisilili, da je izpred oltarja šel pometat ceste in jih pometal tri dni. Kitajski komunisti so proti katoliškim ustanovam ukrenili tudi že sledeče: zaprli so nekatere šOle, vojaške in civilne ustanove komunistične uprave so se naselile v katoliških zavodih in
Uspeh socialne in gospodarske politike federalne vlade
Tajnik za delo napoveduje povečanje podpore za brezposelne — Trgovinski tajnik o sedanjem gospodarskem stanju.
San Francisco. — Tajnik za delo je izjavil na konferenci demokratske stranke, da bo v pri-hodniem letu ves svoj upliv upora bil za to, da se razširi in poveča podpora za slučaj brezposelnosti.
Dalekoselne posledke finančne konference vWashlngionu
Devaluacija funta od $4 na $2.80 - Znižanje drugih valut.
London, Anglija. — Finančno ministerstvo Velike Britanije je znižalo vrednost funte na-pram dolarju skoro za polovico in postavilo ralztaerje funta na $2.80. S tem hoče Anglija povečati svojo zunamjo trgovino in pomagati Veliki Britaniji na noge predno konča pomoč po evropsko-ameriškem obnovitvenem pprogramu. Veliki Bri-
Podpora naj se razširi na 26j^anjjj g0 gig^tie druge države: tednov in poviša na 80 dolarjev j Južna Afrika, Avstralija, Imdi-na teden. Tajnik pravi, da je ja> irsikai Norveška, Danska,
šolah, naložili so katoliškim za-potrebno tako za delavstvo, k^Nova Zelandija, Izrael in Egipt.
mora imeti neko sigurnost za Vae te a0 znaa]e vrednost svo-svoje preživljanje kakor tudi za jj, vaiut za 30%. VlAngliji bo- trgovini sploh.
splošno narodno gospodarstvo,! ................. .........=
ki mora vzdrževati kupno moč’« ■	tv.
splošnosti, da vzdrži živahnost MftO 0 1103 PIScJO na trgih vseh vrst blaga.	_______
skih vasi izginila surovost, ki so »iparate je komunistične upra-jo po vojni uvedli in zanesli ko-|va odvzela, časopisna podjetja uni;
do seveda nekatere cene poskočile in delavstvo bo zahtevalo povišanje plač, čemur se delavska vlada zelo in stalno upira. Takoj bo poskočila cena moki in kruhu. Sklep je objavil v posebnem govoru po radiju finančni minister sir Stafford Cripps.
USA tajnik za finance Snyder je takoj izjavil, da je Velika Britanija napravila zdrav-korak, ki naj poveča britansko zalogo dolarjev, poveča britansko zunanjo trgovino in odstrani mnoge ovira v mednarodni
Tajnik za trgovino je pa dal Glasilo Kominforme o Jugo-
sledeče podatke o sedanjem gospodarskem položaju v Združenih Državah: prihranki znašajo skoro 200 bilijonov dolarjev. Industrija proizvajal za 280 bilijonov vrednosti letno. Osebni dohodki so narastli, na preko 210 bilijonov, federalna javna dela bodo dosegla višino 3 bilijone dolarjev v tem letu. Največji del ameriške trgovine je ijboljšem stanju in 60 fflilij
slaviji in o Ameriki smo vulgarni roboti.
Bukarflst, Rumunija, — Glasilo kominforme objavlja poročila, da je Jugoslavija v vojmih pripravah, da Tito razporejuje svojo vojsko na rumumski in madžarski meji, da je jugoslovansko ministrstvo vojske ukinilo vse vojaške dopuste in da se civilno prebivalstvo izseljuje
Sin voditelja nemških komunistov pobegnil
Berlin, Nemčija. — Jožef Reinrmmn, sin voditelja komunistične stranke v vzhodnem sektorju Nemčije je pobegnil in prišel v britanski sektor prosit britanske okupacijske oblasti za zaščito in politični azil. Pravi, da je po nasvetu očetovem služil v sovjetski — nemški policij i. Spoznal je v nekaj mesecih kaka služba je to in kakih sredstev bi se moral po-*
Rune drobne novice is Clevelanda in te okolice |
Begunski sestanek—
Vsi novi naseljenci naj gotovo pridejo prihodnjo nedeljo ob pol treh v šolo sv. Vida na sestanek. O bratskem zavarovanju bo predaval Josip Nemanič, glavni podpredsednik K. S. K. J. Po predavanju se bomo pogovorili še o vseh tekočih zadevah novih naseljencev. Naj nihče ne izostane.
Kupite fino peč—
Gospodinje, ali ste že videle 1950 kuhinjsko peč na plin, Maytag izdelka? Oglejte si jih v prodajalni Brodnick Bros., 16013 Waterloo Rd. Gotovo boste takoj zamenjali vašo staro za to moderno, ki je gotovo ena najfinejših danes pa trgu.
Vstopnice za benket—	'
Vstopnice za banket Sloven- ‘ skega doma na Holmes Ave. se dobijo še do petka ta teden. Dobite jih pri direktorjih in v Domu, če pokličete MU 9675. Prijazno vabilo—
Odborniki, društev KSKJ, posebno tajniki so prijazno vabljeni, naj pridejo v nedeljo popoldne v šolo sv. Vida k važnemu sestanku. Vabi prvi gl. podpredsednik Joseph Nema-nich.
Brivca nadomestuje—
časa odsotnosti brivca
kar ja v St. Maver. Tamošnji vikar Jože Vošnjak, po rodu Štajerec, je postal upravitelj du-hovnij Jamlje in Dol. Mnsgr. Dr. Božo Kjučič je prevzel mesto kurata v bolnici za duševne bolezni v Gorici. Vas Plešivo, ki je pripadala k župniji Medana, je po novi državni meji ostala v Italiji in jo bo upravljal č. g. Alojzij Filiputti, kaplan v Krminu.
UKINILI SO KARTE ZA KRUH. — V avgustu so končno odpravili tudi karte za kruh, ki smo jih v Gorici imeli nad 10. let.
BIRMA PO GORIŠKEM. — Goriški nadškof Margotti potu-
najmanjšega nereda, kar je še| HOMER CITY, Pa. — Anton komunističnega strupa po slo- Vidrich in žena Mary sta 21. venskih vaseh na Goriškem, počasi izginja. Treba bo sicer še truda, dokler se ta nesreča popolnoma iztrebi ali velik napredek je le že doslej.
avg. praznovala zlato poroko. Poročila sta se v Brazilji le& 1899, leta 1903 pa sta prišla v Cleveland, O. Od tam sta se preselila v Pennsylvanijo.
lahkomiselni.
Poedini govorniki jali naj volilci premislijo kako je bilo, ko je po prvi svetovni vojni dobila oblast republikanska stranka in so prišla leta depresije in kriz, iz katerih ni vlada vedela nikakega izhoda. Po dru-
tazloga, da bi bilo tako. Namesto tega smo in imamo leta naj-
OfROCI SO BOL) VARNI V SOLI, KAKOR PA DOMA V NJIH LASTNI HIŠI
Clevelandska požarna hram- Vse hiše ne morejo biti zgra-ba trdi, da so otroci koncem jene tako varne proti ognju kot .
konca bolj varni v šoli, kako pa kot so šole. Ampak lastniki letos čuti napram lanskemu ledoma. Seveda, ako bi njih star- hiš lahko dosti pomagajo s tem,
srinasprotno trdijo, da so vsej Ite vesti izmišljene in meresni-so opozar-lf,*.
Poleg napadov na Jugoslavi-! jo listkominforme objavlja nove napade na USA. Posebno značilno je pisanje znanega sovjetskega propagandista Ilija Ehrertburga, ki popisuje živ-
•........—------------------ mrenouTga, n po***,«	da bi predsednik Lewis
gi svetovni vojni je bilo še več ijenje v USA takole: Amerikan. daj kak poziv k stavki, so pre-vcinnr«, A0 ki Kil« toim Mamo.	...	,---. - mogarjd po vrsti v skupinah iz- Ivana in brat Janez.
ostali od1 dela.”
je od duhovnije do duhovnije leto izgubi življenje več kot 11,
ši tako previdno ravnali z vsako da pa toliko bolj pazijo, da se stvarjo, da se prepreči ogenj, ne zaneti požar.
Kakor se to godi v šolah, bi bilo	------o ■
tudi doma tako varno. Vsako'Protikandidata
tu, še vedno ni znamenje nikake gospodarske depresije in že so znaki, da se bo tudi to popravilo.
in deli zakrament sv. birme. Obiskal je tudi več slovenskih župnij. Povsod je imel slovensko pridigo. Moramo z veseljem ugotoviti, da se je slovenščine lepo naučil. V Sovodnjaji,
000 oseb zaradi neprevidnosti v domovih.
števerjanu, v Pevmi in v Mimi- dijo, da so mnogo bolj vame kot ku je gladko slovensko govoril.	*	' ““J ”
Ljudje so mu za to razumevanje in upoštevanje hvaležni. Povsod
Tri m in
za senat v New Yorku
New York. — V New Yorku
—------- se bosta ‘pri prihodnjih volit-
V šolah imajo stalne vaje, da vaj, potegovala za Ijiudsko zau-
> vnain Snlarii nhnflAflti V sili-	Ikiir
ci so arogantni in vulgarni. Iz-gledajo kot roboti, ki imajo edi-
— —o-------------------------- gieaaj o kul ruuuu, m uuajv cui.
večjega napredka in blagostana- „0 Kalbav0 y iv€Ženju chewing ja. Lahno nazadovanje, ki se	............. •
Tito hoče imeti svojo Katoliško Akcijo
Ivam puLegvvaia la ijitiupau *»u- Rim, Italija. Cerkveni vise znajo šolarji obnašati v b1u-'panje in za mesto senatorjabiv- ri poročajo iz Jugoslavije, da čaju požara in da ne nastane & gOTerner Herbert H. Lehman, hoče Tito tudi ustanoviti neka-panika. Zdaj tudi šole tako gra. jn 8edamlji začasno imenovani ko ponarejeno Katoliško Akci-
senator J ohn Foster Dulls. Prvi pa povprečno domovi. V šolah je kandidat demokratske, dru-imajo vedno dovolj pripomoč-:	,pa reipublikainske stranke.
kov za' prvo pomoč in ravno ta- ,	------o——-
ko zasilne briprave za gašenje slovenski izgnanci so si
... „r	REŠILI LE GOLO ŽmjE-
malih ognjev.	nje. pomagajmo JIM!
• <**. •< .st'?-«'.
ter, 'ki ni sledila svojemu možu Iv vzhbdni del Nemčije.
-----o—1—
Premogarska stavka
Pittsburgh. — Premogarji so se oprijeli krilatice: “Dokler ni plačila za sklad ne bomo delali.
««	1 i .	.. J •!_ T__
rič in sicer: v torek, sredo, četrtek in petek od 4:20 popoldne do 6 zvečer, v soboto pa ves dan, od 8 zjutraj do 7 zvečer.
Dodatno poročilo—
Naknadno nam poročajo, da je bila pokojna Mary Boldin rojena v Drašči vasi, župnije Šmihel, kjer živita še njena sestra
gum-a, spolnih nasladah in v sadističnem preganjanju jn mučenju črncev. Amerika je polna lažnih procesov proti komunistom, polna divjaštva, zavisti, varanja in strahovanja. A-
bojni avijon B-36, njegova oljčna veja pa je atomska bomba. Ni dežele na svetu, kjer bi bila osebna čast in svoboda tako zatrta in zaničevana kot je to v Združenih Državah Severne A-
K skupni molitvi—
članice Oltarnega društva naj pridejo danes v torek zvečer ob osmih v želetov pogrebni zavod molit za pokojno sosestro Mary Boldin, v sredo pa naj pridejo k njenem pogrebu.
jo. Ta naj bi imela namen, da razbije enotnost med verniki in duhovniki. Vodili bi jo duhovniki, ki so že itak izključeni iz Cerkve kot komunisti ali podporniki komunizma.
Cleveland potrebuje nujno Rapid transit
V okraju Cuyahoga je neka-
Dlačaio tc^Truga manj* kakor Mesto Cleveland, ki se tako tukaj, ki so zgradili že poprej cem, ki bodo zaposleni pri tem
f- delo Večinoma vsa so politi-rapidno razvija, ima priliko svo-bratje Sveringen, ki so videli
čna deia To se pravi: dela od-'je mestne meje še bolj razširiti Cleveland v razprostranosti, ko daja guverner oziroma njegovi v tri strani: proti jugu, zapadu ostali meščani o tem niti sanjal:
in vzhodu. Ne severni strani je še niso. Vlada je pripravljena jezero, ki daje mestu vodo. |posoditi za to denar. Obresti in Nespametno bi bilo pa širiti kapital se bo sam izplačeval od mesto ven v deželo, ako bi ne bi-1 prometa tako da ne bo davkopla-lo na razpolago dovolj promet-'čevalce ta sistem stal niti ene nih sredstev, da bi bodili ljudje v desetice.
pooblaščenci.
* • •
In pravijo, da je zdaj pod demokratskim guvernerjem od tistih 700 del razdeljenih po politični privrženosti takole: 500 je republikancev, 200 je demokr-tov! ! !
Prej, pod republikanskim guvernerjem, so bila pa dela razdeljena nekako takole: 698 je bilo republikancev, 2 pa demokrata. Saj veste; pa mi (demo krati) se imamo radi, radi, radi, radi...
mesto na delo ali v trgovine. Transportacija, dobra transpor-
Ta prevozni rapidni sistem bo speljan od vzhodne 140. ceste v
MMUV|lva F * —	' — ------- -   
tacija je vedno bolj potrebna, mestni kolodvor ter isto tje od ako se hoče mesto v doglednem zapadne 117. ceste. Od konca
času še bolj razširiti.
Mesto ima zdaj priliko, da kupi prevozni sistem ob Nickel Plate železnici za smešno nizko ceno. Treba Je samo nekaj prog, par mostov, drugo je pa že vse
proge pa do mesta v eno izmed gornjih smeri bo vzelo komaj1 15 minut vožnje. Kakih $16,-000,000 bo stala izvršitev programa, dočim bo šlo okrog $6,-
000,000 samo za mezdo dela v J “yes” za ta predlog.
merižki golob miru je njihov menike^
Razne najnovejše svetovne vesti
NEWTON, N. C. — Osebni brzovlak železnice Southern Railway je skočil iz tira in kakih 80 oseb je bilo težko ranjenih. Vlak je vozil iz Salisbury v Ashville. Smrtnih nesreč k sreči ni bilo. Največ so trpeli železničarji, spremljevalci prtljažnega voza in poštnega vagona.
• * *
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Philip Murray je pred federalnim posredovalnim uradom ifjpvil, da bo morala jeklarska unija oklicati splošno siavko, če ne bo spor uravnan do sobote. Povdaril pa je, da ne zahteva takojšnjo vpeljavo dodatka 10 centov na uro za uvedbo penzijskega zavarovanja ampak le to zahteva, da podjetja sprejmejo predlog Trumanovega odbora, da se penzijsko zavarovanje uvede. Ta pristanek zahteva unija takoj, če podjetja niti tega ne sprejmejo, seveda ni nobenega drugega izhoda kot stavka.
PITTSBURGH, PA. — Premogarji so stopili v splošno stav-
projektu.
Clevelandčani bodo na 4. ok-	__ ^ ^ _	_____ _ ___________
tobra pri primarnih volitvah' 4g0000 yanov rudarske unije je zapustilo delo. Dokler pod-glasovali za ta načrt ali proti. t. t. ne pla4aj0 v socijalni sklad, se ne vrnejo, so izjavili rudar-
Mestna zbornica daje predlog	.	,,	, -----------jv.
volivcem na glasovanje. Na glasovnici bo CHARTER AMENDMENT, jn treba bo glasovati za ali proti.
Velika črna maša za pobite Slovence
Takole daruje pesnik sveto obhajilo za duše vseh mrtvih slovenskih protikomunističnih borcev:
Ogromen sem v Tebit vsega ms je sprostilo,
kot da rastem v vse duše, v vseh ernikov občestvo, o dvigam se, kot da z Angelom stopam na lestvo in plavam z njim visoko nad oblakom, v dlaneh srca nosim Sveto Obhajilo, da dam od te svatbe nebeškim vojščakom, ki so padli v tem apokaliptičnem prepiru Za Tvoje Kraljestvo . ..
Dona eis pacem. —tNaj
počivajo v Tvojem miru.
če je še .kak slovenski novi naseljenec, ki si je že opomogel
Ameriška Domovina t o p 1 o fanje valute ne smejo poviševati plače. Apeliral je na britanske • . v	■ li______ a._______,4..«4-a noi gJoi nnnroVmA nrilnfcvmai in hitrn V
priporoča našim državljanom, da glasujejo za ta “charter,” ker gre za izboljšanje mesta, ne da bi šlo za to kaj iz žepa davkoplačevalcev. Kdor je za napredek mesta Clevelanda bo glasoval
ji. Poleg tega zahtevajo seveda novo pogodbo.
■	v •	»
LONDON, ANGLIJA. — Svetovna trgovina je pod utisom
znižanja vrednosti funta in drugih valut napram dolarju. Angle---*— --------„--------------
ški finančni minister je takoj odredil, da se na osnovi in radi zni- iz najnujnejšega za življenje, ne-•	-	■■ * ”	-•	l-“—kaj zasluži, pa še ni kupil in
prebral te knjige, naj bo s tem opozorjen nanjo. Knjiga je visoka pesem protikomunističnih Slovencev, spominska in molitvena knjiga za naše padle junake in žrtve. V USA jo razpošilja Ameriška Domovina. Cena je $2.75, s poštnino $3.00.
rcwuw; hv ““•vjv	r----	—r------ ------
trgovce in industrijce naj sedaj uporabijo priložnost in hitro v Ameriko prodajajo britansko blago. Winston Churchill je kot vodja opozicije zahteval naj vlada takoj skliče parlament, ki je na počitnicah, da bo razpravljal o znižanju vrednosti funta. Med tem je znižala svojo valuto tudi Islandija. Nizozemska vlada namerava storiti isto. Na londonskih borzah je bil črni ponedeljek. Radi nefevestnosti v valuti, so bile borze zaprte. Banke prav tako niso poslovale,
a||| Ameriška Domovi ima
•UT Bi. Ctalr An.
FuUlikad felly'
Cleveland i. Ohio , ud Holiday* __________
SEPTEMBER
«0» MON JU* WB> THU FBI UT
I 2 3 4 5 6 7 8 9 io ii i2 13 1415 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 p
NAROČNINA
Za Zed. držav« «8.50 na leto; za pol leta »6.00; la čet« leta «3.00.
Za Kanado in sploh za dežsia izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6.00, la 8 meeece »3.50.
SUBSCRIPTION RATR8
United State« »8.50 per year; »6.00 for 6 month«; «8-00 for 8 month«.
Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, »8.50 for 8 months.	___
store zs zmago svoje zastave
m 111 n 1 n 1 • t.“1........***««*.****• t usee***
BESEDA IZ NABODA
ininminHt1111 *'**'•1 *1 **• * *1 ********************
-----IhwrH - If—- —-	.Minn dih IMS. *t ttw Fort Ottla« «*
Cleveland. Ohio, undw the Ac* o» Mweh »m 1W».
No. 184 Tues., Sept. 20, 1949
Opazke in pripombe
Cleveland, Ohio. _ Pred trinajstimi leti je murni ameriški pisatelj Marquis W. Childs spisal pomembno knji*0 “Sweden: The Middle Way" (Švdeska: srednja pot), v kateri je opisal svojski poskus švedskih socialistov, da v praksi združijo socialna načela socializma z gospodarskim načelom privatnega lastništva. O tej knjigi pravijo, da je močno vplivala tudi na pokojnega predsednika F. D. Roosevelta in njegovo socialno in ekonomsko mišljenje. Naj-novejše poročilo, kako se razvija in uspeva švedski socialistični experiment — tudi brez pušk, bajonetov, tajme politične policije in maršalov ali ge-neralisintov! — podaja Plain Dealerjev gledališki kritik William F. McDermott, čigar poročilo o razmerah na Norveškem sem prinesel zadnji teden. O razmerah na Švedskem piše g. McDermott med drugim sledeče:
Na Švedskem ni mnogo komunizma in še ta, 'kar ga je,
Komunistična orožarna
Nadškof Dr. Anton Bonaventura Jeglič je gogvonl na velikem taboru slovenske orlovske mladine v Lelju ieta 1937: “Kristus ima svojo fronto, satan ima tudi svojo.
Veliki škof je s proroškim očesom in duhom gledal težke čase, ki so se približevali, pa je katoliško mladino na to opozarjal, spodbujal, navduševal za borbo. Kakor pie-rok je 87 letni starček stopil takrat še poslednjič pred slovensko katoliško mladino in ji napovedal čase silne, odločilne borbe med dobrim in zlim, čase težkih preizkušenj.
Njegova prerokovanja so se prehitro izpolnila. L cm nuščenjem božje previdnosti se je satanova fronta tudi med Slovenci organizirala, oborožila in dvignila v napad ko nihče ne bi bil pričakoval. Božja Previdnost je s tem dala opomin Kristusovi fronti: Če so oni, ki se borijo za zmago zlega tako pogumni, disciplinirani in požrtvovalni, koliko bolj morate biti vi katoličani, ki se borite za božje kraljestvo na zemlji, za kraljestvo miru in resnice, ljubezni in pravice.
Kaj more biti danes bolj važno za vsakega katoličana, kot da si skušamo živo predstaviti nevarnost satanove fronte na eni strani in potrebo živega, borbenega krščanstva na drugi strani v Kristusovi fronti.	. ...
Nevarnosti satanove fronte so velike. Poznih jih mo- na lamam«-. ramo in ne podcenjevati, ker so vsled posledic izvirnega je najbrž mnogo greha ljudje tem nevarnostim posebno izpostavljeni in do- s svojim primeroma visokim izstopni, .. Kakšno je torej orožje satanove fronte, da nam je tako nevarno? Prvo njih orožje je laž. Satan je oče laži, to vemo iz sv. pisma. Ko je prva dva človeka zapeljeval k grehu je to delal z lažjo: Ne, ne bosta umrla, ampak taka bosta kot Bog. Skozi vso zgodovino človeštva gre satanov boj z orožjem laži proti vsemu resničnemu, dobremu, poštenemu. Moremo pa trditi, da nikoli nihče ni laži uporabljal za borbo v tako veliki meri, tako rafinirano in tako uspešno kot komunizem. Komunisti imajo ogromno organizacijo za propagando, večjo in popolnejšo koi so jo imeli nacisti in fašisti.
Če pogledamo bistvo te propagande, vidimo, da so same laži, obrekovanja vseh nasprotnikov komunizma in cela vrsta zlaganih obljub kaj bo komunizem dal človeštvu.
Obljuba o svobodi na vseh področjih. Kaj je resnice na tej obljubi? Mesto svobode, daje komunizem povsod kjer se uveljavi, teror, nasilje. Obljuba pravice. Kaj je pravica v komunističnem redu? Sama krivica, odvzemanje premoženja in osebne svobode, krivično sojenje, politično preganjanje, zapostavljanje, uničevanje. Obljubljajo raj na zemlji, a ustvarjajo pekel sovraštva, pekel zlobe, pekel trpljenja.
Drugo zelo nevarno komunistično orožje je zavist. Komunizem goji sovraštvo med stanovi, med poltičnimi in drugimi skupinami med ljudstvom in med narodi. Tu smo ljudje posebno dostopni, slabi. Naš pregovor pravi, da če bi zavist gorela, bi nobenega kuriva ne bilo treba. Komunizem koplje brezno sovraštva med delavci in delodajalci, med izobraženci in drugimi ljudskimi množicami, med kmeti in kmetskimi posli in delavci, med župnikom in župljani med oblastjo in državljani. Komunisti nastopajo po vsem svetu, kjer oni ne vladajo kot zaščitniki koristi revnih. Hujskajo in vpijejo, da se krati svoboda, da se utrguje plača, da se delajo krivice. S hujskanjem k sovraštvu in zavisti komunisti skušajo uničiti urejeno družbo in iz nje napravljajo vulkan, v katerem vre in kipi lava sovraštva in zavisti, pripravljena, da vse pokoplje in uniči pod seboj, ko bo le mogla na dan ob komunistični revoluciji.
In tretje orožje, ki ga obilno in uspešno uporabljajo komunisti, je nasilje. Strahovanje ljudi z grožnjami, kjer pa morejo pa seveda tudi z napadi, z ropi, požigi in umori.
Komunisti tega svojega orožja niti ne tajijo, se ga ne sramujejo. Ponosni so nanj in v svoji himni revolucije prepevajo:
‘Razpnimo čez ves svet vešala, naš bog so rop, požig umor.”
Današnje človeštvo ima pa slabe živce in malo smisla za junaški odpor. Zato je to komunistično orožje silno učinkovito in zmagovito.
Živo, borbeno krščanstvo naj bi bilo v Kristusovi fron ti, ki se bori za božje kraljestvo na zemlji. Vsak dan v oče našu molijo: “Pridi k nam božje kraljestvo.” V resnici pa zelo malo ali celo ničesar ne storimo za- božje kraljestvo na zemlji, za kraljestvo miru in resnice, ljubezni in pravice.
Zakaj tako? Naše javno in zasebno življenje postaja bolj in bolj brezversko, pogansko. Zato pa komunizem tako napreduje, tako uspeva.
Zopet in zopet se moramo opomniti na Jegličeve besede. Moramo si priklicati v zavest, da smo v dobi silne, izredne borbe, sredi boja, v katerem moramo zmagati ali pa
ki maša v primeru strojevodje 168 dolarjev na mesec. Vpoko. 1JB1111J1HVOU,,,„ jeni železničarji si potem lahko srednjo poiščejo novo upcelitev in za- -služek v drugih strokah, ne da bi jim zato odtrgali pokojnino.
McDermottu so pravili, da marsikateri vpokojen.ee zasluži več kot je iztalužil poprej.
Zakon določa, da je vsak švedski delavec brez izjeme upravičen do dveh tednov plačanih počitnic. Toda starejši delavci v nekaterih kategorijah železničarjev dolbe do šest tednov plačanih počitnic, ker vlada smatra, da rabi starejši človek več časa za oddih kakor mlajši delavec. Služkinje, kuharice, hlapci itd. so takisto upravičeni do dveh tednov plačanih počitnic. Vrh tega imajo po zakonu en dan v tednu prosto in delodajalec jim mora za ta dan plačati obed in večerjo. Če gospodar zahteva od hišnega služabnika, da dela po sedmi uri zvečer, mu mora za to pOsebaj plačati. Toda vzlic tem ugodnostim je težko najti služinčad. Ljudje rajši delajo v industrijah, kjer se počutijo bolj samostojne.
Vsak Šved dolbi starostno po-
voda ne čitajo Prowete, Proletarca, Enakopravnosti in Glas Naroda, vsled česar se ne zavedajo, da je socialni napredek nemogoč brez krvavih revolucij, hostarskih maršalov in gestapovskih terorističnih organizacij kakor so OZNA sli OiGPU. In kar je še hujše, tako rekoč krivoversko, je to, da so Švedje v tej »veji blagoslovljeni nevednosti v resnici našli pot in z vzgledom dokazali, da je -mogoče vsoglasiti zahteve socialnega napredka z načeli zasebnega lastništva. Marksova mistična zgodovinska nujnost, po kateri bi si morala biti delavstvo in kapitalizem zmeraj v laseh, je dloživela na Švedskem hud fia-ako.
(Da se -ne 'bi kdo naših mark-sietov-len jinietov na Šeroklerju ali lawndaMdh ozarah po krivici obregnil ob McDermotta, naj na tem mestu poudarim, da je zadnji odstavek moj.)
ddžev. Kakor na Norveškem, tako se tudi na Švedskem pripisuje ta oslabitev komunističnih vrst komunističnemu puču na Čehoslovaškem. Toda vzrok je najbrž mnogo globlji. Švedi s svojim primeroma visokim živ-1 j enakim standardom in svojo dediščino zapadne ' kulture in tradicij niso prebavljiva krma za komunistični želodec, če bodo ti trdni ljudje kdaj dobili komunizem, jim bo vsiljen od zunaj.
Socialni demokratje kontrolirajo Švedsko v več kot enem oziru. V -parlamentu imajo absolutno in dokaj udobno večino, katero bodo spričo svoje povezanosti z delavskimi strokovnimi unijami nedvomno obdržali za dogleden čas. Njihove smernice in -program predstavljajo, kar bi mi v Ameriki krstili za zmeren socializem. Srednji sloji na švedskem volijo večinoma social-demokrate ali liberalce. Slednji imajo v parlamentu 74 sedežev, dočim jih imajo socialisti 196. Tu je treba podčrtati, da na švedskem celo najbolj -konservativni krogi čislajo Social-demokratsko stranko kot ugledno in odgovorno stranko.
neprestano kopni. Izmed 380 poslancev v obeh zbornicah dr- jC0jllin0( gfe Spolni 67. leto, pa ža-vne skupščine je samo enajst ge j0 potrebuje ali ne. Višina komunistov. V lanskih volitvah po(koijnine je enaka za revne in so komunisti izgubili sedem se- k0gate jn -mora zadostovati za
dostojno preživljanje. Vrh tega so določene posebne stanovanjske doklade. Družine z otroci so deležne -posebne vladne pomoči v blagu, postrežbi in denarju1. Vlada plača za vsakega otroka $72 podpore na leto. Zdravniška skrb je v rokah
države hi zelo poceni. Vlada
upošluje mnogo zdravnikov in strežnic v podeželskih okrajih, dočim jih -v mestih najemajo občinske uprave. Cena Iza zdravniško postrežbo je smešno nizka. Otroci, -matere in šolska piladina so deležni brezplačne Zdravniške' oskrbe. Cenena zdravniška postrežba je na -razpolago tudi tujcem. Neka A-merikabka, s katero je McDermott gdvoril, si je zlomila nogo in je bilo potrebno 18 roentgen-s-kih (X-ray) preiskav; ves ta čas je bila v oskibi dveh zdravnikov in ene strežnice. Celotni račun je znašal $111.20 (enajst dolarjev dvajšet centov).
Porodi so v primeri z ameriškimi cenami (zdravnik in bolnišnica) -malo manj kot zastonj. Vlada plačuje tudi porodne nagrade. Zdaj imajo na rešetu -nov zakon, po katerem, bi ibila ta podpora zvišana in ki poleg drugega določa prosto
Državno lastništvo -sredstev zdravniško ih zobozdravniško
produkcije (tovarn, rudnikov, itd.) na Šivedskem ni posebno razvito. Država lastuje in obratuje železnice in elektrarne ter -ima v svojih rokah nekaj rudnikov in 'gozdov. Vrh tega obratuje tobačni monopol in kontrolira produkcijo in prodajo alkoholnih pijač. Na splošno pa Švedska še vedno živi pod sistemom privatnega lastništva s privatnimi profiti in privatno inicijativo vred.
Švedska je dobrodelna država v tolikšni meri, da bi se nemara zdelo preveč celo najbolj navdušenim ameriškim new-dealerjem. Približno ena četrtina vseh državnih izdatkov gre v socialne namene. Vsakdo deležen državne podpore v eni šli drugi obliki. Pokojnine, zavarovanja, zdravniška postrežba, družinske doklade in vsakovrstne podpore so-v veljavi vse državljane. Za železničarje je na primer obvezna vpakojitev, čim dosežejo 60. le-* to starosti. Pokojnina znaša 73 odstotkov normalne plače,
postrežbo za vse noseče ženske, šestmesečno odškodnino za noseče delavke, za brezposelne matere pa še stroške vzdrževanja služkinje.
Velika važnost se polaga na stanovanjski program. Vlada plačuje vsakovrstne -podpore graditeljem novih -družinskih in stanovanjskih hiš. Stanarina je ostala na predvojni višini. Vlada more povišati najemnino v slučaju povečanih stroškov vzdrževanja, toda ni doslej dovolila 'še nobenega takšnega povišanja.
Parlament -je -sprejel obsežen zakon o prosti zdravniški oskrbi, ki pokrije slehernega Šveda od zibke do groba, toda datum, ko stopi v veljavo, je bil odložen na nedoločen čas. To je tipično za švedsko dobrodelno državo. Njeni cilji so visoki, toda če razmere zahtevajo potrpežljivost, posluša zdravo pamet, izvrši, kar se v danih razmerah da izvršiti, drugo pa odloči na 'poznejši čas.
Tone Garden je s težkim srcem pokazal hrbet svojemu vzoru zadnjih let v Kremlju. Kar ga je razkačilo, je sovjetska trditev, da ni Tito nič boljši -od Hitlerja, Mussolinija in Franca. “V tem sigurno ni duha ne sluha o moralnosti, poštenosti, anačajnosbi in načelnosti,” se huduje Prosvetin slepi krmar, tožeč, da to pač ni pot “proletarske moralnosti in poštenosti”. “S to grdo gonjo in nesramnim obrekovanjem Titovega revolucionarnega režima, ki v moralnosti, načelnosti in poštenosti stoji visoko nad Moskvo in njenimi machiavell-skimi trabanti, se je (Moskva) v resnici pogrelznila še na nižjo točko amoralnosti in se poslužuje vseh sredstev za dosego cilja.’ ’
Ali -ste še kidaj našli tako oči tno resnico poleg tako očitne neresnice im takšno zmešanost poleg vsem znanih neovrgljivih dejstev v dveh stavkih? Torej _ Sovjetih zdaj prizna, kar je sicer brez ovinkov pribijaj še leta 1940, -da so -namreč nepo-šetni, nemoralni, nedemokratični in sleparski, ampak Tito, ki je produkt kremeljske šole, pa je po njegovi pameti—pošten, Iznačajen in moralen človek!
Hudič je -bolj pošten kakor satan ! Učenec, ki ni zgrešil nobenega zločina in lumparije iz razbojniškega berila svojega učitelja, temveč jih v nekaterih primernih še poglobil in “izboljšal”, je torej nedolžnejši od svdjega zločinskega mojstra! Dokaz? Mojster pravi, da je njegov -nekdanji učenec velik lopov!
Bože, takšna pamet! Ubogi čitatelji Prosvete, ki se davijo nad temi plesnivimi otrobi iz Gardinove alkemične kuhinje! To se jim mora vrteti v glavi . < .
Skoda, da Gardnu ne da njegova “proletarska vest”, da bi čital “reakcionarne kapitalistične revije” kakor je Saturday Evening Pošt, -ki je v izdaji od 10. sept. v uvodniku zapisala sledeče resnične:
“Zamisel, da bi s podpiranj,em titovstva predrli s ov jetsko enotnost, 'je -zapeljiva. Mi bi drage volje pomagali razširiti bolezen' titotis po širnem Stalinovem cesarstvu, da bi ustavili sovjetsko razširjanje brez streljanja. Ampak tega ne bomo dosegli ® tem, da pokažemo hrbet tistim, ki zagovarjajo enake ideale kakor mi in s podpiranjem komunističnega upora proti moskovski duhovščini. Tito ni noben zapadni spreobrnjenec. On je komunist V svoji deželi izvaja -sovjetizem iste vr ste, kakršnega je Stalin vsilil ruskemu ljudstvu in drugim sovjetskim satelitom.”
Ce Tito misli, da bo spet potegnil ameriško javno mnenje za nos kakor med vojno, ga ča-
Pa zdravi, konjički, Bem rekel, ko sem prišel v hlev z visokim odlokom na svoji strani, da jo pobrišem v pondeljek zjutraj z dežele v mesto. Res, luštno je bit’ na deželci . . . sem zdihnil, če bi ne bilo kamenja in tako zgodna budnica vsako jutro. Dolg čas mi bo po vas, pramčki, sem jim rekel in kar nekam žalostno ogledoval lepe živali, za katere gotovp ne bo nihče tako lepo skrbel, kakor sem jaz.
Tisti največji, ki je bil za nekakšnega vodjo med njimi, se je ozrl nazaj, me bistro pogledal s svojimi velikimi očmi in komaj slišno zarezgetal; čisto nalahno znajo, kadar bi radi nekaj zaupnega povedali. Komaj par. dni smo bili skupaj, pa smo postali že veliki prijatelji, žival kmalu spozna, kdo jo ima rad in kdo ne in jaz sem imel vedno živali rad, če izvzamem mačke. Tistih pa zares nisem maral. Menda od tega, ker sem rasel že od mladega samo s psi, kravami, junci, telcami in pujski, od časa do časa tudi s konji in na njih hrbtu, ampak pri naši hiši pa ni bilo nikoli , mačke. Tako
tudi pozneje, ko sem že sam plačeval davke od bajte, so bili v«dno psi pri hiši, mačke nikoli.
Tiste sobote je bil dan neznansko dolg. Postaval sem okrog hleva in čakal, kdaj bo noč, da se zarinem v seno in počakam še zadnjega dne na deželi. Bilo mi je sitno, ker nisem vedel, ali bi prisedel k mizi ali ne bi, ker nisem prav za prav več spadal k družini, odkar smo si na povedali ločitev. Vabil me izrecno ni nihče in kadar so šli drugi v-hišo, sem šel tudi jaz in prisedel na tisto mesto kot prvi dan. Najbrže me pa ne bi klicali, ako bi zamudil prvo potrkavanje k skledi. Proč me pa tudi 4 ni nihče gonil, saj je bilo jedi cele skladovnice. Rekel sem si, ki.sem pošten človek in vedno govorim naravnost in brea ovin- . kov, da takih kupov jedil ne bom najbrže nikoli več gledal pred seboj, kadar odidem enkrat z dežele v mesto. Moder človek sem in do pičice natanko sem uganil. Marsikaterikrat mi je bilo potem v mestu dolg čas po farmi, pa ne toliko zastran tistega kamenja, ki sem ga pustil v ledini, ampak po tistih okusnih rihtah. Mislil sem, če bi tako napravil, da bi delal v mestu, na hrano bi hodil pa ven na farme. Lepo bi bilo in zelo koristno zame, pa neizpeljivo zaradi razdalje. Pozneje sem si včasih mislil, da bi še bil moral gospodinji zahvaliti za tako lepo postrežbo. Gotovo bi se ji bilo’do-bro zdelo. Bi imela vsaj enkrat lepo besedo pri tistem pestjaku, ki ji je bil dan za mož, kaj vem, kako je do tega prišlo. Domači otroci me niso več tako ogledovali kot prve dni. Zanje sem bil najbrže že pogreta rihta. Samo najstarejša hčerka me je parkrat nekam gorko pogledala, enčeš: kaj se pa pobič v nevarnost podajaš . . . Nikoli več je nisem videl in pozneje sem se po-ikesal parkrat, zakaj je nisem
Hlapec mi je povedal, da se je odločil iti z menoj v pondeljek, pa da gospodarju še ni tega razodel. Naročil mi je, naj zjutraj po zajtrku poberem svoj kovčeg in jo mahnem po poti, ki pelje do bližnje železnice. Pokazal mi je smer in rekel, naj grem kar urnih korakov od hiše, potem pa, ko bom že dokaj proč, pa naj počakam. Vprašal sem ga, zakaj tako, pa mi je rekel, da bom že videl cirkus tukaj okrog
Švedski social-demckratje »e-, ka razočaranje.
Titove slike v reviji Life kažejo genij ivo skrb tatarskega maršala za isvojo zunanjost in veliko ljubezen do finih oblek.
Medtem 'ko se s Kardeljem vred redi kakor pujsek ter se vsakih petnajst minut preoblači za fotografa, pa njegovo drago ljudstvo strada in hodi v capah. “Ja, saj pravim,” meni sosed Miha, “kuge pa komunistične ljubezni nas obvaruj, Gospod!”
(D*lle as A »tranU
Trideset letaka Sloven-skega Doma
Cleveland, Q. — Trideset let je že dolga doba, še posebno za kulturne ustanove kot so naši Narodni domovi.
Tako je naš prvi Slovenski Dom v Clevelandu šel skozi vsa ta leta, prestal Je mnoge krize in težave. Kakor vsaka na novo ustanovljena organizacija, tako je tudi ta Dom
napravil mnogo napak in ne- Dom „Uc,	™*»e>
dostatkov, katere je moral po- hiše, ko bo gospodar enkrat do-zneje popravljati.	1 ’	~v - *■'—
Ob ustanovitvi tega Doma ni bilo mogoče gledati v daljšo bodočnost, ker smo že tako skrajno potrebovali vsaj nekake strehe, kamor bi se mogla zatekati naša že tako obsegajoča društva, zato se je napravilo v skrajni sili najboljše kar se je moglo.
Kljub vsem težkočam, ki jih je imel, je danes že dokaj moderna stavba, z dvema velikima dvoranama, z' velikima modernima pivnicama in kuhinjama. Ima tudi svojo pivnico (Club Room) in poleg tega tudi dve veliki stanovanjski hiši.
Razveseljivo je pri tem tudi to, da je vse to plačano in je takorekoč last delničarjev. Za to ste vabljeni vsi delničarji in delničarke, kakor tudi prijatelji, da pridete in kar najbolj veselo praznujemo to našo' zmago.
Kajti, ako pomislimo, kolikokrat smo že omahovali in skoraj že obupali nad težkim bremenom, ki smo ga morali držati. Sedanji direktorij je imel v mislih težke žrtve, ki so jih imeli dobri delničarji, zato je sklenil, da se s to prireditvijo ne bo gledalo, da bi se napravilo kak dobiček, zato je postavil tako malo vstopnino, da tako da vsaj nekaj zadoščenja delničarjem ob trideset letnici.
Torej na svidenje 24. in 25 septembra.
Tajnik.
gnal, da ga zapuščava oba hlapca zdaj na pomlad, v hlevu pet parov konj, pa sam za vse. Hlapec mi je zabičaval, naj se ne 0-zrem nazaj, ampak jo kar naglo pobiram proč od hiše pa naj slišim karkoli tukaj na dvorišču. Menda bo tako, kakor j e bilo tisto soboto popoldne, ko so Lotovi bežali iz Sodome, pa se je ona ozrla nazaj, firbec, čeprav so ji strogo zašafali, da ne sme zijati nazaj. Kaj pa ženski kaj takega ukažejo in naročajo! Kar pri strani me je bodlo, tako sem bil radoveden, kaj bo v pondeljek zjutraj tukaj naokrog, ko bova midva s hlapem slovo jemala in odhajala v mesto. Morda bodo možnarji streljali v znak veselja. Kaj vem, kaj bo. Če bo kaj posebnega, bom že pogledal nazaj, sem sklenil, čeprav čakal ne bom, da bi kdo začel deliti kakšne blagoslove na pot.
Nedelja je bila dolga, da sem mislil, da ne bo nikoli minila. Večinoma vse popoldne sem preležal na hlevu v senu. Grizel sem bilke in si očital vse, kar si more človek očitati, zakaj sem šel po svetu in če sem že šel, za kaj nekam, kjer nikogar ne poznam. Tiste nedelje popoldne ne bom nikoli pozabil. Mislil sem, da me bo zlomilo od samega kesanja, domotožja, zapuščenosti in drugih takih' popadkov.
Drugo jutro sem se poslovil s kanadske farme in odšel v mesto. Boste videli, kakšno je bilo slovo.	___A
JETNIK V GORAH MESECA
MM*, A * ■ Bridges —'Anžič
"Beli fant! Pravim, da jako da bi na« ojpmil?’’
vesel ker ti prišel. Zdaj pa še bolj vesel ko prej. Ker ti tako pogumen in ubil čimiseta, rešil Luralbvi ljudi vse. Jaz pravim, tvoje vse, kar jaz imam. Jaz hočem, ti kaj zahtevaj, da vidiš, Lumbva mož-beseda.”
“Dobro glavar, takoj te bom nečesa prosil,” pravi Bart. “Nalj gredo tvoji ljudje in privlačijo mrtvo zver na breg. Rad bi ime) njeno kožo ali pa na vsak način vsaj glavo.”
Lumbva stopi na rob strmega brega in vzdigne baklo, ki jo je imel v roki, tako da je njen dimasti ipilaimen metal rdeč žar preko temne reke.
Tedaj zmaje s svojo mogočno glavo in ipravi:	“Ni mogoče,
beli fant. Poglej 1” In Bart pogleda pa vidi, da res ni mogoče, kajti temne vode so kar mrgolele krokodilov, ki so s svojimi velikimi, zakrivljenimi zobmi divje trgali •' čimisetove ostanke.
“Gnusne beštje!” sikne Roger, sname svojo puško in »proži na največ jo med njimi." Ali ste že kdaj slišali o tolikšni smoli? Ubiješ takole strašno iver, pa ne moreš dobiti od nje niti kocine za spomin!”
“Nič ne jle,” pravi Bart. “Samo da je mrtva. To je glavno. Zdaj pa pojdimo nazaj 1 Mislim, da smo malo spanja vsi potrebni.”
Solnce je stalo že visoko na nebu, ko je zjutraj Bart stopil iz koče. Forty mu je prinesel iz reke Hladne vode in ga z nijo (polival. Ko je še dobro pozajtrkoval, se je počutil popolnoma čilega in svežega.
“Zdaj moram pa iti in se' z Lumbvo pogovoriti,” pove For-tyju.
“Da ti it, treba ne, on prit basa obiskat,” odgovori Forty.
pse
ty s tišjim glasom. “Ti vzet jih, bats, ali pa on žalosten!”
Lumbva mn je podaril jako lepo leopardovo kožo; dve vrečici zlatega prahu, ki je bila vsaka vredna morda po dva funta, in dva velika in svetla smaragda. Ta dva je Bart takoj spoznal, da sta le zeleno steklo, toda sprejel ju je in se mu na gosto zahvaljeval. Nato pa je Lumbva povabil, naj sede, in mu začel razkladati svoje težave.
Glavar zmaje s svojo junaško glavo in pravi: “Kasoro jako slab človek. On ropar. On ubije vas vise, ako greste v boj zoper njega.”
. “Vem, da bi nas rad, ako bi se mu posrečilo,” odgovori Bart. “Toda mi se ne mislimo vojskovati. Mi miu hočemo samo naše prijatelje iztrgati.”
“To jako težko. Jafe mislim, to storiti nemogoče,” odvrne glavar in gleda zelo slovesno. Naenkrat pa se mu obraz razjasni. "Že vem, kako jaz pomagal! Pošljem z vatni Aru-kija.”
“Ali pozna pot v Kasorovo vas in kako pridemo vanjo, ne
Lumbva prikima. “Vse to ve. On bil nekoč Kasorov suženj.”
“Izvrstno!” vaklikne Bart "Jako ti bomo hvaležni, ako mu dovoliš, da gre z nami, in dobro m borno plačali."
“Vi nič plačati! Jaz plačati” pravi Lumbva in Bart je mislil sam pri sebi, da bo tako še najbolje.
Lumbva se s težavo spravi na noge.
“Pošljem ti ga,” obljubi pri odhodu.
13. “Tagati
Nekaj minut pozneje je prišel Aruki. Bil je suhljat, maj-heta, rjav mož m imel je na tilniku polno obronkov, ki so pričali, da so ga nekoč pogosto tepli.. Toda oči so se mu svetile kakor taščici in hodil je gibčno kakor mačka. Bartu je bil na prvi pogled všeč, prav tako tudi Portyju.
Aruki ni bil samo voljan, da gre z. Bantam* ampak je ,po tem kar koprnel. Bart je spoznal, da ima možak že po naravi gon za potovanje in da ga življenje v tej samotni vasi dolgočasi. V svojem precej dolgem življenju se je že dosti klatil po svetu, služil kot nosač pri marsikateri veliki potniški družbi in je govoril angleško kar dosti dobro.
“Jaz rad videl, Kasorova glava odrezana,” reče živahno. “On zelo glaib človek. On me tepsti hudo, dokler jalz zbežati. Jaz kazati pot.”
“Potem bo pa najbolje, da čimpirej odrinemo,” reče Bart. Arukiju se oči zaiskrijo. “Jaz pripravljen to minuto,” reče, “grem takoj k čolnu,
KANADSKA
Ameriška Domovina

AMERICAN IN SMHT MB—II IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
morning newspaper
Dr. J. Kolarič:
Našemu škofu trpinu
Po križevi poti mora naš narod hoditi a Vi, Prevzvišeni, mu pomagate križ nositi.
Učite nas vdano trpeti,
preganjalcem odpuščati, jim dobro želeti.
Mi smo v trpljenju zdvajali, in Vi ste nas z zaupanjem v Boga navdajali; mi smo pod križem omahovali, in Vi ste nam križa plačilo kazali.
Mi nosimo samo vsak svojo bolečino, a Vas je zadelo vsega naroda gorje v srca globočino. Vi pa stopate pogumno pred nami s težkim križem na rami.-
Radi bi Vam, Prevzvišeni, hvaležnost svojo razodeli ker smo pod Vašim vodstvom na Kalvarijo dospeli:
Sprejmite, škof trpin, kip Kristusa Trpina, ki vrgla ga na tla je silna bolečina.
Zrezljal ga Slovenec begunski je trpin, ko iskal je tolažbe po tragediji Vetrinj.
Dopisi in drugo
Poroka v Vancouverju
Vancouver, B. C. — Tu se je v soboto 3. septembra poročil nam vsem dobro poznani John Blatnik iz Great Central, B. C. Za ženo si je izbral prijazno gospodično A-nm Maltar iz 368 E. 77 St. iz Clevelanda, Ohio,
sel na vrnitev je bila še blizu nas. v
Toda, ker se ta misel na vrnitev le ni hotela uresničiti,
Odbrzel je, kakor bi ga s fra- ki je bila sedaj prvič v Vatncou-

čo vrgel. Bart pa se obrne k Fortyu in reče: “Sedaj morava še basa Norcrossa pregovoriti.”
Forty ,
“Drugo storit on more ne. Tisti čmi Siam on odit.”
“Sam odšel? Kam?”
Forty se široko zareži.
“Ti ne vprašat toliko reči. Jaz pravit, beli fant it, zato ti skrbet ne!”
Deset je bilo proč tisto dopoldne, preden so se odpravili. Pa Bart se za to ni dosti brigal,' ker ni bilo mogoče,, da bi v enem dnevu prevozili vso pot in celo proti toku. Za štiri veslače pa tudi napor ne ibo tako hu!d, kakor je bil ob hitri vožnji navzdol.
Povodenj se je polegla, zato so ponoči dobili dober prostor za tabor na visokem bregu. Loviti jim na bilo treba, kajti Lumbva je založil čoln z ja-mom, bananami in ribami. Lagodno so torej povečerjali, dobro spali in 'ker so zgodaj šli na pot, so dospeli v Brysonov tabor še pred sotačnim zahodom.
(Dalj« prihodnjič)
—------o....—
Opazke in pripombe
(Nadaljevani« a Z rtrani)
Slike kažejo, čudovito podobnost med gozdnim maršalom in pokojnim dučejem. Še bolj pa sta si seveda podobna po značaju:	oba velika gobezdača,
oba nič enourna kot pava, oba brezmejno častihlepna in oba brez čuta za zvestobo in poštenje. Kdo ve, ali ne bo tudi Titov'konec podoben Benitovemu?
Jaz ne bi stavil, da ne bo.
• A *
Sans je naposled presenetil slovensko javnost s poročilom, da je sprejel Titovo vabilo, da pošlje v Jugoslavijo diva opazovalca. Poročilo je prišlo sicer nekoliko pozno, kajti medtem je bila javnost o tem že poučena od Proletarca, Ameriške Domovine in Svobodne Besede, toda — bolje pozno 'kakor nikdar, kakor bi dejal polž.
Peter Kopriva
verju oziroma v Kanadi. Poročila sta se v šv. Petra cerkvi in
poročil ju je Father L. Forget, redek bo, ki bo tako srečen, da
re je. Po
je g. Blatnik povabil. Mnogo komisiji,, ki še nismo
Ijati im jemati slovo od hladnih slovenskih sapic, ki so prihajale čez Karavanke sem gori k nam v Sitittal. Sicer ®mo bili vsi namenjeni v Ameriko, ali primi ga, drži ga, prijavili smo se (zta v Kanado, kajti takrat so nas Še vedno napolnjevali strahom: Z Ameriko me bo nič,
Naročnikom v Kanadi!
Knjigo “Črna maša” lahko naročite pri Miss Anici Dolenc, 1007 Lake shore Rd., New Toronto, Ontario.
nami, ki je vojni zločinec ali morda kdo nese s seboj brzostrelko smo se ukkrcali in v par urah nato smo že zapluli na široko morje in zapeli: Zaplula je barčica moja. . . Vozili smo se že dva dni, ko smo zopet pristali v Franciji, kjer smo dobili še nekaj potnikov.	*
Bi[ je že večer, ko je dal kapitan znamenje za odhod. Tedaj pa smo se zbrali na krovu, da zapojemo nekaj -naših pesmi. Kmalu pa smo prenehali, kajti ženskam so prihajale solze v oči, kar pač ni bilo nič čud-
stric “Urh” pojavil med nami. Saj še danes, dragi prijatelji, mi gre na smeh, dšsi ni bilo smešno, kako je “Urh” ravnal
smo se tudi mi pričeli priprav- s starejšim očetom. Celo naši
bolniki so se morali smejati, kaj
bolj pri trdovratnih. Ko je naš očka hodi) gor in dol po krovu, ga je vsako toliko časa pocukal tudi “Urh.” Ker je pa očka poznat še precej olike, sfe je ob taki priliki vselej Odkril (kakor g. Churchill, kadar pride v Belo hišo),
vrstiti obiski in naš Nenc nima miru mohener nedeljo.
Imamo se kar dobro. Cez le. to smo okopavali sladkorno peso, zdaj pa brskamo po drugih delih, dokler nam ta ne dolzori. O, ubogi-naši hrbtički, ko jo bo-' mo pospravljali! No, pa kakor se človek vsemu priuči, se bomo pa tudi mi. Od začetka je bilo delo res bolj težko, to pa zato, ker smo bili še vsi izčrpani! toda okrevati smo in zdaj se ne bojimo nobenega Kanadčana za delo.
Pa še malo o našem pikniku, katerega je organiziral g. Špenko, oziroma, da se ženskam ne zamerim je bila gospa. Zbralo se nas je bilo kar lepo število. Kdor je le mogel, je prišel. Pa tudi imenitno -smo se imeli, bilo je vsega dovolj — jedače in pijače, največ pa seveda smeha. Tudi zapeli smo, saj veste, da Slovenec rad poje, kajti ob naši lepi pesmi pozabi na vse te-
nega. Morje je bilo še kar nekam mirno, a kljub temu se je žave in tudi harmonika nam je
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Za 2 družini, blizu Euclid Beach, v slovenski okolici, 5 sob vsaka družina, 'garaža za 2 avta, cena je $12,600; takoj se plača $4,300, ostalo po 4% vknjižba. Pokličite za informacije KE 8064.	(187)
Stanovanje iščejo
Mlad zakonski par bi rad dobil 3 ali 4 neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 7614.
-(186)
pela svoje melodije valčkov in polk. Vsi veseli, da smo zopet preživeli lepo nedeljo popoldne, smo se zvečer vračali domov in. želeli drug drugemu lahko noč. Tako je gospa Špenko zopet o-
Beautiful five room brick bungalow — attached garage North of blvd. carpeting, storm windows, lovely landscaping. Call for appoinment.
Westmoreland & Co.
Office RE 5799 22090 Lake, Shore Blvd. Home after 6. RE 2761
, ,, (186):
Soba se odda
Odda se opremljena soba za moškega. Pokličite EN 7654. Vprašajte na 6604 Shaefer Ave.
(186)
šele Jože in drugi, ki smo bili stala sama s svojim pridnim
možičkom. Tako vidite se imamo v Alberti. Res nam gre za sedaj še bolj po kranjsko, a ko bomo imeli kaj več dolarčkov in “kare” si bomo pa še kaj po kanadsko privoščili.
Pozdrav od slovenskih Al-malo sklonil |bertčnaov,
Zmago Vesel.
Stanovanje iščejo
Mlad zakonski par bi rad dobil 3 ali 4 neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, naj, pokliče EX 9629.	(188)
povabljencev pa se svatbe ni u-deležilo, ker so preoddaljeni od mesta in jim ni bilo mogoče pri-ti.
Na mizah je bilo vsega dovolj, kar si pač srce poželi im tudi raznovrstne pijače ni primanjkovalo.
Za muziko sta nam poskrbela Lojze in Tone z lepimi slovenskimi ploščami, Milan pa s svojo piano - harmoniko. Vmes smo pa zapeli več domačih pesmi, tako da smo bili kar neprestano zaposleni.
Odkar sem tu v Kanadi, sem imel sedaj -prvič priliko udeležiti se take ohceti. Pred odhodom sem novo poražencema se. gel ‘še enkrat v roke, želeč jima olbSJo sreče im božjega blagoslova v novem življenju.
R. L. — Vancouverčan.
♦ ♦ ♦
Kako smo potovali in kako s« imamo v Alberti
Lethbridge, Alta.—Štiri dolga leta so že bila za nami, ko smo se tudi mi, ne vem težko a-li lahko, začeli poslavljati od lagerja. Iz ene strani je bila ločitev lahka in Sz druge pa zopet težka. Saj veste, bili smo
če
bomo »prejeti ali n*. Stroške
smo pa tudi imeli e tem, zakaj na -komisije smo morali v St. Martin, ki je 95 km od Spitta-la. Če vzamemo oeem-članeko družino, si je bilo kar trebe od nekje pricoprati okrog 300 šilingov, da je opravila tako pot. ‘In zakaj to, kaj bi ne bil megel poveljnik taborišča dati na-razpolago tistih svojih sedem avtomobilov, ali pa vsaj enega, ki jih je imel v garaži. Ne, tega ni storil, kaj-ti radi tega bi bil I. R. D. ali 'britanski imperij vsaj eno leto prej propadla. —
dSlo.
Še en prizorček hi rad omenil, kajti s take vožnje, ki ni vsak dan, ima človek rad kak spomin. Zato se je tudi naša skupina vsak dan zbirala ma zadnjem koncu ladje, da se parkrat'pritisne (slika). Saj je slika najllepši spomin. Že vsi smo bili zbrani, ko naenkrat zapazimo, da Petričevega ata še ni. Naglo skoči eden ponj. Pa kaj vem, kaj ga je tako mikalo, da se je sklanjal čee krov in oj, nesreča, ravno takrat je zapihal močan veter in odnesel atu klobuk z glave. On pa se
“Srček, zakaj še nisi odprl tjrano priporočenega pisma* ki nam ga je poštar prinesel že z jutranjo pošto?”
“Ali ljubček, saj ni potrebno 1 Vsebina tega pisma mi je tako dobro znana, le da je vsak dan bolj groba in nespodobna.”
Popravijalnica čevljev
Slovenski veteran zadnje vojne naznanja, da je odpri popravljalni«) čevljev pod imenom
zmerne cene in vse delo garam-
Seveda če bi bff 'g- majorju to je tega zavedel šele, ko je videl povedal takrat, bi mi bilo gor- klobuk v valovih in je -na veliko
je; ali danes, v deželi demokracije se tega ne 'bojim.
Naš transport se je z velikim veseljem, d« gr* v domovino, kjer bo zopet človek in s ža-lostjo 'od svojih prijateljev in znancev poslavljal 8. marca. Toda, če človeka spremlja nesreča, ga ne izpusti. Čakati smo morali 12 dni v Salzburgu in 14 dni v Bremenu. In kdor čaka tudi dočaka. Prise] je 2. april in naša ladja je priplula v pristanišče.
Po 'dolgem čakanju in pregle-
le še v bližini domovine in, mi- dih, če ni mo-rda katerega med
........mn.........
NAZNANILO KANADSKIM, SLOVENCEM!
Vsem našim naročnikom do širni Kanadi naznanjamo da J« blagovoli!* prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc.
Kanadski naročniki, novi in stari, naj tore! pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa če nadalje na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, OTA.
Za vse Informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov Je:
MISS ANICA DOLENC Ontario Hot pital. 1007 Lakethore Road New Toronto, Ontario, Canada
Stanovanje iščeta
Zakonski par, oba delata, išče stanovanje 5 sob v Collinwoodu ali v Euclidu. Pokličite podnevi EN 2035, po 6 zečer pa UL 3765.	—(184)
iimiiiiiniiiiiiimiiiimw
žalost spolznal, da je to njegov klobuk. Ko bi ga le videli, kako žalostno je gledal za njim, ko so ga odnesli valovi. Pa je vtzidihni'1: saj za klobuk mi še ni toliko, ampak srnica in krivčki so mi bili spomin, ko sem bil “raubšic” (diivji lovec). Smeha je bilo nič koliko. Kdor tega ne verjame, mn lahko pokažem sliko in bo videl, da je ata brez klobuka in krivčkov.
Po desetih dneh vožnje smo zopet zagledali suho zemljo. Veseli, da smo srečno prispeli čez lužo, smo se kaj hitro izkrcali in, se zopet naložili na vlak Pacific Express. Skoraj smo se že naveličali vožnje, ko smo na Veliko soboto zvečer prispeti v mesto Lethbridge Alberti.
Kako so nas sprejeli lani do-šli Slovenci in kakšno je bile slovo, ko smo je zopet odpeljali vsak na svoje mesto — farmo — ne 'bom opisaval, zakaj takih spominov ni dobro obuj ati. — Razkropili so nas okoli mesta, kakor se razkrope kokoši, 'ko prileti mednje jastreb. Toda po nekaj tednih smo že vedeli, kje je kateri. Naš Nenc ima -pri tem največ zasluge, -kajti vozil je s svojim avtom zdaj tega, zdaj onega. Pričeli eo se
Frank Golob Jr. lastnik.
—(185)
Iščeta stanovanje
Mlad zakonski par (oba dela ta) bi rada dobila 2 ali 3 neopremljene sobe. Kdor ima kaj, naj pokliče UT 1-6518.	(184)
Odda se sobo
Lepo opremljena soba se odda fantu. Lahko dobi tudi garažo. Vprašajte na 935 E. 209. St.	(184)
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA DRAGEGA IN LJUBLJENEGA SOPROGA
Joseph lisec
ki Ja zaspal v Gospodu dne 20. septembra 1948.
Hiša za 4 družine
Naprodaj je hiša za 4 družine, 4 sobe vsaka, kopalnica in klet. Vprašajte na 1087 E. 68. Št. južno od St. Clalr Ave.
-(184)
Eno leto Te zemlja krije, truplo Tvoje- p* v grobu ML dragi preludijem soprog,
* v srcu pa Evi ljubeč spomin.
Sladko počivaj v tihem grobu v kraju sladkega miru; duša pa plačilo uttvaj tam pri ljubemu Bogu.
Tvoja žalujoča soproga
MARY AVSEC.
Cleveland, O. W sept. 1MB.
Thomas Flower Shop
CVETLICE m i šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje 1 Andy, Albin in Fred Thomas (Tome), lastniki
»800 Waterloo Rd.—IV 3200
ZUIICK
INSURANCE AGENCY
Zavarovalnina vseh nat za vaše domove, avtomobile
Ifamtm mi 1UU NETI ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland M* Otta
;ri
rezgetali, z našopirjeno grivo pobijal živino ter jo vozil nato drvenimi nogami, in vsi preplašeni nad to gibljivo cesto, ki je kar bežala izpod kopit, so šli naprej. Oklepniki so stali pakoncu v stremenih ter pritegovali vajeti, in vse naprej
so jezdili na ono stran, zaviti odprl.’’
. svoje velike bede plašče, in vse, kar je bilo videti od njih, so bili šlemi, obliti z rdečkastim odsevom. Človek ibi jih bil imel
Tisti, ki so dospeli zadnji, morda še dolge ure ne pridejo na vrsto. In vsakdo je sam pri sebi dobro čutil, da bodo Prusi, tudi če si ponoči ne upajo nadaljevati fcasledova-nja, Zjutraj zarana tu, a Vseeno je prišlo povelje, postaviti puške v piramide, in vojaki so se utaborili po širnem, golem gričevju, ki spušča svoje bregove ob Mouzonski cesti dol do ravnikov ob Mensi. Zadaj, na planoti, se je bilo postavilo rezervno topništvo ter namerilo svoje topove proti soteski, da bi moglo db potrebi obstrelja-vali njen izhod. In 'zopet se je pričelo čakanje, med strahom in ogorčenostjo.
Medtem se j 'bil 106. polk nastanil na nekem stmišču nad cesto, odkoder se je videlo po vsej širni planjavi. Vojaki so z obžalovanjem sneli svoje puške in so se v mučnem strahu pred napadom nemirno ozirali nazaj; vsi so molčali, trdih in zaprtih obrazov, in le zdaj-p2edaj je kdo zamrmral zamolklo, jezno besedo. Pravkar je bila u-ra devet; že dve uri so bili tukaj, in mnogi vzlic svoji srašni trudnosti niso mogli zaspati. Ležali so zleknjeni na zemlji ter s trepetom prisluškovali ob najmanjšem šumu. Nič več se niso borili z gladom, ki jih je lomil; tam nostran vede se najedo, in če ne naj
ljudi in jih priganjal k naglici.
Maurice, ki je ž Jeanom sedel na ruši, je pokazal z roko proti severu, kakor že prej: “Sedan je tam zadaj, in to, glej, je Bazeilles . . In nato Douizy, in nato Carignan, na desni . . V Carigmamu je nedvomno kraj, kjer se nam je koncentrovati... Ah, če bi bilo podnevi, takrat bi ti videl, koliko je tam prostora!’’
In zamah njegove roke je objel vso neizmerno dolino, polno sence. Nebo ni bilo talko temno, da se v vrstenju črnih travnikov ne bi 'bil dal zasledovati bledi pas vode. Šopi ‘gozdnega drevja so tvorili težje mase, posebno vrsta topolov, ki je na levi gradila čudoviščen jez čez Obzorje. In nato, v globini za Sedanom, kjer so migljale drobne žive lučke, se je kopičila tema, kakor da so vsi gozdi Arden razprostrli tjakaj zastor svojih stoletnih hrastov.
Jean se je 'bdi vrnil |z očmi k ladipekemu mostu pred njima.
“Le poglej! . . Klaverno se nam godi. Nikdar ne pridemo čez.”
Ognji na obeh bregovih so go-
lasmi na
to v vozičku, po vaseh.
Ko je prišel Maurice bliže, ga je presenetilo, da ne vidi luči.
“Ah, stari skopuh! Vse je menda zagradil; ne bo nama
lomite v hišo!" je zaklical s tr- dvigale proti kmetu cevi chag-
Toda ponudil se je prizor, ki mu je ustavi] korak. Pred kmetijo se je podil tucat vojakov, po vseim videzu maroder-
za
s plamenečimi proti temi.
Takrat se je izvila Jeanu globoka tožba iz stisnjenega grla:
“Oh, 'lačen sem!”
Vsenaokrog so bili ljudje zaspali vzlic drgetanju svojih praznih želodcev. Prevelika trudnošt je premagala strast ter jih tiščala vznak na zemljo, z odprtimi, usi, kakor nežive pod tem brezmese&nim nebom. Od enega konca golih gričev do drugega se je 'bilo pričakovanje umirilo do smrtne tišine.
*“Oh, lačen sem, tako lačen, da bi grizel zemljo!”
Bil je krik, ki ga Jean, sicer tako vztrajen in tako nem v trpljenju, ni mogel več zadržati — krik, ki mu je ušel nehote v ibreZumnju njegovega gladu, ko že blizo šestintrideset ur ni imdl .grižljeja v ustih. Takrat se 'je Maurice odločil, da bo njihov polk morda še dve ali tri ure čakal prehoda čez Meuiso.
“iPosliušaj, jaz imiam takaj strica, saj veš, strica Fouchar-da, ki sem ti pravil o njem
"Potemtakem ste tatovi, ker|grižljej za vojaka. In že so še da n« žrtvuje niti kozarca vo-
” I. J V im'
"Nečak ali ne, kdo more to vedeti, ko je vse črno ‘beračev . Hodite vsi k vragu, sicer ustrelim!’’
In sredi dfiVjih krikov in groženj da ga potegnejo doli in mu zapale njegovo bajto, mu je ostal le še ta krik, ki ga je ponovil svojih dvajsetkrat: “Hodite vsi k vragu, sicer
dim glasom. “Kaj pa hočete?” Vojaki, nekoliko osupli, so se odmaknili. 1	,
Od gladu poginjamo; jesti hočemo!”
‘Ničesar nimam, niti škorji-Ali mislite, da more človek kar tako nakrmiti sto tisoč
pošastne jezdece, ki gredo jev in setradaneev, ki so poizkušali svojo srečo. Najprej so klicali, .nato trkali; in zdaj, videč, da ostaja hiša temna in molčeča, so bili s ipuškinimi kopiti v hišna vrata, da bi strli ključavnico. Surovi glasovi so se srdili;
“Grom in strela, tak pusti! Na tla s komedijo, saj ni nikogar notri!"
Naglo pa se je odprlo okence v podstrešju in prikazal se je gologlav veiik starec v bluzi, v eni roki luč, v drugi puško. Pod gostimi belimMasmi se mu je risalo štiriogelno Obličje, ra? zorano s širokimi gubami, nos krepak, oči velike to blede, brada samovoljno štrleča naprej.
aepotk, hoteli so ga ustreliti skoraj pod nos, toda on, raz-ljuten in tromglav, se ni umaknil, nego je stal trdovratno v polni luči svoje sveče.
‘Ničesar! Niti skorje . . . Vse so mi vzeli!”
Prestrašen je planil Maurice
Odbil je puške vojakov, dvi- ustrelim!”
mož? ... Davi so bili že’drugi naprej, in Jean za njim. tu, dial Ijjudje generala flu- “Tovariši! Tovanši. crota, ki so šli mimo in so mi pobrali vse.”
Vojaki so drug za drugim prihajali bliže.
"Odprite vseeno, da si odpočijemo; nekaj pa že najdee za naš!”
In že so zopet bili ob vrata, ko je štarec postavil svečnik na akne ter nameril puško.
‘Kakor sveto stoji ta sveča tu, zdrobim glavo prvemu, ki se dotakne mojih v|rat!”
Ta hip bi se bila skoro pričela bitka. Dvignilo- se je preklinjanje, začul se je glas, da treba posvetiti temu kmetskemu prascu, ki bi — z vsemi drugimi vred — rajši vrgel svoj kruh v vodo, nego da ga da le
gni] glavo in zaprosil:
“Tak bodite pametni . . Ali me ne spoznate? Jaz sem!” “Kdo ti?”
“Maurice Levasseur, vaš nečak!”
Oče Fouohard je bil zopet prijel za svečo. Spoznal ga je, nedvomno. Toda trdovratno je vztrajal pri svojem Sklepu,
“Tudi name, oče?” je naenkrat vprašal močan glas, ki je nadkrilil trušč.
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
Elegantna dama v ljubljanskem tramvaju sprevodniku: “Ali se ustavite pri “Slonu?” Sprevodnik: “Kaj? Jaz z mojo plačo?”
truinrinrLriJTjmrw^^
......

reli še više, in njihova luč je To je tam gori, pet ali šest sto
prihajala v tem trenotku tako svetla, da je stopal prizor v vsej krasoti jasno pred oči. Pod težo 'konjiče in topništva, 'ki sta defilirala že od jutra, so se bili čolni, ki so nosili tramove, na-
dejo drugega,'bodo jedli travo, 'posled potopili, tako da se je Toda zdelo se je, da gneča še vrhnja ploskev mosu nahajala
venomer narašča; častniki, ki
jih je Ml general Douay postavil pri mostu, so se vračali vsakih dvajset minut, vedho z isto vestjo, ki je budila splošni srd —da je treba še ur in ur. Naposled se je sklenil general sam preriniti do mostu ; videli so ga
nekaj centimetrov pod vodo.
Zdaj so šli oklopnSki čez, brezkončna vrsta, ki »e je cepila iz teme na tem bregu, da izgine v temi na onem, Mostu ni bilo več videti, zdelo se 'je, 'da mar-širajo po vodi, ip» tej silno razsvetljeni vodi, ki se je leske-
kako je mahal .med tem valom tala kakor v požaru. Konji so
metrov od tega kralja, in zato sem se obotavljal; toda ker si lačen . . Ni vrag, da nama stric ne bi dal kruha!”
In odvede] je tovariša, ki se je ves'prepuščal njegovi volji. Mala kmetija strica Foucharda je ležala ob izhodu Haraucourt-ske Botetske, v bližini planote, kamor se je bilo postavilo rezervno topništvo. Bila je nizka hiša s precej velikimi gospodarskimi pošlopji, skednjem, živinskim to konjskim hlevom. Na drugi strani ceste, v nekakšni uti, je imel kmet svojo mesarijo, klavnico, kjer je sam
Gen. Anthony Wayne, one of. Washington’s most successful army leaden, reached the peak of his mUitary attainment in the northwestern corner of Ohio where, as the famous Indian fighter, he defeated the Indian Nations at the Battle of Fallen Timben and went on to sign his Treaty with the Indians at Fort Greenville that opened up the Ohio Country to settlement	I
s This page of history comes to life for Ohio motorists of today who can foUow the steps of Gen, Wayne along the western frontier of this state over modem motor highways that trace the Indian Trails and the military roads through the valley of the Maumee River.
l This part of Ohio was shown or pre-Revolutionary War maps as lying within the Province of Quebec, a part of New France. As early as 1680, the French had
TURKEY FOOT TKJCK. boste aroond (he famed rapids of the Manmee.
The busy city of Defiance occupies a site at the junction of the Maumee and Auglaize Rivers, which beyond the reach of history was an Important Indian village site at the heart of the Indian Nations, the New York City of the Indian world. Here the first Indian League of Nations meeting was held in the fall of 1792 to consider what should be done about the settlement of the Indian country by the white man. Seven in-
trading post at about the site dian Nations of Canada and 27
where the British built Fort Miami, a few miles upstream from Toledo, in 1794. Two miles Shove Fort Miami the Americans built Fort Meigs, which later withstood two sieges in. the War of 1812.
During Ohio's canal-building era In the middle 1820's, the Miami and Erie Canal from Toledo to Cincinnati provided the principal means of transportation and shipping that made possible the development and settlement of the early Ohio frontier. Remains of this canal are to be seen In profusion today along the Toledo-Deflance road, now Route 24, where a system of locks carried the canal
Indian Nations of the Northwest Territory attended this conclave Today motorists can visit the remains of old Fort Defiance, which is now a public park but which was an important frontier outpoet of the French, British and early Americans.
John Chapman, “Johnny Apple-seed,” toured this area as he peddled Ohio's earliest orchard trees which he raised on his nursery near Fort Findlay. '
The first road through this corner of the state was the military highway cut through the wilderness by Gen. Wayne's army, which
SHRINE 8RIDE THE MAUMEE ‘RIVER extended to the Ohio River at Cincinnati.
Many points of interest can be visited by motorists today along Route 24 which follows this military road and which parallels the Miami and Erie Canal. The Wabash and Erie Canal branched off the Miami and Erie Canal at Junction City, south of Defiance, through Antwerp to Fort Wayne. Girty's Island in the Maumee near Napoleon was the home base trading post of this white renegade who led the Indians against the whites in the early Avars. Fort Meigs at Perrysburg and toe Battle of Fallen Timbers monument on the opposite side of toe river at Maumee are points visited by many motorists.
Shawnee chief, Turkey Foot, was killed making a last stand in this battle beside a big rock that is now called Turkey Foot Rock from the inscriptions carved on it by toe Indians in memory of their war chief. Early settlers often found offerings of tobacco left on this rock by the Indians. Turkey Foot Rock, shown in this picture, Is on West River Roed between Maumee and Waterville. „______
SUCH COOKING! SUCH VALUE
Jwith my NEW
GAS
RANGE!”
iiaveyou seen this .mazingnew tenge?
i
K.S.K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR {lanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemPa In posestva
brez kake provizije

The MAYTAG Dutch Oven Gas Range
»
•	Cook« superbly by eonvenflonal cooking method*
o Cook* automatically; you don’t oven need to bo there
f
*	Cook* by the never-equalled Dutch Oven method
★ ★ ★ ★ ★
Posojila to napravljena na tak način, da u m glavnup odplačuje v i
Za pojasnila in lnf<
GLAVNI URAD K.S.K. JEDNOIE
i

m
351-53 NORTH CHICAGO STREET
JOLIET, ItllNOIS
. u u u uu'uiimnjvinjximn.nl^^
-AND THE WORST IS VET TO COME
~ .cov«rrn-nu stan(uio on ca iohioi
Come hi today «nd see its many features. See toe Stszle Service Broiler, shown at left. See how the Spiral Flame burners focus the heat-and save gas. Note how easily it’s kept sparkling dean, because top and burner bowls are all in one piece of porcelain. In every way you’ll find the Maytag Dutch Oven Gae Range is truly outstanding. See it right awayl
Zamenjajte »vojo staro peč še danes za novo 1950 MAYTAG. Ta plinska peč je gotovo ena najboljših. SPECIEL.NO OD 19. SEPT. DO 7. NOV.
Poslušajte naš radijski program ob sredah in petkih 1:10 do 1:30 WJM0 ob nedeljah 3:00 do 3:30 WJM0
Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00.
V torek in petek do 6:00. — Zaprto cel dan v sredo.
BRODNICK BROS.
APPLIANCES & FURNITURE STORE
16013-18 WATERLOO RD.	IV 6072
G. WHISKERS
1