KREARTA [TPM julij-avgust 1 NAPOVEDUJEMO Kdaj? Kaj? 24. junija – 4. julija Te~aj orientacije in topografije Vodni{ki te~aj Te~aj pionirstva in bivanja v naravi Te~aj pre`ivetja z rastlinami za prehrano in zdravje Lokostrelski te~aji Te~aji za in{truktorje I. stopnje 1. {ola Te~aji za in{truktorje I. stopnje 2. {ola Seminar za mentorje taborni{tva Za~etek akcije Rekreacija 2000 ROT (organizator MZT Ljubljana) Priprave na jesenske posvete stare{in, na~elnikov rodov, dru`in in klubov Jesenski posveti 1. – 5. julija 22. - 29. julija 5. - 12. avgust 13. - 20. avgust 20. - 27. avgust 23. - 26 22. september 29. 9. - 1. oktober 7. - 8. oktober 20. - 22. oktober Poletje [e druga dvojna poletna {tevilka Tabora je pred vami in ko boste v senci kakega drevesa na taborjenju prebirali te strani, se boste spomnili, kako je bilo na neverjetno kreativni delavnici Krearta na gradu Prem, kako je minevalo {e ta po~asnim in na Bi~ikleta `uru. Na `alost je zaradi osu{enega Cerkni{kega jezera odpadlo tekmovanje Kanu {~uka zlet, so pa zato organizatorji toliko bolj odlo~ni, da bo naslednje leto tekmovanje {e bolj{e, kot bi bilo letos. Hkrati se tudi opravi~ujejo vsem, ki so pri{li, pa tekmovanja potem ni bilo. Za odhode v gozd se je dobro pou~iti o nevarnosti klopov in bolezni, ki jih prena{ajo, zato Newitza pi{e o klopnem meningitisu in ostalih nev{e~nostih, ki na nas pre`ijo v goz- 2 revija Tabor Kdo? Taborni{ki vestnik 3/2000 zts.rutka.net katalog te~ajev pisarna ZTS (300 08 20) Razpis v majskem POROD-u V tem Taborni{kem vestniku Koledar akcij ZTS Koledar akcij ZTS UVODNIK du. In ~e ste se spra{evali, kako star{em ali komurkoli razlo`iti temeljno razliko med skavti in taborniki (ki je v bistvu ni, saj smo taborniki skavti) oziroma med obema skavtskima organizacijama v Sloveniji, preberite ^ernijev ~lanek Taborniki : Skavti. Objavljamo tudi recenzijo Sidartine knjige – Izleti po ljubljanski okolici –, ki bo ~udovit priro~nik za vse rodove ljubljanskega obmo~ja, sicer pa o njej pi{e Albatros. Za`elim lahko le {e prijetno branje in ~im ve~ taborni{kih dogodiv{~in na poletnem taborjenju, za mnoge vrhuncu taborni{ke sezone. Matija Tonejc VSEBINA Napovednik Uvodnik 2 2 AKTUALNO____ KREARTA [TPM Bi~ikleta `ur Izlet Severnice Tabornik potuje Klopni meningitis Zvezni dogodki 4 8 12 14 KREARTA, Stran 4 15 Vse se za~ne s sanjami. Z obliko avtomobila, ki ga vozi{, 16 je tako. Tudi avtocesta po kateri hiti{ je plod ~love{kih 18 sanj. Mnenje Techuana Joti Etnostep 20 22 27 28 Internet @VN Knjiga Orientacija Kosobrin Astronomija Rumeni daljnogled Narava Mednarodne strani 29 30 32 34 35 36 38 39 40 Popotovanja Trenutki Igre in pesmi Z znanjem do odgovora Volk Kri`anka 42 44 45 46 Mnenje, stran 20 46 "Res! Zakaj sploh imamo akcijo Taborni{ki 47 Fe{tival?! In to ob dnevu tabornikov!" IZ_PRVE_ROKE STROKOVNO___ RAZVEDRILO__ Glavni urednik: Igor Bizjak Odgovorni urednik: Matija Tonejc Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, [pela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/13-61-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Teko~i ra~un: 50101-678-47184. [TPM, stran 8 Vse prej kot prijazno vreme me je sprejelo ob prihodu v Velenje celo pingvini so iskali topla obla~ila. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Naslovnica: Pugy julij-avgust 3 AKTUALNO KREARTA 2000 2000 KREARTA 2000 KREARTA KREARTA 2000 Verjeti Pugy Vse se za~ne s sanjami. Z obliko avtomobila, ki ga vozi{, je tako. Tudi avtocesta po kateri hiti{ je plod ~love{kih sanj. Telefon s katerim se pogovarja{ in omre`je v katerega je priklju~en so bile neko~ le sanje. Napredek civilizacije se rojeva v glavah ljudi. In vendar obstaja {e ne{teto sanj, ki se nikoli ne uresni~ijo, ki umrejo v nas samih, {e preden ugledajo lu~ sveta. Zanje nikoli ne izvemo, kaj bi nam lahko prinesle. Vendar sanje niso dovolj. Potrebna je tudi vera, da je za uresni~itev vredno prehoditi dolgo in v~asih naporno pot. Sanje, potem ve~ kot samo sanje. Kak{ne so tvoje sanje? In kako gleda{ nanje, kako jih neguje{ in uresni~uje{? Nekdo je sanjal; nekdo ravno tak kot ti. Svet je danes poln prilo`nosti; naj bo tvoja uresni~itev tvojih sanj. 4 revija Tabor AKTUALNO Lep zaj~ek je tam, tu lovska veselica, mljask, kako je lep. Odpi{i me pti~, ko so te ujeli danes; ptice te `rejo. Cvetenje p{enic, kon~a kmet s ko{njo; kruh je na mizi. In je cvetelo, v {estdeseta leta in Uvenelo. julij-avgust 5 AKTUALNO Voda `ubori, v morska brezdalja hiti, na gladini pi{. Poto~ek je lep, zakaj hidrocentrala, riba umira. Pti~ v oceanu, brezmejne `eje, kam me to pelje? Ro`ica zlata, mami dal za dan `ena, `ena pa cvete. Sanjave gore, zamaknjeno zrejo stran, mi pa gremo tja. 6 revija Tabor AKTUALNO Smisel `ivljenja so nora po`elenja, zadovoljen grem. Vidi{ mavrico? Semkaj ne sme{ nikoli ve~. Zaklada ni, ni. V travi bren~i, ah, meni pa v glavi. Zdaj je vseeno. KREARTA 2001 11. - 13. maj 2001 julij-avgust 7 AKTUALNO [TPM[TPM [TPM [TPM Bo{ti, foto: Bo{ti in Marko Pritr`nik Vse prej kot prijazno vreme me je sprejelo ob prihodu v Velenje (celo pingvini so iskali topla obla~ila). Vendar pa je moje taborni{ko srce spet preplavila toplota, ko sem zasli{al {opek partizanskih s Titovega trga. Po za~etni proceduri in predstavljanju sem si kar najhitreje ogledal kontrolne to~ke. Na KT1 sta dva {aljivca med metanjem pikada popestrila `ivljenje prvim skupinam, ki so prisopihale tja. Ogled je bil sicer zanimiv, toda vsake lepe stvari je enkrat konec, nadaljevanje pa je vodilo h KT2. Pri iz celega kupa {otork zgrajeni vili je bilo bistveno nabiranje ro`ic (pa naj {e kdo re~e, da romantike ni ve~). Ko si ~lovek `e skoraj za`eli nekaj bolj umirjenega, pride kviz. Z vpra{anji z nekaterih podro~ij, ki jih moramo {e izumiti. Eno izmed skupin je `e tukaj pre{inila misel, da bi veljalo zamenjati ime skupine. Pa so ga. In kasneje {e dvakrat! Za veliki finale prvega dne je bilo na vrsti strelsko tekmovanje. Sam sicer nisem ravno izku{en v tej ve{~ini, toda zadetki v tar~o so bili tu {e redkej{i kot cvetje v januarju. Zve~er je bil na vrsti {e topotest. In medtem, ko so ga nekateri vzeli smrtno resno, so drugi vzeli vse skupaj bolj umirjeno. Priznati pa je treba, da je tistih 10 minut res minilo malo hitro (posebno takrat, ko je svoje poznavanje na uro dokazoval Janez). 8 revija Tabor ^e pa to ni pretiravanje v udobju … Prazna vre~a ne stoji pokonci AKTUALNO Tek ~ez drn in strn Odziv tekmovalcev na vpra{anji s podro~ij, ki jih moramo {e izumiti Kaj bi taborniki brez de`ja Naslednji dan nas je "razveselil" z de`jem, meglo in sibirskimi temperaturami. In ko so najbolj aktivni `e za~enjali, so se drugi {e spra{evali, kje bo kaj za v `elodec, kje so ogledala (v gozd navsezadnje ne moremo kar brez makeupa in z neurejeno pri~esko) in ali je treba ves ~as hoditi. Ta dan je bil nekoliko bolj taborni{ki. Pa saj vsi poznate sistem: streljanje z lokom, postavljanje {otora iz {otork, signaliziranje, risanje krokija in skice terena in podobne "nev{e~nosti". Pri tem so se nekatere kontrolne to~ke pretvorile v prave restavracije, na drugih je bilo treba pred signaliziranjem obnoviti znanje abecede ali zgolj posu{iti obleko. Solze sre~e ali `alosti? Zadnji dan je bil namenjen podelitvi priznanj in poslavljanju. Solze so tekle v potokih, {e danes pa ni povsem jasno, ali je bila vzrok zanje sre~a ali `alost. Kakorkoli `e, najzaslu`nej{i so dobili pokale in priznanja, ki bodo najverjetneje name{~ena na vidna mesta v doma~ih ko~ah. Na tem mestu naj, tik pred koncem, ~estitam {e vsem ekipam za dose`ene rezultate. Ob vseh vremenskih neprilikah bi bil zadovoljiv ~as za prihod na cilj en teden, ne trije dnevi. ^eprav je eni izmed ekip zaradi nekoliko slab{e orientacije tudi to skoraj uspelo. Vidimo se torej na naslednjem [TPM. Upajmo, da takrat v ve~jem {tevilu! julij-avgust 9 AKTUALNO Kandelabri Bi v tem trenutku {li {e enkrat na traso? NE! Morda jutri, v soncu. Kako pa spanje? Odli~no. (Improvizirali so namre~ centralno ogrevanje s pomo~jo mena`ke in kock za pri`iganje `ara. Kaj bi na to rekel kak gasilec, mi ni znano.) Kaj vam je najbolj ostalo v spominu z leto{njega [TPM? De`. In ubogi mali ku`a. Pa seveda ubogi mali taborniki. 10 revija Tabor Dilema: "Sem utrujen ali la~en?" Skupinska: udele`enci, spremljevalno osebje, osebki za dvig morale in podmladek AKTUALNO Marko Razinger / Razi na~elnik za vzgojo kadrov in traser proge Ponosni zmagovalci Razi, Sine in odojek. Nekateri so se prito`evali nad dol`ino proge. Kak komentar? Taborniki niso imeli prtljage, pa tudi teren ni bil pretirano razgiban. Sicer pa to ni tako pomembno. Ker je [TPM pogoj za opravljanje vodni{kega te~aja v Velenju, lahko tu vidimo, kak{ni medsebojni odnosi se razvijejo, kako znajo skupaj dihati. Proga je v mrtvi dolini reke Ponikve, za bolj utrujene pa so na voljo tudi bli`njice! Zakaj so KT najpogosteje ob potokih? Zaradi vro~ine in `eje. Letos je na [TPM namre~ prvi~ de`, zgodilo pa se je `e, da smo se zbudili v snegu. julij-avgust 11 AKTUALNO Bi~ikleta `ur 2000 Bi~ikleta `ur Bi~ikleta `ur Bi~ikleta `ur Miki in Pugy Tudi letos se je Rod Jadranskih stra`arjev potrudil in v Izoli organiziral pravo taborni{ko tekmovanje. Pravzaprav {e ve~. Tekmovanje je bilo v ozadju, v ospredje pa so postavili dru`enje. To jim je dobro uspelo, saj je le malo tekmovanj, kjer so udele`enci na spro{~en na~in konkurenti. Na sedmih kontrolnih to~kah so poskrbeli za zanimive naloge, ki so v smeh in dobro voljo spravljale tako tekmovalce kot tudi organizatorje. Ve{~ine, ki smo jih morali obvladati so bile: plavanje na tiso~ in en na~in (na~in si tekmovalec izbere sam), hitrostno krpanje zra~nice, alka, kjer smo namesto konjev zajahali svoja kolesa, pri gurmanstvu smo se borili z koruzo in hrenovkami v enolon~nici, pri testu o `ivljenju ob morju smo ugotavljali, katera mesta so bila v~asih otoki, na koncu pa smo re{ili {e ranjeno kolesarko. Novost na leto{nji Bi~ikleti je bila upokojitev testnega dekleta in ~asa zato niso merili. S tem so dru`enju dodali piko na i in tekmovalci so res lahko vozili po svojih mo~eh. V soboto zve~er smo po kraj{em ~akanju do~akali tudi rezultate. Vseh 31 ekip se je uvrstilo, zmagali pa so taborniki iz Medvod. Bi~ikleta 2001 vabi! Ker bo zanimanje kot vedno veliko in ker je {tevilo ekip omejeno, vam predlagamo, da se prijavite `e danes. ("N~ ne ~aki, hitr se na bi~ikleto prijavi"). 12 revija Tabor AKTUALNO 2000 2000 2000 Tabornik meseca Dvojna poletna {tevilka Tabora vam prina{a tabornika, ki mu na kroju pi{e, da je: "kriv za vse". julij-avgust 13 AKTUALNO Bad gleichenberg Bad gleichenberg Bad gleichenberg Bad gleichenberg Breda Petan, Rod Sevrnica Taborniki Rodu Severnica smo se v soboto 6. maja odpravili na izlet v avstrijsko mestece Bad gleichenberg. [li smo na ogled de`ele dinozavrov. Reko Muro smo na mejnem prehodu pre~kali kar z brodom, kjer nam je brodar povdeal nekaj zgodb in tako je vo`nja hitro minila. Na{i najmlaj{i so na avstrijski strani `e zelo nestrpno pri~akovali obisk de`ele dinozavrov. Za ogled parka smo se razdelili v dve skupini in tako so eni najprej gledali dinozavre, drugi pa so se medtem igrali. Ogled je trajal dobro uro, izvedeli pa smo marsikaj o preteklosti na{ega planeta, vse od za~etkov `ivljenja na Zemlji in do izumrtja dinozavrov. V parku so nas na ogledu spremljali glasovi dinozavrov. Pot nas je od parka z dinozavri vodila do Slatinskega vrelca in pic velikank za kosilo. Izlet je bil prava {pica za vse, ki smo se izleta udele`ili in `e komaj ~akamo na naslednji izlet, ki bo sicer v novem {olskem letu in bo organiziran tudi za star{e. Vsem, ki jih zanima de`ela dinozavrov ogled parka toplo priporo~amo. 14 revija Tabor AKTUALNO Berlin za 500 tolarjev na no~ Tabornik potuje Tabornik potuje Tabornik potuje ^rtomir Ta ~lanek ima svoj namen - za~eti z rubriko z namenom zbiranja informacij o ugodnostih, na katere smo po naklju~ju ali preko poznanstev na svojih potovanjih naleteli taborniki. Pri tem mislim predvsem na razli~ne mo`nosti, ki nam jih omogo~a na{e ~lanstvo v 25 milijonski svetovni skavtski dru`ini (skavtske domove, tabore in kontakte s skavti, ki radi gostijo tuje obiskovalce). Nekaj informacij posedujem sam, veliko ve~ jih premorete vi. Sodelujte - v reviji Tabor in pozneje na RutkaNET-u. V marcu sem se udele`il seminarja v malem mestecu ~isto na severovzhodu Nem~ije. Seminar je trajal dva tedna, vikend smo imeli prost. Ker smo vedeli, da bo mestece ves vikend kot izumrlo, smo izkoristili Wochenendeticket (karto, s katero lahko 5 oseb za 35 mark (3500 SIT) en dan z ve~ino vlakov neomejeno potuje po Nem~iji) in se odpravili v Berlin. Po neuspe{nem iskanju prostega preno~i{~a v mladinskih preno~i{~ih (v Berlinu jih je potrebno rezervirati tedne vnaprej) smo se odlo~ili za alternativno mo`nost - surfajo~ po internetu smo naleteli na naslov skavtske trgovine v Berlinu, katere lastnik nas je napotil k Jörgenu. Jörgen Ferrary je ponosni imetnik zanimivega priimka, ni v sorodu z Lolo, ni posestnik znanega italijanskega avtomobila, je pa oskrbnik skavtske hi{ke. Hi{a le`i sredi parka v predelu Stegliz, ulica Klingsortstraße 83D. Do hi{e pridete z `elezni{ke postaje Zoo s podzemno U9 do Rathaus Stägliz (kon~na postaja), od tam pa z avtobusom 283 (5 postaj). Tloris hi{ke je pribli`no 10 x 10 metrov, obsega pritli~je z osrednjo sobo, kopalnico, tu{ kabino in kuhinjo. Na- pol privzdignjeno je skupno le`i{~e za 9 oseb, kar naj bi tudi bila kapaciteta hi{ke (~eprav bi lahko na tleh v osrednji sobi in v sobi v kleti prespalo {e vsaj enkrat toliko tabornikov ali zaljubljencev). Hi{a ima plinsko centralno kurjavo, plin, vodo in elektriko. ^e vas bo pot zanesla v Berlin in u`ivate v taborni{kem na~inu preno~evanja, pravo~asno obvestite Jörgena na ferrary gmx.de ferrary@gmx.de ali pa ga v Nem~iji pokli~ite na mobilni telefon 0177-815-65-85. Cena preno~i{~a za eno osebo je 5 DM (500 SIT) na no~. Pa sre~no pot! julij-avgust 15 AKTUALNO Klopni meningitis Klopni meningitis Klopni meningitis Klopni meningitis Newitza Vampirjev ni! So pa klopi... Tiho in nepremi~no je `del v grmovju vla`nega gozda. Bil je temen in tako majhen, da ga je bilo nemogo~e opaziti. Naenkrat se je v gozdu nekaj zganilo. Pokanje vejic je postajalo vse glasnej{e, vedno bolj razlo~no se je sli{alo, da nekdo prihaja. Skupina mladih fantov in deklet v kratkih majicah in z zavihanimi hla~ami je bila vse bli`e. Upal je, da bodo {li mimo grma, v katerem je ti~al. @e dolgo ni bilo nikogar mimo. Mlada kri pri{lekov mu je na dale~ di{ala. Vedel je, da mora samo po~akati na pravi trenutek... Gola noga se je zabliskala med vejami grma. To je to! Sko~il je. Brezskrbni pobalin ni za~util njegovega vboda in srkanje krvi se je lahko za~elo... Kar zveni kot opis dogodka iz `ivljenja nekega vampirja, je v resnici opis vsakdanjosti slovenskih gozdov. Mala temna bitja, ki jim di{i ~love{ka kri in ki na vsakem koraku pre`ijo na brezskrbne mimoido~e, so - klopi. ^eprav so majhni in njihovega ugriza niti ne ~utimo, so zelo nevarni, ker so prena{alci nekaterih bolezni, ki lahko oku`enemu povzro~ijo velike te`ave. Klopi se skrivajo predvsem v gozdni podrasti, grmovju vla`nih, me{anih gozdov, v travi in celo na vrtu. Najve~ jih je do nadmorske vi{ine do 600 m, zgornja meja, kjer jih {e najdemo, pa je 1600 m. V Sloveniji so klopi oku`eni 16 revija Tabor predvsem na podro~ju Gorenjske in [tajerske, vendar je veliko prena{alcev tudi na Notranjskem, Ko~evskem in novome{kem obmo~ju. Nevarnost oku`be s klopi traja `e od februarja pa vse do novembra. Od oku`be do bolezni Klopovih vbodov ne ~utimo, ker njihova slina nekoliko omrtvi~i na{o ko`o. Tako lahko nemoteno globoko zarijejo svoj rilec, navadno v ne`nej{e predele (za u{esi, pod pazduho, na zadnji strani kolenskega sklepa...). Oku`eni klopi med sesanjem s slino vbrizgajo viruse v na{o ko`o. Klopni meningoencefalitis (pogovorno meningitis) se v Sloveniji pojavlja od maja do oktobra, najve~ julija. Virus povzro~i vnetje mo`ganske ovojnice, ki je sicer le redko smrtno, vendar lahko pusti trajne in hude posledice, kot so dolgotrajni glavoboli, razli~ne psihi~ne motnje, ohromitve mi{ic, motnje sluha in vida ter {e mnoge druge. Bolezen se poka`e v nekaj dneh ali celo nekaj tednih po klopovem ugrizu, vendar nima zna~ilnih znakov. Lahko dobimo vro~ino, bole~ine v mi{icah in glavobol – podobno kot pri gripi. Sledi prehodno izbolj{anje, potem pa nastopi druga faza bolezni: visoka temperatura, hud glavobol, bruhanje, otrplost tilnika, lahko celo nezavest. Borelioza je najpogostej{a bolezen, ki jo prena{ajo klopi, in se navadno poka`e s spremembami na ko`i. Na mestu vboda se v nekaj dneh ali tednih poka`e rde~ina, ki se vedno bolj {iri navzven, na sredini pa za~ne bledeti in dobiva obliko obro~a. Nekateri ljudje sploh nimajo nikakr{nih te`av, drugi imajo pove~ane bezgavke, so zelo utrujeni, imajo glavobole in se nasploh slabo po~utijo. Tudi borelioza je redko smrtna, ven- AKTUALNO dar lahko povzro~i okvare `iv~evja, sluha in vida, obolele sklepe in glavobole. Posledice so v~asih tako hude, da gre za invalidnost. Prepre~evanje oku`be Da taborni{ke akcije, pa tudi ostala potepanja v naravi ne bodo imela takih posledic, se za{~itite z obla~ili, ki pokrijejo ~im ve~ ko`e. Obla~ila naj bodo svetla, da boste klopa la`e pravo~asno opazili. Zelo u~inkovita je uporaba tako imenovanih repelentov – to so razni spreji in mazila, ki jih zagotovo poznate. Smrdijo {e nam, kako ne bi klopom?! Hodite po ~im bolj utrjenih poteh, takoj po vrnitvi domov pa zelo natan~no preglejte celo telo, se stu{irajte in si po mo`nosti umijte glavo. ^im prej klopa opazimo in odstranimo, manj{a je mo`nost oku`be. Plast kreme omeh~a klopov prijem in s pinceto ga lahko odstranimo. Klopa ne smemo odstranjevati na silo, ker se zadnji del lahko odtrga, klopova glava z rilcem pa ostane v ko`i in povzro~i gnojenje. Boreliozi se lahko izogibamo le na ta na~in. Klopnemu meningoencefalitisu pa se da izogniti veliko bolj u~inkovito. S preventivnim cepljenjem smo 3 do 5 let skoraj povsem varni pred oku`bo. V Sloveniji se `e ve~ let izvaja obvezno cepljenje vseh oseb, ki so pri svojem delu ali terenskih vajah izpostavljene mo`nosti oku`be. Starej{i taborniki naj razmislijo, kolikokrat sebe in mlaj{e tabornike v svojem vodu z razli~nimi akcijami izpostavljajo tej nevarnosti. Zakaj torej ne bi organizirali {e akcije preventivnega cepljenja? To bi bilo z njihove strani ne le pametno, ampak glede na okoli{~ine, v katerih se taborni{ka dejavnost odvija, tudi edino prav! Podatki so iz bro{ure In{tituta za varovanje zdravja in predstavitve repelenta Autan Ve~ o boleznih najdete na spletnem naslovu: sigov1.sigov.si:90/ivz/cnbklome.html Pomembni dnevi ... KJE POTEKA CEPLJENJE PROTI KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU Vse informacije o cepljenju lahko dobite v obmo~nih zavodih za zdravstveno varstvo, kjer lahko opravite tudi cepljenje. Obmo~ni zavodi za zdravstveno varstvo so: v Celju, Ipav~eva 18 v Novi Gorici, Kostanjevi{ka 16a v Kopru, Vojkovo nabre`je 4a, v Kranju, Gosposvetska 12 v Ljubljani, Zalo{ka 29 v Mariboru, Prvomajska 1 v Murski Soboti, Arhitekta Novaka 2 • v Novem mestu, Med vrti 5 • na Ravnah, Ob Suhi 11 • • • • • • • Cepite se lahko tudi na In{titutu za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, Trubarjeva 2. 19. september - Svetovni dan miru. Ljudje si prizadevamo ohraniti mir na svetu. Pa vendar, ali je mir samo stanje, ko na svetu ne ro`lja oro`je, ali je mir tudi nenasilje v dru`ini, med prijatelji, razumevanje in strpnost do druga~nih in navsezadnje lastni notranji mir? julij-avgust 17 IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE Zvezni dogodki Zvezni dogodki Zvezni dogodki Zvezni dogodki Pugy Visoka anga`iranost te~ajnikov Od 23. do 28. aprila je v Gozdni {oli v Bohinju potekal In{truktorski te~aj II. stopnje. Na njem je sodelovalo 9 te~ajnikov, ki so s svojo visoko stopnjo zanimanja in udele`enosti pri delu v organizaciji upravi~ili izbor Izobra`evalnega sveta Komisije za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS. Damjan Habe, vodja te~aja: "Na podlagi neposrednega odziva med te~ajem, ko smo od udele`encev pri ve~ernih vrednotenjih dobivali v ve~ini pozitivne rezultate ocenjujem, da je te~aj prispeval k razvoju organizacije. To velja tako na tehni~nih podro~jih (kot so izobra`evanje vodij, model odrasli v skavtstvu…), kot tudi na metodolo{kih in strokovnih podro~jih (kot so metode dela, tehnike predstavitve, komunikacija in retorika ter vodenje in dinamika vodenja, skupine-timi, stili u~enja itd. ). K uspehu te~aja so z visoko anga`iranostjo in motiviranostjo pripomogli tudi te~ajniki sami; osnovo za to je predstavljal dober vzgojni dogovor, ki je bil zastavljen kot medsebojni dogovor s strani po{iljatelja, udele`enca in organizatorjev te~aja. Poleg tega pa smo na te~aju uporabljali predvsem metode, ki omogo~ajo soudele`bo in prispevek te~ajnikov, kar jih je {e dodatno motiviralo." 18 revija Tabor Priprave vodstev na poletne te~aje Od 19. do 21. maja je v Gozdni {oli v Bohinju potekala delavnica ALTb - priprave vodstev na poletne te~aje. Delavnica je bila namenjena vsem ~lanom vodstev poletnih te~ajev (specialisti~ni, vodni{ki, in{truktorski), udele`ilo pa se jo je 19 ~lanov vodstev poletnih te~ajev (17 iz in{truktorskih in 2 iz vodni{kega). Namen delavnice je bil predvsem osve`itev znanja na podro~ju sistemati~nega na~rtovanja te~aja, osve{~anje nezavednih procesov vloge mentorja na te~aju in priprava poletnih te~ajev, poleg tega pa so udele`enci iskali mo`ne dejavnike, s katerimi lahko motiviramo te~ajnike pred in med te~ajem ter po njem. Na koncu smo pregledali {e seznam pripomb in jih razporedili v skupine nalog in izzivov za razli~ne organe ZTS. V komisiji za program so v ~asu delavnice pripravili {e predstavitev RAP-a, udele`enci pa so v skupinah sku{ali oblikovati vzgojne cilje za posamezne veje organizacije. Predstavitev osebnih projektov V maju so potekale predstavitve osebnih projektov te~ajnikov temeljnih in nadaljevalnih in{truktorskih te~ajev. Na predstavitvah temeljnih te~ajev je sodelovalo 31 te~ajnikov. Ti so v ve~ini primerov predstavili projekte enkratnih akcij (taborjenja in zimovanja, prisega, mnogoboj, pohodni tabori), nekaj pa je bilo tudi organizacijskih projektov (nove ~ete ali dru`ine, obuditev dela, motivacijski vikend za vodnike). Predstavitve nadaljevalnih te~ajev, ki so potekale v Bohinju, so zabele`ile pi~lo udele`bo, saj je projekte predstavilo le 5 te~ajnikov lanskih poletnih te~ajev, na naknadnem terminu za zamudnike pa {e dva. Vsebine projektov so bile vezane na organiziranost dela v rodovih in sodelovanje v obmo~nih akcijah (vodni{- ki te~aj, sre~anje popotnic in popotnikov na obmo~ju). Velik del te~ajnikov lanskih temeljnih te~ajev bo letos nadaljeval svojo taborni{ko pot na nadaljevalnih te~ajih, tisti aktivni ~lani, ki opravljajo funkcije, pa bodo oktobra na Skup{~ini ZTS sve~ano imenovani kot In{truktorji I. stopnje. In {e to; ~e ste v preteklosti obiskali kak{nega od te~ajev, seminarjev ali delavnic, ki jih je v okviru neformalnega izobra`evanja organizirala ZTS, potem lahko za to izobra`evanje pridobite potrdilo o sodelovanju. V svetu in tudi pri nas delodajalci pri izbiri kandidatov v veliki meri poleg formalne izobrazbe upo{tevajo tudi znanje pridobljeno skozi neformalno vzgojo in izobra`evanje. IZ_PRVE_ROKE Slovensko skavtstvo pod drobnogledom Program AWARD V ~asu od 19. - 21. maja se je v Sloveniji na delovnem obisku mudila tudi Therese Bermingham, ~lanica Evropskega skavtskega komiteja, zadol`ena za Odrasle vire in za stike s Slovenijo kot ~lanico Svetovne skavtske organizacije. Therese Bermingham "Kontaktni sistem" je metoda, s katero sku{amo ~lani Evropskega skavtskega komiteja zaznati, kaj posamezne ~lanice delajo in kaj `elijo oz .potrebujejo od tako imenovanega "evropskega nivoja". V nekaterih primerih gre za vzpostavitev sodelovanja med ~lanicami z istimi interesi, v nekaterih primerih pa je to finan~na podpora - in tudi v va{em je tako, npr. projekt Odrasli v skavtstvu lansko leto, v leto{njem letu pa priprava vzgojnih ciljev programa. Na{ namen je pomagati, kjer je ta pomo~ z na{e strani mo`na. Poleg predstavitve napredka v organizaciji na podlagi financiranih projektov pa je bil moj namen obiska usmerjen v perspektive, ki jih ima skavtstvo v Sloveniji v prihodnosti in vzpostavljanju mo`nosti sodelovanja v nekaterih skupnih projektih. Seveda sem z veseljem sprejela tudi pro{njo, da pripravim temo za delavnico ALTb. Na Gozdno {olo me namre~ ve`ejo spomini {e iz leta 1995, ko sem sodelovala v timu, ki je organiziral prvi te~aj za in{truktorje II. stopnje. Na 7. seji stare{instva ZTS v Grosupljem marca letos je bila predstavitev programa AWARD, s katerim naj bi po`ivili izvajanje osnovnega programa ZTS za vejo PP in jih tudi motivirali za sodelovanje v njem. AWARD je program prosto~asnih dejavnosti za mlade od 14-25 let . Ta se ponavadi izvaja v skavtskih organizacijah, {olah in fakultetah, mladinskih klubih in drugih mladinskih organizacijah. Izvaja se v majhnih skupinah, ki se zdru`ujejo na osnovi programa, lahko pa ~isto individualno. Temelji na uravnote`enem razvoju osebnosti, ki omogo~a raziskovanje lastnih sposobnosti in talentov in je dostopen vsem, ne glede na psihi~ne ali fizi~ne sposobnosti, rasne ali verske razlike ter socialno okolje udele`encev. Zna~ilnosti programa AWARD so zelo podobne zna~ilnostim na{ega osnovnega programa. Splo{na uveljavljenost , mednarodna razse`nost in motivacijski instrumenti, ki so vgrajeni v program AWARD, bodo pomemben prispevek k izvajanju programov klubov PP in mlaj{ih gr~. Zato bo Komisija za program v prihodnosti pripravila vrsto aktivnosti za promocijo in izvajanje programa AWARD. julij-avgust 19 IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE Mnenje Mnenje Mnenje Koga sploh zanima Mnenje Taborni{ki Fe{tival? "Zakaj ga sploh imamo?" In ~emu so si sploh zastavljali tovrstna vpra{anja? Fe{tival je ena izmed odmevnej{ih akcij taborni{ke Ljubljane, ki je ne glede na relativno mladost in pomanjkanje tradicije med ljubljanskimi taborniki, njihovimi star{i, Ljubljan~ani, predstavniki medijev in kon~no tudi mestno upravo, dosegla svoje mesto. Verjemite, da to ni bilo lahko. Leto{nji – peti Fe{tival – je bil najuspe{nej{i, naj{tevil~nej{i, najdinami~nej{i in sploh naj ... dosedaj. Preko 600 tabornikov, vse skupaj pa ~ez 1000 obiskovalcev, dobro pokrit medijski prostor, pozitivni odmevi tako med star{i kot med starej{imi in trenutno malo manj aktivnimi, a {e vedno koristnimi taborniki – to so dejstva, ki govorijo sama zase. Zanimanje morebitnih donatorjev in sponzorjev, medijev, ter drugih organizacij in dru{tev, ki so zainteresirani za sodelovanje; dobrohotna vpra{anja o nadaljnjih aktivnostih s strani mesta - to pa so dejanske posledice odmevne akcije. @al ima akcija tudi grenak priokus. Pohvale organizatorjem in vsem rodovom, ki so se Fe{tivala udele`ili, so iskrene in brezmejne, vendar ena naj{tevil~nej{ih taborni{kih akcij ni uspela pritegniti pozornosti krovne taborni{ke organizacije. Bolj precizno re~eno, organizator akcije je zaradi trenutne "nemilosti" v o~eh nekaterih "pomem- 20 revija Tabor "Res! Zakaj sploh imamo akcijo Taborni{ki Fe{tival?! In to ob dnevu tabornikov!" Tovrstna vpra{anja so le mili in predvsem kultivirani pribli`ki dejanskih vpra{anj in mnenj posameznikov - organizatorjev leto{njega Fe{tivala v Ljubljani. bnih" posameznikov vodstva ZTS postal objekt popolne ignorance. "Ceno" za tako obna{anje pa so "pla~ali" taborniki, ki so sami sebe vlo`ili v pripravo in izvedbo Fe{tivala. Tako po~asi postaja jasno, zakaj so ljudje obupani in se spra{ujejo o smiselnosti organizacije te akcije. "Dobro, pa kaj vendar ho~ete?", se boste vpra{ali. Da na Fe{tivalu ni bilo predstavnikov IO ZTS (z izjemo na~elnika za odnose z javnostmi), si lahko razlo`imo (in verjetno bodo tako tudi sami povedali) z njihovimi obveznostmi na lep son~ni, sobotni dan oz. z dejstvom, da so pa~ bili na drugi taborni{ki aktivnosti. Da krovna organizacija ni zainteresirana za promocijo taborni{tva v glavnem mestu dr`ave Slovenije pa menda sploh ne dr`i, saj razlog, da organizatorji promocijskega materiala niso dobili ni v tem, da jim ga pisarna ZTS brez odobritve IO ZTS ne more izdati ali ker jim ga celo no~e izdati (ali pisarna ali IO ZTS je seveda drugo vpra{anje), temve~ v tem, ker obmo~jem ne pripada in ga lahko dobijo le posamezni rodovi. Da je problem organizirati prodajo taborni{kih izdelkov na akciji pa "sploh ne dr`i", saj bi Zadruga ZTS na Fe{tivalu bila, "~e bi IO ZTS to tako rekel", in problem tudi ni v tem, da se "na taki akciji ne zaslu`i dovolj in se tako na taki akciji prodajati ne spla~a", ne glede na to, da med taborniki vedno bolj redko videvamo taborni{ki kroj, taborni{ko rutko ... Da so organizatorji akcije od pisarne ZTS le s pregovarjanji in po`rtimi zbadljivkami (na svoj in na ra~un organizatorja) dobili del potrebne opreme pa itak nima nobene zveze z osebnimi poznanstvi in prijateljskimi "pritiski". Da krovna organizacija, ki je ~lanica WOSM-a, ne `eli posoditi zastave WOSM-a pa je tako sme{no, da tega sploh ne bomo komentirali. Da, ... pa kon~ajmo z na{tevanji. Toliko je detajlov, sme{nih, ironi~nih, takih, da ti zavre kri ali da te zaboli glava. Le kam smo pri{li? In tako se ljudje spra{ujejo, za koga vendar delajo akcijo. ^e ZTS ali bolj precizno re~eno "{efi ZTS" ne marajo Fe{tivala, zakaj bi ga sploh organizirali na dan tabornikov?! Ali pa je pravo vpra{anje, koliko je ZTS sploh pripravljena sodelovati na dan svojega praznika na najve~ji enodnevni akciji v dr`avi? In ~e pogledamo malo naprej – kako si vodstvo ZTS (taisti "{efi ZTS") predstavlja praznovati 50 letnico ZTS l. 2001? S prireditvijo v glavnem mestu z nekimi novimi ljudmi, ki ji bodo bolj pomembni, kot ti, ki so Fe{tival z bolj ali manj velikimi te`avami le izpeljali? Ali pa so bili leto{nji dogodki iniciacijski test za organizatorje prireditve leta 2001? Kaj naj torej re~emo? Kaj si lahko mislimo?! Kaj si mislite vi?!!! Edina tola`ba, ki jo imamo, je, da Ljubljan~ani Fe{tivala ne bomo pozabili. IO MZT, za Ale{ Posega IZ_PRVE_ROKE Komentar Komentar na vpra{anje v naslovu ^e je MZT pripravila Taborni{ki fe{tival za vodstvo zveze, je najbr` zgre{ila namen obele`evanja Dneva tabornikov. In ~e ga je pripravila zato, da bi se z dobro organizacijo postavljala pred "nekaterimi pomembnimi posamezniki vodstva zveze", {e toliko bolj. Povabilo ~lanom izvr{nega odbora je bilo posredovano pravo~asno, akcije se je udele`il na~elnik za odnose ZTS z javnostmi, ki je ~lan IO ZTS (udele`ba moje birokratske malenkosti je pri vsem skupaj omembe nevredna). Mislim, da je tu vsak kompleks zapostavljenosti odve~. Komentar na podpis pod prispevkom Avtor prispevka pri ve~ini, ~e ne celo pri vseh "grenkih" dogodkih, ki jih ima za izto~nico za ironiziranje in sme{enje, ni bil prisoten. Ja, ja, na na~in, kot so predstavljeni, se tudi meni zdijo sme{ni, brez zveze in konec koncev `alostni. [koda Ale{, da se v zvezi z fe{tivalom ogla{a{ {ele sedaj, ko je akcija `e zdavnaj za nami. To je pa~ tvoj odnos do dobre in pomembne akcije, ki jo je organizirala MZT. In do "tabornikov, ki so sami sebe vlo`ili v pripravo in izvedbo Fe{tivala". Z resnim in odgovornim pristopom pred akcijo bi lahko vse zaplete odpravil z levo roko. Res bi jih! Pa jih nisi niti poskusil! Tega ne more popraviti niti javno pismo, zato se spra{ujem po namenu, ki ga ima{ s tem. Morda je ~isto po{ten, izzveni pa zelo predvolilno. Toda, {pekuliram, ~e si pred akcijo vedel za to, je bilo tvoje (ne)ravnanje po{teno do "tabornikov, ki so sami sebe vlo`ili v pripravo in izvedbo Fe{tivala"? Opravi~ilo Res je, v svojem nastopu do vaju sem bil oster in piker. Temeljil je na mojih grenkih izku{njah (pa ne z vama) iz preteklih let. [e na misel mi ni pri{lo, da bi jih re{eval preko javnega glasila. Mislim pa, da nisem bil `aljiv. Tine in Ale{ V., oprostita mi, prosim, da sta morala prena{ati moje vedenje. Za ljudi, ki me poznajo, bi bilo precej neobi~ajno. Cenim vaju kot prizadevna tabornika in res bi mi bilo `al, ~e mi ne bi dala {e ene prilo`nosti. Pa ~estitam vama in odboru za Fe{tival, za uspe{no izvedeno akcijo. Pa vendar, `e takoj sem po{teno povedal, kaj je standardno, dolo~eno in da je za dodatne usluge, izposoje ali dodelitve potreben dogovor med MZT in ZTS. Saj sta to posredovala pristojnim v MZT, mar ne? No, pobude za tak dogovor ni bilo od nikjer. Komentar na "detajle, sme{ne, ironi~ne, take, da ti zavre kri…" Propagandni material material: Da bi vzel propagandni material vseh rodov iz MZT, ni hotel, ko pa sem vpra{al, koliko bi ga rad posebej za Fe{tival sem ostal brez odgovora. Kaj in koliko naj potem dam, ~e zanemarimo, da gre sicer za izdatek izven sklenjenega? Zadruga Zadruga: Res je bil problem z osebjem. Prostovoljca med organizatorji pa ni bilo. Poleg tega se mi je postavljalo vpra{anje smotrnosti prisotnosti Zadruge, saj jo imajo Ljubljan~ani na voljo ves ~as. Potem smo dogovorno pripravili letak, ki je opozarjal, da je Zadruga v Ljubljani. [op letakov je do 11.30 ure, ko sem hotel vzeti primerek, na info to~ki Fe{tivala, do`ivljal `alostno usodo nekje pod mizo… Zastava Zastava: ZTS ima zastave, ki jih uporablja, v Gozdni {oli. Pot do tja in nazaj bi bila dra`ja, kot stane nova. Kot je "sme{no, da krovna organizacija, ki je ~lanica WOSM-a, ni `elela posoditi zastave WOSM-a", kar bi v resnici pomenilo, da bi jo morala kupiti v Zadrugi, da bi jo lahko posodila MZT, je meni `alostno, da ne MZT ne noben ljubljanski rod ne premore niti ene take zastave. Dvomim, da so razlogi za to v denarju (ena zastava stane nekaj ve~ kot ena ~lanarina v rodovih MZT). Na koncu sva z Ale{em V. sklenila kompromis. Posodil sem mu zastavo iz zalog Zadruge, on pa mi je obljubil, da jo bo MZT kupila, ~e ne bo ve~ primerna za prodajo. Je vse to res tako sme{no? In konec Pri ravnanju, oziroma bolj v odnosu posameznikov, ki delujejo v MZT, me motita dve stvari. Prva je "samoumevnost": ko se dogovorimo za pomo~ ali sodelovanje pri eni stvari, je ~isto samoumevno, da je na voljo {e vse ostalo. In ko opozori{, da je teh drobnih stvari le precej ali pa preve~ in da je pisarna servis ZTS in ne MZT ter da bi bil potreben nov dogovor, si ironi~en ali sme{en. Saj radi pomagamo, vendar neka mera v odnosu do vseh ostalih delov ZTS pa le mora biti. MZT ima namre~ `e zaradi svojega geografskega polo`aja ve~ od ZTS, kot drugi. In pri vsem mi na u{esa prihajajo (tudi iz MZT) vpra{anja v smislu "kaj sploh imamo od zveze" kot opravi~ilo za "goljufanje" vodstev rodov, ko na ZTS odvajajo ~lanarino. Drugi~, vse bolj dobivam vtis, da predstavljajo ZTS ali "pomembni posamezniki vodstva ZTS" za vodstvo MZT t. i. "zunanjega sovra`nika", ki je zelo uporabno orodje, ko se `eli ustvariti neko notranjo trdnost v timu ali pa graditi svojo veljavo. To se mi ne zdi po{teno ne do vodstva ZTS ne do mlaj{ih kadrov v vodstvu MZT. Niti ni konstruktiven pristop. Kajti, ~e malo pretiravam: "ni~ ni dobro, kar pride od zgoraj" in "vse je naperjeno v razbijanje in tla~enje nas spodaj, ki dobro delamo". Tako je bilo tudi ob zadnji pobudi IO ZTS v zvezi s statutom MZT, namesto da bi se pristojni vpra{ali, kaj so z nekim sklepom storili drugim ~lanom v zvezi. Ivo [tajdohar julij-avgust 21 IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE Iz osnutka razpisa za prijavo na mednarodni tabor "@ivo sosedstvo – Techuana 2001" Mednarodni tabor bo uradno potekal med 3. in 12. 8. 2001, bivanje na tabornem prostoru pa bo mo`no celoten avgust 2001. Tabor Techuana se nahaja v bli`ini Beljaka v Avstriji, pribli`no 30 km od mejnega prehoda Karavanke. Cena udele`be na akciji bo predvidoma 30.000 SIT, vklju~uje pa stro{ke bivanja za ves ~as zadr`evanja na tabornem prostoru, oskrbe za 14 dni, prevoza z zbirnih mest v Sloveniji do Techuane in nazaj, stro{ke izletov, priro~nikov, majice, na{itka, ogla{evanja spoznorjev posameznih rodov na tabornem prostoru… Ceno si prizadevamo {e dodatno zni`ati. Iz Slovenije se bo lahko tabora udele`ilo do 500 tabornikov. Udele`enci bodo lahko taborniki stari 10 do 16 let (t.j. 4. razred O[ do vklju~no 1. letnik S[). Starej{i bodo lahko sodelovali kot vodniki, ~lani mednarodnega osebja ali ~lani vodstva slovenske odprave. Prijavijo se lahko le vodi z vodnikom in 5 do 9 udele`enci. V primeru, da bo imel posamezni rod ve~ vodov, mora prijaviti {e vodjo, ki bo skrbel za komunikacijo med vodstvom slovenske odprave in udele`enci iz rodov. Sicer {teje, da je vodnik tudi vodja. Mo`no je povezovanje med rodovi, da bi se zadostilo pogojem za udele`bo. Pogoji za udele`enca so: • • • • strost 10 do 16 let aktiven ~lan rodu, ki je ~lan ZTS spo{tuje taborni{ke zakone in se obna{a v skladu z njimi za`eljena je sposobnost komuniciranja v tujem jeziku (nem{kem, italijanskem, angle{kem) Pogoji za vodnike in vodje so: • • • • • starost: vodnik: 16 let in ve~; vodja: 18 let in ve~ aktiven ~lan rodu, ki je ~lan ZTS sposoben komuniciranja v tujem jeziku (nem{kem, italijanskem, angle{kem) v dosedanjem delu je izkazal spo{tovanje temeljnih na~el skavtsva in se ravna po taborni{kih zakonih vodnik: pokazal sposobnost vodenja manj{ih skupin; vodja: pokazal sposobnost organiziranja delovanja ve~ manj{ih skupin Premislite o svoji udele`bi! Ta mednarodna akcija se ne bo dogajala dale~, cena je zmerna, pri~akujete pa lahko obilo zabave in dru`enja s skavti iz sosednjih dr`av (Avstrije, Italije, Nem~ije) in z malo spretnosti, navezavo stikov za izvedbo bilateral in poceni taborjenj v tujini. Va{ Techuana Team P.S.: Za ve~ informacij in predhodne informativne (neobvezujo~e) prijave obi{~ite spletno stran techuana.rutka.net 22 revija Tabor TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII ROT 2000 Vemo, da je {e dale~ do tega najve~jega tekmovanja. Da pa le ne bi pozabili nanj, vam sporo~amo nekaj osnovnih informacij: • Organizator tekmovanja je Mestna zveza tabornikov Ljubljana. • Tekmovanje bo potekalo od 29. 9. 2000 do 1. 10. 2000. • ROT bo potekal v okolici Ljubljane. Vse dogajanje bo umaknjeno izven mestnega sredi{~a. • [tartnina bo letos ob~utno ni`ja. • Organizator obljublja dobro organizacijo in spremljevalni program. Vse informacije in novosti v zvezi z ROTom bodo dosegljive www.mzt.org tudi na spletnih straneh MZT (www.mzt.org www.mzt.org) INFORMACIJA O UGODNOSTIH ^LANSTVA V ZTS IO ZTS je v letu 1999 sprejel ugodnosti, ki jih rodovom in posameznikom prina{a ~lanstvo v ZTS. Ker je sedaj ~as za registracijo rodov, jih ponovno objavljamo. Ugodnosti so naslednje: 1. Zadruga odobrava ~lanom in enotam 20% popust Odobravamo popust ~lanom - posameznikom s pla~ano ~lanarino. Odobravamo popust registriranim enotam. V ceniku so objavljene dvojne cene (za ~lane in ne~lane). 2. Udele`ba na taborni{kih akcijah v dr`avi Brez pla~ane ~lanarine ni mo`na udele`ba. Neregistrirana enota ne more razpisovati akcij za druge enote niti dobiti naslovnika enot. 3. Udele`ba na mednarodnih akcijah in akcijah v tujini Neregistrirane enote in njihovi ~lani ne morejo sodelovati. 4. Udele`ba na seminarjih in te~ajih ZTS Registrirane enote imajo 33% popust od polne cene. 5. Mini Tabor Poleg vseh prijavljenih ~lanov rodu dobi rod dodatno {tevilo brezpla~nih izvodov, ki je enako 33% pla~anih ~lanarin. 6. Sraj~ka, vabilo v organizacijo [tevilo brezpla~nih izvodov je enako {tevilu pla~anih ~lanarin (dostava na osnovi zahteve). 7. Neregistrirane enote ne sodelujejo pri odlo~anju na Obmo~nih organizacijah ZTS in niso vabljene na skup{~ino ZTS. 8. Izjeme: a) Za to~ke od 1 - 6 novo nastale enote, ki {e niso registrirane kot ~lanice ZTS, eno leto po prvem ob~nem zboru. b) Za to~ke od 1 - 6 neregistrirane enote, ki imajo delegiranega na~elnika. NATE^AJ ZA NAJBOLJ[O FOTOGRAFIJO Revija Tabor razpisuje nate~aj za najbolj{o fotografijo, posneto na leto{njem dr`avnem mnogoboju ali poletnem taborjenju. Tema fotografij je poljubna, strokovna `irija, sestavljena iz treh ~lanov uredni{tva, pa bo fotografije pregledala in izbrala najbolj{e. Nagrada za najbolj{e fotografe bo objava fotografij na naslovnici revije Tabor in ne publikacijah Zveze tabornikov, avtorjem pa bomo izpla~ali tudi avtorski honorar glede na objavo. Pogoji razpisa: • Fotograf mora biti ~lan Zveze tabornikov Slovenije. • Fotografije morajo biti posnete na leto{njem dr`avnem mnogoboju ali poletnem taborjenju. • Poslane fotografije ne smejo biti velikosti vsaj 10 x 15 cm. • Diapozitive sprejemamo. • Fotografije morajo biti na hrbtni strani (diasi na okvir~ku) ozna~ene s polnim imenom in priimkom ter naslovom avtorja. Fotografije, ki ne bodo ustrezale pogojem razpisa, bo lahko avtor dvignil na Zvezi tabornikov dva meseca po roku oddaje (to velja tudi za vse neizbrane fotografije), ali pa mu jih bomo na njegove stro{ke poslali na dom. Fotografom, katerih fotografije smo izbrali, bomo ostale, ~e nismo izbrali vseh, vrnili po po{ti na doma~ naslov. Rok za oddajo fotografij je 20. oktober 2000. jULIJ-AVGUST(2000) - 23 IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE Taborniki : Skavti Taborniki : Skavti Taborniki : Skavti Taborniki : Skavti Taborniki, skavti, katoli{ki skavti ^erni, foto:Bizi in svetovno skavtstvo Napisati nekaj vrstic o tabornikih, na{em odnosu do Svetovnega skavtskega gibanja (WOSM = World Organization of Scout Movement) in Zdru`enju slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov (ZSKSS) ni ravno hvale`na naloga, saj se mi zdi tema `e ni~ kolikokrat povedana. Kljub temu se zdi, da zapletena razmerja in terminologija {e vedno niso jasne niti na{im ~lanom, kaj njihovim star{em. Ne obljubljam vam 100% objektivne razlage, potrudil pa se bom, da bodo moja razmi{ljanja, ki stojijo na 15 letih taborni{kega `ivljenja in na kar nekaj mednarodnih akcijah, temeljila na preverjenih dejstvih. Namenoma se ne bom spu{~al v zgodovinske razprave, ker menim, da so za delovanje tabornikov nasploh najbolj pomembne razmere zadnjega desetletja. Taborniki V Sloveniji je samo ena nacionalna skavtska organizacija organizacija, ki je od leta 1994 polnopravna ~lanica Svetovnega skavtskega gibanja. To nacionalno skavtsko organizacijo poznamo pod imenom Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) - v angle{kem prevodu: Scout Association of Slovenia. ZTS se v pogovornem jeziku med ~lani organizacije uporablja kar kot "Zveza". ZTS ima preko 10 000 ~lanov, zdru`enih v 85 rodovih po Sloveniji, ki delujejo kot pravnoformalno samostojna dru{tva z vsem, kar jim priti~e (upravni odbor, nadzorni odbor, ob~ni zbor…). Iz zgoraj navedenega bi jasno sledilo, da smo taborniki ~lani WOSM-a in zato skavti. Zakaj pride pri prevodu iz angle{~ine v sloven{~ino do spremembe skavta v tabornika? Tu bi se moral spustiti v zgodovino, pa se ne bom. Kdor 24 revija Tabor ima `eljo po tovrstnem branju, lahko izbrska eno od starej{ih {tevilk taborni{ke revije Tabor in si prebere katero od maratonskih polemik napisanih na omenjeno temo. Tako kot v nekaterih drugih jezikih (nem{ko so skavti Pfadfinder) imamo tudi v Sloveniji za skavte `e leta udoma~eno ime taborniki. ZTS je ~lanica WOSM-a, ima na~ela, ki so skladna z WOSM-ovimi in za delo uporablja skavtsko metodo dela. Re{ili smo prvi del ena~be, katere rezultat se glasi: taborniki = skavti skavti. Skavti Sedaj pa k vpra{anju, kak{no mesto ima v tem sistemu Zdru`enje slovenskih katoli{kih skavtinj in skavtov ZSKSS. Ustanovljeno je bilo v za~etku devetdesetih in ima ravno tako kot taborni{ka organizacija osnovo za svoje delovanje v WOSM-ovih na~elih in me- todi dela. Vseeno se katoli{ki skavti od tabornikov razlikuje vsaj v treh temeljnih to~kah. Katoli{ki skavti so na~elno odprti za vse rase in verska in druga~na prepri~anja prepri~anja, vendar je "de facto" v njihovem delu in programu mo~no prisoten katoli{ki duh duh, ki lahko za laika ali predstavnika druge vere hitro postane mote~. Pri svojem vsakodnevnem delu se poslu`ujejo obi~ajev, ki priti~ejo vsakemu dobro vzgojenemu katoliku (molitev za za~etek dneva, pred obroki in konec dneva), razvoj duhovne komponente otrokove in mladostnikove osebnosti temelji na Svetem pismu . Katoli{ki skavti imajo za svoje delo na podro~ju duhovnega razvoja izpiljeno zgodovinsko osnovo in tudi strokovno podporo katoli{ke cerkve – duhovnikov. Taborniki se v svojem programu za razvijanje duhovnosti ne zatekamo IZ_PRVE_ROKE h katerikoli od verskih usmeritev, ampak razvijamo metode, ki so tudi v praksi sprejemljive laikom in vernim niso mote~e. Pri tem se opiramo na skavtsko – taborni{ko tradicijo. Trenutno so katoli{ki skavti v razvijanju duhovnosti v svojem delu korak pred taborniki. Upo{tevati pa je potrebno, da imajo zaradi relativne majhnosti organizacije (3500 ~lanov), ve~je homogenosti ~lanstva (otroci in mladina iz katoli{kih dru`in) in strokovne podpore (duhovniki) la`je delo in ve~ izku{enj. Za~etki Tako ZTS kot ZSKSS imata svoje za~etke v letih 1922-23. Do danes pa je neprekinjeno delovala le ZTS, medtem ko je ZSKSS imela pri svojem delu ve~desetletni premor. To se ka`e tudi v kakovosti programov, usposobljenosti vodnikov in splo{ni u~inkovitosti obeh organizacij organizacij. Medtem ko ZTS svojo energijo vlaga predvsem v razvoj organizacije dela, izobra`evanja kadrov in novih programov ter njihovo promocijo, ZSKSS svoje mo~i rabi za vzpostavljanje struktur, izobra`evanj za vodstvene kadre ter iskanja svoje identitete in vloge v slovenskem prostoru. Cilj gibanja V slovenskem prostoru je popularno deliti ljudi na take in druga~ne. Nemalokrat sre~amo ljudi, ki skavtskega gibanja ne poznajo, a si vseeno iz neznanega razloga z lahkoto privo{~ijo poenostavitev, da tabornike zaradi delovanja v prej{njem sistemu enostavno pripi{ejo rde~im, katoli{ke skavte pa ~rnim. Eno od temeljnih na~el skavtstva in s tem tudi taborni{tva je, da ne zastopa in ne pripada nobeni politi~ni organizaciji organizaciji, kar ne pomeni, da si za svoj cilj (vzgoja mladih v samostojne in odgovorne dr`avljane z ob~utkom za skupnost) ne `eli podpore politike ali da jo celo odklanja. ZTS je uspe{no delovala tako v prej{njem kot v sedanjem dru`benem sistemu in s tem pokazala, da se zna izogniti `eljam politikov, da bi njeno delo izrabili v politi~ne namene. Hkrati smo bili taborniki vseskozi aktivni v dru`bi pri zastopanju na{ega cilja. Tudi v prihodnosti bo taka dr`a ZTS omogo~ala kakovostno delo ne glede na preobrate v oblasti. Razlike Na koncu smo pri{li do tretje temeljne razlike med katoli{kimi skavti in taborniki. Ko je WOSM v za~etku devetdesetih za~el tipati, kako bi svoje krilo raz{iril na vro~i Balkan, je imel v Sloveniji na izbiro tako ZSKSS kot ZTS. Ob upo{tevanju pravila ena dr`ava - ena krovna nacionalna skavtska organizacija se je moral odlo~iti za eno od obeh organizacij. Vrstili so se sestanki in sestajale so se komisije, ki so preu~evale programe in budno spremljale delo ter razvoj obeh organizacij. Po nekajletnem opazovanju, posvetovanjih in tehtnem preudarku so se modre glave Svetovnega skavtskega komiteja odlo~ile in leta 1994 Svetovni skavtski konferenci najvi{jemu organu WOSM-a - predlagale, da sprejme v svoje vrste kot nacionalno skavtsko organizacijo Zvezo tabornikov Slovenije. Od takrat naprej ZTS dopu{~a ~lanom ZSKSS sodelovanje na WOSM-ovih akcijah pod svojim okriljem, vendar ~lani ZSKSS niso ~lani Svetovnega skavtskega gibanja WOSMA-a. V nasprotju s tem je posredno vsak tabornik, ki je rodu pla~al ~lanarino ~lanarino, ~lan WOSM-a. `elja prikazati moj pogled na trenutne razmere v slovenskem skavtstvu in s tem spodbuditi vodnike, popotnike in star{e, da bi razmi{ljali o pomembnosti, ki jo ima na{e prostovoljno mladinsko delo, in da bi po svojih mo~eh pri tem delu sodelovali. Ljudje nismo ~rni ali beli. So tisti, ki so brezbri`ni do odra{~anja svojih otrok in razvoja mladine nasploh, in smo tisti, ki smo za mladinsko delo pripravljeni `rtvovati nekaj svoje dragocene energije. To smo v Sloveniji tako taborniki kot katoli{ki skavti. Obe organizaciji je potrebno ceniti kot dve razli~ni poti za doseganje enakega pomembnega in plemenitega cilja. Katero pot si boste izbrali vi, pa prepu{~am va{i odlo~itvi. Va`en je plemenit cilj Pri pisanju tega ~lanka me je gnala julij-avgust 25 IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE Glasila Glasila Glasila Glasila Matija Ogromno glasil se je nabralo od zadnjega pregleda in prav presene~eni smo bili, da ste v rodovih tako aktivni. Ker v prej{njih {tevilkah ni bilo prostora, objavljamo samo dve najnovej{i glasili – @abico in Prepih –, v bodo~e pa obljubljamo, da bomo glasila pregledovali in objavili sproti. @abica Prepih Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana maj 2000, {t. 8 @abica je za svojih osem strani nenavadno poln ~asopis. Glavna tema je seveda Taborni{ki Fe{tival, ogromen tabor v Tivoliju v po~astitev dneva tabornikov. @abica se vedno bolj spreminja v pravo revijo, saj ima po novem ilustracije, ki popestrijo strani, ljubezenske oglase in prava pisma bralcev, ki pa bolj spominjajo na pomiritev ~lanstva zaradi visoke tabornine na poletnem taboru. Na koncu se vsekakor nasmejemo Jan`etu in njegovim slikovitim prigodam na Fe{tivalu. 26 revija Tabor Glasilo Rodu Sivega volka iz Ljubljane marec 2000, {t. 1 Prepih je razdeljen na strani za vsako starostno skupino. Prevladujejo vodni{ko-PP-jevske strani, na katerih so utrinki iz preteklih rodovih akcij. Na teh straneh je gotovo najbolj zanimiva tabela "Na{i najljub{i", kjer Gnide ocenjujejo, kak{no postavo, du{o in glavo imajo najljub{i RSV-jevi vodniki. Jasna (tudi Gnida) ogor~eno razpravlja o mobitelih in (ne)koristnosti le-teh, svoj komentar pa odlo~no zaklju~i z: "mene ne moti, ~e imajo (imamo) taborniki mobitel, samo na sestankih, akcijah … OFF izklopite jih, pa bomo vsi sre~ni in zadovoljni!" Preberemo {e lahko naj SMS meseca in intervju z Radetom, ki bo, ko bo velik, imel gozd in staro kme~ko hi{o, pred njo debelo hrastovo mizo, kjer bo na soncu ali v senci vsak mo`en trenutek u`ival `ivljenje v vsej njegovi plemeniti po~asnosti. Zadnja stran Prepiha je neke vrste oglasna deska za pridne (li`emo) in poredne tabornike (grizemo), hkrati pa {e za moralno podporo (tulimo). Med drugim so jezni (torej grizejo) Simona, ker ni popravil {otorov, in vse, ki so bili na akcijah, pa niso ni~ napisali za Prepih. IZ_PRVE_ROKE JOTA JOTA JOTA JOTA PiBi (pibi@rutka.net) JOTA 2000 Medtem ko ste v rodovih sre~no pripeljali do konca letna taborjenja, so tudi mo`je v WOSM-u, ki sodelujejo pri pripravi JOTA-e naredili svoj del priprav na leto{njo JOTA-o. Tako je `e izbran motiv za uradno QSL kartico, ki jo je narisal 13 letni Brian iz Velike Britanije. Leto{nji moto JOTA-e je dru`enje radioamaterjev in ra~unalnikarjev. V igri, ki nas bo zdru`ila, lahko sodelujejo vsi, ali povedano druga~e: ve~ kot nas bo, bolj bo zanimivo. Kon~en rezultat igre naj bi bila zbirka taborni{kih sli~ic, ki bodo sestavljale risanko. Ve~ o tem so nekateri `e izvedeli med njihovimi taborjenji, ko jih je obiskala "Radijska `aba". Za vse ostale pa se je ponovno potrudila ekipa RutkaNET-a, kjer si lahko preberete navodila. Odgovore na vsa ostala vpra{anja dobirutka.net te na pibi pibi@rutka.net rutka.net. V mesecu maju so imeli nacionalni koordinatorji iz ve~ine evropskih dr`av sre~anje v ve~nem mestu Rimu, kjer pa na `alost slovenskih predstavnikov ni bilo. Na sre~anju se je zbralo 36 predstavnikov, ki so pri{li iz 17 dr`av in so predstavljali 22 organizacij. Glavni zaklju~ek sre~anja je bil, da se morata JOTA in JOTI tudi v prihodnosti dopolnjevati, saj je mo~ v zadnjem ~asu opaziti velik porast zanimanja ~lanov organizacij za obe aktivnosti. Naslednji gostitelji sre~anja bodo nem{ki skavti. Ampak pustimo sedaj Rim in se posvetimo raje mali de`elici na son~ni strani Alp. @e nekaj ~asa je prisotna ideja, da naj bi pri tabornikih za`ivela radioamaterska sekcija. Ideja je `iva in nekateri smo o tem `e premlevali, seveda pa sta realizacija in uspeh odvipibi rutka.net sna od vas. Interesenti – javite se (pibi pibi@rutka.net rutka.net). ^lani radioamaterske sekcije bi aktivno sodelovali pri izpeljavi tekmovanj (npr. ROT, dr`avni mnogoboj) in pripravi na JOTA vikenda, imeli bi lahko delavnice na taborih, potepih, ... itd. Same informacije okrog JOTA- e in nekaj idej za igre dojota.rutka.net bite na straneh taborni{kega servisa Rutke (jota.rutka.net jota.rutka.net), kjer pa nekatere povezave {e ne delujejo (na `alost), zaradi prezasedenosti nekaterih ~lanov RutkaNET-a. Se pa trudimo, da bi to nerodnost odpravili ~imprej. Ko smo `e pri JOTA-i. NUJNO i{~emo taborni{ko ko~o, ki bi jo lahko uporabili za JOTA vikend v oktobru in bi bila po mo`nosti na vi{ji nadmorski vi{ini. Prosim, ~e mi lahko podatke posredujete ali na moj elektronski naslov ali pisno na: Primo` Bajec, Piv{ka ulica 1, 6230 Postojna, s pripisom "KO^A" Pa 73 do prihodnji~. julij-avgust 27 K O Z J A N S K O ETNOSTEP IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE Kaj je to ETNOLOGIJA… pri di To je brskanje po ljudskem izro~ilu, odkrivanje starih obrti, vo`nja z vozom po de`eli, zbiranje zapra{enih predmetov, brskanje po podstre{ju dedkove stare hi{e in kuhinja na{ih babic. …in kaj je to ETNOSTEP ETNOSTEP? To pa je taborni{ko dru`enje in zabava na taboru, spoznavanje Slovenije, pomo~, odkrivanje pozabljenega in spoznavanje novega. ETNOSTEP se bo zgodil letos poleti od 5. 8. do 12. 8. in od 12. 8 do 19. 8. 2000 na Kozjanskem. Namenjen je popotnicam in popotnikom (PP) `eljnih novih do`ivetij in pomo~i so~loveku. Poleg izjemno zanimivih programskih aktivnosti bo na Etnostepu na voljo tudi obilo {porta, taborni{kih aktivnosti, zabave in dru`abnih ve~erov, brez katerih si tabora sploh ne znamo predstavljati! Ob privla~ni ceni pa je to dogodek, ki ga enostavno ne smete zamuditi! • Raziskovanje krajevnega stavbarstva, sadjarstva, vinogradni{tva, starih va{kih obrti, • tradicionalne prehrane in stare narodne no{e. O`ivljanje pozabljenih {eg in navad, • pomo~ doma~inom, potem pa petje s harmoniko pozno v no~… Prijavi{ se lahko s prilo`eno prijavnico na ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali prek interneta na estep.rutka.net. Ve~ informacij ti bo posredoval Pugy (061-300-08-20), pugy@rutka.net Pripravi se na novo avanturo in spet novo nepozabno do`ivetje. Prijavi se ~imprej. In naj se zabava pri~ne… NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK: __________________________________ ROD: ___________________________________________ ULICA: __________________________________________ PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ___________________________ NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljublja- 28 revija Tabor Internet Internet Internet Internet STROKOVNO bubi@rutka.net V prej{njih dveh {tevilkah Tabora smo vam v rubriki Internet predstavili strani taborni{kih rodov – tokrat pa se bomo lotili strani obmo~ij (mimogrede - RSOjevce in RHV-jevce je stvar o~itno spodbudila, saj so `e potrkali na Rutkina vrata in sedaj lahko na naslovih rso.rutka.net in rhv.rutka.net `e spremljate dve najnovej{i rodovi strani). Ogledali smo si dve strani – MZT Ljubljana in Gorenjske obmo~ne organizacije ZTS. Kot lahko razberete `e iz naslova, je stanje na obstoje~ih straneh (podobno kot pri rodovih) razveseljivo. @al pa imata doma~o stran le dve obmo~ji. Je to tudi odraz dejanskega stanja na posameznih obmo~jih? Po svoje najbr` `e; vsaj v pozitivnem smislu, saj po predstavitvah sode~ MZT in GOOT zaslu`ita en dolg taborni{ki "mmmmm"! Mestna zveza tabornikov – www.mzt.org | mzt rutka.net mzt@rutka.net Umirjena, za dolo~ene okuse morda celo dolgo~asna, vendar pa skladna in s celostno podobo MZT usklajena doma~a stran, ponuja zanimivo jadranje tako naklju~nemu obiskovalcu, kakor tudi nekomu, ki ga zanima kaj ve~. Prva stran sledi receptu RutkaNET-a – na prvo karto! Na levi se nam odpre osnovni ka`ipot, na desni pa napovednik in koti~ek s teko~imi informacijami. Prek jedrnatih kazalcev obi~ajno v najmanj dveh potezah pridemo do `elene podstrani. Ob novem tehni~nem snovalcu strani so objavljene informacije a`urne, posebno pohvalo pa zaslu`ijo objave razpisov, vabil in reporta`. Gorenjska obmo~na organizacija ZTS – rutka.net goot@rutka.net goot.rutka.net | goot Stran GOOT ni namenjena {ir{emu krogu obiskovalcev, pa~ pa predvsem gorenjskim tabornikom, ki `elijo biti seznanjeni z dogajanjem. Poleg kratke (a izvirne) predstavitve obmo~ja, napovedi taborjenj, zimovanj in drugih akcij, je glavni adut doma~e strani a`uren arhiv zapisnikov obmo~nih sej. www.rutka.net V povezavi z Rutkinim portalom (www.rutka.net www.rutka.net), ki je vsekakor precej bolje obiskan, bi stran GOOT-a lahko slu`ila kot zgled ostalim obmo~nim organizacijam – preprosta, informativna stran, brez odve~nega okrasja... Podrobnosti so na Rutki! Na{a organizacija namre~ ni tako velika, da bi "vsaka vas" rabila svojo predstavitev taborni{tva. "Tu ni djelo", bi ob tem najbr` pripomnila Maja - moja mala GG-jevska prijateljica iz Tolmina. In imela bi prav. RutkaNET je v na{ prostor zanesel druga~en, `e dolgo znan, pa o~itno te`ko izvedljiv, odnos – skupaj smo mo~nej{i. Z majhno mero vlo`enega, vendar zdru`enega truda je RutkaNET lahko mo~no orodje vsem, ki imajo karkoli opraviti s taborni{tvom na Internetu! [e enkrat pa vse pohvale Pinkyju (goot@rutka.net) in Tinetu (tine.koloini@guest.arnes.si) za njuno delo! Svojo stran ima tudi Severnoprimorska OOZTS (spoot.rutka.net | spoot@rutka.net), vendar pa je zastarela, zaradi ~esar je tudi nismo predstavili. julij-avgust 29 STROKOVNO @VN @VN @VN @VN ^i{~enje in pridobivanje pitne vode Maja Cvek Vodo, ki je onesna`ena le z lebde~imi delci (voda je videti motna), ali z nekaterimi mikroorganizmi, lahko do velike mere o~istimo z razli~nimi postopki filtriranja in razku`evanja. Ne moremo pa s temi postopki o~istiti kemi~no onesna`ene vode. Zato moramo biti na tovrstno onesna`enje, ki ga povzro~ajo predvsem detergenti, industrijske odplake in plini v dimu ter umetna gnojila in {kropiva v kmetijstvu, {e posebej pozorni. Uporabi take vode se raje izognemo! Znaki, ki nas opozarjajo na kemi~no onesna`enje • pene, ki plavajo na vodi • pra{kasta ali smrde~a sluzasta snov na bregovih • velike koli~ine zelenih alg • slab{e uspevanje rastlin ob vodi • siroma{no `ivljenje v vodi oz. v vodi sploh ni ve~ `ivljenja ^e smo v dvomih, zavremo nekaj vode in opazujemo stene ter usedlino v posodi. Le-ta se mo~no razlikuje od tiste, kjer voda ni kemi~no onesna`ena. 30 revija Tabor Pridobivanje pitne vode USEDANJE To je postopek, s katerim iz vode odstranimo lebde~e delce, ki so vidni s prostim o~esom. Vodo nalijemo v ozko, visoko posodo in pustimo stati, dokler se delci ne usedejo na dno in se voda zbistri. Bistro vodo z vrha nato odlijemo in pred uporabo {e filtriramo in razku`imo. U~inek usedanja in ~i{~enja z usedanjem lahko pove~amo na dva na~ina: MOTENJE: v posodo z vodo nasujemo glino in vse to dobro preme{amo, da se zmotni. S tem ote`imo ali celo zaustavimo razmno`evanje mikroorganizmov v njej. Nato vodo pustimo, da se zbistri in usede… KOAGULACIJA: vodi pred usedanjem dodamo koagulante, kot so: alu- minijev sulfat, kalcijev oksid, kalcijev hidroksid ali ferosulfat (zelena galica), pribli`no 100–200 mg na 1 l vode, odvisno od motnosti. Te snovi pritegnejo k sebi delce, ki se zdru`ijo, postanejo te`ji in se zato hitreje usedejo na dno. Ko se voda zbistri, jo z vrha odlijemo… Filtriranje Vodo, ki smo jo odlili po usedanju, pre~istimo {e s filtriranjem. S tem ji bomo odstranili do 95 ali celo 99 % bakterij in drugih snovi. @e narejene filtre lahko kupimo, lahko pa jih tudi izdelamo sami. Najpreprostej{i filter je gosto tkano platno ali papir, poleg tega pa lahko uporabimo {e: droben gramoz, pesek, mivko, vato, bomba`, oglje, `agovino, drobne vejice in iglice, listje, slamo,… Plasti v razli~nih kombinacijah zlagamo drugo vrh druge v posode in pri tem pazimo, kje je plast oglja. Voda, ki prite~e do oglja, mora biti `e prete`no pre~i{~ena, torej navidezno ~ista. Le tako bo oglje opravilo svojo vlogo vezave zelo drobnih delcev in celo ve~jih molekul. Ves material predhodno razku`imo s 3% raztopino klorovega apna, `agovino prekuhamo in speremo, oglje pa razdrobimo in odstranimo prah. Vsi filtri, pri katerih vodo nalivamo na vrhu, naj imajo na vodi plavajo~o de{~ico, na katero vliva{ vodo, da se zaradi tega ne po{kodujejo plasti v filtru. Na ta na~in bo voda enakomerneje prodirala skozi plasti in se pre~i{~evala. STROKOVNO Prva voda, ki prite~e skozi vse filtre, je neuporabna, zato pustimo, da je nekaj odte~e, {ele nato jo uporabimo. Filter je tem bolj{i, ~im po~asneje se pretaka voda skozenj! 5. Na dno nasujemo 5-10 cm drobnega gramoza, ki ga prekrijemo s platnom. Na to nasujemo 20-30 cm oglja in ga spet pokrijemo s platnom, na katerega nasujemo 25-30 cm drobnega peska, nato 6-8cm drobnega gramoza, nato 58 cm grobega peska, ~ez to 40 cm drobnega peska, na katerega nalijemo 20-30 cm vode. Razku`evanje Vsako vodo, ki jo zajamemo v naravi, moramo pred pitjem razku`iti, saj je lahko navidezno ~ista in brez vonja, pa je vendar oku`ena z mikroorganizmi – bakterijami. Z razku`evanjem torej odstranimo biolo{ko onesna`enost. To pre~i{~ena voda velja tudi za studence, vodnjake in izvire, ki oskrbujejo z vodo doma~ine, saj so doma~ini nanje pogosto imuni. Nekaj mo`nosti za izdelavo filtra z iztekanjem vode pri dnu: Postopki razku`evanja 1. Na okrogli plo~evinki ali podobni PREKUHAVANJE PREKUHAVANJE: je najpreprostej{i plasti~ni posodi naredimo 5 cm od na~in. Voda mora vreti vsaj 10 min., zgornjega roba v pasu, {irokem 2 cm, priporo~ljivo pa je do pol ure. ^e preku~im ve~je {tevilo drobnih luknjic. Prek havamo postano vodo z neprijetnim voluknjic tesno dvakrat ovijemo 4 cm {injem, ji dodamo nekaj kosov lesnega rok trak papirja, ki ga zgoraj in spodaj oglja in pustimo da vre. Nato jo precedidobro prive`emo. Posodo postavimo in mo skozi ~isto, gosto tkanino. pritrdimo v vodo tako, da je rob posode Prekuhani vodi izbolj{amo okus nad gladino, papir pa v vodi. tako, da jo nekaj ~asa pretakamo na 2. ^ez prazen in o~i{~en sod napnezraku. S tem ji dodamo kisik, ki ga je mo platno, skozi katero filtriramo vodo med vrenjem izgubila. (robec, brisa~a, nogavica…) JODIRANJE JODIRANJE: je razku`evanje z do3. Na dno damo plast drobnih vejic dajanjem jodove tinkture. Na 1 l vode iglavcev (20 cm), na to plast oglja, zavidodamo 5-10 kapljic tinkture, pretresetega v platno (20-30 cm), ~ez polo`imo mo in po~akamo pol ure. Uporaba ni {e eno plast vejic, zgoraj pa skozi platno priporo~ljiva za nose~nice in tiste, ki filtriramo vodo. imajo te`ave s {~itnico. 4. Na dno nasujemo 5-10 cm peska, KLORIRANJE KLORIRANJE: je uporabno za raz~ez pesek polo`imo platno, na katerega ku`evanje ve~jih koli~in vode. Uporabnasujemo 20-30 cm oglja. ^ez to napljamo razli~ne klorove preparate, najnemo naslednjo plast platna, ki ga preve~krat je to klorovo apno, ki ga za 1 krijemo {e z 20 cm peska, na katerega kubi~ni m vode potrebujemo okoli 300 nalijemo 20-30 cm vode. g. Najprej ga raztopimo v nekaj litrih oglje pesek droben gramoz kupa vode, ko se raztopina zbistri, jo zlijemo v bistro, ~isto vodo. To preme{amo in pustimo stati pol ure. Paziti moramo, da voda ne stoji na soncu in da vedno pripravimo sve`e razku`ilo. Vodo kloriramo obi~ajno dvakrat dnevno ali vsaj dve uri pred uporabo. Namesto klorovega apna (0,5-1 g na 100 l vode), lahko uporabimo `avelovo vodo (1 g na 100 l vode), kaporit (0,15 g na 100 l vode) ali kloramin (0,5-1 g na 100 l vode). TABLETE ZA RAZKU@EVANJE VODE VODE: kupimo v lekarnah in jih uporabljamo po prilo`enih navodilih. (Najpogosteje so to razli~ni klorovi preparati, ki jih uporabljamo tako, da damo eno tableto v 1 l vode. To dobro pretresemo in po pol ure je voda pitna.) julij-avgust 31 STROKOVNO Knjiga Knjiga Knjiga Albatros Izleti po ljubljanski okolici Spomladi je pri zalo`bi Sidarta iz{la nova dopolnjena in raz{irjena izdaja vodnika z gornjim naslovom. Prvotna verzija vodnika je iz{la leta 1994. In ponovno se potrjuje `e znano dejstvo Sidartnini vodniki so (vsaj v Sloveniji) med vodniki to, kar je Mercedes med avtomobili. Delo je razdeljeno na 65 poglavij z obravnavo najrazli~nej{ih ciljev, ki pa sta jim skupni vsaj dve osnovni lastnosti – vsi se nahajajo v oddaljenosti do 50 km iz Ljubljane in niso tehni~no zahtevni. Avtor tekstov Andrej Stritar je napisal `e ve~ vodnikov s praviloma zahtevnej{imi cilji. Verjetno tudi zato nam tokrat v uvodu sam pojasni kdaj in kako se je potepal po gri~ih v okolici ljubljanske kotline. Svoja do`ivetja je kasneje v obliki opisov poti, verjetno z namenom odpreti naravo tudi drugim, prelil na papir. Glede na geografsko razporejenost ciljev je vodnik razdeljen v pet sklopov. Prvi nas vodi v Posavje ter na Dolenjsko. Drugi del se ukvarja z obrobjem Barja ter sega vse do Ko~evja ter Cerknice s Slivnico. V tretjem se lahko vsaj z branjem preganjamo po obrobju Gorenjske, predvsem po okolici [kofje Loke ter Kamnika. [marni gori je posve~en ~etrti del, saj je avtor poizku{al opisati vse mo`ne dostope na njen vrh in teh je res veliko. Zadnji del zasedajo Polhograjski Dolomiti. Besedila so strukturirana enako kot v drugih zalo`binih vodnikih, kar je prav gotovo smiselna odlo~itev, saj se na ta na~in uporabnik navadi na neko enotno formo, hkrati pa bi bilo te`ko najti {e bolj{o razporeditev. Tako so najprej navedene bistvene nadmorske vi{ine, ~emur je dodan podatek o oddaljenosti od Ljubljane. Morda tudi z namenom obvestiti bralca, ~e bi se morebiti odlo~il za za~etek izleta s kolesom. Sledi splo{ni opis samega cilja, nato pa `e kar klasi~ni deli: "Izhodi{~e", "Opis" (vzpon) in "Sestop". Nov (glede na ostale vodnike) je del~ek s podnaslovom "Nevarnosti", ki je prav dobrodo{el glede na to, da je vodnik namenjen gorni{ko manj izku{enim uporabnikom – izletnikom. Treba pa je priznati, da na ve~ini tur na pohodnika ne pre`ijo velike nevarnosti. Proti koncu posameznega poglavja se zvrstijo {e: "Najprimernej{i ~as", "^asi", "Zaveti{~e", "Zemljevid" – rubrike. ki nam postre`ejo {e z obilico "tehni~nih" informacij. Pohvale vredna je predvsem navedba telefonskih {tevilk poleg samih imen zaveti{~. @al mi je le, da bodo glede na pogostost spreminjanja telefonskih {tevilk le-te prav kmalu brez pomena. A veljalo bi uvesti navajanje {tevilk, poleg imen ko~, domov, gostiln, kme~kih turizmov in drugih mo`nih zaveti{~, kot stalno prakso avtorjev vodnikov. V opisih zasedajo posebno mesto cerkve in cerkvice, ki jih je v obmo~ju tur preko trideset. Ve~inoma so bile Mnenje tabornikov o ... Poletne po~itnice Kje boste pre`iviveli taborni{ki del poletnih po~itnic? drugje: 13,04% na akciji ZTS: 4.35% na taborjenju ve~ rodo skupaj: 9.78% Skupaj glasov: 92 na rodovem taborjenju: 64,13% na MOOT-u: 8,7% 32 revija Tabor STROKOVNO zgrajene okoli 15. stoletja, v ~asu tur{kih vpadov in kot pomemben del na{e naravno-kulturne dedi{~ine zasedajo posebno mesto. Popolna novost v vodniku so opisi raznih zanimivosti nana{ajo~ih se na kraje skozi katere nas vodi vodnik. Le-ti so potisnjeni med sama poglavja v posebnih okvirjih, ki jih lo~ujejo od ostalega besedila in tako `e sami po sebi predstavljajo zanimivo branje. Grafi~ni del predstavljajo risbe in skice avtorja Jurija Kolenca. Kot vedno tudi tokrat predstavlja grafi~na oprema pomemben del vodnika, brez katerega knji`ica {e zdale~ ne bi bila to kar je. Seveda pa risbe ter skice niso edina o~em prijetna zadeva, ki bogati vodnik. Pogled najprej prav gotovo pritegnejo lepe in skrbno izbrane fotografije – kar preko osemdeset jih je v vodniku – najrazli~nej{ih avtorjev, med katerimi je kar nekaj "upokojenih" tabornikov. Format je klasi~en `epni, papir kakovosten, obdelava vrhunska. Poltrde platnice predstavljajo solidno za{~ito vodnika in ob vsaj zmerni pazljivosti lahko knji`ica tudi resnemu uporabniku slu`i dolga leta. ZELO ZA! Izdelek toplo priporo~am tabornikom oziroma vsaj vodnikom vodov ter na~elnikom, predvsem tistim, ki delujejo v enotah osrednje Slovenije. Ljubljan~anom, obljubljan~anom, [kofjelo~anom, Kamni~anom, Trbovelj~anom, Postonj~anom in vsem ostalim s tega podro~ja. Z izdajo te knji`ice (in z njeno uporabo v taborni{kih vrstah) je postal klasi~ni vodnikov izgovor: "Nisem vedel, kam naj peljem ~lane na izlet," popolnoma brezpredmeten! julij-avgust 33 STROKOVNO Orientacija Orientacija Orientacija Orientacija Du{an Paetrovi~ - Pepl Novosti na podro~ju GPS V zadnjih mesecih se je na podro~ju uporabe GPS v svetovnem merilu zgodila najve~ja sprememba od za~etka delovanja v letu 1993. Spremembe pa se dogajajo tudi v Sloveniji in uporabnost GPS za natan~no dolo~anje svoje lege izven geodetskih krogov postaja tudi pri nas resni~nost. Prvega maja opolno~i je Obrambno ministrstvo ZDA, upravljavec sistema GPS, na ukaz predsednika Billa Clintona izklju~ilo namerno motenje GPS signala. Namerno motenje signala, imenovano Selective Availability (SA), je v sedmih letih delovanja sistema GPS omogo~alo civilnim uporabnikom po svetu nekajkrat slab{o natan~nost dolo~itve lege v primerjavi z voja{ko uporabo v ameri{ki vojski in zvezi NATO. Zaradi {irokega razmaha uporabe GPS in zaradi uvedbe diferencialnih metod, ki u~inek SA ve~inoma izni~ijo, so v ZDA `e nekaj let trajale polemike o smiselnosti SA. Glavni razlog za tak{no odlo~itev je bilo mnenje Obrambnega ministrstva in nekaterih drugih ustanov v ZDA, da: "izklju~itev SA ne pomeni ob~utnega zmanj{anja dr`avne varnosti, hkrati pa pomeni izbolj{anje varnosti globalnih prometnih tokov (predvsem letalski in ladijski promet), bolj{e mo`nosti raziskav in predvsem gospodarski razmah na podro~ju proizvodnje in uporabe GPS." Prednosti izklju~itve SA za uporabnike Natan~nost dolo~itve lege pri vklju- 34 revija Tabor ~enem SA je zna{ala okoli 100 m v horizontalni smeri in 150 m pri dolo~itvi vi{ine. Brez SA se horizontalna natan~nost dolo~itve lege izbolj{a kar na okoli 20 m, natan~nej{a pa je tudi dolo~itev vi{in! Razlika je ob~utna. Napaka 20 m nam na terenu pri dolo~itvi svoje lege pogosto `e zado{~a. Za primerjavo razmislimo, da je natan~nost Dr`avne topografske karte v merilu 1:25000 (DTK 25), ki jo najpogosteje uporabljamo pri gibanju po terenu, ocenjena na okoli 15 m. GPS nam torej sedaj povsem zado{~a za dolo~itev svoje lege na DTK 25. Hkrati pa se v zadnjih mesecih tudi v Sloveniji pojavlja mo`nost {e natan~nej{e dolo~itve lege z GPS sprejemnikom. Natan~nost dolo~itve lege lahko bistveno izbolj{amo, ~e imamo sprejemnik na to~ki z znanimi koordinatami in ta po{ilja popravke vsem preostalim sprejemnikom. V mnogih dr`avah `e imajo postavljeno mre`o tak{nih permanentno delujo~ih referen~nih postaj, ki vsem uporabnikom omogo~ajo dostop do popravkov, najve~krat preko radijskega omre`ja in preko interneta. Podjetje Geoservis iz Ljubljane je prvo, ki je v Sloveniji postavilo permanentno delujo~o referen~no postajo kar na strehi svojih poslovnih prostorov. Postaja stalno meri svojo lego in glede na odstopanje izmerjene lege od pravih koordinat ustvarja popravke. Ti so zaenkrat dostopni preko interneta in je potrebno za njihovo uporabo zaprositi upravljavca. Na ta na~in lahko dolo~imo lego `elene to~ke tudi z metrsko natan~nostjo (geodeti s centimetrsko), vendar {ele po naknadno opravljenem ra~unskem postopku. Postavitev naslednje referen~ne postaje pripravljajo v Kopru, v stavbi ob~ine. Ta postaja bo predvidoma poleg internetnega dostopa omogo~ala tudi dostop do popravkov v realnem ~asu preko omre`ja mobilne telefonije. ^e bomo na svoj GPS sprejemnik priklju~ili mobilni telefon in z njim sprejemali korekcijske parametre, bomo lahko v istem trenutku dolo~ili svojo lego z natan~nostjo enega metra, geodeti z natan~nej{imi sprejemniki pa tudi bolj{o. A kljub napredku in lepim obetom ima GPS {e vedno omejitve, tako da bo na orientacijskih tekmovanjih kot tudi sicer pri gibanju po terenu znanje "klasi~ne" orientacije {e vedno pomembno in potrebno. STROKOVNO Kosobrin Kosobrin Kosobrin Kosobrin PLJU^NIK (Pulmonaria officinalis L.) Doma~a imena: cmule`, ku{~ernjak, navadna plju~nica, pikec, pikolist, plju~nica, plu~nica, pti~je seme, sr~nica, velikono~nica, zdravilna plju~nica. Opis rastline Plju~nik je trajna zelika. Zraste do 25 cm visoko. Dlakavo steblo, na katerem so temno zeleni listi z belimi lisami. Lijakasti cvetovi so zdru`eni v svaljkasto socvetje na vrhu stebla. Cvetovi so sprva rde~i, potem vijoli~asti in kon~no modri. V istem socvetju najdemo ponavadi razli~no obarvane cvetove. Po cvetenju zrastejo pri tleh pritli~ni listi z ozko krilatimi peclji in so ve~ji kot stebelni listi. Cvete od marca do konca maja. Raste po vsej srednji Evropi. Najdemo ga predvsem po svetlih listnatih, redkeje po iglastih gozdovih, raste pa tudi po travnikih, pa{nikih, posekah in na gozdnem robu. Rad ima globoko in vla`no zemljo. Nabiramo cveto~o zel brez korenin in liste. U~inkovine Kremen~eva kislina, ~reslovine, sluzi, provitamin A in manj{o koli~ino C vitamina, razne rudninske snovi, predvsem kalcij in nekaj saponina. Uporabnost V zdravilstvu se uporablja plju~nik za zdravljenje bolnih plju~, pri obolenjih dihalnih poti, pri ka{lju z majh- nim in velikim izme~kom, pri gripi, bronhitisu, pri plju~ni tuberkolozi. Iz mladih listov rastline lahko skuhamo okusno juho ali pa liste pripravimo kot prikuho. RECEPTI ^aj za izka{ljevanje 100 g cvetov lapuha 100 g listov lapuha 100 g cvetov in listov plju~nika 100 g komar~ka Pomladanska prikuha Potrebujemo 2 tretjini mladih koprivnih listov in 1 tretjino, v kateri so zme{ani enaki deli mladih plju~nikovih listov, listov ozkolistnega trpotca in listov navadne kislice, 2 `lici olja, pest drobno narezanega ~ema`a ali manj{a nasekljana ~ebula, 2 stroka ~esna, 2 jajci, sol in poper po okusu. Oprane liste skuhamo, odcedimo in sesekljamo. Na olju prepra`imo narezan ~ema` ali narezano ~ebulo, dodamo sesekljane liste, zdrobljen ~esen, sol in poper. Zalijemo z malo vode, pustimo da prevre. Dodamo 2 stepeni jajci ter dokuhamo. Vse skupaj dobro zme{amo. Za eno skodelico ~aja vzamemo 1 zvrhano `li~ko me{anice prelijemo z 2 dcl vrele vode, pustimo stati 10 minut. ^aj osladimo z medom . Pijemo ga trikrat dnevno po po`irkih. ^aj za vnetje sapnic Pri vnetju sapnic in mo~nem du{ljivem ka{lju zme{amo enake dele cvetov in listov plju~nika ter cvetove, liste in korenino di{e~e vijolice. 1 ~ajno `li~ko me{anice poparimo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito 15 minut. Na dan popijemo 2 do 3 skodelice vro~ega ~aja, oslajenega z medom. julij-avgust 35 STROKOVNO Astronomija Astronomija Astronomija Astronomija ^ude`i so okoli nas ! Primo` Roland Moody `ivi z `eno v predmestju Southamptona. Ulica v kateri `ivita je tiha in prijazna in ni~ posebnega se ni zgodilo vse do 12. marca 1979. Na ta dan sta z `eno urejala vrt, ko je kar naenkrat zabobnelo in z neba se je vsula to~a graha, koruze in fi`ola. Medtem so tudi sosedje pri{li na svoj vrt in presene~eni ob~udovali, kaj se dogaja. Tudi na njihov vrt se je vsulo mnogo fi`ola in graha. Kar naenkrat so za~ela padati vse ve~ja zrna, zato so se vsi skupaj raje umaknili pod streho. Vsaki~, ko sta zakonca odprla vrata, so zrna kar vdirala v hi{o. Tudi medtem ko je gospa Moody telefonirala, da bi poklicala policijo in je sin za trenutek odprl vrata, jo je zadelo vsaj deset zrn. Tudi njihovim gostom, ki so ravno `eleli vstopiti v hi{o, ni prizaneslo. Kar nekaj zrn so dobili po glavi. Tako kot je pri~elo padati z neba, je nenadoma tudi prenehalo. Presene~eni gostje kot tudi gospa in gospod Moody so se ~udili in za~eli zbirati semena. Zbrali so ga okoli 5 kg in ga kot vestni vrtnarji tudi nekaj posadili. Iz posajenih semen je zrasel ~udovit fi`ol in grah, nekaj semena pa je gospa Moody spravila v hladilnik kot dokaz in spomin na "Nebe{ko `etev". Od kje je seme pri{lo? Tega {e danes ne vemo. Padavine niso padale v nekem redu, saj so Rolandu Moodyju prihajale v glavnem z jugozahoda, medtem ko so njegovim bli`njim sosedom z drugih strani neba, saj so tolkla po oknih in vratih vse okrog hi{e. Najbli`ja hi{a, iz katere bi lahko bila zasuta hi{a Rolanda Moodyja, je oddaljena 640 metrov, kar bi pomenilo, da bi morali uporabiti top, ~e bi ga hoteli s tako mo~jo vre~i pred vhodna vrata hi{e. [e bolj ~udno je to, da medtem ko je seme padalo, v ulici ni bilo ni~esar neobi~ajnega. ^udno je tudi to, da je seme padlo samo na tri hi{e v ulici in da na cesti pred hi{ami ni bilo niti enega zrna. Meteorski roji poleti Kar nekaj mo`nosti bomo spet imeli v vro~ih poletnih no~eh opazovati meteorske roje. V juliju in avgustu jih je kar nekaj. V za~etku meseca julija bodo prevladovali redki Kaprikornidi, katerih radient roja bo v Kozorogu. Proti koncu meseca pa bomo lahko opazili pove~anje {tevila utrinkov na uro iz 5 na 20. Delta Akvaridi bodo v jutranjih urah izhajali iz ozvezdja Vodnar. Potem pa bo 36 revija Tabor STROKOVNO Astronomija Astronomija Astronomija vedno ve~ utrinkov v za~etku avgusta, saj 11. avgusta kraljujejo na nebu najbolj znani Perzeidi iz ozvezdja Perzej. Ta meteorski roj je znan tudi pod imenom "Solze svetega Lovrenca". Mrki Meseca julija so kar trije mrki: dva son~na in en lunin. Lunin mrk (nastopil bo 16. julija ob polni luni) bo popolen, vendar se zgodi v ~asu, ko je pri nas dan, tako da pri nas ne bo viden. Son~na mrka sta delna in tudi nista vidna iz na{ih krajev. Nastopila bosta ob mlaju 1. in 31. julija. ZNANE IZJAVE: LUNINE MENE: Ali bi kdo kupil rabljeno Vesolje? (Steven Spielberg) Mlaj Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj 1. 7. 2000 8. 7. 2000 16. 7. 2000 24. 7. 2000 31. 7. 2000 ob ob ob ob ob 21:22 14:54 15:57 13:04 04:27 Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj Prvi krajec Polna luna 7. 8. 2000 15. 8. 2000 22. 8. 2000 29. 8. 2000 5. 9. 2000 13. 9. 2000 ob ob ob ob ob ob 03:03 07:15 20:52 12:21 18:29 21:39 VZHODI IN ZAHODI SONCA: Vzhod Zahod Vzhod Zahod 1. 7. 2000 5:15 20:56 1. 9. 2000 6:23 19:40 15. 7. 2000 5:56 20:49 15. 9. 2000 6:40 19:13 1. 8. 2000 15. 8. 2000 5:44 6:01 20:31 20:10 julij-avgust 37 STROKOVNO Rumeni Rumeni daljnogled Rumeni Rumeni Konec trpljenja za slovenske tabornike daljnogled Taborjenje na Parmovi 33 daljnogled daljnogled Matja` E. No, pa smo ga do~akali. Bog pomagaj. Vsako leto pride in tudi letos ni kaj prida kazalo, da se mu bomo izognili. Je pa~ tako, da se ga ~lovek na koncu `e skoraj navadi in ga jemlje kot nekak{no nujno zlo. O ~em govorim? O poletju, seveda! Saj veste: vro~ina, zaradi sopare ne more{ dihati, pa tudi muckanje na pokrovu motorja avta odpade, ker se plo~evina preve~ segreje. No ja, vsak normalen ~lovek se v tem ~asu zavle~e v senco ali v kak klimatiziran objem. ^e pa ima to nesre~o, da je tabornik, ali {e huje, da je vodnik (tistih nesre~ne`ev, ki jim je mati narava obrnila hrbet in jih naredila za na~elnike in stare{ine, raje sploh ne omenjam), potem lahko na hedonisti~no u`ivanje v senci (oprsja bajne in HLADNE [vedinje) kar pozabi. Predstavljajte si: mlad tabornik, v svojih najlep{ih letih ni~ hudega slute~ `vi`gaje si taborni{ko pesmico koraka proti tako zelo zaslu`enemu hladu sence, mimogrede videv{i svoj vod M^kov. Pozdravljaje odmikajo~ se proti senci niti ne opazi bli`ajo~e se nevarnosti... Nevarnosti? Tako je. Ker ti mali krvosesi s tako zelo "simpati~nimi" rde~imi rutkami (vsekakor barva ni naklju~na!) ne bodo sre~ni, dokler te ne zagrabijo in odvle~ejo na vodov izlet ali kar na rodovo taborjenje! In namesto prijaznega `lobudranja svoje Inge poslu{a{ vik in krik rde~ih po{asti. In namesto da bi podrobno pou~il o vseh polo`ajih [vedske (in njenih 38 revija Tabor prebivalcev, se pravi prebivalk), lovi{ te male zgage po celem taboru in se pregovarja{ z njimi, da je {estega dne res `e skrajni ~as, da si umijejo noge. In to dokler ne do`ivi{ sr~nega infarkta. Kar pa niti ne traja tako dolgo, glede na to, da je zunaj 46o v senci... [e dobro, da imamo na{o dobro staro ZTS, ki kot vedno re{i vse probleme, ki se pojavijo v organizaciji. Ravno zaradi zgoraj opisanih problemov so se odlo~ili, da bodo Proga pre`ivetja. V ceno je v{teta tudi vrhunska postre`ba. oddajali svoje prostore kot taborne prostore. Prostori so seveda klimatizirani, komunalno urejeni, v zmerno ceno pa je v{teta {e priro~na kuhinja in vrhunska postre`ba. Glede aktivnosti lahko tu domi{ljiji res pustite prosto pot, saj prostor omogo~a vse od plezanja po omarah do zelo popularne igre "Zadeni Pugija", za katero potrebujete le zaboj~ek sve`ega paradi`nika, vse ostalo dobite v kompletu in je `e v{teto v ceno. Vsekakor pa je najprivla~nej{a orientacija po kompleksu Parmove 33; v ~asu, ki ga otroci porabijo, da pridejo iz tega labirinta, boste lahko dodobra raziskali naravne znamenitosti [vedske. Narava Narava Narava Narava STROKOVNO Pugy Na soto~ju Vse se nekje za~ne - ponavadi pri izviru. Izvir rodi poto~ek, ki se zdru`i s svojim bratom da nastane potok. Ve~ potokov da re~ico in potem nastajajo reke. Za Soro, ki zbira potoke Poljanske in Sel{ke doline bi lahko rekli da je re~ica. V Medvodah se mirno podredi mo~nej{i reki sestri Savi, ki je na svoji poti spoznala `e celo Gorenjsko. Zdru`eni nadaljujeta pot proti morju.... ...in potem drobne kapljice dajo novo mo~ za nov `ivljenjski krog. ROD DVEH REK Obmo~je delovanja: ob~ina Medvode, predvsem naselji Preska in Medvode. Leto ustanovitve: za~etki delovanja segajo v leto 1975 (kot ~eta Rodu dobre volje). Poleti 1983 smo organizirali svoje prvo samostojno taborjenje, hkrati pa smo od vodstva rodu dobili tudi zeleno lu~ za ustanovitev rodu. [tevilo aktivnih ~lanov: niha okrog okrogle stotice. Struktura rodu: 6 vodov M^ in 3 vodi GG, dva kluba PP in en klub Gr~. Najbolj zagrizen ~lan: Matej B. Kobav, Ul. k studencu 4, 1215 Medvode matej.kobav@fe.uni-lj.si Spletenka na Internetu: rdr.rutka.net Simbolika rodovega imena Rod dveh rek nosi svoje ime po soto~ju rek Sore in Save. Po tem naravnem pojavu izliva rek se imenuje tudi kraj Medvode, ki so bile prvi~ omenjene `e leta 989 z nem{kim imenom Zwischenwassern (kar po nem{ko dobesedno pomeni "med vodami"), ko je skozi te kraje vodila pomembna prometna povezava med Primorsko in Koro{ko ter Gorenjsko po dolini Lo~nice in Mavelj{~ice, z Ljubljano pa po dolini Save. julij-avgust 39 Mednarodne Mednarodne Mednarodne strani Mednarodne STROKOVNO Pugy Dogodki Z zaklju~kom {olskega leta je nastopil ~as poletnih po~itnic, ki ponuja mo`nost obiska kak{ne mednarodne akcije. Kljub temu, da smo vam o njih v preteklih {tevilkah Tabora nasuli kar precej informacij, je po evidentiranih podatkih iz pisarne ZTS opaziti splo{no nezanimanje za udele`evanje na mednarodnih skavtskih taborih in drugih projektih (z izjemo ve~jih, kot so MOOT in svetovni jamboree). Po anketi, ki je bila opravljena lani na ROT-u, gre nezanimanje pripisati predvsem pomanjkanju finan~nih sredstev (68%) in pomanjkanju informacij (18%). Seveda na drugi strani obstaja vrsta mo`nosti za informiranje o akcijah (ena izmed njih so tudi Mednarodne strani), nih~e pa tudi ni izkoristil mo`nosti sofinanciranja mednarodnih mladinskih izmenjav s strani Evropske unije. 40 revija Tabor Za vzpodbudo na pravo~asne priprave in udele`bo na akcijah v tujini, si oglejte pregled nekaterih napovedanih mednarodnih akcij v letu 2001: Datum Mesec Dr`ava Akcija 3. – 13. januar Avstralija 19. avstralski in 22. azijsko-pacifi{ki jamboree 27. 1 – 6. 2. januar Avstralija 15. avstralski MOOT 7. – 12. januar Brazilija 11. panameri{ki jamboree januar Nova Zelandija 8. novozelandski tabor za popotnike 30. 6. – 7. 7. junij Norve{ka norve{ki dr`avni jamboree 12. – 16. junij Tanzanija vzpon na Kilimand`aro 16. – 25. julij Avstrija avstrijski dr`avni jamboree 6. – 14. julij Kanada 10. kanadski dr`avni jamboree 7. – 13. julij ^e{ka 17. evropska skavtska konferenca 21. 7 – 2. 8. julij Francija mednarodni poletni tabor FuturoScout 2001 julij Indonezija indonezijski dr`avni jamboree 19. – 30. julij Savdska Arabija 24. arabski jamboree 28. 7. – 5. 8. julij [vedska 1. {vedski dr`avni jamboree 21. – 28. julij Anglija mednarodni poletni tabor Bowleree 2001 28. 7. – 4. 8. julij Anglija mednarodni poletni tabor Nailer 2001 28. 7. – 5. 8. julij [kotska mednarodni poletni tabor Scotscamp 2001 23. 7. – 1. 8. julij ZDA 15. ameri{ki dr`avni jamboree 3. – 12. avgust Avstrija mednarodni tabor Techuana 18. – 25. avgust Francija 1. mednarodni poletni tabor francoskih muslimanskih skavtov 1. – 10. avgust Oman 14. arabski MOOT 4. – 11. avgust Anglija mednarodni poletni tabor Charnwood 2001 december Fidji 23. azijsko-pacifi{ki in 9. dr`avni jamboree 12. – 17. december Svazi 4. dr`avni jamboree Ve~ informacij o akcijah lahko najdete na spletni strani WOSMa (www.scout.org/wse/), o mo`nostih finan~ne podpore pa pri MOVT-u (www.movit.si). e strani strani Otroci imajo prednost strani UNICEF STROKOVNO Predstavitev mednarodnih organizacij je vodilo UNICEF-a v vseh de`elah sveta, kjer ljudje pomo~ zbirajo in pomagajo tistim otrokom, ki jo najbolj potrebujejo. sklad Zdru`enih narodov za pomo~ otrokom Vodilo Unicefovih prizadevanj je Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skup{~ina OZN leta 1989. Njeno temeljno sporo~ilo je: OTROKE je treba spo{tovati. To pomeni, da moramo pri njenem uresni~evanju dati prednost pre`ivetju otrok, njihovi za{~iti, razvoju in sicer tako, da bo to v njihovo najve~jo korist. Konvencija temelji na otrokovih lastnih in posebnih pravicah v ~asu odra{~anja. [tirje glavni sklopi so: • Pravica do pre`ivetja pre`ivetja, ki vklju~uje pravico do ustreznega `ivljenjskega standarda in zdravstvene oskrbe; • pravica do razvoja razvoja, ki vklju~uje pravico do izobra`evanja in kulturnega udejstvovanja, igre ...; • pravice do za{~ite pred zlorabami (spolna, otro{ko delo, vojne ...) in potrebe tistih otrok, ki `ivijo v posebno te`kih okoli{~inah; sodelovanja, ki • pravica do sodelovanja vklju~uje sodelovanje otrok pri odlo~anju o lastnem `ivljenju. Korenine Sklad zdru`enih narodov za otroke (UNICEF) je bil ustanovljen leta 1946 kot edina organizacija Zdru`enih narodov, ki je namenjena izklju~no otrokom vsega sveta. V njem sodelujejo vlade, druge agencije ZN, skupnosti in nevladne organizacije, dru`ine in otroci sami. Sredstva, ki jih potrebuje za izvajanje vseh aktivnosti, zagotavlja s prispevki ~lanic OZN ter s prodajo vo{~ilnic, igra~, zvezkov, koledarjev, dobrodelnih koncertov in drugih dobrodelnih akcij. Slovenski odbor za Unicef je bil na predlog Unicefa ustanovljen leta 1993. Temeljna naloga odbora je zbiranje sredstev za programe Unicefa in zastopanje ter promoviranje Unicefovega poslanstva v Sloveniji. Slednje vklju~uje tudi skrb za pravice otrok v Sloveniji, kakor jih dolo~a mednarodna Konvencija o otrokovih pravicah. Konvencijo je v obliki bro{ure mo~ dobiti na Slovenskem odboru za Unicef, Pav{i~eva 4, 1000 Ljubljana (obstaja tudi v angle{~ini na www.unicef.org www.unicef.org). tivnimi cepljenji Unicef re{il 20 milijonov mladih `ivljenj. Pri zagotavljanju pitne vode Unicef gradi vodnjake in s tem zmanj{uje umrljivost otrok (zaradi pomanjkanja pitne vode umre letno 4 milijone otrok). Unicef `eli vsem otrokom zagotoviti tudi zadostne koli~ine hrane, vitaminov in drugih hranilnih snovi, ki so potrebne za zdravje. Unicef spodbuja tudi izobra`evanje otrok, posebno skrb pa namenja deklicam, ki jim v marsikateri dr`avi odrekajo pravico do {olanja. Projekti Pomo~ otrokom - `rtvam vojn in protivojni program je projekt pomo~i namenjeni otrokom iz dr`av, kjer divjajo vojne ali pa so se ravnokar kon~ale. Poleg tega Unicef poziva k prenehanju izdelovanja protipehotnih min, ki najve~krat prizadenejo ravno otroke. Zmanj{evanje umrljivosti otrok - predvsem novorojen~kov - v nerazvitih dr`avah je projekt, kjer je Unicef od svoje ustanovitve {tevilo umrljivosti prepolovil. V okviru projekta zagotavljanja osnovne zdravstvene oskrbe je samo s preven- UNICEF vzpodbuja tudi aktivno vlogo otrok in mladostnikov pri oblikovanju prihodnosti. Na spletni strani GLAS MLADIH VOICES OF YOUTH (www.unicef.org/voy/) si vabljen, da skozi klepet in tvojo vizijo prihodnosti otrok in mladih vpliva{ na pobude in akcije Unicefa v prihodnosti. julij-avgust 41 Popotovanj a Popotovanj Popotovanjaa RAZVEDRILO Popotovanja Tadeja Milivojevi~ Nemani~ Delovni postanek v Avstraliji @e ob samem imenu Avstralija so se mi pred o~mi v~asih prikazali kenguruji, koale, opali, ogromni 30-metrski tovornjaki, Aborigini, Uluru, pu{~ava in neizmerna prostranstva rde~e zemlje. Danes pa, ~e se spomnim Avstralije, vidim le breskve, breskve, breskve. Edina Avstralska znamenitost, ki sva jo videla v `ivo. Na celoletnem potovanju prej ko slej napo~i trenutek, ko se zave{, da denarja ni ve~. Enostavno ga ni. In ~e v takem trenutku {e ne `eli{ kon~ati poti, ti ne preostane drugega, kot da mrzli~no za~ne{ premi{ljevati, kako priti do denarja. To, da si v razviti dr`avi, ti vso stvar olaj{a. V Aziji ali na Pacifiku bi (s povpre~no pla~o) za polet v Evropo morala delati nekaj let. Pametno je tudi imeti delovno vizo, saj lahko v neki dr`avi dela{ samo ~e jo ima{. Vize pa midva nisva imela. Torej sva si morala poiskati delo na ~rno. Ker sva pri{la ravno v predbo`i~nem ~asu, sva za humanitarno organizacijo sumljivega porekla nekaj dni prodajala jelen~kove rogove. To so bili iz rde~e in zelene pene izrezani rogovi, ki si jih nataknil na glavo. Dobila sva jih vsak po 42 revija Tabor 300. Navezala sva jih okrog pasu, na nahrbtnike in nataknila na roke, tako da sva bila podobna velikim, pisanim koko{im. Prvo prodajno mesto je bil nakupovalni center na obrobju Sydneya. Tam so naju ljudje gledali prav pomilovalno in kar nekaj starej{ih tet je stopilo do mene in mi reklo, da upajo, da sva za tako poni`evalno delo vsaj po{teno pla~ana. Tudi midva sva postala kar malce depresivna, dokler se nisva spomnila na tradicionalni predbo`i~ni koncert, ki je bil ravno ta dan v centru mesta. In sva {la. Na lastno pest, ~eprav bi morala imeti dovolilnico. Tja`a so ustavili varnostniki, vendar je deloval tako samozavestno, da mu izkaznice, ki je sploh ni imel, ni bilo treba pokazati. Rogovi so tu {li za med, ljudje so pred nama stali v vrstah in v nekaj urah sva prodala vse. Vendar se je z Bo`i~em nehala tudi prodaja rogov. Kaj pa sedaj? Doma sva ve~krat sli{ala, da je v Avstraliji najobi~ajnej{i na~in zaslu`ka za popotnike delo na planta`ah sadja in zelenjave in da tako delo dobi{ mimogrede. To sva v mislih imela tudi midva, a kot nala{~ se je ob vsakem klicu izkazalo, da je sezone ravno konec, ali se {e ni za~ela, ali je bilo dovolj delavcev, ali pa se je farma spremenila v kaj tretjega. [ele po desetih dneh sva dobila ponudbo: obiranje breskev za farmi blizu Sydneya za 7 avstralskih dolarjev na uro. Za avstralske razmere to ni ravno najbolj{e, saj so taka dela pla~ana od 611 dolarjev. Kljub temu pa sva odlo~itev sprejela v trenutku in se polna pri~akovanj odpravila na planta`o. Pred nama so se raztezali z belo mre`o pokriti nepregledni nasadi jab- Na sre~o imajo v Sydneyu tudi `ivalski vrt in koale v njem. RAZVEDRILO Breskve, breskve, breskve. lan in breskev. Za nama so se za gospodarskim poslopjem skrivali delovni bivalniki v obupnem stanju, vse naokrog pa se je razlegala arabska glasba. Najin gospodar je bil Libanonec, ki si je v tridesetih letih z neprestanim in celodnevnim delom pa tudi s pomo~jo neizmernega pohlepa, lakomnosti ter goljufanja delavcev prigrabil najve~ji kos zemlje dale~ naokoli. Pravi biser skoposti je bila tudi njegova `ena. Ko sva jo prosila za telefonski klic v ne tako zelo oddaljeni Sydney (prva telefonska govorilnica je bila 10 kilometrov stran), nama je zabrusila, naj si raje kupiva mobilni telefon. Vendar, ~e rabi{ denar, tudi malo potrpi{. In tako sva mesec in pol v avstralskem koledarskem poletju, ki pa je dejansko bilo bolj ali manj neprekinjeno de`evje s temperaturami okrog 10°C ter blatom do kolen, obirala breskve, jih sortirala, obrezovala jablane, plela paradi`nike in, ~e je bilo {e kaj ~asa, tudi pokosila angle{ko trato okrog gospodarjeve vile. In zato se vsakokrat, ko vidiva breskve, spomniva na Avstralijo. Zaradi obilja breskev sva se nau~ila kuhati tudi breskovo marmelado. Bila je ve~ kot odli~na. Ob koncu dneva so polne zabojnike breskev prepeljali v hladilnico. julij-avgust 43 RAZVEDRILO Druga~na pot Pred seboj sem jo `e videla – trdno, jasno, prav ni~ obledelo. Redke meglice, nevidne ovire, ravne strmine. In potem – POK – je pred mojim namenom podoba zbledela. Le ne`en dotik. Mimoido~i pogled. Vonj tuj~eve ko`e. Nekaj previdnih korakov. Samo to! Le to – da se je slika razblinila v ko{~ke zrcal. Potem sem nekaj dolgih trenutkov nemo strmela in opazovala kristalni nered naokrog. Kje sem? ^igave so te o~i? Kdo si, ki nosi{ prepih? Nekaj vpra{ujo~ih prijemov, kan~ek zmedenosti, nemir. Pa sem tvegala ter vzela, kar mi je namenil dan. Novo ozemlje, star zemljevid. Novo poznanstvo, druga~ne gazi. Kje so zdaj smerokazi? Si ti moj mejnik? Kam plovejo misli? Do kam sli{i{ moj krik? Trenutki Trenutki Trenutki Trenutki Barbara Novo potovanje je zdaj pred menoj. Jaz pa sem bosa, sem gola, ogenj sem, nemir. Pod roko upanje, `elja, otro{ki smeh. Sve`a odhajam na to pot. ^ista risat nove sledi. Pa ti? Kaj si mi? 44 revija Tabor pesmi , i g re pesmi , i g re pesmi,igre RAZVEDRILO Igre in pesmi Pugy Kajmak: [lager majski Ne boste verjeli, da v Ra{i{kem rodu obstaja pravi taborni{ki bend. Andrej, Igor, Bla` in Primo` so se poimenovali KAJMAK. Ker ime ne pove, kako dobro ga fantje "`gejo", vam za poku{ino ponujamo njihov [lager Majski. ^e melodije {e nimate v u{esu pa lahko naro~ite tudi njihov CD, ki so ga pred kratkim izdali (040/253-016). Enemu re{evalcu kri`anke v Taboru pa se bo nasmehnila sre~a in bo CD prejel kot nagrado. Mi{ke in sir Udele`ence razdelimo v dve skupini; ena predstavlja sir z luknjami, druga pa so mi{i, ki morajo samo s svojo pomo~jo in iznajdlivostjo zlesti skozi sir. Skupina, ki ponazarja sir se postavi z nogami in rokami tako, da postane sir luknjast, vendar trden in varen za prehod mi{i. Naloga mi{i, ko je sir oblikovan, je, da preplezajo sir skozi vse notranje luknje in skozi vsaj eno luknjo na zunanjih straneh. Po siru naj naenkrat pleza ve~ mi{i. Naloga mi{i je lahko tudi, da se morajo v siru skriti pred ma~ko. Ko je naloga opravljena se skupini zamenjata. [lager majski C Kakor ko se saneg topi na moFji vro~iG dlanCi C tako se mi topia srce ko vidimF te s kom drGugim v Ljubljani C in kakor ko `erjaavica pade v suho Ftravo in Gjo `ge C C C tako me `gejoa tvoje o~i ko po meni FsprehajaGjo se Refren: inF ne veGm zakaj ne gremC veFn saj je majG saj vendar smem C veFndar se mi zdi Gkot da bi le eni oblCjubil se inF druga ven povaGbit me ne sme C C a Daj povej mi si {e sama {e kdaj misli{ name a ti je ostal {e del srca ki si ga shranila zame ali `e kdo drug pobral je vse kar neko~ bilo je moje ali ti je pustil vsaj stvari ki jaz sem pustil da so le tvoje Refren: In ne vem... Uuu ne ne vem Uuu zakaj ne grem Uuu ven saj je vendar maj Uuu mesec ko se sme julij-avgust 45 Zeznanjem doodgovora odgovora znanj e m do ZZZznanj m do odgovora znanjem do odgovora RAZVEDRILO 2 2 3 4 5 4 6 5 7 8 1 2 1 9 10 5 8 5 7 2 11 12 8 STRIC _VOLK Uf, kak{na vro~ina. Tole je pa res ~as, ko najbolj prija globoka senca gozda in po`irek hladnega studenca. In to moji vol~i~i prav dobro vedo; in taborni{ka bratov{~ina tudi. Zato jih velika ve~ina pobegne v naravo na taborjenje. Postavijo si {otore, kuhinjo, razne pionirske objekte in v naravi uredijo drugi dom. Prava idila. V~asih vse `e kar preve~ spominja na udobje podobno tistemu doma elektri~na razsvetljava, hladilnik, tu{ s toplo vodo ... In taborniki v `elji po udobju pozabijo na hrup, ki ga povzro~a agregat (da politega bencina in smradu ne omenim). Pozabijo na odnos do narave, ko neusmiljeno zabijajo `eblje v drevesa, da bi napravili sten~as ali stojalo za lon~ke. Pozabijo na svoje poslanstvo, da pustijo svoj drugi dom lep{i, kot so ga prejeli in so s tem zgled drugim. Narava ni poligon, ki ga podredimo svojim namenom, je gostiteljica, ki `eli pokazati svoje skrivnosti. Zato odpri o~i, sporo~ilo se skriva v drobnem plamen~ku ve~nega ognja. 46 revija Tabor Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Geslo je povezano z volitvami. 1. Katero tekmovanje je ponavadi na Cerkni{kem jezeru? N - ROT, F - NOT, K - Kanu {~uka zlet. 2. Vremenoslovci napovedo de`, ~e: P - zaudarja iz odto~nih kanalov, S - so ljudje razdra`ljivi, A - je to jasno iz meritev na zemlji in z meteorolo{kimi baloni. 3. Ve{~ina "vremenoslovec" sodi v: N - prvi list, R - drugi list, G tretji list. 4. Dol`ina ene sekunde je dolo~ena: O - s povpre~no dol`ino enega dneva, D - s frekvenco elektromagnetnega valovanja, ki ga seva atom cezija, E - z dol`ino padanja dolo~enega predmeta z razdalje enega metra. 5. Srednje evropski ~as se od UTC (Universal Time Coordinated) razlikuje za: I - eno uro, H - pet ur, [ - pol ure. 6. V katerem jeziku ponavadi napi{emo doma~o stran? T - C++, C HTML, ^ - PERL. 7. ZSKSS deluje v sloveniji `e: J - 10 let, K - 30 let, V - 50 let. 8. Zelo pomembni ve{~ini za gibanje v naravnem okolju ali urbanih sredi{~ih sta: S - orientacija in topografija, M - poznavanje semaforja in Morzejeve abecede, D - poznavanje prve pomo~i in upravljanje z mobilnim telefonom. 9. Kaj se je 5. maja zgodilo zanimivega na podro~ju astronomije? I - son~ni mrk, C - lunin mrk, O - konjunkcija. 10. V katero reko se izliva Krka? U - Kolpo, M - Savo, B - Sotlo. 11. Mednarodna federacija rde~ega polmeseca deluje v: @ - socialisti~nih dr`avah, Z - dr`avah islamske vere, J - katoli{kih dr`avah. 12. ^e `elimo sodelovati v Techuana Team in se tabora udele`iti kot del vodstva kontingenta, moramo poleg angle{~ine govoriti tudi: T - italijansko ali nem{ko, A - francosko, L - esperanto. RE[ITEV IZ [TEVILKE 5-6/2000: MEDNARODNA SRE^ANJA NAGRADNI KUPON [TEVILKA 7-8 1 Re{itve so: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ Re{evalec: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ Nagradna kri`anka Nagradna Nagradna kri`anka kri`anka Nagradna kri`anka AVTOR: F. KALAN MODNI KREATOR LAGERFELD REKA V RUSIJI SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA RAZVEDRILO GR[KA MUZA HRIBOVSKO ZGODOVINE ZEMLJI[^E, (IZ ^RK ILOK) LAZ SESTAV V MALTI REKA V NEM^IJI DR@AVA V AFRIKI LITERARNA JUNAKINJA KARENINA PRIM. POKRAJINA KEMI^NI ELEMENT (Y) DEL CELOTE ROGATA STEPSKA @IVAL DEBELA PALICA VSOTA, KI JO VSI MORAMO VRNITI AVTOMOBILI POLAGALEC PODJETJA PARKETA VRTLJIVI DEL STROJA PODZEMNA @IVAL KLIC, POZIV POJAV NA RAZBURKANI VODI GORSKI RE[EVALNI ^OLN BARIJ SMU^I[^E NA POHORJU OTOK ^AROVNICE KIRKE V VOLTIH IZRA@ENA ELEKTRI^NA NAPETOST @IVAL RJAVE BARVE NAKLON NEKDANJI VZHODNONE M[KI AVTO IGRALKA COLLINS MOTNJA, HIBA ZAZNAVA S PRSTI NA[ SMU^AR (PETER) ZBOROVODJA KUNEJ O^KA NA[ HOKEJSKI TRENER (RUDI) IME PISAT. KARLIN NEPOMEMBEN ^LOVEK TELUR RIBJA KO[^ICA UMETNOST (LAT.) IVO DANEU VZDEVEK RATKA POLI^A O@INA NA MALAKI NATAN^EN , PEDANTEN ^LOVEK NAGRAJENCI_IN_NAGRADNI_RAZPIS_[TEVILKA_7-8 Pravilno izpolnjen kupon {t. 4 je poslalo 28 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: ASTRONAVTIKA, TONE VOGRINEC, SLOM[EK, GOLAV[EK in ZIMOVANJA, `reb pa je izbral naslednje: CD skupine Kajmak je prejel Nejc Pan~ur iz Zgornjih Gorij. Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil Miha Melink iz Cerknice. DROGINO nagrado je prejel An`e Jenko iz Dravelj, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo za Mi{kov rojstni dan {el Grega Marinkov iz Dobrove, nagrado podjetja JAZON je dobila Nina Kapelj iz Postojne. ^estitamo! Nagradne kupone {t. 7-8 po{ljite najkasneje do 20. julija na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. julij-avgust 47 ugodni UGODNI nakupi NAKUPI vV zadrugi ZADRUGI Parmova 33, ljubljana (01) 300 08 20 48 revija Tabor