Poštnina plačana v gotovini. leto LX1. ftev. 125. v Liumionl. v peieK i, junijo iszb. Ceno Sin v Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4,— Din. Popust po dogovoru. Inscratni davek posebej. »Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. KDK protestira proti kršitvi zborovalne svobode Naši avtomobilisti v Nemčiji Svetozar Pribičevič apelira na gov pritisk prepoved shoda — Beograd, 1. junija. Včeraj je bilo vod* stvo KDK obveščeno, da je policija na Su« šaku po višjem nalogu prepovedala shod KDK, ki je bil sklican za dne 3. t. m. V vrstah KDK je izzvala ta vest veliko ogor* čenje, zlasti še, ker se zatrjuje, da je vlada izdala tudi prepoved za manifestacijski shod, ki bi se imel vršiti v nedeljo 10. ju* nija v Osijeku. Ogorčenje se je še pove* čalo, ko se je doznalo, da je beograjska po* licija zaplenila tudi snočno «Reč». Dr. Ko* rošec se hoče menda na ta način maščevati nad opozicijo, ki ga bo prihodnje dni obto= žila pred Narodno skupščino. Posebno ogorčenje vlada tudi nad g. Davidovičem, ki je še nedavno sam najbolj rohnel proti kršitvi državljanske svobode in se povsod zavzemal za ustavne pravice naroda. G. Svetozar Pribičevič je poslal danes g. Davidoviču sledeče pismo: »Pravkar sem prejel obvestilo, da je po« licija po višjem nalogu prepovedala nedelj* — London, 1. junija. Listi pišejo o italijansko - jugoslovenski krizi s precejšnjo skrbjo. »Manchester Guardian« pripominja, da je oborožen konflikt med obema državama v zadnjem času preprečilo le posredovanje Anglije in Francije. Listi opozarjajo na to, da bi poizkus Italije, ustaliti se politično ali vojaško v Albaniji ali pa organizirati nelegalne ekspedicije iz Albani-nije v Jugoslavijo poostril položaj. V tem slučaju bi bilo nemogoče ohraniti mir. — London, 1. junija. onavljaI, da postane ta Človek največji dobrotnik človeštva in zasluži, da se mu postavi spomenik iz zlata. Doslej pa zdravniška znanost še ne pozna provzročitelja raka, kakor n. pr. pri tuberkulozi (Kochov bacil). Splošno dognano pa je in od vseh zdravnikov priznano, da je rak ozdravljiva bolezen, a samo pod dvema pogojema: 1. ako se rak z zgodnjo dijagnozo pravočasno spozna; 2. ako se izvrši zgodnja, pravočasna operacija, ki raka z nožem izreže. In s kakim sijajnim uspehom! Ako se rak po zgodnji dijagnozi pravočasno operira, nu pr. rak prsne žleze, ozdravi bolnica v 8 dneh, osmi dan po operaciji se poberejo šivi in bolnica zapusti ozdravljena bolnišnico. V bolnišnicah se operirajo bolniki zastonj in ozdravijo v osmih dneh, seveda ako se po zgodnji diagnozi izvrši zgodnja operacija. In zdaj primerjajmo nastop g. Poljšaka! Kakšna predizobrazba in vestna strokovna priprava? V katerih inštitutih in laboratorijih so se delali bakteriološki poizkusi in preizkusi na živalih? Kateri učeni strokovnjaki so sodelovali pri iznajdbi zdravila? Kateri slavni profesorji so stavili in potrdili diagnozo? Razun teh gorostasnih malomarnosti je zagrešil g. Poljšak največjo, naravnost kažnjivo malomarnost s tem, da še sedaj ni izročil iznajdbe strokovni komisiji, da io kemično preišče in pieizkusi na živalih. Z ljudskim zdravjem se rudi 2. Poljšak ne sme lahkomišljeno igrati! Poljšakova dolgotrajna metoda zdravljenja — do 6 mesecev — pa pomeni naravnost katastrofalno nevarnost za nesrečne bolnike, katerim more le zgodnja, nezamujena operacija rešiti življenje. In motiv g. Poljšaka? Ali so ga vodili pri iznajdbi človekoljubni nameni, samo-briga za ljudsko zdravje in korist bolnika? Niti iskrica sočutja ali skrbi, ker sam izjavlja, da hoče iznajdbo najprej sam izkoristiti, torej ž njo obogateti, zato je ne mara izročiti javnosti in splošni uporabi. Ali ni upravičen sum, da gre samo za rafinirano spekulacijo na ljudsko lahkovernost in sugestfbilnost? Slepi pohlep po hitrem in lahkem bogastvu pa lovi le zlate mušice in izpušča zlate slone. Zdiravniki g. Poljšaku niso nevoščljivi, nasprotno, privoščijo mu še več, nego sam želi, namreč vse tiste razpisane bogate nagrade v frankih in dolarjih, tisti zlati spomenik pa. za nameček, da postane čez noč večkraten milijonar in veleslaven mož, ako je le trohica istine v njegovi iznajdbi. Zakaj torej ne izroči iznajdbe strokovni kombiji v preiskavo, ako je res prepričan o uspešnosti svojega zdravila? Bogastvo in slava mu ne uideta. In zdravilni uspehi? V modernem pro-svetljenem času pozna vsak izobraženec psihološko in znanstveno razloženo moč sugestije. V gotovih pogojih more vsak človek sugestivno vplivati in v funkcijo-nalnih obolenjih uspešno zdraviti. Ali znanstveno je dokazano, da organične izpre-membe (rak) se niso dostopne sugestiji. Sugestija je torej nevarno, dvorezno sredstvo, kakor n. pr. orožje, dinamit, ki ga zakon dovoljuje le gotovim, zanesljivim osebam. Psihoterapija ali sugestivno zdravljenje se sme dovoliti le strokovno izobraženemu zdravniku, ki natančno pozna meje med fukcijonalnim in organičnim obolenjem, ki v primeru organskega obolenja (raka) nasvetuje z zgodnjo diagnozo edino pomoč, zgodnjo, pravočasno operacijo. Radškaiski klub ni alasoval o zaupnici g. Vukičeviću — Beograd, 1. junija. Včeraj popoldne od 6. do 8. se je vršila seja radikalskega poslanskega kluba, o poteku katere pa se šele danes doznavajo zanimive podrobnosti, ki dokazujejo, da je imel g. Vukicević sroči v radikalskem klubu izredno težak dan, pa tudi da so vesti o nekaki zaupnici g. Vukičeviću, ki so jih širili on in njegovi tovariši, falsifcirane. O zaupnici se sploh ni glasovalo. Na dnevnem redu je bila razprava o spomenici glavnega odbora, ki vsebuje, kakor znano, strahovite obtožbe proti g. Vukičeviću in njegovi vladi. Gosp. Vukicević se je hotel razpravi o tej spomenici izogniti na ta način, da je takoj po otvoritvi se je zahteval, naj klub glasuje o zaupnici. O tej njegovi zahtevi se je razvila obširna debata, v katero je poseglo okrog 30 govornikov. Vsi najuglednejši prvaki radikalske stranke, izvzemši dr. Lazo Markovića, so najostrejše kritizirali postopanje g. Vukičevića ter zahtevali, da se glasuje o zaupnici g. Vukičeviću šele po razpravi o spomenici. Debata je končala s tem, da je pašičevec Uja Mihajlović zahteval glasovanje o tem, ali naj se vrši glasovanje o Vukičevičevem predlogu poimensko ali z vstajanjem. Mihajlović je hotel s tem preprečiti poimensko glasovanje, ki bi neimenovno dovedlo do razcepa radikalskega kluba. Samo o tem predlogu se je glasovalo. OSTAVKA ZAGREBŠKEGA VELIKEGA ŽUPANA — Zagreb, 1. junija. 2e več dni se govori, da je zagrebški veliki župan dr. Bogdan Stopar podal ostavko. Po naših informacijah dr. Stopar Še ni podal ostavke. Ker pa se je na zadnjem sestanku zagrebških demokratov pojavilo proti njemu odkrito nezadovoljstvo, je izjavil, da bo svoje mesto dal na razpolago demokratskemu poslanskemu klubu (!). Kakor se doznava, se bo o usodi dr. Stoparja odločilo na konferenci prečanskih demokratov dne 3. junija v Zagrebu. Poziv poslancem KDK — Beograd, 1. junija. Predsedstvo kluba KDK poziva vse člane kluba, da se zanesljivo udeleže klubove seje, ki se vrši v četrtek dne 7. junija ob 4. popoldne. Radi važnih sklepov je navzočnost vseh poslancev nujno potrebna. * Krasne dunaj. otroške oblekce od 34 Din dalie le pri Kristoflč-Bučar. Stari trg. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 0—22.9375, Beri-fti 13.6875 (13.6025), Bruselj 0—7.932, Budimpešta 9.914 — 9.944 (9.929), Curdh 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9S2 — S.012 (7.997). London 277.06 — 277.86 (277.46), Newyoxk 56.71 — 56.91 (56.81), Pariz 222.75 — 224.75 (223.75), Praga 168.1 — 168.9 (168.5), Milan 0—299.5. Efekti. Imes-tcijsko 91.5 den.. Celjska 15S d.. Ljubljanska Kreditnja 128 den.. Pras-tediona 880 eem., Kreditni zavod 165—175, Vevče 105 d en., Ruše 280—300, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Lesni trg. Tendenca nespreanendena. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 va&on bukovih testonov, moete, media 23, fco. vas- Sušak po 530 in 1 vagon traimicerv, 2-3, foo. vag. Sušak po 320. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 799.70, Berihi 13.6025, Pra.^a 168.50, London 277.46, Milan 299.5, Newyorfr 56.81. Curin 10.95. Efekti. Vojna škoda 445. INOZEMSKE BORZE. Gurih. Beograd 9.132, Dunaj 73.02, Berlin 124.20. Praga 15.37. Milan 27.335, Pariz 20.43. London 25.335, Newyork 518.80. Protestni shod Narodne odbrane prepovedan V Beogradu se ogorčenje še ni dala shod Narodne odbrane. — — Beograd, 1. junija. Koliko je bilo pri predvčerajšnjih demonstracijah žrtev, še sedaj ni znano. Po mestu krožijo fantastične vesti. Avtentičnih informacij ni mogoče dobiti, ker jih oblasti odrekajo. Po nekaterih trditvah so štiri osebe umrle od dobljenih ran. Veliko vznemirjenje je izzvala v vseh političnih krogih tudi odredba uprave mesta, po kateri se prepoveduje listom pisanje o demonstracijah in njihovih posledicah. To je nova kršitev ustave, po ikaieri je preventivna cenzura dovoljena samo v slučaju mobilizacije. Včeraj popoldne je orožništvo blokiralo upravo in redakcijo beograjskih »Novosti« in zabranilo razpečavanje Usta. Razpol(£enje je v javnosti še vedno zelo napeto. V Beograd je bila pozvana tudi policija in žandarmerija iz sosednih mest, zlasti iz Novega Sada. Včeraj in danes ni prišlo do novih izgredov, kritičen dan bo pa zopet v nedeljo, za katero je bilo napovedano zborovanje Narodne Odbrane. Uprava me* sta Beograda je zato zborovanje prepove* dala Se prej, predno je Narodna Odbrana prosila za dovoljenje. Ni še znano, ali bo Narodna Odbrana upoševaJa to prepoved. Dijaki se pripravljajo, da se v velikem še* poleglo, — Policija je prepove-- Število žrtev še zdaj ni znano. vilu udeleže zborovanja. Včeraj se je ves dan vršilo v upravi mesta zasliševanje are* tirancev. Po dosedanjem izidu zaslišanja je gotovo, da ni šlo za nobeno organizirano demonstracijo, temveč da je vse nastalo spontano. Uprava mesta ima informacije, da se v bolnici nahaja 25 demonstrantov, izmed katerih sta dva težko ranjena. Orož* nikov je v bolnici 16 in so štirje težko ra* njeni. Šef policije Acimović je izdal včeraj proglas, v katerem priporoča meščanstvu, naj se izogiba vsakih demonstracij, ker jih bo policija v bodoče s snlo preprečila. — Včeraj so po mestu razdeljevali letake s po* zivom na bojkot italijanskega blaga. Ker policija ne demantira vesti, da je nekaj de* monstrantov v bolnici že umrlo od dobije« nih ran, smatrajo, da so te vesti točne. POGREB AGATONOVICA — Beograd, 1. junija. Pogreb včeraj umrlega drugega podpredsednika Narodne skupščine Radoslava Agatanoviča se bo vršil jutri popoldne na državne stroške. Udeležili se ga bodo vsi poslanski klubi, vlada ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti Odmevi odpora proti nettunskhn konvencijam Anglija in Češkoslovaška se zelo zanimata za italijansko-jugo-slovenski spor. — Italijanska nadutost. Izjava Slovenskega Kaj pravi strokovnjak primarij najdbi« — Zakaj g. Poljšak ne i komisiji v zdravniškega društva dr. Derganc o Poljšakovi izroči svoje iznajdbe strokovni preiskavo? Strun Z tSCOVFNSKI NAROD« dne 1. junija 1928. Ste*. 125 K otvoritvi letošnjega ljubljanskega velesejma Jutri ob 9.30 se otvori VIII. ljubljanski velesejem. — Pomen velesejma za gospodarstvo in tujski promet. Jutri ob 930 se otvori na svečan način VIIL Ljubljanski vzorčni velesejem, ki po« meni nov uspeh naše žilavosti in nov korak na poti k sanaciji naših gospodarskih raz* mer. Velesejem otvori v imenu vlade polje* delski minister g. Stan kovic. Kralja bo zastopal komandant dravske divizije gene* ral Nedić. Svečane otvoritve se udeleže šte* vilni odlični zastopniki našega gospodarske* ga in kulturnega življenja. Prvič bodo pri* sostvovali otvoritvi ljubljanskega velesejma tudi jugoslovenski inženjerji in arhitekti, ki se v velikem številu udeleže letošnje glavne skupščine svojega udruženja v Ljubljani. Tako bo že otvoritev v znamenju napredka te važne gospodarsko^propagandne ustano* ve in prepričani smo, da bo letošnji vele* sejem dosegel vsestransko velik uspeh. Pesimisti so mnenja, da so se velesejmi kot povojni pojav pri nas že izživeli in da ne morejo računati na trajni uspeh. Toda ljubljanski velesejem dokazuje nasprotno. Od leta do leta se polnijo razstavni prosto* ri z vzorci najrazličnejših izdelkov, vsako leto nudi naš velesejem pestrejšo in zani* mivejšo sliko gospodarske delavnosti in vsako leto je zanimanje razstavljalcev in posetnikov večje. To dokazuje, da ljubijan* ski velesejem nima samo pravice do obsto* ja, marveč da je našemu gospodarstvo nuj* no potreben. Da nimamo velesejma, bi bil položaj naše industrije, trgovine in obrta neprimerno težji, kakor je zdaj in naši go» spodarski krogi bi v veliko večji meri ob* čutili splošno stagnacijo in zastoj v poslov« nem prometu. Vsakoletni velesejem privabi mnogo interesentov in tako se poslovni sti* ki kljub težki gospodarski krizi uspešno razvijajo. Pomen velesejma kot propagand* nega sredstva je neprecenljiv. Velesejmska uprava dela že vsa leta obširno propagan* do, ki jo je letos tako izopolnila in razši* rila, da zasluži vse priznanje za svoje ne* umorno delo. Na tisoče okusno izdelanih reklamnih letakov je šlo ne samo širom Ju* goslavije, marveč tudi v inozemstvo, na ti* soče umetniško izdelanih razglednic je po* slala velesejmska uprava na vse strani, da privabi čim več posetnikov in interesentov. E>a nas velesejem ni omejen samo na ožji krog domačih razstavljalcev m interesen* tov, priča že dejstvo, da prinašajo franco* ski listi obširne članke, s kateri so zainte* resirali francoske gospodarske kroge za ljubljanski velesejem tako, da se je število francoskih razstavljalcev v primeri s prej* šnjirni leti znatno pomnožilo in da je priča* kovati tudi večjega poseta interesentov iz Francije. Isto velja za Češkoslovaško, Av» strijo in Nemčijo. Tako se krog razstav* Ijalcev in posetnikov ljubljanskega velesj* ma vedno bolj širi in s tem je dovolj jasno rečeno, da naše gospodarstvo to ustanovo nujno potrebuje. Velesejem pa ni samo važen regulator gospodarskega življenja, marveč je eminent* nega pomena tudi za tujski promet. Tujci, ki si hočejo ogledati Ljubljano in neštete naravne lepote Slovenije, porabijo ugodno priliko, ko imajo polovično vožnjo in tako privabi velesejem v Slovenijo mnogo tuj* cev, ki bi sicer ne prišli k nam. Zato je dolžnost nas vseh, da velesejem podpiramo in da mu omogočimo čim večji razmah. Ob otvoritvi VIII. ljubljanskega vzorč* nega velesejma bi bilo želeti, da spoznajo ne samo vsi gospodarski krogi, marveč tudi drugi merodajni čintelji, da je ta ustanova za Slovenijo in Jugoslavijo sploh vitalnega pomena. To spoznanje naj bi prodrlo tudi V Velikem Bečkereku imajo zopet senzacijo, ki je vzbudila pozornost javnosti v vsem Banatu in Vojvodini. Veliko županstvo beograjska ohlasti je namreč predvčerajšnjim vložilo pri državnem pravdniku v Velikem Bečkereku ovadbo proti Nebojši Cosiču, bivšemu šefu policije v Velikem Bečkereku in pozmejšemu sreskemu poglavarju v Vršcu. Cosiča obtožujejo, da je poneveril pol milijona Din, določenih za popravo cest. a ovadba je vzbudila splošno senzacijo v Velikem Bečkereku, kjer je bil ČosiČ znan in je igral odlično vlogo v najboljši družbi ter se udejstvoval tudi politično. Cosič se je v kTatkem času povzpel do odličnega socialnega položaja in obetala se mu je sijajna karijera, ki jo je pa ta ovadba najbrž onemogočila. Čosič izvira iz odlične starobečejske rodbine in je že pred vojno pobegnil v inozemstvo. Nekaj let je bil novinar, potem je postai gledališki igralec, dokler ga niso imenovali za tajnika gledališča v Skoplju. Med vojno se je posebno odlikoval kot dobrovoljec in po vojni je prišel v Su-botico, kjer je postal namestnik šefa obmejne policije. Nato je bil premeščen v Bezdan in odtod v Topolo, kjer je bil sreskl poglavar, kmalu nato je bil premeščen v Veliki Bečkferek kot šef policije. To mesto je dobil po protekciji dr. Ninčića, kateremu je storil velike usluge. Pri občinskih volitvah v Velikem Bečkereku so ugotovili razne nepravilnosti in tudi dokazali, da je Cosič izrabljal svoj položaj. Ko je bil imenovan Svetislav Raič za velikega župana beograjske oblasti, je Cosič podal ostavto na svoj položaj. Čeprav ni imel shižbe, je živel razkošno in zapravljal denar na debelo. To je opaziJa tudi policija, kateri se je zdel mož zelo sumljiv. Uvedena je bila preiskava in v najširše plasti našega naroda, tako da bi dobil velesejem značaj vsenarodne prire* ditve in da bi se krog njegovih prijateljev čim bolj povečal. Velesejmu pa želimo, da doseže v moralnem in gmotnem pogledu čim večji uspeh, tako da bo vsaj deloma nagrajeno naporno delo, ki ga je opravila sejmska uprava, ★ — Razstava umetnin na Ljubljanskem \ elesejmu od 2. do 1. junija. Posebno pri* vlačno točko bo tvorila razstava modernih umetnin, ki bo nameščena v paviljonu *K». V okusno aranžiranem prostoru razstavijo svoja slikarska, kiparska in grafična dela vsi pomembnejši umetniki povojne genera* cije. Splošni slikarsko*kiparski razstavi je pridružen razvojno urejen propagandni od* delek, ki bo nazorno pokazal razvoj naše moderne umetnosti v zadnjem desetletju. Dekorativni oddelek bo vseboval: knjižno upremo, tipografske izdelke, sobno dekora« cijo, pohištveno opremo, keramiko in odr* sko inscenacijo. Razstava bo prva te vrste pri nas in bo vzbudila zanimanje med vse* mi krogi. Priredi jo društvo cUmetniška Matica*. Udeleže se prireditve, da omeni* m o le nekaj imen: Lojze Dolinar, Fr. Gor* še, B. Jakac, G. A. Kos, brata Kralj, M. Maleš, Iv. Napotnik, V. Pilon, D. Serajnik, Fr. Stiplovšek, A. Trstenjak, brata Vidmar* j a in Fr. Zupan. — Stanovanjski odsek Ljubljanskega ve* lesejma bo tudi letos permanentno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi po* setniki velesejma, ki žele prenočišča, naj se obračajo pri svojem dohodu v Ljubljano v stanovanjskih zadevah na ta odsek. — Razstavi j alci se opozarjajo, da bodo dobili na velesejmu lahko vse informacije o kupcih, kateri bodo pri njih naročali bla* go na daljšo kreditno dobo. Take informa* cije bo dajalo na velesejmu Društvo indu* strijcev in trgovcev v Ljubljani. — Velesejem je dostopen občinstvu v soboto dne 2. junija od 11. ure dopoldne naprej. — Novinarske legitimacije. Uprava Ljub* Ijanskega velesejma je naročila vsem svo* jim organom, da imajo novinarji, ki se iz* kažejo s predpisano legitimacijo Novinar* skega udruženja, vsak čas svoboden vstop v vse velesejmske razstavne prostore. Zato velesejmsko ravnateljstvo letos redakcijam ne bo pošiljalo velesejmskih legitimacij, ker zadostujejo novinarske. — Najpraktičnejši pouk o razvoju in stanju našega gospodarstva nudi vsem slo« jem Ljubljanski velesejem. Istočasno pa vzbuja tudi nacijonalno zavest, saj je ve« lesejem edini forum, kjer je praktično pri* kazana delavnost, zmožnost in organizacij* ski talent Slovenca. Nikomur naj ne bo žal 10 dinarjev za vstop na sejmišče, vsaj je ta vstopnina v primeri s tem, kar velesejem nudi poučnega in zanimivega, malenkostna. Odložite svoje izlete na prihodnje nedelje in izkoristite čas prireditve velesejma za koristni obisk. — Alkoholizem s svojo razširjenostjo in slabimi posledicami za duševni in telesni razvoj pri nas naravnost triumfira. Na vprašanja zdravstvenih oblasti v letu 1926, ali ima naše ljudstvo kake zdravju škodlji* ve navade in katere je navedlo izmed 60 okrožnih zdravnikov 36 kot najpogubnejšo navado — pijančevanje. Protialkoholni od* delek na Stalni higijenski razstavi na Vele* sejmu v Ljubljani dovolj jasno priča, da je narod, ki se udaja alkoholu, zapisan smrti. izkazalo se je, da je Cosič poneveril pol milijona Din iz fonda drumarine. Čosič iz Velikega Bečkereka odšel v Beograd, kjer sedaj živi. Nekemu bivšem usvojemu šefu je zaupal, da je vzel denar iz drumarine, toda uporabil ga je v strankarske namene ob priliki volilne agitacije za dr. Ninčića. ★ S Sušaka poročajo, da je neki mornar našel v čolnu, M je plaval v kanalu s strani Reke, mrtveca. Od daleč je izgledalo, kakor bi nekdo v čohru spal. Mornar se je čolnu približal in ko je hotel nenavadnega čolnarja zbuditi, je opazil, da je mrtev. Truplo je bilo že mrzlo in trdo. Mornar je takoj obvestil policijo, ki je odredila, da so mrtveca odpeljali v mrtvašnico. V žepu so na-šli legitimacijo na ime Jakov Pravda-šič. Truplo bodo obducirali, da dože-nejo vzrok smrti. Najbrž se je Pravda-šič zastrupil v samomorilnem namenu. Sarajevska policija je med demonstracijami proti Italiji aretirala 24 oseb. Po zaslišanju jih je obdTŽala v zaporu in jih obsodila na 15 do 20 dni zapora. Obsodbo je veliki župan tudi potrdil. Policija v Sarajevu je bila pri demonstracijah izredno energična in brezobzirna. Ravno tako energična je bila pri podeljevanju kazni. Policija je tudi izdala naredbo, ki svari meščane pred demonstracijami in bo vsakogar, ki se ne bo pokoril, eksemplarifino kaznovala. Med Sarajevčani je postopanje policije pri demonstracijah povzročilo veliko ogorčenje, ker so policaji obdelovali celo žene in obroke s puškinimi kopiti. Zanimiva je tudi izjava sluge Aint,e Bašiča, ki je izredno podoben Mussoliniju. Ker se je bal, da bi ga demonstranti na ulici zamenjali z italijanskim diktatorjem, je v časopisu iz- avil: Jaz Ante Bašić, sluga pri sarajevskem okrožnem sodišču, izjavljam, da nisem identičen z rimskim Mussolini-jem, razen tega, da me je neki sodni svetnik imenoval Mussolini, ker sem mu zelo podoben. S tem ugotavljam, da imam patriotsko srce in če bi šlo po mojem, bi pojedel svojega rimskega dvojnika živega. Iz SuJbotice poročajo, da je na tamošnjem učiteljišču izbruhnila stavka maturantik. Direktor tega zavoda je namreč že delj časa na bolniškem dopustu in nadomestuje ga neki star profesor, ki je sprt z vsem profesorskim zborom. Ko je direktorjev namestnik ocenil izpitno pismeno nalogo povoljno, je glasovalo proti pet profesorjev tako, da bi moralo pet maturantk ponavljati zadnji razred. Ker so maturantke prepričane, da so žrtve profe-sorskiih sporov, so se izjavile solidarne s padlimi kolegicami in sporočile izpitni komisiji, da ne gredo k maturi, dokler^ ostanejo v izpitini komisiji profesorji, ki so glasovali proti petorici maturantk. Predsedniki zrelostnega izpita je moral izpite odpovedati in prijaviti stavko maturantk prosvetnemu ministrstvu. Predsednik je tudi izjavil, da vladajo na šoli zelo nezdrave razmere, ker šola ni imela pravega voditelja in so bili baš pred zrelostnim izpitom prepiri med profesorji na vrhuncu.. Od padlih učenk sta dve Hrvatici in tri Srb-kinje. Vse so iz Subotice. Starši teh so odpotovali v Beograd k ministru pro-svelte Gralu, ki ie suboriski poslanec, da ga zaprosijo za intervencijo. Napredovanja v naši vojski Napredovali so v pehoti: za rezervne kapitane I. klase kapitani II. klase Josip Planer, Vojko Koprivnik, Veliko Oražem, dr. Alojzij Juvan, dr. Milan Grmek, Alfonz Ce-puder, Josip Birsa, Boris Ceme, Josip Vi-demšek, Ivan Bukovec, Oroslav 2eleznik, Viktor Pirnat, dr. Janko Olip in Viktor Ro-gina; za rez, kapitana II. klase poročnik Martin Zupančič, za poročnike podporočniki: Anton Bitenc, Anton Kregar, Josip Gregorič, Jože Arko, Ernest Tomec, Ciril Dolenec, Josip Bencelj, Josip Kovač, Janko Mttller, Srečko Majer in Hinko Šircelj; za podporočnike naredniki - enoletni prostovoljci Franc Ferk, Slavko Šabovec, Josip G laser, Ivan Brajčia, Josip Novak, Albert Žerjav, Ivan Zabelj, Viktor Kokalj, Ivan Premrl, Bogomir Avsenjak, Ivan Kavčič, Vinko Derenda, Josip Petrun, Josip Pokoren, Martin Flegar, Anton Primožič, Karel Stefančdč, Hugo Pezdirec, Ernest Benc, Ivan Kopriva, Peter Lang, Jakob Mlinar, Srečko Pečar, Janko Moder, Alfred Janko, Viktor Cešnovar, Anton Korošak, Mirko Koželj, Marion Marolt, Filip Slokan, Stanko Burja, Franjo Molk, Dragotin Domnik, Franjo Toni, Zorko Kotnik, Josip Grahek, Ante Tavčar, Vinko Strahovnik, Dinko Novak, Leopold Keller, Bogomir Plut, Josip Kam-pus, Karlo Predan, Ivan Cedilnik, Ljubomir Furlani, Dragotin Pečnik, Josip Brajer, Alojp Petek, Ivan Puž, Branko Fece, Blaž Lah, Vladimir Ječmen, Ivan Šverko, Ivan Perko, Adelbert Potočnik, Karlo Pleiveis, Emil Kostanjšek, Vekoslav Bartl, Karlo Plaveč, Josip Podboj, Viktor Kopa, Ivan Av-belj, Franjo Bartol, Anton Belehar, Stane Bizjak, Rafael Bačar, Anton Bahovec, Zvonimir Bajuk, Josip Bere, Lojze Vrhovee, Friderik Vidmar, Stanko Voje, Franjo Vajda, Ivan Wolf, Vladimir Vinek, Valentin Višak, Anton VVeis, Jože Greile, Stanko Gorup, Ludvik Grafenauer, Avgust Golob, Oton Golob, Josip Golf, Josip Grof, Josip Dolenec, Danilo Delkin, Adolf De - Costa, Milan Er-ker, Josip Zupan, Henrik Zdešar, Mirko Jančigaj, Jože Kramar, Vladimir Korbar, Slavko Kranjc, Ivan Kane, Pavle Kogovšek, Franjo Kosca, Miljutin Kavčič, Edvard Križ-nar, Franjo KincI, Franjo Kolar, Rudolf Kas-sig, Lojze Lovreričič, Jože Lukša, Franc Lu-naček, Franjio Lončar, Ivan Lorber, Lojze MerCun, Anton Mutec, Stanko Pavlic, Viktor Pregelj, Franc Petric, Franjo Plevelj, Maks Podpečan, Janko Pušenjak, Silvi Perhovec, Anton Pihler, Milan Požega, Anton Rožet, Franjo Remškar, Rudolf Resnik, Vladimir Skaza, Janez Sajovic, Alfonz Skala, Anton Strah, Konrad Tovarnik, Josip Tršar, Anton Udir, Josip Furman, Ivan Furlan, Franc Ferlug, Janko Fejs, Josip Hafner, Franjo Cvar, Rudolf Cigerl, Vojislav Češlar in Vinko Štrukelj. Za rez. kapitane II. klase poročniki Franjo Ti čak, Ivan Primožič, Karol Jakopec in Rajko Pavlin, za poročnika podporočnika Ivan Pahernik in Bogdan Kur-bus. V artiljeriji: za rezervne kapitane I. klase kapitani II. klase Mirko Gorišek, Fran Čuden, Josip Hudovernik, Alfonz Sirk, Stane Premelč in Stanislav Pelan; za rez. kapitana II. klase poročnika Viktor Merljak in Anton Ulm, za rezervnega poročnika podporočnik Mirko Lindtner, za podporočnike naredniki - enoletni prostovoljci Milan Naprta, Josip Grušovnik, Josip Dijak, Gojmir To-minšek, Alojz Obersna, Igor Vilfan, Ante Goslar, Zoran Lapajne, Ciril Petovar, Josip Lojk, Miroslav Komel, Franc Lužer, Karlo Polajnar, Zeljko Klemen, Evgen Kon, Ivan Winter, Josip Majdak, Zdenko Pipuž, Josip Grunwald, Vladimir Poljak in Franjo Cernek V inženjerski stroki: za rezervnega kapitana I. klase kapitan II. klase Josip Ter-šar, za rezervnega kapitana II. klase poročnik Franjo Seunig, za poročnika podporočnik Ferdinand Šinkovec; za rezervne podporočnike naredniki - enoletni prostovoljci Savo Poljan©c, Franjo Levičnik, Ladislav Jug, Franc Sitar, Stanko Kruleč, Filip Bab-nik, Oskar Jug, Albert Prodan, Ivan Bole, Ivam Poženel, Rihard Klemen, Rado Perk, Vekoslav Kiš, Stojan Možina, Franjo Mikuž, Josip Pavlic, Frane Jurhar, Rajko Hvala, Stanislav Planinsek, Ernest Miklič, Josil Golda in Radovan Zupančič. V ekonomski stroki za podporočnike naredniki enoletni prostovoljci Miroslav Iskra, Boris Grad, Lovro Vavpot, Anton Plestenjak, Franjo Klemene, Josip Košenin, Jožef Kon-čar, Josip Gol, Dragotin Kovač, Franjo Šmid, Karol Jug, Bogomir Mayr, Franjo Lah, Hinko Šmuderl, Ferdo Pikler, Karel Špeglič, Miroslav Milavec, Milan Kavčič, Ivan Plestenjak, Franjo Goleč, Bruno Zajec, Viljem Baltezar, Alojz Catar, Alfonz Pipus, Ivan Sega, Josip Marchiotti, Franc Golob, Franc Debeljak, Franc Mehle, Adolf Magajna, Janez Velman, Jožef Kiš, Anton štaker, Jože Pikart, Marijan Mužjak, Stanislav Guštin, Edvard Floršič, Lovro Toplak, Janez Lovše in Franjo Novak. V konjenici za rez. podporočnika narednika - enoletna prostovoljca dr. Ivan Arko in Stane Šmid; v sanitetni stroki za rez. kapitana II. klase poročnika dr. Ferdinand Korun in Anton Cigelj, za rez. sanitetne poročnike absolvirani medicinoi dr. Rudolf Rožič, dr. Josip Ivanjšek, dr. Ivo Fuchs in dr. Vinko Klobučar; v zrakoplovstvu; za rez. podporočnike naredniki - enoletni prostovoljci Hinko Franki, Miroslav Pintar, Albert Gogolj, Julij Jarac, Jožef Puhar, Vladimir Bedenk, Zvonimir Meglar in Viktor Erat; v artiljerisko - tehnični stroki: za rez. podporočnike Vekoslav Fuger, Karel Rajk in Leon Knez; v inženjersko tehnični stroki za rez. podporočnika Vladimir Rovšek; v sodni stroki za rez. administrativnega podporočni-ka Franjo Avsenjak; v veterinarski stroki za rez. kapitana II. klase poročniki Jože Samec, Stanko Arko in Josip Jenko. Eg Mladini neprimerno in Dre- 2jj E povedano! ! Ej H Danes: ob 4.. pol 8. in 9. uri. 9 H tajnost grešne hiše I i v ^Ižiru 1 lil »Ufa« velefilm napete vsebine. %P Kl V rokah podlega trgovca z be- jtt mt Lim blagom. Padec v greh. Mon- 'Ig HI dena ženska. Shajališče zvodni- 9|| H kov. črncev, odalisk in prosti- |S fl| tutk. Orgije. Osveta mornarja. EK e|| Pretep v javni hiši. Pf5? III Velenapeto od začetka do konca! ||§ V glavnih vlogah Marija Jako- P& P3 bini in drugi izvrstni »Ufin:« iS iS zvezdniki. Globoko znjž. let. cene. gSj |P Tel. 2124. Elitni kino Matica. ||| Naša akademska omladina proti tašizmu V Ljubljani so se snoči vršile manifestacije v znak solidarnosti z beograjsko akademsko omladino, a obenem so se ponovile demonstracije proti italijanskemu fašizmu. Spontano so se začele okoli 18. zbirati na Kongresnem trgu skupine ljudi, ko so doznali, da se vrši v avli univerze protestno zborovanje akademikov. Zborovanje, ki se ga ie udeležilo nad 200 akademikov, je bilo zelo viharno. Predsednik SSLU jurist g. Vladimir šuklje je otvoril protestni shod ter med drugim prečital brzojavko beograjskih akademikov, ki se izrekajo solidarne z Ljubljano v borbi proti italijanskemu prodiranju na Balkan. Shod je trajal približno pol ure ter so govorili gg. Iskra, Kreft in Karadjole. Shod je med viharnim odobravanjem in vzklikanfem sprejel kratko resolucijo, ki zahteva sistiranje nettunskih konvencij in eksemplariČno kaznovanje vseh krivcev, ki so zagrešili krvoprelitje v Beogradu. Obenem je SSLU odposlal v Beograd in Zagreb svojim tovarišem pozdrave v znak solidarnosti. Proglašena je bila tridnevna stavka, ki se je pričela danes in bo trajala do pondeljka. Po zborovanju so akademiki v vrstah zapustili avlo ter hoteli odkorakati na Kongresni trg. Oddelek policije jim je zastavil ob rampi pot. Stražniki so zavihteli pendreke in v nerv ozn osti začeli potisakti akademike nazaj proti univerzi. Pred glavnim vhohom pod balkonom je nastala silna panika in čuditi se je, da ni bil kdo težje ranjen ali pohojen. Stražniki so udrihali vsevprek po glavah. V splošni gnječi so bile razbite pri notranjih vratih tri velike šipe. Škoda znaša nad 500 dinarjev. Končno so akademiki zaprli velika vrata ter tako preprečili policiji vstop na svobodna akademska tla. Šest stražnikov je ostalo pred glavnimi vrati. V notranjosti univerze je nastalo živahno vrvenje. Akademiki so iztaknili na dvorišču rezervno zalogo opeke. Drugim pa se je posrečilo priti skozi kabinet prof. dr. Grošlja na balkon, kamor so znosil veliko množino na drobce razbite opeke. Z balkona se je nato pričelo bombardiranje na Kongresnem trgu stoječe policije. Veliko paniko je imel občinstvom povzročil pojav rešilnega avta, ki je odpeljal dijaka Ivana Vuka na njegovo stanovanje, ker mu ie prišlo slabo. Okoli 7.30 se je pojavil na Kongresnem trgu oddelek žandarmerije. O dogodkih na univerzi je bil obveščen sekretar g. dr. M. šmalc, ki je takoj odhitel na univerzo. Na kongresnem trgu je protestiral pri policijskemu direktorju dr. Gusti-nu proti temu, da je policija udrla na akademska tla in nato zaprosil, da se naj s trga umakne orožništvo, nakar se bodo akademiki mirno razšli. Orožništvo se je res kmalu umaknilo pred nunsko cerkev. Sekretar dr. Šmalc je pozval v avli zbrane akademike, naj se mirno razidejo. Pomirjevalne besede dr. Šmalca so dosegle uspeh na akademiki so mirno zapustili univerzo. Kmalu okoli 20. so se s Kongresnega trga razvile demonstracije, toda do večjih incidentov ni prišlo nikjer. Pred francoskim konzulatom so demonstrante zapeli marse-Ijezo, nakar so v večji skupini odkorakali pred justično palačo in dalje po Miklošičevi cesti do agencije Cosulich Line, kjer so vrgli nekaj kamnov v roleje Pred justično palačo so se odigravali obžalovanja vredni prizori. Tu so stražniki neusmiljeno udrihali po demonstrantih. Demonstracije -po mestu so trajale pozno v noč. železnica KOLEDAR. Danes: Petek, 1. junija 1928; katoličani: Angela; pravoslavni: 19. maja Radovan. Jutri: Sobota, 2. junija; katoličani: Mar-celin; pravoslavni: 20. maja Velimir. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Stilmondski župan<. Opera: »II. baletni večer<. Kino Matica: »Tajnost grešne hiše v Alžiru«. Ljudski kino ZKD (Ideal): »Lavina«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; KuTalt, Go-sposvetska cesta. Prosveta Ljubljanska drama Jčrome K. Jerome: Famiv, tete, strici kd. Eden aajiboljših anzIeSkin humoristov, znaai in priljubljen tudi na Nemškem, fcjcr imajo prevedena menda vsa njegova leposlovna in dramatska dela, ni tujec niti na ljubljanskem odru. Jerome K. Jerome je bil rojen 1. 1859. v VVaJsaMu, in a.'Fanny< r njenimi tebami, strica, sesitričaia-mi, bratranci i.dr. sotrodniki njegova poslednja komedija, je postal mož zelo krotaik, plitek m površen. Toda ostal je mojsteT odrske tehnike, izvrstno ka*raicteriz.ixa in ima Še vedno Dubezniv humor. Komedija podaja izraJcem zelo zahvalne vk>ge, in popolnoma slabo se taka stvar sploih ne da igrati, dobri igra.lci pa nedvomno dosezajo velike uspehe. Ne vem, iz kaksneza jetzkka je bila iprevedna, mislim pa, da Preseirnoveza stiha, da nam kmol-če trobenta: Memento morile od v ori.ginaliu in da ni uporaibljiiv za — dovtiip . . . Fuir.itansko mora lična igrica v kateri avtor prezira verjefcnosit in utemeljevanje ter pušča mairsi-kaj nepojasnjenega, je toidi naso pubHko prajetrio zabavala. Predstava v režiji g- Skrbniška je bila v celoti prav dobra, ker so vsi sodelujoči podajali zanimive in dosti originalne osebe, ker je bil tempo veseloiger sko bister in nagel ter se je vseh četvero kratkiih aktov odigralo v simpatičnem okolju popolnoma zadovoljivo. Iv. Vavpoti-čeva soba z velikim potrertom prve lady, bivše mesarske hčeri, je bila prav simpatična. Glavne vlotge so tri: Fanny, bivša barska pevka, najmlajša lady, ki jo igra gdč. Debeljakova živahno, naravno in prav prijetno brez pretiravanja, njen mladi mož, lord slikar, ki ga predstavil ja z vso toploto g. Jan, dasi mu vloga ne daje priliik, da bi se odlikovail, hi komorni shiga Mantim, Fannyn stric, kortiservatiiven puritanec, ki ga igra g. Cesar v mimiki, hoji in v vseh detajlfc figre iimenitno. Največji epizodni vlogi sta zdravnikova (g. Lipah) in Faranyntnega bivšega tovariša, prijatelja in morda še česa intiimnejšega (razmerje ostane nejasno), ki ga predstavlja v prav ugodna maski g. Jerman; ostaJe mamjše vioge imajo gg. Medvedova (izvrsten tip!), Juvanova in Balaitkova (dvoje sester frapantne enakosti »imanje in po značaju), Mira Danilova, Sancm fn Rakarjeva (zelo komična). Vsi so prav dobri. Tudi nastop Fannvninih bivših barskih tovar is ic se je posrečil zadovoljivo, dasi bi si želel v plesu še več; med temi sta bili zlesti gdč. SUva Danilova (z naočniki) in gdč. Vida Juvanova imenitni. Publika }e živo ploskala in na rampo 3e prišlo cejo mnogo cvetja. V celem torej prijetno zabavna igrica, ki se igra prav zadovoljivo in bo zlasti širši, nedeljski pirbliHti brez dvoma ugajala. Fr. G. Sport — Službene objave LHP-a (iz sede u. o. dne 31. V.). Protest SK Mure proti veriiikaoiji prvenstvene tekme SK Mura : I. SSK Maribor se iz principijelnih razlogov in radi nezadostne uteme-Ejitve zavrne. — Prošnji SK Mure za preložitev prv. teskme SK Ptuj : SK Mura uprav, odbor ne more ugoditi iz razloga, ker je prepozno vJodena, vendar pa u. o. nima ničesar proti preložitvi v s!-čaju. da se kiuba medsebojno sporazumeta. SK Mura naj iz.poshiJe pristanek SK Ptuja za zaprošeno preložitev. Tekma pa se mora v vsakem slučaju odigrati najkasneje drie 7. junija. — I. SSK Maribor se ponovno poziva, da v roku treh dni pošlje obračun prv. tekme SK Mura : I. SSK Maribor ter istočasno odvede 5odstotnd neto dohodkov (službene objave z dne 15, ki 25. V.). V nasprotnem slučaju se kaznuje po § 51 kar. prav. z globo Din 50. — Za prv. tekme dne 3. VI. se delegirajo sledeči sodniki: SK Ilirija : SSK Primorje g. Savo Sancin, namestnik g. Doberlet. SK Ptu-J : SK Mura g. Voghir. namestnik g. Peterka. — Delegirani sodniki se pozivajo, da ne morejo voditi poverjenih tekem. — NadaLjevairnJe sledi. — Tajnica. — Iz sekcije Z. N. S. (Službeno.) DeJegrajo se: 2. t. m. Ilrija : Gr. Sportfclnib g. Beretifco; 3. t. m. ob 16. Ilirija rez. : Jadran rez. g. Peva-lek. ob 17-30 Unija : Gr. Sportikhib g. Ahčan; ob 17.30 na igr. Primorja Maribor : Primorje sodnik iz Zagreba, namestnik g. Deržaj; Primorje rez. : Hermes rez. g. Setina. V Novem me sini sodi Dlan : Reka g. Cimperrnan. — Gg- kandidati se opozarjajo, da se zanesljivo udeleže otvoritve tečaja v soboto dne 2. t. m. ob 20 uri v kavami »Evropa«. — Tajnik. — Sportklub (Gradec) : Ilirija. V soboto ob 18.,. v nedeljo ob 15., igrišče Ilirije. Greški Sportklub, ki absoJvira jutri in v nedeljo dve mednarodni nogometna tekmi z SK Ilirijo, je kot nov j prvak Gradca gotovo interesaniten gost. Skoro kompletni Siportiklub je zmagovito zastopa barve Gradca v medmestni tekmi z Mariborom (3:1) in Zgorn3o Štajersko (5:1), njegova zadnja kubska rezultata sta 2:0 v prvenstveni tekmi proti GAK-n, 3:1 prod dunajski Hakoah. — Moštvo je na glasu, da doseza dunajske profesionalne klube, vodi ga avstr. intemactnaiec Komanda, ki igra srednjega napadalca. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu, pričetek nedeljske tekme je vsled ponovnega prvecstvnega finala določen na 15. uro. — Službeno Iz LNP. Na dopis velikega župana Ljubljanske oblasti štev. U. broj 8728-111 od 19. V. 1928 se poziva klube v področju LNP-a, da takoj, najkasneje pa do 3. VI. 1928 Javijo podpisanemu sedanji sedež kluba (ulica in hišna številka) ter ime in poklic klubovega predsednika. Vsako prekoračenje termina se bo strogo obravnavalo. V. Ciinperman, tajnik I.,' Emonska cesta 10. — Propagandna kazenska tekma. Propagandna bazenska tekma, ki bi se Imela vršita včeraj, se vsled neugodnega vremena preloži na ponde-Ijek 4. VI. ob 17.30. Kupljene vstopnice ostane« jo v veljavi. Tekma se vrši na igrišču Atene. Pisane zgodbe iz naših krajev Scnzacijonalna ovadba v Vel. Bečkereku. Mrtvec v čolnu. — Strogo kaznovani demonstranti. — Štrajk maturantk. Stev 125 •SLOVENSKI NAROD, dne 1. junija 1928. Stran 3* Onevne vesti. — Kraljev zastopnik na kongresu Jugoslovanskih inženjerjev. Kakor nam javljajo, je kralj Aleksander določil kot svojega zastopnika na kongresu Udruženja jugoslo-venskJh inženjerjev in arhitektov komandanta dravske divizije generala Miljutina Nediča. Zanimivo je, da je to prvi slučaj, da prisostvuje kraljev zastopnik kongresu jugo&lovenskih inženjerjev, kar pomeni, da pripisujejo vodilna faktorji temu kongresu največji pomen. Priprave za kongres so v polnem teku. Danes ob 30.45 pridejo v Ljubljano prvi delegatje iz Novega Sada. — Tudi naši akademiki na Dunaju protestirajo. Jugoslovensko akademsko udruženje »Sloga« na Dunaju je siklicalo protestno ziborovanje proti nettunskim konvencijam, na katerem je btfa sprejeta sledeča resolucija: Na svoji skupščini, ki se je vršila 29. maja, je jugoslovenska akademska omladina enodušno nastopila v obrambo našega morja in Dalmacije ter potlačenih bratov v Istri, Trstu in Gorici. Svesta si posledic, ki bi jih imel pretrpeti naš narod z odobrenjem nettunskih konvencij, je jugoslovanska akademska omladina na Dunaju najodločneje protestirala proti odločitvi ministrskega sveta, da predloži net-tunske konvencije Narodni skupščini. Zato apeliramo na vse člane Narodne skupščine, da ne glasujejo za te konvencije, marveč da energično nastopijo v obrambo našega Jadrana, Dahnacije in zasužnjenih Jugoslovanov v Istri, Trstu ta Gorici ter na ta način branijo narodne in državne interese. — (Savna skupščina udružen]a |ugo-slovenskih inženjerjev in arhitektov. Jutri ob 8.12 se pripeljejo udeleženci 9. redne glavne skupščine udruženja jugoslovenskih irženjerjev in arhitektov z beograjskim brzovlakom v Ljubljano. Ob 9.50 se udeleže svečane otvoritve ljubljanskega vele-sejma, ob 14.15 si ogledajo mestno klavnico, ob 16. bo sestanek članov glavne uprave, ob 17-30 slavroostno predavatnje ^predsednika udruženja ing. Avramoviča o komercijalizaciji železnic, ob 20. svečana predstava v Narodnem gledališču na čast udeležencem, v nedeljo ob 9 svečana seja v proslavo lffletnice osvobojenja in ujedinjenja, ob 15. ogled mesta pod vodstvom umetnostni'h zgodovinarjev in estetov dr. FTana Mesesnela in dr. Frana Std-eta, od 16. do 19. delo skupščinskih odborov, ob 21 prijateljski sestanek z zakusko v prostorih Kazine. V pondeljek ob 9. bo nadaljevanje in zaključek skupščine. Popoldne se vrše izleti v okolico Ljubljane v zvezi z ogledi poedinih industrij in tehničnih naprav. Udeleženci skupščine se razdele v 6 skupin. Poleg tega prirede tudi daljše izlete in sicer v pondeljek na Golico, v torek v Krami, Jesenice, Vintgar in na Bled, druga skupina v Celje, Maribor in Falo, tretja pa v Trbovlje. — Novi profesor pomorske vojne akademije. Za rednega profesorja pomorske vojne akademije je imenovan vpokojeni profesor Trgovske akademije v Ljubljani Friderik J u v a n č i č. — Naši zdravniki na Češkoslovaškem. V sredo je prispelo v Luhačovice 23 jugo-Silovenskih in poljskih zdravnikov pod vodstvom dr. Boleslava Jakemijaka iz Varšave. Odlične goste je prisrčno sprejela kopališka uprava in jim priredila banket. _ Potres. Prof. dT. Belar nam poroča, da so vsi potresomerji observatorija pod Triglavom v sredo ob 9. zvečer zabeležili močan bližnji potres v daljavi kakih 4O0 km. * * — Delavsko alkoholno gibanje v Sloveniji. Na inicijativo zagrebške delavske ab-stinetske zajednice je bilo sproženo vprašanje delavskega treznosrnega pokreta tudi v Ljubljani in v Celju. V Ljubljani je bila ustanovljena 19. maja Delavska abstinent-ska enota, v Celju pa akcijski odbor, ki vodi priprave za ustanovitev slične organizacije v Celju. Agende akcijskega odbora vodi trgovski sotrudnik Franjo Česen v Celju. — Radosavljevie čisti. Kakor proti ljubljanskemu, tako je nastopil diktator Rado-savljevič tudi proti varaždinskemu pododboru udruženja rezervnih častnikov, ki ni odobraval vmešavanja središnje uprave v dnevno politiko. Da pomiri razburjene duhove, je prispel RadosavljeviČ te dni v Varaždin, kjer pa na Članskem sestanku varaž-dinskega pododbora ni dosegel zaželjenega uspeha. Zato je bila uprava varaždinskega pododbora brzojavno obveščena, da je razrešena svojih funkcij. — Poroka. Poročila se je danes Mira Kosova, hčerka posestnika in trgovca v Ljubljani, s kapetanom Miloš Milosavlje-vičem žand. puka I. klase. 446-n — Vreme. Včeraj dopoldne je kazalo, da se bo zjasnilo, popoldne so se pa pripodili od zapada črni oblaki in nastala je nevihta kakor sredi poletja. Danes zjutraj je bilo pravo aprilsko vreme. Dež je lil vse dopoldne. Šele proti poldnevu je ponehal. Barometer je kazal danes zjutraj 760 mm, temperatura je znašala 15 stopinj. V nedeljo bo polna luna in morda se vreme obrne na bolje. Včeraj so imeji oblačno v Mariboru, Zagrebu, Sarajevu in Dubrovniku, v Beogradu, Skopi ju in Splitu pa lepo. Najvišjo temperaturo smo imeli tudi včeraj v Ljubljani in sicer 23.7. V Mariboru, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Dubrovniku 8o imeli 23, v Skopi ju 22, v Beogradu pa 21 stopinj Temperatura ee je po vsej državi nekako izenačila. Pomladansko slavje 2. junija ob 16*30 uri 7369 na vežbališču „Atene" v Tivoliju Iz Ljubljane —lj Rešilni avto in demonstracije. Med včerajšnjimi demontracijami na Konresnem trgu se je pojavil rešilni avto in takoj so se Sirile govorice, da je nekdo težko poškodovan. V resnica je rešilni avto naložil in odpeljal dijaka Ivo Vuka, sina sodnika stola sedmorice, stamijoČega v Tavčerjevi ulici it. ^ Dijaku Vuku je v gnječi postalo tako slabo, da se je nezavesten zgrudil na tla. Ker se dolgo ni zavedel, so poklicali rešilno postajo. Med vožnjo se je Vuk zavedel, poškodovan pa sploh ni bil. —Ij Edina ljubljanska zvonama Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, prej Sa-massa, razstavi na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2.—11. junija 4 zvonove skupne teže 2570 kg v glasovni sestavi D, Fis, A. H. Zastopnik zvonarne je vse dni na sejmišču. 447-n —lj Motociklistična dirka t nedeljo 3. junija. Za to prireditev se vsestransko kaže veliko zanimanje in to tembolj, ker se je prijavilo veliko število tu in inozemskih vozačev. Zlasti za nagrade oblastne skupščine, mesta Ljubljane in Avtokluba bo dirkanje najbolj živahno. Potniški vlak na dirkališče odhaja ob 14.10 iz ljubljanskega glavnega kolodvora tar bo nudil posetnikom dirke ugodno zvezo. —lj Naša >Dečva< se bo priključila pestri pomladanski sliki na zeleni trati ob priliki >Pomladanskega slavja< Atene dne 2. junija popoldne v Tivoliju. Naj bi bil ta nastop manifest Slovenke za ohranitev narodnega kroja. 444-n —lj Promenadni kooeert odlične muzike dravske divizije bo privabil marsikoga k >Pomladanskemu slavju< Atene v Tivoli, dne 2. junija ob 16. uri in pol. Pred prodaja vstopnic od 20 do 5 dinarjev, Cvetličarna Korsika, Aleksandrova cesta. 445-n —lj Šentjakobska knjižnica r Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila meseca maja 1928 na 3306 strank 11.904 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, poljske, francoske, nemške, angleške, italijanske, esperantske knjige in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago novi popolni tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. 448-n —lj Razgledore nagrade. Rok za udeležbo pri žrebanju nagrad v znesku 50.000 Din se z ozirom na načrt, ki je objavljen v ^Raz-gledu<, ki izide v pondeljek, podaljša do 15. julija 1928. Kdor do izida te številke nima poravnane vsaj nekaj naročnine — ne dobi nobenega zvezka več! 449-n —lj »Ljudski kino« (Ideal). Samo še danes nepreklicno zadnjikrat je na sporedu izvrstna imrlska tragedija »Lavina«, ki se odlikuje po izredno krasnih alpskih scenah. Vsakomur zlasti pa našim planincem priporočamo ogled tega filma. Jutri nov izvrsten spored. —lj »Življenje rastline v filmu«. Opozarjamo cenj. občinstvo na najnovejši prvič v Ljubljani se predvajajoči fifan »Življenje rastlin«. Ta ftfni predvaja ZDK v pro-stori'h letnega kina Matice v soboto in nedeljo dne 2. in 3. junija ter nam prikazuje uspehe razumnega vrtnarstva in poljedelstva. V njem vidimo med drugimi zanimivostmi gojitev semen, vpliv umetnega gnojenja na rast zelenjave, ravzovj raznih cvetlic itd. Vsled izredne poučnosti priporočamo ogled tega sporeda vsakomur zlasti našim gospodairjem iz dežele, ki bodo ob priliki velesejma v večjem številu posedli Ljubljano. Predstave se vrše v soboto ob 14.30 in v nedeljo ob 11. uri dopoldne. —U Pozor društva! Dne 1. julija 1928 priride skupno tri dobrodelna društva iz ljubljanske okolice, veliko ljudsko veselico — prireditev oziroma narodno proslavo za povzdigo naše slavne narodne noše in naše stare in nove dečve. Prosimo vsa društva, da se ozirajo na to in ne prirejajo isti dan veselic ampak pohitite k nam na plan, vse narodne noše in dečve na dan, saj za vas bode obdarilni dan! Vozovi za narodne noše in dečve bodo brezplačno na razpolago na treh postajališčih v sredini mesta Ljubljane. Ostali program sledi. —lj Ciril Metodove razglednice imajo na prodaj v Ljubljani sledeče tvTdke: Iv. Bonač, Šelenburgova ulica; M. Tičar, Še-lenburgova ulica; L. Schwentner, Prešernova ulica; Narodna knjigarna, Stritarjeva ulica. —Ij Pozor pred goljufom. V Ljubljani se je pojavil neki goljuf, ki hodi okrog raznih trgovin in tvrdk ter se predstavlja kot zastopnik tvrdke »National«, ki nabavlja registrirne blagajne m jih obenem popravlja. Pri neki špecerijski tvrdki je na ta način izvabil 125 Din in nato izginil. —lj Smrčal je v frančiškanski cerkvi. Stari mesarski pomočnik Lojze C. je original med mesarji in tudi med prijatelji pod kostanjem na Vodnikovem trgu. Ponoči se je nalezel >ta zelenega« in je končno zjutraj šel spat kar v frančiškansko cerkew Okoli 5. zjutraj so zapazile pobožne ženice, kako ie sladko smrčal pri levem stranskem altarju. Poklicale so stražnika, ki je Lojzeta z največjim naporom odvedel na policijsko stražnico. Vtaknili so ga v zapor. —lj Drobiš policijske kronike. Čeprav so bile včeraj demonstracije, policija ni rz-vršila mnogo aretacij. Radi javnega nasil-stva je bil aretiran le neki mladenič, ki je z dežnikom sunil stražnika. Po ugotovitvi identitete je bil izpuščen. Aretiran je bil dalje neki goljuf. Policiji sta bili prijavljeni dve manjši tatvini, kalilci miru so snoči mirovali, več kolesarjev je prijavljenih radi prestopkov cestnopolicijskega reda. Glede tatvine pri tvrdki Fr. Bonač poročajo, da nima takšnega obsega kakor so prvotno mislili. Neki vajenec je v knjigoveznici Bonač jemal knjige, da jih je čital in nadalje !z-posojeval, pa tudi prodajal. Zadeva je bila danes mirnim potom poravnana. C*olja —c Občni zbor Dramatičnega društva. se je vršil v sredo zvečer v Celjskem domu. Udeležba je bila dobra. Predsednik g. Pre-koršek je pozdravil navzoče in v kratkih obrisih podal sliko dela Dramatičnega društva v zadnjih treh sezonab. G. Pfeifer ie kot tajnik in blagajnik podal tajniško in blagajniško poročilo. K tajniškemu poročilu omenjamo, da se je vrštfo v sezoni 25'26 14 predstav in 2 koncerta, v sezoni 26/27 11 predstav in 1 koncert, v sezoni 27/28 pa 26 predstav. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da ste prvi dve sezoni končali z dobičkom, dočim ie končala tretja z dolgom Din 12.814.65. Obema blagajnikoma je bil nato izrečen absolutorij z zahvalo. Sledilo je še poročilo knjižničarja in garderoberja. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen predsednikom g. Iv. Prekoršek, v odbor pa gospa dr. Kalanova in gg. Bele, Gradišnik Fedor, Huber.t Marolt, Pere, Pfeifer in Sadar. Računska pregledovalca sta gg. prof. Mravljaik in ravn. Gruden. O bodočem delu društva se ie razvila živahna debata, v kateri je bila izrečena želja, da bi se pod vodstvom mestne občine sestavil poseben odbor, sestoječ iz kulturnih organizacij, ki bi skrbel za umetniški m gospodarski prospeh našega gledališča. Z zahvalo igralcem ter ravnatelju g. BratLni je predsednik nato Izakjučil lepo uspeli občni zbor. —c Uradni dan zbornice TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek, dne 5. junija od 8 do 12. ure v ravnateljevi sobi javnega skladišča in prevozne družbe na Savinjskem nabrežju. —c Kapelice, stoječe ob stopnicah, ki peljejo na Jožefov hrib, namerava renovirati mestna občina, istotako Kalvarijo. Oskrbela si bo tozadevne proračune. To je že precej potrebno, ker je vse že v takem stanju, ki prav nič ne krasi sicer lepe okolice. Samomorilna epidemija na Dunaju Val samomorilne epidemije, ki je objel Dunaj, se še vedno ni polegel in dunajski listi poročajo, da še nobeno leto ni bilo v maju toliko samomorov kot letos. Tako je bilo za binkoštne praznike izvršenih na Dunaju 13 samo* morov, včeraj in predvčerajšnjim pa je kronika zabeležila nove žrtve samomo* rilne epidemije. Med samomorilci so zastopani vsi poklici in stanovi, vse sta* rosti. Naravnost strašen pa je samomor, ki ga je izvršil v sredo 481etni vpoko* jeni cestar Franc WoIImann, ki je bil nekoliko slaboumen. Odšel je in se po» pel na osem metrov visok viadukt FrancsJožefove železnice in od tu sko* čil v globino. Pri padcu se je težko po* škodoval, imel pa je še toliko moči, da se je zavlekel v predor, kjer si je z nožem preparal trebuh in si nato me* šaril drobovje, ki mu je izstopilo. Umrl je v groznih mukah. Med samomorilnimi kandidati je bil tudi OOletni starček Paul Richtinger. Starec si je pognal kroglo v glavo. Dasi so njegovi domači takoj pozvali zdrav* nika, je bila vsako pomoč brezuspešna. Starec je zapustil listek, na katerem je napisal: «Da končam svoje trpljenje, sem se odločil za ta korak. Ostanite mi I zdravi vsi. Kaj govore ljudje o moji smrti, mi je vse eno.» — Kroglo si je pognala v sredo v glavo tudi 251etna zasebnica Hedvika Stern. Kot vzrok sa* momora je navedla, da jo je v smrt po« gnala žalost, ker ni mogla dobiti pri« mernega stanovanja. — V četrtek zju» traj pa je skočil v Dunav 241etni pi* smonoša Joses \Vitzmann. Napisal je poslovilno pismo, v katerem javlja, da gre v smrt radi družinskih razmer Konec praškega monstre-procesa Senzacijonalni, skoro mesec dni trajajoči proces proti morilcem Margi* te Vorosmartvjeve je bil v sredo kon* čan. Predsednik senata je v zaključnem govoru ugotovil, da je obravnava po* kazala, da so bili vsi trije obtoženci na Slovaškem. Porotniki niso smeli zapu* stiti dvorane. Senat je dal dvorano iz* prazniti m porotniki so obedovali kar v dvorani. Ko so se vrnili od posveto* vanja in ko je občinstvo znova napol« nilo dvorano, je zavladala v dvorani grobna tišina. Glavni porotnik je pre* čital sklep, da so vsi trije obtoženci kri* vi zločina. Glede Mihalka in Sikorske* ga so porotniki glavno vprašanje soglasno potrdili, glede dr. Klepetaria pa z 9 proti 3 glasom. Zanimivo je, da je stavil senat porotnikom 67 vprašanj in da so jih večinoma potrdili. Na podlagi krivdoreka je bil Jan Mihalko obsojen na smrt na vešalih. dr. Klepetar v dosmrtno ječo, Sikorskv pa na 15 let težke ječe. Podivjanost kmetskih fantov Bratislavsko državno pravdništvo je dobilo ovadbo orožniške postaje v vasi Alsosza o neverjetni podivjanosti kmečkih fantov. V omenjeni vasi se je vršila svatba, katere so se udeležili tudi fantje iz sosednih vasi. Proti večeru, ko so bili vsi močno vinjeni, je nastal med fanti prepir in pretep, ki ga je izzval sin vaškega sodnika Kar bič a. Vnel se je krvav pretep in na nekega fanta je navaKJo več pijanih tovarišev, to so ga tako dolgo obdelovali s koli, da je nezavesten obležal. V akcijo so stoipili tudi noži in fant je dobil 7 ran na telesu in tri na glavi. S tem pa podivjani fantje še niso bU'i zadovoljim. Nezavestnega tovariša so zgrabili in vrgli v (prašičji hlev. Sele drugi dan so našli (nesrečneža v hlevu. Ležal je v mlaki krvi nezavesten. Njegovo stanje je brez u pno in zdravniki menijo, da ne bo okreval. Zjutraj so prišM v vas orožniki, ki so glavne pretepače aretirali. Ko so aretirali Korbiča. je njegov oče, starosta omenjene vasi, obsojal postopanje orožnikov in celo izjavil, da so fantje storili prav, ko so svojega tovariša pretepli. Svatba je bila seveda prekinjena in mlada zakonca sta morala pobegniti, ker sta se bala. da bi ju pijani svatje ne napadli. KIJ U t 13 Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! aparati in deli slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi. Zahtevajte, da se Vam še danes pošlje brezplačen ilustrovani cenovnik R No. 6. Mesečna odplačila dovoljena. RADIOBLAŽEK Beograd, Jakšićeva ulica štev. 11. — Telefon štev- 41— 85. RADIO 1073 JPosetnife i velesejma - interesentih Ne zamudite prilike, oglejte si našo zalogo zadnjih novosti! ELEKTROLH nafnovelii in najpooolneiSi gramofon. Kolosalna zvočna jakost presega vse dosedanje proizvode. Brez konkurence! Za dvorane, kino, restavracije, kavarne in zabavišča nadomestit je popolnoma dober večj* orkester. S prospekti radi postrežemo. Velikanska zaloga električno posnetih prvovrstnih GRAMOFONSKIH PLOSC samo iz svetovno znanih veletovarn. s posnetki celemu sveiu znanih pevcev in drugih umetnikov, klasične in moderne godbe — slovenskih napevov — bumoristike, zamorskih pevcev m njih glasbe itd Vse v gramofonijo spadajoče predmete, posamezne dele dobite samo v naši trgovini, v naši delavnic za montažo gramotonov se izvršijo tudi vsa popravilo ceno in strokovno. A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 5. tidina specijalna trgovina modernih, na višku tehnike stoječih brezhibno delujočih gramofonov in gramofonskih plošč, kovčegastih aparatov, gramojonautomatov. Za vsak prodani aparat dveletno jamstvo. — Ceniki zastonj. Razstava aparatov, predvaiante samo v Tavčarjevi ul. 9 Ne kupujte drugje, dokler ne slišite naših umotvorov. Mi ne prodajamo papir, lepenke, marele. predpasnike, pečatnega voska, ampak samo gramofone plošče in k temu spadajoče predmete. Štukaterski delavci se iščejo za notranja dela iz sadre (jrpsa) in umetnega mar morij a v novi zgradbi radnistrstva za šume in rudnike v Beogradu, Nemanima ul. 20. Ponudbe z naznačbo sposobnosti in zairtevo place na Vlad. BubUk, Beograd. BitoAjska 19 a. 1098 Zastonj dobke kamen za zidanje v kamnolomu Lesno brdo. Alojzij Vodnik, Ljubljana. 1038 Gramofonisti oozor! 15 in 17 cm široke gramofonske plošče, k« »grajo delj kakor 20 cmske in stane 1 centimeter samo 1 dinar ne dobite nikier, a prvovrstne plošče znamk „His Master's „Voicea. „Odeona JlpColumbiaa, „Polydor", .Homokord*, „Fonotipia" dalje amerikanske, francoske plošče samo pri gramofonski tvrdki A. RASBERGER - Ljubljana Tavčarjeva ul. 5. BBBBiBBBBBBBBHĐBBBBĐĐBE53ĐHHESBBH i Kdor se zanima! § da kupi -solidno zajamčeno trpežno pohištvo, si lahko ogleda vsak dan v novih okalih nasproti kolodvora Št Vid-Vižmarje. Sprejemajo se naročila po danih načrtih (risbah), lstotam si ogledate najmodernejše johištvo, ki bo razstavljeno od 2.—11. Junija v Ljubljanskem velesajmu * paviljona E it. 53-54 Se priporočam in vabim na ogled. i048j § Tvornica pohištva Andrej Kregar, St. Vid nad Ljubljano jej Avto promet vsako uro. Cene primerne. Cenik na zahtevo. 51SB fiBBBBBSSSSBBBQBBBB£B!9l9QBBSGilE' Lakasti čevlji za vsako vreme in vsako priliko 9845—60723 6875—60598 5855—60371 Din 2491 Din 229- Din 229- za dopoldne :a popoldne Barvasti čevlji za solnčne dneve Din 229 Din 229- 9665—80406 Modern drap ženski čevelj. Mehak usnjen TXktSTv. Noga dobi vitko obliko. Hoja postane prioetua. 6645—20571 Eleganten čevelj iz svetlo sivega voljnega usnja. Na končini okusno okrašen, izpopolnjuje njegovo lepo obliko. Din 229- 5645—80318 Posebno lep čevelj z mnogimi luknji-častM okraski. V svetli drap-barvi z visokimi podpernikL Za izprehode — rialpriliubljenedSi vzorec zapadnih dežel. Čevlji za šport in izlete Din 249. 9635—40988 Obrobljen šivan nizki čevelj iz finega boks-usnja z nizkim podpetnikom z okusnimi lukiifičastiini okraski. Din 269- 9645—40062 Fin boks-čevelj z elastičnim gumijastim podplatom. Zelo prijeten pri velikih izletih. Din 2491 9645—40723 Novost zgodnje pomladanske sezone v svitli drap-barvi Okusni luknjičasti okraski na kondimi in peti. Nizek usnjat Dodpetnifc, Čevlji za gospode za vsako priliko Din 269- Din 269 Din 299* 9937—60991 Crn rob. Šivan nizki čevelj z vulkanizi-randrn gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo in štrapac najbolj prikladen. 9937—40992 Ta čevelj ima zelo okusne okraske. Izdelan iz finega rjavega teleč. boksa. 4937—40099 Nizek čevelj z gumijastim crep-podpla-tom, bogato okrašen. V črni in rjavi barvi Zelo prijeten pri hoji Din 2991 9637—13795 Zelo eleganten rob. Šivan nizki čevelj v čudoviti Črešnjevo - rdeči barvi. Za vsako priliko kar najbolj prikladen.