SI, 104 - Mtiaa ilitea f irtwM (lnti »rrot! cm Ii hM ,zhaK UvrcmJi pondeljek. vsak d« »Jutfij. Uredništvo: ulica^T^jgft* AsiSkega it. 20, i nadstropje. Dopisi naj se poSlJajo icfriiiištvu. NefrankAnt fnsraa se ne sprejemajo, rokopisi se ae vračajo- izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik tiskarna Edino*. Tisk tiskarna Edine-* ^ročnint *oa5a za mesec L 7. —,3 mesece L 19-60. pol leta L 32. in a U Inozemstvo mesečno 4 Mre ve«. — Telefon nredniitva in uprava flt V Trstu, v sr*cfo 3. mala 1922 Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLvn Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. —» Oglasi se računalo % iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnlce. In zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov ml po l 1 - Mali oglasi po 20 st beseda, raajnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se poifljajo tzklučno upravi fidinosti, v Trsta, uMca sv.1 FranCHka AslSkega ftev. 20, L nadstropje. — Telefon nredniitva In uprave U-S7.1 GLAS LJUDSTVA Shod t Postojni Kljub skrajno neugodnemu vremenu se fe zbralo v nedeljo v Postojni veliko število resnih mož k shodu sklicanemu od posl. Lavrenčiča in Zveze slovenskih županstev. Odzvala se je vabilu pred vsem zavedna Postojna, prišli pa so tudi možje iz bližjih županstev kakor Slavina, Hreno-vice, Hruševje s svojimi župani na čelu, bolj oddaljena županstva so poslala izjave solidarnosti, neka vas je poslala tako izjavo opremljeno s podpisi vseh gospodarjev. Ob 16. uri je bil ogromni skedenj pn Kazarjih poln občinstva samih zrelih mož. Buni o pozdravljen je otvoril shod državni poslanec g. Lavrenčič, ki je pred vsem predlagal za predsednika postojnskega župana g. Kutina, kar so zborovalci eno-dušno sprejeli. Po jedernatem pozdravu je g. župan Kutin dal besedo g. poslancu La-vrenčiču. V široko začrtanem govoru nam je pedal g. poslanec žalostno zgodovino slovenskega naroda na Primorskem v zadnjih letih. Od vseh strani so nam prihajale obljube in obetanja, mi smo upali in upali, toda sledilo je razočaranje za razočaranjem in venomer doživljamo še nova razočaranja. Me pademo skoro do tega, da bi se posvečali gospodarskim vprašanjem, da bi si uredili dom in udobno." življenje, vedno in vedno smo klicali, da branimo svoje Tajprimitivnejše pravice, ki so pri drugih narodih same ob sebi umevne in ki :7-.m kratijo1 cd vseh strani. Ožigosal je posib o žalostno dejstvo, da se v slovenski Po?lojni, središču čisto slovenskega okraja vračajo cd civilnega komisar jat a slcrv enske vloge s pozivem, naj se predloži italijanski prevod. Mi moramo doseči in bomo dosegli, da bodo prišli javni uraai zopet do pravilnega postopanja in do spoznanja, da so uradi tu radi ljudstva in ne ljudstvo radi uradov. Najhujši napad na naše jezikovne pravice pa so v zadnjem £asu izvršili tržaški sodniki s svojim znanim sklepom z dne 13. marca 1922. G. poslanec je podal kratki historijat gibanja tire če ga se tega vprašanja, opisal korake, ki so jih v tem oziru storili naši poslanci v Rimu, primerno ožigosal r.esodnijsko in nezakonito mišljenje in postopanje tržaških sodnikov z g. Perišičem na čelu, opo-soril je brezprimerno moralno ponižanje, I i nam ga zadaja ta sklep in na težke ma-leiialne škode, ki bi iz njega nastale za naše ljudstvo in končal — večkrat pretrgan s klici ogorčenja in navdušenim ploskanjem — s pozivom, naj zborovalci izrazijo svoje ogorčenje nad napadom, ki se je izvršil na naše starodavne pravice, in svojo trdno voljo, da si jih ohranijo neiz-premenjene. K besedi se je nato oglasil g. dr. Mikule-iič: Ni njegov namen, da bi z debelimi trasami bobnal, opisal bo priprosto zadevo, kakor stoji. Kljub tej izjavi pa so bila njegova izvajanja večkrat pretrgana od nrup-nega ogorčenja, oziroma glasnega pritrjevanja. — Prvi, ki so protestirali proti zloglasnemu sklepu tržaških sodnikov so bili nekateri italijanski sodniki sami pri zborovanju, kjer se je sklepalo- o napadu na naše pravice. Ti sodniki so na glasu kot dobri Italijani, izvrstni patrijotje, trezni, razsodni možje in priznani juristi. Preden ;e bil torej sklep znan, se je vzdignil proti njemu trezen italijancki glas. Ko pa je bil sklep objavljen, je zabučalo med vsem slovanskim narodom v Julijski Krajini. Ne samo prebivalci področja tržaškega deželnega sodišča, ki so neposredno prizadeti, ampak tudi ostalo slovansko prebivalstvo, posebno na Goriškem, je vzdignilo svo; ogorčen protest. Naš protest je bil naperjen pred vsem proti temu, da si lastijo redniki, izvrševalci zakona, pravico in meč spreminjati obstoječe zakene, potrjene celo že od italijanske zakonodajne oblasti in izdajati nove odredbe. Ta naš protest je ■mel popoln uspeh: Od merodajnih činite-Ijev je bil sklep tržaških sodnikov, ki je imel stopiti v veljavo s 1. maja, razveljavljen, tudi od 1. maja naprej ostane glede rabe našega jezika pri sodiščih vse pri starem. Toda zadeva se bo uredila zakonitim potom in tudi k temu moramo spregovoriti mi svojo besedo. Priznavamo nov položaj, znamo, da se gotove stvari, ki so bile mogoče pod prejšnjo vladavino, ne bodo mogle vzdržati, priznavamo pr^d vsem Italijanom povsod vse pravice, popolne in ne-prikrajšane, katere jim lahko nudi njihova nacionalna dižava. Toda zahtevamo, da smatrajo tudi nas za polnovredne državljane in da se nam ne pripravlja brezpo-trebnega poniževanja in naravnost novega davka samo za to, ker smo Slovenci. Zato gre naša zahteva za tem, da se pri zakoniti ureditvi vpr sanja zaslišijo tudi naši zastopniki, da se upoštevajo naši razlogi in da se vprašanje reši pravično, tako da bo rešitev odgovarjala moralnim in gmotnim korisJm slovanskega ljudstva. Da bi z nami vsak uradnik postopal, kakor se dolgov drugih zaveznikov. Dkler ne bo rešeno splošno vprašanje medzavezniških dolgov, ne bodo Rusi obvezani plaćati ne svojih dclgov ne tozadevnih obresti. Zavezniki bodo te dolgove pozneje lahko tudi znižali. Glede vprašanja zasebne lastnine je bilo določeno, da se prejšnji lastniki, če ne dosežejo povrnitve svojega imetja, lahko sporazumejo izravno s sovjetsko vlado. Če se jim ne posreči doseči sporazum, prepuste lahko vprašanje razsodišču, oziroma vrhovnemu razsodišču, sestavljenemu od enega njihovega zastopnika, enega zastopnika ruske vlade in predsedovanemu od kakega člana višjega sodnega dvora Zedi-njenih držav ali haaškega sodišča. Če tudi ta razsodišča ne morejo doseči, da se imetje vrne bivšim lastnikom, se mora tem poslednjim omogočiti dobivanje enakih dobičkov od svojega premoženja kakor pred vojno potom neke vrste zakupa. Ta sporazumno sestavljeni odgovor na ruske protipredloge bo podpisan jutri. Jutrišnjega sestanka se bosta udeležili tudi Romunska in Poljska, da moreta... podpisati, kar so drugi sklenili Sestava tega zavezniškega odgovora je glavni dogodek zadnjih dni. Drugi važnejši degodek je papeževo pismo, v katerem poziva državnike, naj dado Evropi zopet mir. Papeževo pismo je naredilo na konferenčne kroge velikanski vtisek. Čičerin je medtem skrbel za stike med rusko in drugimi delegacijami. Pred dnevi je poslal — kakor znano — predsedniku konference pismo, v katerem je vprašal, kaj je z zavezniškim odgovorom na ruske predloge. V današnji seji prve podkomisije je bil najprej prečitan odgovor predsednika konference na to Cičerinovo nismo. V odgovoru poudarja predsednik Facta, da je bil zadnjim sestankom namen najtt način olajšanja pogajanj med rusko in drugimi delegacijami. Druge vesti o značaju teh sestankov niso točne. Predsednik vpraša rusko delegacijo, aH bo spričo tega še vztrajala na tem, da se vsa nadaljnja pogajanja vrše na podlagi ruske spomenice, priložene k znanemu Čičerinovemu odgovoru. » '1 » Predsednik francoske delegacije je nato prečital pismo, ki ga je dobil od Čiče-rma. Čičerin ugotavlja, da vkljub ponovnim tozadevnim izjavam ruske in nemške delegacije francosko časopisje piše in tudi ska vlada ni nikakor obvezala za kako akcijo proti Interesom francoske ali kake druge države. V tej pogodbi so se le rešila razna sporna vprašanja med Nemčijo in Rusijo, ki želita vzpostaviti med seboj mirne odnošaje v svojem interesu in v interesu vsega človeštva. Ta pogodba je le začetek vrste posameznih pogodb, ki morajo po mnenju ruske delegacije izpopolniti splošen sporazum, katerega hočejo države, zbrane v Genovi Kar se tiče posebej Francije, smatra ruska delegacija, da imata Rusija in Francija mnogo skupnih interesov, kar bo olajšalo sporazum o vseh drugih spornih vprašanjih med tema dvema državama. V tem oziru se ruska politika ni izpremenila vkljub sovražnemu zadržanju Francije nasproti Rusiji v teh zadnjih štirih letih. Ruska vlada je tudi prepričana o absolutni potrebi izpremembe francoske politike, in sicer v interesu Francije in Rusije, v interesu povzdige prebivalstva vzhodne Evrope in gospodarske povzdige sveta. Končno poudarja Čičerin, da je bilo to pismo narekovano edino-le crd želje, da se razprši vsako nesporazum-1 j en je ,ki bi moglo ovirati redno nadaljevanje konference. Barthou je tudi prečital svoj odgovor na Čičerinovo pismo, katero je poslal ministrskemu predsedniku Poincareju. Barthou poudarja, da ne dvomi o iskrenosti ruske delegacije, da pa mora zavrniti očitek glede sovražnega zadržanja Francije nasproti Rusiji «Nasprotno je Francija — zaključuje Čičerin — navdahnjena Še vedno s Čustvi zvestega prijateljstva nasproti Rusiji, zvesti zaveznici tekom treh vojnih let.» čičerinov odgovor aa Skirmuntov odgovor Rusko - poljska polemika zaradi rusko-nemške pogodbe se ie ni končala. Skir-munt je bil odgovoril Čičerinu, da se Rusija nima pravice vtikati v odnošaje med Poljsko In drugimi državami tem manj z o žirom na zavezniško noto Nemčiji, ki se ne tiče Rusije. Kar pa se tiče rusko- poljskega dogovora v Rtf, ie poudarjal Skir-munet, da ni Šlo* za pogodbo, temveč le za neobvezen zapisnik o pogajanflh. Čičerin pravi v svojem odgovoru, da temelji rapaUaka pogodba na vzajemni odpovedi vsem snedseboftdm zahtevam s strani Rusi|e fin Nemčfle. če bi obstojat* sahteve nasproti Rusiji, Id bi se dale doseči le potoni Nemčije, bi suvala Rtts4a m to vedeti; toda Rus^a ae ve n* o tem. Če bi bila torej Netočna ur^Htfl s sfctemtvijo pogodbe z Rusijo kak dogovor s Tretjimi državami, bi bila tem državam odprta pot za diplomatske proteste; podpisovalci not od 18. m 23. aprila pa so si prilastili pravico, ne da bi bili prej obvestili Rusijo, da kratkomalo razveljavijo določbe dogovora, ki ga je sklenila. S tem so postavili oviro vzajemnemu razveljavljanju obvez med Rusijo in drugimi državami. Poljska zapira tako Rusiji edino pot, ki bi jo mogla privesti do gospodarske obnove. Poljska se postavlja na ta način proti življenskim interesom Rusije in tudi v navzkrižje s pogodbo v Rigi, ki ustvarja podlago za prijateljske odnošaje med Poijcko in Rusijo. Čičerin pravi nadalje, da poljska nota ne vsebuje nikakor opravičljivih razlogov, zaradi katerih bi se .Nemčija ne smela udeleževati razprav, dočim se jim sme udeleževati Poljska, ki je sklenila z Rusijo še bolj popolno pogodbo nego Nemčija. Ruska delegacija se tudi ne more strinjati s trditvijo, da dogovori v Rigi nimajo obvezne moči, ker so sestavljeni samo v obliki zapisnika; ruska vlada ima navado smatrati za obvezne vse obveze, podpisane od njenih rednih zastopnikov, in upa, da bodo enako storile tudi druge pogodne stranke. Čičerin ugotavlja na koncu, da mora obžalovati postopanje poljske delegacije. Pismo narodne vlade Gecrgije švedski in švicarski delegecija. Pisno Schaazerja čičerin. Minister za vnanje posle Schanzer je poslal 27. aprila 1922. čičerinu sledeče pismo; «Gospodi predsednik. V uradni seji, katere so se udeležili poleg delegatov Švedske in Švice tudi delegati Belgije, Francije, Japonske, Anglije, Italije, Poljske in Romunske, so delegati prvih dveh držav objavili enaki brzojavki, podpisani od Noeja Jardanije, predsednika georgi^ke narodns vlade. Brzojavki pravite: «Prejei sem poročilo o vojaških operacijah v gergijanskih pokrajinah Svijantija, Lethkumi in Rača, ki jih tamkaj izvršujejo ruske Čete, dočim koraka druga vojska v smeri od Kutaisa proti ozemljem, v katerih se je ljudstvo v letu 1921. spuntalo, prepodilo boljše viške funkcionarje ter vrnilo oblast demokratom. V večjem delu zapadne Georgije teče kri, položaj v ostalem delu delu postaja bolj napet, treba se je bati najhujše katastrofe. V imenu georgijskega naroda vas prosim, da predložite konferenci to vprašanje. Konferenca bi morda utegnila napraviti kcmec prelivanju krvi. Zahteva naj od ruske delegacije, naj Rusi nemudoma ustavijo sovražnosti. Za Georgio naj se premeni 6. člen cannesske spomenice. Predsednik narodne vlade Georgije: Noe Jartiania. Na sestanku navzoči delegati so se zedinili, da spada to vprašanje v delokrog konference, ki si je nadela nalogo pomirjenja in vzpostavitve. Zato naj se konferenca seznani z gorenjo brzojavko ter naj svoj« predaedništvo pooblasti, da stopi v stik z rusko delegacijo, ki naj s svoje strani ukrene potrebno, da se v zgoraj navedenih pokrajinah neha prelivanje krvi. Za sedaj ^am čast, da poučim o gorenjem Vašo ekscelenco s prošnjo, da obvestite vlado v Moskvi o naziranju delegatov, zbranih na označenem sestanku. Obenem izrazim upanje, da bo Vaša vlada to uvaževala ter storila, kar je v njenih moČ3h, da vzpostavi v teh pokrajinah, že tako hudo prizadetih po dosedanjin bojih, mir. Izvolite sprejeti gospod predsednik, zagotovilo o mojem globokem spoštovanju. Schanzer.* čičerinov odgovor Schanzerju Čičerin je poslal v imenu ruske delegacije to-le pismo Schanzerju: Gospod predsednik, z Vašim pismom od 27. aprila ste mi hoteli sporočili izmenjavo misli med švedskimi, belgijskimi, francoskimi, japonskimi, angleškimi, italijanskimi, poljskimi in romunskimi delegati glede brzojavke G. Noeja Jardanije, zasebnika, ki se naziva predsednik georgijske nacionalne vlade. Po tej brzojavki so sovjetske čete začele akcijo za potlačenje upora v pokrajinah Svanethije, Letkoumi in Tatki, ki tvorijo del georgijske .sovjetske republike. Puščam na sirani vprašanje, v kolikor je bil omenjeni sestanek merodajen za proučevanje tega vprašanja, imam Vam pa čast sporočiti v informacijo, da se v omenjenih pokrajinah ni vršil in ne vrši nikak upor in da torej ne more biti govora o kaki vojaški akciji. Netočnost obvestil g. Jardanije potrjuje tudi dejstvo, da devete armade, o kateri se govori v brzojavki, ni v Rusiji. Vi veste, da se nahaja v Evropi veliko število nepooblaščenih oseb, posebno menarhistov in članov starih vlad, katere so dogodki zadnjih časov zrušili. Te osebe ne opuščajo v interesu svojem in svojih dinastij in strank nobene priložnosti, da po svoji moči ovirajo potitično pomirjenje Evrcpe. Nič čudnega, da se ti manevri ponavljajo ravno tedaj, ko se vrše mednarodne konference, na katerih se išče spo-razran med narodi in odprava sporov med njimi. Toda jaz moram izraziti svoje začudenje, da so sklicujoče države, ki so odgovorile na ruski predlog, naj bi se pripustili na genovsko konferenco zastopniki kavkazijskih republik, da se te republike ne nahajajo v Evropi, da so pozneje sklicujoče države smatrale ?za možno sprejeti in proučevati predloge privatne osebe glede kavkazijske republike Georgije, in sicer v odsotnosti edine zakonite vlade te republike, to je sovjetske vlade. Ruska delegacija ugotavlja vendar z zadoščenjem zanimanje, ki ga omenjeni delegati kažejo potom Vas za iskanje primernih sredstev, s katerimi naj bi se naredil konec prelivanju krvi ne samo v Evropi, temveč tudi v državah, ki se po mnenju sklicujočih držav nahajajo v Aziji. Ruska delegacija smatra za potrebno priporočiti delegatom, naj posveča veliko p&Žnto mogočemu prelivanju krvi v raznih Krajm sveta in tudi njegovim vzrokom. Ruskti delegacij S V PM vrati opozar- jala na vojaške operacije, ki so posledica okupacije dela ozemlja datjnovzhodne republike po japonskih četah. Ta okupacija je omogočila, da so se na daljnem vzhodu tvorile protirevolucionarne oborožene tolpe, ter je tem tolpam vlila pogum. Daljno-vzhodna republika je morala te b^nde i silo razgnati. Tudi danes še, ko so te tolpe definitivno razpršene, vzdržuje Japonska svojo okupacijo. Japonci pošiljajo na Daljni Vzhod sveže čete in pripravljajo brez vsakega dvoma nove napade z ban* dami. Tako bodo nove operacije neogibne. Dalje bi ruska delegacija rada spominjala, da pripravljate v Evrctpi vojaška okupacija tujih ozemelj in nasilna primenitev manjšinskih pravic narodom vstaje in krvave sovražnosti za bodočnost. To je neogibno. Zadostovalo bi omeniti resullat okupacije Vilne s strani poljskega generala Zeligovvskega, ki zabranjuje ljudstvu te pokrajine, da bi svobodno izrazilo svoje mnenje in svobodno odločevalo o svoji usodi. Isto bi se lahko reklo o vzhodni Galiciji. Zastopniki te pokrajine bi lahko predložili konferenci veliko bolj pooblaščene in utemeljene proteste kakor so oni gospoda Jardanije. Na jugovzhodu Evrope so Romuni zasedli s silo Besarabijo in tlačijo prebivalstvo, vsiljujoč mu tuj režim. Isti pojav najdemo v Jugoslaviji glede Črnogorcev, Hrvatov in Macedoncev. Na isti način so okrhnjene pravice prebivalstva Tracije in pravice prebivalcev saar-ske kotline. Spominjati je treba tudi na enake dogodke v Indiji, Egiptu, Tunisu in na Koreji. Ruska delegacija ne more molčati o vesteh, ki jih ima o sporazumu med bivšim generalom Vrangelom ter zastopniki romunske in jugoslovenske vlade, sporazumu, ki pripravlja ofenzivo proti ukrajinski republiki ter utegne dovesti do najbolj krvavih in uničevalnih soivražnosti. Ruska delegacija smatra za umestno opozarjati na gori našteta dejstva, tem bolj ker je ravno od onih vlad, katerih delegacije so Vam naložile, naj naslovite noto o pretvezni udušitvi vstaje v Georgiji, docela odvisno, da se napravi konec sedanjemu prelivanju krvi in ga prepreči za bodočnost. V kolikor se nje tiče, je rus ka delegacija pripravljena sodelovati pri proučevanju tega vprašanja, toda na splošen način. Vseni tlačenim narodom se morajo dati uspešna sredstva, da lahko svobodno odločajo o svoji usodi. Pretresovati bi se morale mere, s katerimi bi se branili interesi narodnih manjšin v državah z mešanim prebivalstvom. , Upam, da boste na vsak način sporočili vidike ruske delegacije drugim vladam po delegacijah, ki jih zastopajo v Genovi. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, izraz mojega globokega spoštovanja. — Jurij Čičerin.* Izjava sir Edvarda Grigga GENOVA, 2. Sir Edvard Grigg je danes podal časnikarjem v imenu angleške delegacije izjave, iz katerih je razvidno stališče angleške delegacije. Lloyd George želi — je izjavil — da naj Italija ve za njegovo zadoščenje vsled napredka, ki ga jc izvršila konferenca te dni. Zadoščen je tudi spričo pomoči, ki so jo dale majhne države za ustanovitev mednarodnega kon-sorcija, potom katerega bodo močnejši lahko pomagali slabejšim. Ta konsorcij, ki je dovršil svoje delo prejšnji teden, jc dosegel po mnenju lorda Inverfortha, kateri predseduje organizacijskemu odboru, zelo lepe uspehe. Doslej so podpisale: Kanada miljon šterlingov, Čehoslovaika pol miijo-na šterlingov, Holandska od pol do enega miljona šterlingov, Danska pol miljona šterlingov, Japonska cd pel do enega miljona šterlingov, Norveška pol miljona šterlingov, Švedska pol miljona šterlingov in Švica pol miljona šterlingov. Če se bodo hotele udeležiti tudi Zedinjene države, se bo njihov delež računal posebej. Namen tega konsorcija ni samo pomaganje Rusije temveč pomaganje vseh potrebnih držav. Lloyd George je tudi zadovoljen z obliko spomenice, namenjene ruski delegaciji. Ta spomenica sestoja iz dveh delov. V uvodu se govori o splošnem stališču držav nasproti Rusiji in o načinu, na kateri ji nameravajo pomagati. Drugi del sestoja iz členov, v katerih se govori o pogojih, ki se smatrajo potrebni za povzdigo Rusije. Spomenica se ne sme smatrati za ultimatum; spomenica vsebuje najmanjšo mero zahtev, ki jih mora izpolniti Rusija. Če ruska delegacija odklone te pogoje, bo smatral trgovski svet, da je vsako sklepanje kupčij z Rusijo nemogoče. Seveda gre le sprejem bistvenih točk, ker o posameznostih se bo lahko Še razpravljalo. Rusi so že dvrakrat odklonili sporazum z zapad-nimi državami; če odklonijo ta sporazum tudi sedaj, bo minulo precej časa, dokler se te države zopet ne vrnejo k Rusiji. Nahajamo se — je nadaljeval sir Grigg — v zelo kritičnem času, ko se trgovina dviga; če se sedaj ta trgovina ne obrne nasproti Rusiji, se ne bo mogla obrniti še dolgo. Lk>yd George se je zelo zabaval, ko ja davi slišal, da se pripravlja na odhod. Lloyd George bo ostal v Genovi, doklet ne bo delo končano in je pripravljen ostati v Genovi tudi še en mesec. Če bi se konferenca ponesrečila, bi se bilo težko sestati tako hitro v drugič. Posebno važnost pripisuje Lloyd George tudi papeževemu pismu. On smatra, da bo moralni učinek tega pisma velik. SltfM tt ___________________ Plenarna seja konference sklicana Za jutri, v sredo, je sUicana plenarna seja konference. Vršila se bo ▼ palači San Giorgio, pričela se bo ob 10 predpoldne. Dnevni red bo sledeči: 1. predložitev zaključkov druge komisije o vprašanjih, ki tvorijo 4. točko programa konference, t. j. a j kroženje denarja; b) osrednje emisijske banke; c) javne finance in vzpostavitveno delo; d) tečaji; e) organizacija javnega in zasebnega kredita. — 2. predložitev zaključkov četrte komisije o vprašanju transportov, ki tvori 6. točko programa konference. Barthou odpotoval v Pariz Danes predpoldne ob 10.55 je odpotoval načelnik francoske delegacije Barthou v spremstvu svojega kabinetnega tajnika v Pariz. Pred svojim odhodom je povabil ministrskega predsednika Facto in italijansko delegacijo na kosilo, ki je priredi v ponde-Ijek 8. t. m. poslednji v čast. Včeraj je obiskal Barthou Schanzerja, danes pa je pred odhodom šel k Lloydu Georgeu, s katerim je imel dolg razgovor. Francoskim funkcionarjem, ki so ga spremljali na kolodvor, je Barthou rekel, da bo v soboto zopet v Genovi. Z istim vlakom se je odpeljal v Pariz tudi Alberte Tomas, načelnik mednarodnega delavnega urada. Vtis papeževega pisma na čičerina. — Pogajanja med Rusijo in Vatikanom Na vprašanje, kakšen vtis je napravilo na Čičerina pismo sv. očeta, je odgovoril Litvinov brez ovinkov: ^Najboljši z vseh vidikov in prikladen v teh težkih časih. Pismo pomeni za Čičerina veliko tolažbo in podporo v njegovem težkem in neprestanem boju, da zagotovi Rusiji mir in življenje. V obče pripoznava ruska vlada veliko moralno avtoriteto papeža. V teku so pogajanja med Rusijo in Vatikanom, ki jim je namen, da se uredijo nekatera vprašanja zgolj verskega značaja. Ta pogajanja želi Ćičerin osebno zaključiti. Optimizem Schanzerja Posebnemu poročevalcu «Azicne» je izjavil Schanzer med drugim sledeče o že doseženih bistvenih resultalih konference in o predvidevanjih glede tekočega dela: «Ladja je kljubovala že mnogim viharjem, tako da lahko upamo, da napravi vso svojo pot. Nadejam se definitivnih resultatev na tej konferenci, dasi se bodo pojavile neogibne ovire, ki jih bo morala konferenca tekom svojega dela premagati.» Angleški glas o papeževem pismu LONDON, 2. «Daily Cronicle» se peča s papeževim pismom in pravi med drugim: •Vatikan ima pri resultatih konference jako velik delež, vreden tako velike cerkve, nič manjši delež, nego ga imajo velike vlasti. Z ozirom na Rusijo pravi list, da je Vatikan lahko element znatne važnosti glede njene socialne vzpostavitve. Papež izraža v svojem pismu svoje globoko sočustvovanje s stradajočim ljudstvom Rusije. Obenem razodeva svojo željo, da bi se pravoslavna in rimska cerkev združili v svojih politično - verskih funkcijah. Krvavi izgredi tekom proslave 1- majnika v Italiji RIM, 2. Vkljub strogim varnostnim ukrepom s strani oblastev je prišlo skoraj po vseh mestih tekom proslave 1. majnika do hudih spopadov med socialisti, komunisti in fašisti. Strogim varnostnim ukrepom se je zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. V Rimu so se vršile demonstracije, tekom katerih je bilo nekoliko oseb lahko ranjenih, toda policija, ki je bila že v naprej aretirala nekoliko fašisiovskih voditeljev, ni dovolila, da bi si prišle nasprotne stranke blizu. Ni pa šlo vse tako gladko po drugih mestih. V Milanu so bile ranjene v nekem spopadu s fašisti 4 esebe. V Bolonji so imeli spopadi hujše posledice. Poleg velikega števila lahko ranjenih je bil tli komunist ubit, štirje fašisti pa so bili težko ranjeni. V Bariju so se tudi vršili hudi spopadi, toda brez večjih posledic. Pred fašistov sk i sedež je bilo vrženih nekoliko bomb. V Brindisiju sta bila ubita dva socialista. V Cremi je prišlo do spopada med komunisti in orožniki: bilo je več oseb ranjenih. V florentinski okolici je bil ubit tekom fašistovskega kazenskega pohoda en socialist. Blizu Parme je bil najden ubrt neki fašist. V Romagni Sesiji so bili trije delavci težko ranjeni; eden je za ranami umrl. V Livornu so komunisti razdejali sedež nekega nacionalističnega krožka. Do poyd Georgea. Isto sliko politične razcepljenosti opažamo v vseh drugih državah. Iz vsega tega sklepamo, da mednarodini delegati v Genovi le formalno) predstavljajo posamezne države, medtem ko faktično zastopajo gotove mednarodne politične struje, ki se v glavnem dajo deliti na tri dele in sicer skrajna desnica, ki jo predstavlja Barthou, srednja struja z Lloyd Georgeom na čelu in predstavitelj skrajne levice Čieerin. Barthou brani interese mrtvih kapitalov, t. j. takih kapitalistov, ki imajo vsa ali večino svojih premoženj naloženih v raznih državnih posojilih in založnicah, takozvanih rentirjev. Ti hočejo za vsako ceno dobiti nazaj one kapitale, katere je vojna požrla in jih čisto nič ne briga, če bi se radi tega morale zapreti tudi vse tovarne na svetu in bi se na novo zapričela še bodj grozovita svetovna vojna, nego je bila poslednja. Okoli Lloyd Geo«rgea se zbirajo vsi oni- kapitalisti, katerih interesi so združeni z industrijo in trgovino in ki vsled tega želijo, da bi čim prej končala gospodarska kriza, ki ovira razvoj trgovine in industrije. Sevada sim-patizirajo z Lloyd Georgeovo politiko več ali manj tudi sloji, katerih gospodarsko blagostanje je direktno ali indirektno odvisno od ozdravljenja obstoječega družabnega reda. Čičerinu pa želi uspeh oni del proletariata, ki pričakuje zboljšanje svojega bednega stanja le od korenite izpre-membe današnjega družabnega reda. Ko smo tako v glavnih potezah očrtali vse tri glavne struje, se nam bo nekoliko lažje izpoznati v labirintu genovske konference. Nikakor pa se ne sme misliti, da je življenje tako enostavno, da bi se dale politične struje tako ostro očrtati in ena od druge ločiti, kakor je to napravljeno v gornjem obrisu. Življenje je brezkončno raznovrstno in večkrat se nazori in interesi čudno prepletajo. Vendar velja o sedanjem političnem položaju m o genovski konferenci v glavnem to, kar je zgoraj povedano. Kajti v gotovem vprafanju in v gotovem trenutku najboljšo rešitev, je stvar, ki se tiče sposobnosti in spretnosti političnih strokovnjakov, zato ne pošiljajo stranke na tako valne konference, kakor je ona v Genovi, kogar sib odi, marveč svoje najboljše glave. Prekrasen primer za razsvetljenje ravnokar izraženih misli nam nudi rusko - nemška pogodba. Ta pogodba spada v resnici v okvir Lk>yd Georgeovc politike, ki zastopa na konferenci interese mednarodne trgovine i ninduetrije. Vendar je znal Čičerin ta slučaj spretno izrabiti, da bo imelo od te pogodbe največjo korist politika, katero on zastopa, in da jo ves svet smatra za zmago sovjetske diplomacije. Da spada pogodba v okvir Lloyd Georgeove politike, nam najboljše dokazuje dejstvo, da je proti napadom Barthou-jevili pristašev branijo vat eci časopisi, ki podpirajo LLoyda Georgea; drugo, da je ona koristna predvsem sovjetski vladi, pa potrjuje pogodba sama, ki je prebila led ruske gospodarske in politične osamljenosti in tako utrdila stališče sovjetske vlade. Posebno pa podčrtujejo to poslednje ljuti napadi vsega onega časopisja, ki ae bori za zmago politike francoskega naaadnja-ka Barthouja. Eden teh Istov, londonski »Times« napada Lloyda Georgea, ker nI zavzel odločnega stališča proti rusko * nemški pogodbi, marveč jo «natra le za priprost incident, o katerem da ni treba več govoriti »Times« odločno obsoja Lloyd Georgeovo politiko m priporoča, naj bi se proti ruako - nemški pogodbi zaključila zveza med Francijo, Anglijo, Italijo, Belgijo, Poljsko in malim spdrazumom. Se bolj jasen je v tem pogled«* drug londonski list »Morning Poet« ki piše, 4a « m«a pogodba poničiti »Francija in Anglija — nadaljuje »Morning Poet« — morata takoj skleniti zvezo, toda še bcH trdno zvezo, ki se ne «ne omejevati le na francosko * belgijsko vzhodno mejo, marveč se mora razširiti še na Poljsko Pokrita je v nevarnosti. Prijatelji in sovražniki morajo vedeti, da bo vee, kar bina vzhodu in zapadu orfrožalo Doložai. ki rta ie ustvarila ver- sejska pogodba, avtomatično povzročilo skupni nastop armad Francije in Anglije.« Kaj pomenjajo te besede? Kaj zasleduje struja, katero zastopata gornja dva in sorodni jim časopisi v Angliji, Franciji in drugih državah in katero predstavlja v Genovi Barthou? Kratka zgodovina od versejske pogodbe do danes nam dokazuje, da so hoteli politični bratje gospoda Barthouja, Cle-menceau, Poincare in drugi s pomočjo te pogodbe gospodarsko in politično zadušiti premagane sovražnike Nemce in njih zaveznike ter spremeniti cele narode v narode sužnje. Isti vitezi so hoteli doseči enak cilj nasproti Rusom s protirevolucio-narnimi pohodi na Rusko, a sedanje gospodarska kriza nam priča, da bi bila izpolnitev tega »plemenitega« namena združena si splošno svetovno gospodarsko in politično katastrofo, ki bi izpreraenila v sužnje ne le premagane narode, marveč tudi široke ljudske mase nevtralnih in zma-govalskih držav. Da bi se ta grozna svetovna katastrofa preprečila, se je po spodbudi Lloyda Georgea sklicala v Genovo mednarodna konferenca. Družba okoli francoskega »Temps-a« in angleškega »Times-a« pa bi hotela Lloyd Georgeove račune prekrižati in izpremeniti genovsko konferenco v drugo sodišče za smrtne obsodbe, kakor je bilo ono v Parizu. Pariško »sodišče« je obsodilo na smrt Nemce in njih zaveznike, genovsko pa bi moralo izreči in podpisati smrtno obsodbo za Ruse. Kaj čuda torej, ako so se Rusi in Nemci sporazumeli, da se bodo skupno branili? Barthou in njegovi tovariši vedo jako dobro, da se mirnim potom ne da nič o-praviti proti rusko - nemški pogodbi. Ako * Trstu, dne 3. mm 192?. ~ ■ .i.. i w so se Rusi kakor najmogočnejši poljedeU Iski m Nemci kakor najsposobnejši industrijski narod v Evropi sporazumeli, da s! bodo izmenjavali proizvode svojega dela* potem imamo pred seboj ogromno gospodarsko enoto, ki se lahko mirnim potom razvija brez ozira na vse druge zveze irt sporazume. Na smrt obsojeni sužnji so se na ta način osvobodili! Prisiliti jih nazaj v sužnjost Poincarejev in Clemenceau-jev bi bilo mogoče le s pomočjo pušk in topov. Zato pa kliče »Morning Post« na pomoč franeske in angleške armade. Vprašanje je le, da-li se bodo narodi dali zopet nagnati pred žrela pušk in topov Na genovski konferenci gre torej zi vprašanje vojne ali miru. Cilji, katere zasledujejo Barthou in njegovi dostojni pri* jatelji, bi se dali doseči le tedaj, ako bi bili narodi tako brezumni, da bi se še enkrat spustili v krvavi vojni ples. Njih politika pomeni nove miljarde za nove armade, puške, topove, vojne ladje in drugo take prekrasne igrače, nove reke krvi, požare in ruševine, novo kopanje strelskih jarkov namesto obdelovanja zemlje, na kratko: nove še grozovitejše nesreče, nego smo jih preživeli v svetovni vojni. Človeštvo ni še izgubilo poslednje iskre razuma, da bi se šlo še enkrat klati radi interesov nekaterih oderuhov, ki se tresejo za svoje procente. Zato ne bo sledilo vojni politiki demona Barthouja. — Spol med Lloyd Georgeom in Čičerinom je druge narave. Tu gre le za vprašanje, za kaka ceno se bo kupil mir, ali bodo morali zanj žrtvovati več oni, katere zastopa Lloyd George ali pa oni, katere zastopa Čičerin. Pri tem imata.oba interes in voljo, da se ohrani in zagotovi mir. Zato želijo vsi pravi prijatelji miru, da pride čim prej do popolnega sporazuma med Čičerinom in Lloydom Georgeom, da zmaga politika miru nad politiko vejne. EnoSsta fronta isa Boljševiški dopisni urad «Rcsta» je objavil te dni vsebino nedavnega Leninovega govora o berlinski konferenci in enotni fronti svetovnega proletariata. Lenin je v svojem govoru aaglašal, da so zastopniki III. internacionale napravili veliko napako, ker so sprejeli predloge druge in poltretje internacionale, zastopniki III. internacionale da so bili slabi diplomati, ker da so podpisali predajo III. internacionale pred drugima dvema. Kljub temu pa bodo ruski komunisti držali pogodbo o enotni fronti in jo bodo skušali izrabiti v svoje namene, ki so seveda ravno nasprotni namenom reformističnih internacional. V čem bi obstojal poraz III. internacionale pred obema drugima, vsled katerega je Lenin nezadovoljen? Berlinsko zborovanje je bilo zanimivo, ker sta se na njem sprijeti Druga in Tretja internacionala. Nasprotja med «reformisti« in «komunisti» tvorijo že leta sem glavni vzrok, da se je svetovni proletariat razcepil. Kako so komunisti nastopali proti II. intiemacionali, pričajo vsi sklepi komunističnih kongresov od komunističnega manfesta v Moskvi 1. 1918. pa do zadnjih časov. Tretja internacionala pa je doživela od tedaj dva težka poraza. Prvi poraz je obstajal v tem, da ni izbruhnila pričakovana svetorvna revolucija, drugi poraz pa tvorijo koncesije komunizma zapadnemu kapitalu in trdovratnemu ruskemu mužiku. Komunistični voditelji v Rusiji so napravili velik strategični umik na vsej črti in se s tem praktično postavili na reformi-stično stališče. Tretja internacionala ni mogla ostati v očigled temu izpremenje-nefflu položaju na prejšnjem nepopustljivem stališču, ampak se skuša prilagoditi novim razmeram, ki jih je ustvaril potek dogodkov, ki so drugačni, nego> so jih komunistični dogmatiki in fanatiki hoteli in pričakovali. Torej III. ntemacionala je začela upoštevati nove razmere. Iz nje je najprej izšel klic po enotni fronti vseh mednarodnih proletarskih strank brez ozira na njihovo politično pripadnost. In ta enotna fronta naj se ustanovi v obrambo dosedanjih pridobitev proletariata v boju proti izkoriščanju kapitala, ki hoče izrabiti ojačenje buržoazije in svetovno gospodarsko krizo, ki se javlja zlasti v vedno bolj naraščajoči brezposelnosti, zato da iztrga delavstvu materialne in moralne pridobitve prvih povojnih let. Torej se je III. internacionala izrekla za reformističen program, pustivši za sedaj iz vidika končne smotre socializma, ki se dajo doseči le z revolucijo. To šibko stran te mednarodne ustanove izrabljajo sedaj one stranke, po katerih je III. internacionala prej tako udrihala. Tu je treba predvsem omeniti II. interna-cionalo. Vandervelde, predstavnik D. internacionale, je zatorej na berlinskem zborovanju stavil III. internacional i po-goje, ki jih mora ta izpolniti, predao bodo socialisti njegove stranke pristali na enotno fronto s komunisti. Vandervelde je stavil tri zahteve: I- Komunisti morajo opustiti svojo taktiko cepljenja socialističnih ustanov. 2. Zavzeti morajo odločno stališče, da se mora dati Georgiji prostost. 3. Potegniti se mora za socialne revolucionarce, ki ječe v ruskih zaporih pričakujoč procesov. Sedaj je londonska internacionala ona, ki hoče dati okusiti nekdanjem moskovskim diktatorjem, da je Moskva odigrala s svojim- absolutizmom. In to je Vandervelde predlagal vkljub temu, da je bila predidoča izjava "komunistov zelo zmerna, pomirljiva in iz katere je videti, da noče III. internacionala vsiljevati svojih posebnih načrtov ostalim zborova 1-cem. Ta nastop londonske internacionale pa je bil tudi zdaj tako potrpežljivim kon munistom oreveč. Radek ie v imenu ru- 1 skih komunistov odločno zavrnil Vander« veldova očitanja, ki so vsebovana v omenjenih treh zahtevah. Odgovoril je približno tako-le: «Ko smo se namenili semkaj, smo se že vnaprej odrekli vsem rekriioi-nacijam, ki se nrnašajo na prošlost. Prišli smo semkaj z namenom, da se domenimo o skupnem nastopu proti reakciji. Vendar če pa želi kdo, da se napravi bilanca, tedaj smo prav radi pripravljeni tudi na to, ker nam bo lahko dokazati, da nimajo baš naše bilance največjega primanjkljaja. Vandervelde ne bi smel pozabiti baselskega kongresa, ki se je izrekel proti vof* ni, katerega obljube pa so se izpremenile v sodelovanje z vojnimi strankami. Glede onih treh predlogov pa odgovarjamo; 1. V sind?katih delamo za edinost ne za cepitev. 2. Sovjetska republika spoštuje narodne avtonomije v okvirju fede» racije. V Georgiji je republika le zaprla vrata kapitalističnemu imperializmu, ka» se da dokazati. 3. Zadeva zaprtih socialnih revolucionarcev se da prav lahko urediti. Mi smo pripravljeni zamenjati imenovane ujetnike z onimi komunisti iz marčne zsu rote, ki jih socialno-demokratska vlada drži v ječah. Prišli smo na ta sestanek z namenom, da se sperazumemo, toda pripravljeni tudi na boj. Obe obliki sta nam enako prav. Izbirajte vi.» Iz tega je razvidno, da je bilo zborovanje treh internacional na najlepšem potu, da se razide ob odkriti neslogi in nsso«-glasju. Če bi se bilo to zgodilo, potem bi odpadle tudi priprave za bodoči veliki kongres vseh proletarskih ustanov, ki se namerava sklicati v najkrajšem času. Zdi se, da so rešili položaj italijanski socialisti s Serratijem na čelu. Tako so prišli zboi-rovalci vkljub neugodnemu razpoloženju vendarle do sporazuma, in to vsled izredne popustljivosti komunistov. K procesu 47 socialnih revolucionarcev v Moskvi bodo pripuščeni kot branitelii oni, ki si jih obtoženci izbero in izključuje se vnaprej smrtna kazen. Vprašanje Georgije se bo obravnavalo na eni prihodnjih konferenc. Tako je moglo priti do znanih končnih sklepov konference. Tretja internacionala se je morala boriti za svoj prestiž ravno proti onim, ki po mnenju komunistov, no* sijo največjo odgovornost za sedanji položaj revolucionarnega gibanja hi prole-tarskega uboštva. Vsekakor pa je dejstvo, da so italijanski socialisti podpirali komuniste v Berlinu, značilno. Serrati se zdi, da se počuti zunaj vseh internacional še najbolj svoboden. Sicer pa ima doma v svoji stranki toliko skrbi, da je gotovo vesel, da se je v Berlinu stvar tako mirno* iztekla. O praktičnih uspehih gorenjih sklepov govoriti je še prezgodaj. Iz vsega tega je razvidno, da pomeni berlinski sporazum res precejšen neuspeh za III. internacionalo. Zastopniki te poslednje so se pokazali za slabe diplomate predvsem vsled tega, ker so v Berlinu obvezali ne samo III. internacionalo, temveč v gotovi meri vprašanje Georgije in pravde proti socialnim revolucionarcem) tudi rusko državo. Vojno Ha na im\ lastnin! Poroča dr. J. F. 7. Predpostavi jaje te vidike, zameremo reči, da se mora naznanilo javnih bitij napraviti in podpisati od onega oblastva u-prave dotičnega bitja, ki je opravičena j zastopati bitje samo, kakor zamore to biti bivši deželni glavar ali predsednik deželnega odbora (za deželo), župan (za občino) predsednik uprave dobrodelnega zavoda, župnik ali župni upravitelj (za župne cerkve). Predno se vloži naznanilo, mora storiti odbor ali upravni svet prizadetega bitja tozadevni skleu. s katerim se niefSpv na-* V tnbh dtae X mafca _ r-—-- celnTk radi zakonitih posledic pooblašča, da predloži isto naznanila, Kakor se mora, kakor bomo pozneje videli, predložiti naznanilo v 3 izvodih, podpisanih po načelniku ali zastopniku bitja, ravnotako mora goai imenovani sklep biti predložen v trojnem originalu, kot priloga vsakemu izvodu naznanila. Naznanilo mora biti splošno in obsegati loliko škode na imovini, namenjeni za javno uporabo (javna lastnina: ceste, trgi, mostovi, vodovodi, poslopja, uradni sedeži, premičnine uradov, farne cerkve in pripadki, oprava istih cerkev, poprave rečnih bregov, električne naprave itd), kakor tudi škode na imovini zasebnega značaja, (zemljišča, pašniki, gozdovi, ko-lonske hiše, najemninske hiše, trgovska in Industrijska podjetja itd.) Ne dela se nikaka razlika med obema vrstama imovine. - S, Vzorci in načm, kako se napravijo naznanila Vzorci ali obrazci, po katerih je treba napraviti naznanilo, so ravno isti, kakor so predpisani za naznanilo vojne škode s strani državljanov - zasebnikov, v smislu določila zakona od 27. 3. 1919. št. 426 in tozadevnih izvršilnih naredeb. Kakor znano, imamo sedmero vrst omenjenih obrazcev, in sicer: za škodo na zemljiščih, na kmečkih stavbiščih, na premičninah kmečkih posestev, na mestnih stavbiščih, na stanovanjskih premičninah, na industrijskih premičninah in na industrijskih ali trgovskih premičninah. Javna bitja si izberejo za naznanilo one vzorce, ki se najbolje prilagode vrsti poškodovane premične ali nepremične imovine: zamorejo tudi vpisati v iste obrazce one dodatke ali izpremembe, ki se jim zde primerne za boljšo označbo in količino vojne škode. Kakor znano, se nahajajo obrazci za naznanilo pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, pri njegovem oddelku v Gorici, pri davčnih referentih in upravah prve stopnje, pri civ. komisarjatih itd. Imovani finančni uradi morajo na zahtevo izročiti prizadetim javnim bitjem dotične obrazce. Razen tega so isti nujno naprošeni, da da-jajo vsem tistim, ki bi to zahtevali v korist javnih bitij, informacije in pouk glede načina izpolnitve naznanilnih obrazcev. Za slučaj, da ne bi javno bitje zamoglo priti v posest predpisanih obrazcev, je isto upravičeno v svrho, da ne zamudi roka, napraviti naznanilo v obliki navadnega pisma ali izjave. Pri tem mora seveda napraviti toliko pisem ali izjav, koliko je različnih poškodovanih imovinskih predmetov, ali vsaj po eno za vsako vrsto dotičnih poškodovanih predmetov. 9. GoreDpra naznanilom so ne sme prilagati nikaka listina. Za vsaki naznanjeni objekt bo treba priložiti dokazilne listine k prošnjam, ki jih bodo, kaker bomo videli pozneje, vlagala prizadeta bitja od slučaja do slučaja ter ločeno od naznanila, v svrho, da dosežejo popravo, povračilo ali odškodnino za naznanjeno škodo. Da bi se morali obrazci popolnoma in v vseh kolonah izpolniti, ni niti potrebno. Zadostuje, da vsebujejo označbo poškodovanega predmeta na kolikor mogoče natančen in podroben način, pri čemer naj se nepremičnine opremijo s katastralnimi podatki in stavbišča z označbo lege, t. j. občine, ulice, št. .... Na drugi strani pa ponavljamo, da se mora vsako naznanilo oziroma vsak obrazec ali izjava napraviti v 3 izvodih, pravilno podpisanih po onem, ki je pooblaščen za vložitev. (Dalje prid?.) Dnevne vesti Odgovor Prezzoliniju. Na izvajanja odličnega italiajnskega publicista (glej «Edinost» od 28. aprila t. 1.) je odgovoril glavni urednik zagrebškega *Tagblatta» v posebnem članku. Uvodoma naglasa, da je stremljenje po dobrih odnošajih med Jugoslavijo in Italijo vredno truda najplemenitejših duhov obeh narodov. Ni ga človeka, ki bi ne želel zbližanja med obema državama. Priznava Prezzoliniju, da v ^Jugoslaviji res ni nobene skupine, ki bi bila za, a tudi nobene, ki bi bila proti sporazumu z Italijo, ker je vse javno mnenje Jugoslavije le enega edino možnega prepričanja. Je pa — pravi Evgen Mautner — velikanska razlika med Italijo in Jugoslavijo. V tem namreč, da ta poslednja ni zasedla nikakega italLjansl^g^ ozemlja in da niti ne misli na kako ekspanzijo v Italiji. Zato je razumljivo če so v Italiji poedinci ali skupine, ki so proti sedanji politiki Italije. Saj se bile n. pr. tudi v Angliji stranke, ki so nasprotne vojni proti Burom. Ne more pa biti takih poedincev ali skupin v državi, ki brani svojo politično in gospodarsko neodvis nost. Glede zavarovanja tujih ozemelj morajo biti različni nazori, ne pa glede obrambe. Na to razpravlja Mautner o rapallski pogodbi. Težkega srca — pravi — in ob uporu vsega javnega mnenja vsega javnega mnenja v Jugoslaviji toda z odkrito željo, da bi prišlo Ido iskrenega življenja med obema državama, so odposlanci Jugoslavije podpisali to pogodbo. In ko je bila ratificirana, je balo v Jugoslaviji le eno mnenje: da se mora rapallska pogodba ločno izvesti. Prišlo pa je tako, da se moramo r— nadaljuje Mautner — danes po poldrugem letu po podpisu pogodbe pogajati za njeno Jzvedho. i Predlogi, ki jih stavlja Prezzolina glede praktične akcie za zbližanje obeh narodov, so gotovo dobri in simpatični. «Toda, o njih uresničenju se bo moglo govoriti še le potem, ko Zadobimo — besede Mautnuerieve — prepričanje, da hoče Italija odnehati od svoje kampanje proti našemu narodu! Mi zahtevamo od Italije le mir in ničesar drugega. Cim nam bo .ta zagotovljen, hočemo biti najboljS prijatelji. Kajti mi ne poznamo mkakega sovraštva proti Italijanskemu narodu« čigar kulturne ustvarit-fre častimo z navdušenjem. Italija naj slednjič privoli v izvedbo rapallske pogodbe! Je 1o morda zadnja prilika, da se zagotovi iskren mir med obema državama. Ne dopustite, da bi se jugoslavenski defagrffe vnuH fe Genove, ne da ba kaj opravili! Potem bi ne morda pri-m nifcdas vet, tudi če hI jih gospodje v Rimu vabilL» To bi bila druga pi£osk*venska plat zvona. Posneli smo ta izvajanja istotako verno, kakor smo PrezzaEsifeva. Uverjeni sod, da s tem služimo dobri stvari. Kajti ko gre za ta, da se izčistijo težka navzkrižja, ki zagrajajo pot do tako velikega cilja, kakor je pomirjenje med dvema narodoma, je neizogibno potrebno, da se čuje beseda z obeh stran«. Kar pa izhaja že iz te polemike, je toiažlpvo; oba pisca soglašata v Želji po — miru med italijanskim in jugoskrvenskim svetom! In ta želja je res vredna truda najplemenitejših duhov obeh narodov. . _ Dogovor Vatikana s sovjetsko državo- Ruski list poroča: Kakor se trdi, je Vatik^i zaključil s sovjetsko državo sporazum, ki izroča papežu zaščito interesov katoličanov v Rusiji in svobodo katoliške propagande. Nadalje je sovjetska vlada soglasno z dogovorom dovolila dostop v Rusijo Jezuitom in Frančeškanom. V kraje lakoti so dopuščene kat. usmiljene sestre v svrho izkazovanja pomoči. V zvezi s tem, se mora pripomniti, da so se vodili pogovori glede dopuščenja raznih katoliških samostanskih redov v Rusijo že v teku dolgega Časa. Kakor poroča «1imes» iz Rima, je Vorov-ski predstavitelj sovjetske vlade sporočil Sv. Stolici, da izmed 9 duhovnih oseb, katere se odpravljajo po priporočilu rimskega papeža v Rusijo v svrho razdeljevanja pomoči gladujo-čim, ne sme hiti noben duhovnik angleške, francoske ali jugoslovenske narodnosti. Prvi majnik v Trstu. Prvi majnik je potekel — če se izvzame krvav incident, ki se je odigral zjutraj v uBci della Madonnina — v Trstu mirno. Dopoldne okoli 10. ure je bila zbrana pred delavsko zbornico v ulici della Madonnina ogromna množica ljudstva: vršil se je shod na prostem. Kmalu po 10. uri so posredovali policijski organi pri organizatorjih shoda, naj bi se vršil shod v dvorani in ne na prostem. Ker se pa niso organizatorji uklonili temu pozivu, je dobilo vojaštvo povelje, naj razžene slu-šaice. Tako je tudi bilo. Tedaj je nastala med shišalci velika zmešnjava in panika. Pri tej priliki e bil ranen z bodalom neki mesar. Aretirani sta bili dve osebi Do drugih incidentov ni pjišlo. Poletni urnik za javne lokale. Kr. krestura za Trst in okolico je odredila za javne lokale s svojem področju sledeči novi urnik, ki bove-ljal od 1. maja dalje do 31. oktobra t. L: 1. Kavarne in bari se ne bodo smeli odpirati pred 5. uro. 2. Likemice, gostilne, krčme, bufeti in pivnice ne pre^l 7. uro zjutraj. Ura zapiranja je določena tako-le: a) Gostilne v hotelih, gostilne I. in II. razreda, koncesionirani bari in kavarne (ob eni po polnoči, b) gostilne 3. in 4. razreda koncesionirani bufeti in pivnice ob 24 (o polnoči); c) krčme, vinotoči vseh vrst, ljud-sek kavarne, mlckaraice s kavarno ali brez nje ter likernice s kavarno ali brez nje ob 23. uri (ob 11. zvečer). Nabiralni bloki CMĐ se že pridno naročajo in vpo-rabljajo. Po večje število so jih naročila sledeča društva: Dijaško podporno društvo v Trstu, Čitalnica v Kanalu, Bralno društvo v Pcdkrafu, Pevsko društvo ^Zastava* v Lon-jerju, Izobraževalno društvo v Šturijah, Dramatično društvo v Sežani in razna druga društva. Bloki so se iskazali kot zelo praktični in ni dvoma, da se bodo v kratkem razširili po vsej Julijski Krajini. Naj ne bo kulturnega ali dobrodelnega narodnega društva, ki bi ne naročilo blokov CMD! Naročajo se tudi pri • Edinosti® v Trstu. ♦ Šentjakobski Scko! v Trstu. V četrtek, dne 4. maja 1922 redna odborova seja v navadnih prostorih. S Trstenika. Pred nekoliko meseci smo ustanovili pri nas glasbeno društvo. Čeprav je društvo še mlado, je vendar že dobro pripravljeno za sodelovanje na raznih prireditvah-Priporoča se društvom v mestu in po okolici, da bo mogla naša mladina javno nastopiti. Pokazati hočemo, da tudi naš Trstenik J* J® razpal, marveč da se je naša mladina vzbudila k delovanju. , Zadružna Zveza v Trsta je priredila v nedeljo dne 23. 1922. dva predavanja, eno v Dolini, kjer je predaval dr. J. Agneletto o splošnem gospodarskem položaju, in drugo v Bo-Ijuncu, kjer je predaval dr. A. Povh o zadružništvu. Prošlo nedeljo dne 30. aprila 1922, sta se vršili dve predavanji v Nabrežinf, katerih se je vdeležilo nepričakovano veEko število poslušalcev, tako da je bila dvorana «Obrtno-go-»podarskega društva» natlačeno polna. Predavala sta dr. J. Agneletto o današnjih gospodarskih razmerah in dr. A. Povh o zsdruž- Q1Priefdavatelja sta žela veliko odobravanja od udeležencev, ki so slebili skoz 2H uri z živim zanimanjem njihovim izvajanjem, kar pnča se enkrat o veliki potrebi inicijative »Zadružne Zveze*. Zadružna Zveza. Popravljamo. V notici .Stavbeniki Julijske Krajine onim iz starega kraljestva* se je urini] a mala tiskovna pomota, ki jo moramo popraviti, ker ni v soglasju z dejstvom. Kjer je govor o mezdi, ld jo morajo podjetniki plačevati zidarju za uro, je treba citati 2 lin: 80, an ne kakor je pomotoma v notici — «liri 80». Ženska organizacija. V četrtek, dne 26. m. m. se je vršil v Trstu sestanek našega ženstva v svrho ustanovitve ženskega društva. Udeležba je bila nad vse pričakovanje mnogobrojna in se je sestanka udeležilo posebno kepo število našega zavednega ženstva iz najširših krogov, kajr nam bodi v dokaz, kako potrebna je bila ženska organizacija. Vse navzoče so z velikim zanimanjem sledile poročevalkam. Sklep, da se ustanovi v Trstu žensko društvo ki naj se imenuje «Žensko dobrodelno društvo*, je bil enoglasno in s splošnim odobravanjem sprejet. Društvu bo glavni namen: pomoč Šolski mladini in izobrazba ženstva potom predavanj, raznih tečajev i. t. d. Na prihodnjem sestanku se bodo pTečitala pravila, ki se bodo potem takoj predložila oblastim v odobrenje. Prijavljajo se že pridno članice za naše novo društvo in se bodo provi zoriČno vpisovale tudi na prihodnjem sestanku. Končno naj navedemo;, da je to snujoče se žensko drufttvo vr budilo zanknanje ludi izven Trsta, Med sestankom nas je telefoni čno pozdravilo «Žensko Udruženje« iz Opatije ter nam želelo obiiega uspeha, za kar mu bodi izrečena ponovna najtopfejfe zahvata. Ravnokar doznavamo, da se snuie tudi Me- v Gorici žensko draftfeo z Mv cakp «n ne dvomimo, da bodo tudi druga nasa mesta sledila temu vzgledu ter se tako sdruži-mo v skupnem plemenitem deh& za dobrobit naše mladine m v izobrazbo in moralno povzdigo našega, posebno v naših krajih po vojni tako zekr prizadetega ženstva' Vse, ki ste dobre volje, brez razlike stanu in starosti, pridite v naš kiog, da se čim prej s združenimi močmi lotimo pre-pcirebnega dela. Predolgo smo že odlagale T Ustanoviteljice. « Šentjakobska Čstalaic** vorisori, kakor je bilo že objavljeno, v nedeljo dne 7. maja v dvorani DKD pa Sv. Jakobu, opereto v treh dejanjih ^Čevljar baron*. Poprava odra je že v polnem teku in upati je, da bo v nedeljo tudi slavno občinstvo prihitelo v polnem Številu k Sv. Jakobu, da s tem poplata trud in požrtvovalnost igralcev in vseh, ki želijo pripomoči k obnovitvi odra. . . ••• Danes zvečer točno ob 7 % dramatične vaje v dvorani. Naj nihče ne manjka. G. režiSer je naprošen da pride >« ure prej. V četrtek točno ob 8. uri zvečer skupne vaje isto v dvorani. Vaj se morajo vsi in točno udeležiti, ker so to zadnje pred nastopom. Odbor. Daaes zvečer ob navadni uri odborova seja «šentjakobske Čitalnice ». Ker Je važna točka na dnevnem redu« naj nihče ne manjka. Tajnik. Vaditeijski zbor Tržaške sohobke žapel Seja zbora se vr« v nedeljo, 7. maja t L ob 9. uri pri Sv. Ivanu v prostorih Vrdeljskega Sokola. Pozvani so vsi načelniki, podnačelniki in vaditelji vseh društev. Zdravo! — Načelnik. «Prosveta» (Odsek za soc. izobrazbo). Jutri v četrtek, 4. maja t t ob 8 zvečer predavanje v Nabrežini pod okriljem tamošnje »Javne ljudske knjižnicePredava inž, Rustja o strokovnem kmetijstvu. «Prosveta». (Oosek za soc. izobrazbo). Danes zvečer ob 18 H seja v društvenih prostorih (Fabio Filzi 10, I.). Vabljeni so tudi, kakor svoječasno določeno, zastopniki učiteljskega društva, akad. društva »Balkan*, društva «Pravnik» in Zadružne Zveze. MDP Sv. Jakob. Daaes ob 21 redna vaja za mandoHniste. _ Iz tržaškega 2Ivlienia Skrivnostna družinska žaloćgra. V nedeljo popoldne okoli 5' 15 se je odigrala v pripro-stem stanovanju kavarnarfa Rajka Fachetinija v ulici detTOLmo št. 19 družinska Saloigra, ki je zavita v globoko skrivnost. Bilo je okoli 4'15. Po ulici defl'Ohno sta pa-trulirala dva kraljeva stražnika. Ko sta dospela funkcionarja na vogal ukce delTOlmo m ulice del Bosco, sta zaslišala en strel, ki je prihajal iz Fachetinijeva stanovanja. Stražnika sta stopila v stanovanje. Tedaj se jima je nudil žalosten prizor: na postelji, v mlaki krvi je ležal hišni poglevar — kavarn ar Fachetini; — bil je ranjen v levo sence. Pri ranjencu sta stali dve osebi: njegova žena Elisa in njegov sin, star okoli dvajset let, po poklicu violinist. — Kdo je ustrelil? — sta vprašala funkcionarja violinista. — Jaz. — je odgovoril violist. Nato je izjavil, da je izvršil to dejanje, da ohrani družini čast... Ranjenec je bil odpeljan v težkem stanju v mestno bolnišnico, ranilca so pa odvedli na policijo, kjer so ga zaslišali. Violinist ni hotel pod nobenim pogojem povedati vzrokov, ki so ga dovedli do tega koraka. Izpovedal je samo, da je izvršil to dejanje, da ohrani družini čast. Ko je izjavil, da ne izpove drugega glede rani tve, so ga odpeljali v zapor. V pondeljek zjutraj se je pojavila na policiji kavarnarjeva žena Elisa. — Zahtevam, da izpustite mojega sina. On je nedolžen ... Jaz sem ustrelila proti možu in ga ranila. Moj sin je nedolžen... je rekla ženska slugam. (Policijski organi so biLi ta dan prosti). Slugi pa niso mogle obdržati žensko v zaporu, marveč so % naročitf, naj pride kot včeraj, v torek, na policijo. Iz vsega, kar je pravila ženska slugam, ae da sklepati, da hoče Elisa vleči sinovo krivtk> na se. Izvedelo se je: Razmere med ranjenim kavarnarjem an njego-vim sinom niso bile prisrčne. Sinu — to je izjavil kavarn ar — se ni namreč ljubilo delati. Vsled tega so nastali prepiri. Pred par dnevi je zmanjkalo kavarnarju 150 kg sladkorja. Kot krivca je obdolžil sina — violinista. Radii te obtožbe je prišlo v nedeljo popoldne do hudega sporekanja med kavarnarjem in njegovim sinom. Pri tej piittki je povlekel sin iz žepa samokres in ranil očeta v samca. Prav gotovo — posebno pa Še, ker je stopila na pozorišče kavarnarejva Žena v sumljivi vlogi — pa niso dane poteze skrivnostne družinske Žaloigre v popolni, jasni obliki. Roparski napad t nfid deOa Loggia. Trgovec Moisi Boselli se je vračal pretekli večer ob pozni uri po samotsfi ulici della Loggia proti domu, in sicer v ulici ddk Beccherie št, 21. Tedaj so ga napadli Štirje tolovaji« ga vrgli z vso silo ob tis m ga oropali treh prstanov v vrednosti 200 lir. Pozneje sta bila aretirana tfva krivca tega roparskega napada, m sicer C ris to Giannicu-poli in Isacco Bellelli, oba brez stalnega bivališča. Oba aretiranca sta sprva trdila« da sta nedolžna, a končno sta vendarle pripoznala storjeni čin. Sedaj se nahajata v zaporu. Co-roneo. - Pijani možakar in razjarjeni krčmar. Josip Deptcolznane je gledal v ponedeljek po raznih obljudenih gostilnah pregloboko v kozarec. Poaredica njegovih opazovanj: Pro»ti večeru je stopil v gostilno v ulici del Ponte in zahteval pijače. Razume se, da ga niso noge držale. To podrobnost je krčmar videl. Zato je za ukazal podreejnim uslužbencem, naj gostu ne dajo pijače. S tem pogojem pa ni bil mož zadovo-voien. Sprva je milo pro&ii, naj mu dajo vsaj en «firkelc», (ki si bo pogasil žejo, ki ga muči že ves dan. Ker pa je dosegel s to prošnjo ravno toliko, kot bi metal bob v steno, se je začel rotiti, da bo vrgel vse «po luftu». Krčmar je sprva poslušal rotenja, a končno mu je žarela kri in je vrgel sitnemu možakarju kozarec v glavo. Ranjenec, ki bo okreval v enem tednu, je dobil prvo pomoč pri želenem križu. Samomor. Ana Sbisa, stanujoča v ulici dei Fabbri ŠL 3, se je večkrat pritoževala proti svojim znancem in prijateljem, da si bo vzela življenje radi nevrastenije. Prijatelji so jo tolažili, a zaman. V pondeljek proti večeru se je zaprla ženska v svojo sobo in se zastrupila s karbotno kislino. Odpeljali so jo v mestno bolnišnico, kjer je kmalu potem umrla. Težka nesreča na lesnem trgu pod Skednjem. Včeraj zjutraj se je odigrala na lesnem trgu pod Skednjem težka nesreča, malo je manjkalo, da ni prišel star delavec pod kolesje lokomotive. 65 letni delavec Josip Poser, stanujoč na istrski cesti, je šel včeraj zjutraj okoli 8*30 ob železniški progi na lesnem trgu pod Skednjem. Tedaj je prisopihala lokomotiva in ga zgrabila za jopi. Težko ranjenega delavca so odpeljali v mestno bolnišnico. Težka nesreča v namestnišld palači. Včeraj popoldne so pripeljali z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico dva težko poškodovana delavca in sicer Marcela Podbersiča in Frana Tomažlča. Oba delavca sta padla s pe tega nadstropja, ko sta popravljala dvigalo. Razjarjeni železničarji in praznik 1. maja. Gruča razjarjenih železničarjev je napadla na dan 1. maja v bližini kolodvora Sv. Andreja železničarja Josipa La Felpa, in ga obdelala s pestmi in brcami Napadli so ga, ker je opravljal ves dan službo kljub temu, da je izdal Železničarski smdakat okrožnico, v kateri je bilo rečeno, da se na dan prvega maja ne dela. Vsleđ tega dogodka sta bila včeraj aretirana dva železničarja, in srcer Lucindo In-fante in Oscar Schiavon, oba stanujoča v uKci Girolamo Muzio. Oba sta namreč obdolžena, da sta z drugimi železničarji napadla gori-omenjenega La Felpa. — Tudi železničar Josip Zonta, stanujoč v železničarskih hišah je bil včeraj aretiran, ker je pretepel tovariša Frana Kosiča. Opeharjeni deserter. Jugoslovenski deserter Paul Lijutič je prišel pred par dnevi v nase mesto in prišel v ožje stike s pomorščakom Araosom Gaghijem. Pozneje je spoznal še tri pomorščake, in sicer Petra Mehegarija, Emila Frascatija in Attila Ottaviana. Lijutič, ki ni poznal razmere v Trstu, je prosil nove znance, naj mu preskrbijo potni list za Ameriko. Vsi Štirje pomorščaki so mu obljubili, da mu ga bodo preskrbeli, a zato jim mora dati 3600 lir. Deserter jim je izročil 3600 lir, a potni list čaka 5e danes. Pomorščaki pa sedijo za pregreho v zaporu Coroneo. Težka nesreča pri delu. SinoH so pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico iz Sv. Križa pri Trstu delavca Mihaela Starca, iz Konto velja št. 160. Stare je delal pri «Aurismi» v Sv. Križu. Pri tem je padel s sedem metrov visokega prostora in se težko poškodoval Vesti z Goriškega Nesreča pri delu. Zadnje dni se nesreče pri zidarskem delu silno množijo. Tako se je smrtno ponesrečil pret. soboto pri. popravljanju neke hiše v ulici Ascoli neki Rudolf Petelin, 40 let star, doma iz Trsta (Šalita di Gret-ta N. 35), ki ima ženo in otroke. Padel je pri delu in zadobil težke poškodbe, v bolnišnici se je še nekaj Časa boril s smrtjo. Koncert Zveze učiteljskih društev Julijske Krajine v Gorici dne 29 aprila 1922. Preteklo soboto smo slišali v Gorici koncert, kakoršnih smo dos^daj še malo slišali. Gospod Srečko Kumar je imel na razpolago izboren "pevski materijal, nad sto pevk in pevcev, in priznati se mu mora, da je on znal ta materijal izvrstno uporabiti S svojo temperamentno, sug-gestivno osebnostjo je on privedel ta zbor do višine, ki mora imponirati vsakemu. Ta koncert je bil kulturno dejanje v pravem pomenu besede. Pri celem koncertu so sodelovali sami slovenski učitelji in učiteljice — dokaz na kako visoki stopinji kulture stoji naš narod. Na sporedu je bil najbolj zastopan La-jovic, pač naš najboljši skladatelj moderne struje. Pri prvem zboru «Pastirčki» je prišla zlasti lepa gradacija do popolne veljave. Nežni zbor «Kiša pada v je bil izvanredno ljubko izvajan. Avrelija Sancinova je nastopila kot solistka. Izborno šolo ima in mogočen, obsežen organ, enako uglajen v fcran HI nižini in višini. Res, umetnica prve vrste« Pela fe Lajovičeve, Škerjančeve in Kogo* jeve samospeve z globokim občutkom in umetniško dovršeno. Najbolj je ugajal občinstvu kajpak Lajovičev «Medved z me-dom», prednašan tako temperametno, da' je poslušalce kar elektriziral. Blesteči soprani so pri tem zboru posebno učinkovali. Samo tega ne morem razumeti, čemu La-javic pri besedah «in mu vzamem lonec z medom» vodi soprane in base v paralelnih oktavah. Že pri klavirju se mi je zdel ta postop trd, a sem si mislil, da v zboru ne bo tako- trdo slišati, toda varal sem se, v zboru je bil ta postop še trši. Zlasti pri ponavljanju sem to občutil. La-jovičeva zbora «Medved z medom» in «Pomladni spev» sta se morala na sp-lošno zahtevo ponavljati. «Pornladni spev« je prišel drugič do lepše veljave kakor prvič, zlasti celtonski postop pri «sanje moje duše» je bil drugič bolj precizno izvajan. Imponiral nam je pri tem zboru basov «kontra h» v sklepnem akordu. Pijanistinji Karmela Kosovelova in Marjeta Bortolottijeva sta imeli pač težko nalogo pri ne posebno dobrem klavirju. Prva, temperamentnejša igralka, je svirala Brahmsov Intermezzo A-dur, Op, 76 št. 6 in Rapsodijo istega skladatelja v H-moI. Op. 79 št. 1. Naravno da Brahms, severni Nemec, ni tako ogrel občinstva kakor mehki in sanjavi Chopin, katerega znano etudo v C-molu, in polonezo v A-dur, Op. 40, št. 1 je igrala Bortolottijeva. Občudovali smo zlasti njeno teh-.iko. leve roke pri Chopinovi etudi. Ker obhaja letos glasbeni svet petindvaisetletnico Brahmsove smrti, je bilo* popolnoma umestno, da smo tudi goriški Slovenci tako počastili spomin tega glasbenega velikana svetovne slave. Pri prihodnjem Zveznem koncertu pa bi želeli slišati tudi kaj iz slovenske klavirske literature. Res ni ta literatura pri nas kvantitativno posebno velika, toda v raznih letnikih «NoviK akordov» se dobi marsikaj primernega. Zlasti bi pirporočai najnovejše klavirske skladke Vasilija Mirka. Kdo naj bo izvajal slovenske klavirske skladbe, če ne slovenski pianisti! Ker omenjene skladbe Vasilija Mirka dobro poznam, sem prepričan, da bodo zelo učinkovale. Veseli nas, da imamo goriški Slotvenci dve tako dobri pijanistinji. Solistka Anica Čokova je pela po eno Grbčevo, Škerjančevo in Lajovičc-vo skladbo. Ima dobro izšolan in zelo simpatičen glas, zlasti v višini. Zlasti mi \t> ugajalo njeno petje pri Lajovičcvi «Kaj bi le gledala. Obe solistki je spremljal na klavirju Srečko Kumar fino in diskretno. Kjer ima klavir skoraj glavno vlogo, je Srečko Kumar to izvedel umetniški dovršer.o. V spominu mi je zlasti glasbena ilustracija pri Kogojevi pesmi «Da sem jaz Jezus» na besede je odvr-Pedro trn padel m Meoa, «prosim, spusti vea> Pedro je zganil roko in razlil črnilo. Car je bil pretrgan in Amina ni mogla ničesar več zvedeti. Dečka je skušala pomiriti z darili, mu še enkrat zabičila naj molči in sklenila nadaljevati pozneje, ko bo fant spet pomirjen in pripravljen za to čudno igro. •Moj Filip živi! Mati — mati, hvala ti.» Amina ni Pedra preje izpustila iz sobe, dokler se ni čisto pomiril. Nekaj dni je molčala o tem dogodku in ga te vedno opominjala naj materi ničesar ne izda in ga obsipala z darili. ^ Nekega popoldne, ko je gospodinja odšla iz hiše, je vstopil spet Pedro in vprašal Amino, če noče spet začeti ono igro. Amina, ki je komaj čakala, da še več izve, je bila te ponudbe zelo vesela in kmalu pripravila vse. Spet se je soba napolnila z dimom, ona pa je nanovo ponavljala čarodejne besede. Dečku, ki je imel na roki zopet zrcalce iz črnila, je velela, naj pogleda na roko in zaklicala: «Fi-lip Vanderdecken, prikaži se!» V tem hipu pa so se vrata odprla in v sobo je vstopilo več oseb, med njimi tudi pater Matthias z vdovo. Amina je skočila kvišku, Pedro je zakričal in stekel k materi •Torej je res! Torej se nisem motil o tem, kar ete počenjali v svoji sobi v Teroeuse-u!» je kriknii duhovni oče in srdito pogledal Amino. «Prokleta čarovnica! Razkrili smo tef» Amina pa ga je zaničljivo pogledala in za. mirno odvrnila: «Jaz ne spadam v vašo vero. ki mi v zonerna. To ie moia soba in zapovem vam, da se odstranite takoj. Pojdite ven vi in vsi, ki so z vami!» «Preje pa vzemite s seboj vse te čarodejne priprave,» je rekel pater Matthias svojim spremljevalcem. Ko so oni izvršili naročilo so s patrom vred odšli in pustili Amino samo. Amina je zaslutila, da je izgubljena. V edcla je, da katoliška vera strogo prepoveduje vsako čaranje in vraževerstvo, kar smatra za veliko pregreho. In zdaj so ji prišli na sledi «Dobro,» je pomislila, *kaj hočem usojeno mi fe!» Da si bomo znali razlagali prihod patra Matthiasa in drugih prič, moramo omeniti, da je dan kasneje po Amininem prvem poizkusu deče kpozabil na dano obljubo in povedal svoji materi vse. Vdova se je zelo prestrašila in čutila dolžnost, da se obrne na patra Matthiasa, prepričana, da gre tu za vražarstvo. Pater Matthias, ki ni mogel ženi takoj verjeti, je zapovedal fantu nai odkrito in le resnico govori, a je žal zvedel isto in bil seveda primoran dobiti Še jasnejših dokazov, vsled če&ar je naročil dečku naj poskusi igro še enkrat, da bo jo prekinil, vstopivši s pričami v sobo. Pol ure po tem iznenađenju sta stopila v Aminino stanovanje dva črnooblečna meniha, ki sta ji zapovedala, naj jima sledi. Amina se ai upirala. Sla je z menihoma čez trg — vrata velikega poslopja so se odprla — in morala je vstopiti. Nekaj trenotkov zatem se je nahajala, v ječi inkvizicije^ tDa!)c.) Stran lVt »EDINOST« V Trstu, dne 3. maja 1922« Tolminsko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 25. maja t L v Kobaridu v ljudski šob ob 6 >; uri zjutraj Ker je dnevni red zelo važen, se želi polnoštevilna udeležba. Odboc- Ložice, Pevsko druStvo «Zarfa» v Ložicah bo imelo svoj občni zbor dne 7. maja t. 1. ob 2. uri pop. v društveni dvorani. Za pripravljalni odbor A. Gabrijelčič. Renče. Strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčah zaključi Šolsko leto 1921—22 dne 7. maja L 1. ob 10. uri v dvorani gospoda Franca Brumat. Ob tej priliki bodo razstavljena dela učencev. Prijatelji šole in napredka vljudno vabljeni k udeležbi. Vodstvo. Prvi maj v Gorica je ob menjajočim se apri-ilovem vremenu potekel v Gorici precej mirno. Komunisti, ki so naznanili svoj shod (delovne zveze) na Solkanski cesti, so zborovali; isto-tako so menda imeli tudi socialisti nekak shod ina Telovadnem trgu. Sicer je imel ta dan popoten značaj oficijelnega praznika in mu je res naredba namah odbila vso revolucionarno ost. Javni lokali m ulice so polne ljudi znamenje, da se ob tem vremenu nimajo kam deti, posebno ker je padel praznik ravno na pondeljek. Alarm. V četrtek zvečer je razburil del goriškega mesta neznanec, ki je ob 7. uri letel Naslov pri upravništvu. 844 SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich & Sn»uersich, Trst, via della Tesa 16 <7 DIPLOMIRANA babica sprejema porodnice na dom. Orel, via Udine 32, L 544 PRSNI SIRUP za kašelj, «Reumazan», švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima vedno lekarna v II. Bistrici. 28 POROČNA SOBA iz spaljenega, zajamčeno suhega bukovega lesa, s krasno psiho, tremi brušenimi zrcali, se proda za L 1450. Vsakdanji dohodi solidnega slavonskega pohištva, po cenah brez konkureuce. Lastna postrežba s kamijoni. Razpošilja se tudi na deželo. Turk, via Rossim 20. Občinstvo je naproseno, da si ogleda v skladišču. 855 VEL.JC šivalni stroj za krojača, se proda po nizki ceni. Molino a vento 5, I. 865 VIJOLINIST pride poučevat gosli na dom, tudi v oddalejne krae na deželo. Košuta, Sv. Križ pri Trstu 6. 867 HIŠA, v Dolini št. 40, na glavni cesti, v sredini vasi, pripravna za vsako obrt, se proda. Pojasnila daje lastnik pri Sv, Ivanu, via delle Cave št. 1091. 870 TRGOVSKI pomočnik z večletno prakso, želi primerne službe pri kaki večj tvrdki v mestu. Ponudbe pod «Podjeten* na upravni- štvo. _ ? KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE K:AJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. • INSERIRAJ V »EDINOSTI« t Ki ijlžeonost in umetnost Ncv slovensko - italijanski slovar. Profesorji (slavisti - romanisti) Julijske Krajine pripravljajo nov slovensko - italijanski slovar po najnovejših jezikoslovnih pravilih. Delo hitro napreduje in bo v dogle-dnem času dovršeno. Prof, Anton Breznik bo rokopis pregledal. — Pozdravljamo to in želimo najlepšega uspeha. Borzna poročila. Tečapj Trst, dne 2. maja 1922. Jadranska banka ................. Cosullch............................267 Dalmatia .................. 200 Gerolimich .................... Libera Triestina . . ..••.••••••• 410 Llojrd .. >•...•••••••••••. 1250 Lussino ............... . . . 700 MartinoHch .. ............140 Occania . . • •.•.«•»•*..». 185 Prem uda........................400 Tapcovich.................245