Poštnina plačana v eotovint.
Cena 30.- lir
DEMOKRACIJA
Leto XIII. - Štev. 9
Trst-Gorica, 1. maja 1959
Spediz. In abb. post. I. gr.
Naj živi 1. maj, simbol dela, Svobode in pravičnosti prostih in zasužnjenih narodov!
I ■ .r	I
Izhaja 1. in 15. v mesecu
PRED ŽENEVSKIMI RAZGOVORI
Pretekli teden je dokončal svoje delo štiričlanski delovni odbor, ki je v Londonu pripravljal osnutke za stališče, ki naj bi ga Zahod zavzel na bližnjih razgovorih z državniki Sovjetske zveze. O predlogu razpravljajo te dni zunanji ministri Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, ki so se sestali 29. apri-a v Parizu. To je prva večja mednarodna konferenca, na kateri nastopa novi državni tajnik ZDA Christian Herter v svojstvu zunanjega ministra svoje države.
PARIZ
Podrobnosti o sklepih, do katerih je .prišel delovni odbor in jih bodo sedaj .potrdili ali spremenili odgovorni zunanji ministri, niso znane. Obveščeni krogi napovedujejo, da bo Zahod vztrajal na tem, da naj obveljajo glede Berlina stare obveze, ki jih nihče ne more enostransko spremeniti, kakor hoče to storiti Sovjetska zveza. Nihče ne more prisiliti Združenih držav. Velike Britanije in Francije, da bi jmaknile svoje vojaške oddelke iz onih področji bivšega nemškega glavnega mesta, kamor so prišli na osnovi pogodb, ki jih je podpisala tudi Sovjetska zveza. Zahodne sile naj bi sicer dopustile, da pridejo v imenu Združenih narodov v Berlin vojaški oddelki ki bi jih sestavljali pripadniki drugih držav, toda takšne mednarodne policijske sile, ki bi skrbele za varnost in nedotakljivost področja, ne bi smele izključiti prisotnosti ameriških, britanskih in francoskih vojakov. Zahodne sile naj bi nadalje z veseljem pozdravile ustanovitev posebne komisije Združenih narodov, ki bi prevzela skrb za vzdrževanje zvez med Vzhodno in Zahodno Nemčijo ter zavezniki. Na ta način bi se namreč izognile neljubi nujnosti, da bi vsaj »de facto« morale priznati vlado Vzhodne Nemčije, ker bi se sicer z njo sploh ne mogle pogajati. Glede razorožitve, oziroma področja omejene oborožitve, pa naj bi obveljal MacMillanov načrt, po katerem bi določili področje, kjer bi bila oborožitev samo nadzorovana. Tako Vzhod kot Zahod bi na tem ozemlju lahko poljubno večala ali manjšala svoje sile, toda nasprotna stran bi imela pravico vpogleda v dejansko stanje in bi morala biti o vsem obveščena. Sele če bi to potekalo v-redu, brez trenj? in prilivanj, bi nato. prešli na zmanjševanje oborožitve v tem prostoru.
V kolikor obvelja in se tekom razgovorov ne bo spremenilo, bi pravkar orisano stališče bilo nekakšen kompromis med razlikami v pogledih, ki jih imajo glavne zahodne države glede berlinskega in nemškega vprašanja ter evropske varnosti. Tako Nemci in Francozi ne bi želeli, da pride v Berlinu do sprememb. Britanci pa bi raje videli, da se Zahod zmeni s Sovjeti na novo, tako da bi ne bil v Berlinu .prisoten na osnovi starih dogovorov, v bivstvu zato, ker je izšel iz druge svetovne vojne kot zmagovalec. Američani so sicer za iskanje novih rešitev, vendar zahtevajo, da morajo te biti take. da ne bodo omajale zahodnih pozicij v središču Evrope. O nemški združitvi sodijo Britanci, da je zdaj nemogoča in jo je treba pustiti ob strani. Tudi Američani, Francozi in Nemci so prepričani, da je združitev zdaj nedosegljiva, zahtevajo pa, da ima vsako obravnavanje nemškega vprašanja svoj smisel samo če pripravlja tla za kasnejšo združitev. Britanci, Francozi, in A-meričani bi privolili v ustanovitev skupne komisije, v kateri bi bili tudi zastopniki Vzhodne in Zahodne Nemčije in ki bi imela nalogo, da dela na združitvi Nemčije. Bonn pa smatra, da bi to ne imelo nobenega haska.
Največje pa so razlike v problemu evropske varnosti. Britanci podpirajo načrt, pa katerem bi bile vojaške sile v Srednji Evropi številčno blokirane ali pa bi jih pod strogo kontrolo celo zmanjšali. Amerikanci so za kaj takega samo, če bi to bilo povezano z združitvijo Nemčije, medtem ko so Nemci in Francozi, ki so najbolj izpostavljeni, nasprotujejo vsaki ideji, ki bi oslabila sedanje vojaške pozicije Zahoda.
Najti med tako različnimi težnjami skupen kompromis ni lahko delo, je pa nujno potrebno. Zato se ne smemo, čuditi, da je bilo pred sestankom zunanjih ministrov toliko medsebojnih obiskov, konferenc in razgovorov, ki so pripravljale tla za zaključno delo. ki ga zdaj končujejo v Parizu.
VARŠAVA
Skoro istočasno s sestankom štirih zahodnih zunanjih ministrov pa zborujejo v Varšavi zunanji ministri Varšavskega pakta, ki je moskovska protiutež Atlantskemu paktu. Tam seveda ni razlik, ker jih tudi ne sme biti. Zunanji ministri so 27. tm enostavno poslušali poročilo sovjetskega zunanjega ministra Gromika in nobenega dvoma ni, da bodo prav tako soglasno odobrili vse sovjetske načrte za Berlin, nemško vprašanje in ureditev evropske varnosti. Zanimivo je, da prisostvuje tej konferenci, ki se tiče izključno evropskih vprašanj, tudi delegacija Rdeče Kitajske, pa čeprav oficielno samo v vlogi opazovalca.
Med drugim naj bi v Varšavi razpravljali tudi o atomski oborožitvi Češke, Po-
ljske in Vzhodne Nemčije, kar naj bil sovjetski odgovor na morebitno atomsko oborožitev Zahodne Nemčije.
Priprave za konferenco zunanjih ministrov štirih velikih in na vrhunski sestanek pa ne bi bile v skladu sodobne politike. če bi si ena in druga stran ne skušale medtetj) nekako otipati mišic in buditi javnega mnenja. Tako se je že oglasil Peking, ki je dejal, da bo zopet načel vprašanje Formoze, če ga ne povabijo na bližnji sestanek »velikih«. Moskva je22. aprila s posebno noto opozorila Združene države, da bi atomska oborožitev Zahodne Nemčije v naprej obsodila na neuspeh vse sestanke, ki naj bi prispevali k pomir-jenju v svetu. Sporočila je, da gleda z enakim negovanjem na urejevanje raketnih odstrelišč in vskladiščevanje atomskega orožja v Grčiji, Turčiji in drugih državah Atlantske zveze. Novi zunanji minister ZDA Herter pa je s svojo prvo izjavo, takoj po svoji zaprisegi, dejal, da spada vse to v izvajanje že nekaj let starih načrtov in da se Zahod ne bo dal motiti v skrbi za svojo varnost. Predsednik Eisenhower ni poslal nobenega protesta, temveč je Sovjetom predlagal, da bi ZDA in ZSSR ne delali več poizkusov z atomskimi eksplozijami v višinah pod 50 km.
Moskva, ki se sicer tako vneto zavzema za atomsko razorožitev in opozarja na naraščajočo radioaktivno okuženost ozračja, pa je hladno sporočila, da predloga ne sprejema.
Dodajmo še, da sta Poljska in Češkoslovaška pozvali zahodne vlade naj se ne upirajo udeležbi njunih zastopnikov na ženevski konferenci. V zvezi s tem je francoski glasnik izjavil, da bo Zahod v tem primeru zahteval tudi udeležbo Italije, morda Belgije, Holandije in Jugoslavije, ki prav tako mislijo, da bi morale imeti besedo pri urejevanju nemškega problema. Takorekoč na sam predvečer velikega diplomatskega sestanka torej še niti točno ne vemo, kdo vse se bo na njem srečal. Zahod načelno meni, da bi to morali biti samo zunanji ministri štirih velesil, Združenih držav. Velike Britanije. Francije in Sovjetske zveze.
In ob vsem še eno, morda ne neumestno pripombo: nekateri sodijo, da je Sovjetska zveza dvignila ves prah okrog berlinskega in nemškega vprašanja samo zato, da bi krila svoj bližnji sunek na nekem drugem področju. To naj bi bil Srednji Vzhod, odkoder prihajajo zaskrbljujoče vesti posebno iz Iraka, pa tudi iz Irana.
OB ŠTIRIDESETI OBLETNICI KPJ
Svobode pa ne
&
Berlin
2l.:23. aprila 1919. leta se je vr: šil v Beogradu ustanovni kongres Komunistične partije Jugoslavije. Njena naslednica, Zveza komu: nistov Jugoslavije (ZKJ), je te dni z vsem zunanjim bleskom totalitarnega režima slavila 40: letnico tega dogodka in s tem 40:letnico svojega življenja.
Sploh so tem proslavam posve: tili vse leto 1959. Celih dvanajst mesecev se bodo vrstili prigodni govori, predavanja, časopisi in revije objavljajo posebne števil: ke, redno izhajajo razni članki, izšle so že in napovedane so mno: ge nove knjige, vse zato, da bi se dokazalo edinstvene zasluge in dosežke ZKJ.
Karkoli pozitivnega se je v tem času zgodilo naj bi bilo sad naporov in žrtev ZKJ, oziroma KPJ. Tako beremo, da so komu: nisti, ki so se vse do druge sve: tovne vojne vezali z vsemi mo: gočimi separatističnimi gibanji, glavni rešitelji Jugoslavije. Pri tem seveda ne povedo, da so se odločili za to šele, ko jim je poli: tični račun pokazal, da je to edi: na realistična možnost. Prav tako naj bi komunisti, ki so po 27. marcu, zvesti paktu Berlin: Mo: skva in svojim strankarskim na: Črtom, precej prispevali k ruše: n ju morale jugoslovanske vojske, bili prvi pobudniki in edini orga: nizatorji jugoslovanskega odpo: ra. Zamolčujejo, da so stopili na plan šele ko je Nemčija napadla njihovo matično domovino So: vjetsko zvezo, ne pa ko je raztr: lajugoslavijo, kajti njim ni šlo svobodo in rešitev Jugoslova: nov, pač pa za rešitev in zmago komunizma. To pa je velika raz:
25. APRILA so po vsej Italiji proslavili 14. obletnico narodne osvoboditve. Oddolžili so se spominu ~rtev protifašistične in protinacistične borbe. Po vseh mestih uidi v Trstu, so bile svečanosti, na kate-ih so govorili zastopniki vojaške, oblasti in raznih združenj. Na krajih, ki so bili pozorišča uničevan ja svobodoljubnih živ Ijenj, in spomenikih so položili veliko vencev.
Za razliko od ljudskih demokraciji, na drugi strani železnega zastora, kjer si je vse zasluge za narodnoosvobodiliio borbo naknadno in uradno prilastila komuni slična stranka, proslavljajo v Italiji spomin na tiste čase vse struje in stranke, ki so v takratnih naporih sodelovale, od levice pa do demokratične desnice. Tako dan narodne osvoboditve ni režimski ati strankarski, temveč splošni narodni praznik.
* * *
ADENAUER IN SEGNI sta se 24. aprila sestala v Cadenabbiji, kjer preživlja nemški kancler svoj odmor. Razgovarjala sta štiri ure. Čeprav je bil sestanek zasebnega značaja, sta se državnika dotaknila posebno, mednarodnih problemov, ki se tičejo Nemčije in Italije v zvezi z reševanjem berlinskega vprašanja in bližnjim ženevskim sestankom zunanjih ministrov 4 velesil. Pri tem sta ugotovila popolno soglasnost in sta temu dala izraza tudi s tem, da sta si pred novinarij krepko stisnila desnici. Nemški in italijanski predsednik vlade sta skupaj obedovala in na posebno željo nekaterih časnikarjev sta po kosilu celo balincala. Prvo partijo je dobil Segni, drugo pa Adenauef, ki je velik ljubitelj te igre.
Ministrski predsednik Segni se je iz Cadenabbije odpeljal v Milan, kjer je obiskal mednarodni velesejem, na katerem se je zadržal skoro pet ur.
* « *
DALAJ LAMA je na prvi tiskovni konferenci, ki jo je imel po svojem prihodu v Indijo, izjavil, da se je prostovoljno odločil za izgnanstvo. Indijsko vlado je naprosil za politično zatočišče šele potem, ko so komunisti že začeli bombardirati njegovo palačo v Lasi. Kitajske komuniste je obtožil, da so kršili sporazum iz leta 1951. ki je Tibetancem jamčil notranjo in versko samostojnost. Kitajci so ščuvali ljudi proti verskim voditeljem, duhovnike - lame so zapirali in pobijali. To je bil glavni razlog upora.
Skoro istočasno je govoril v Pekingu zunanji minister Rdeče Kitajske. Dejal je da so Dalaj Lamo prisilili na beg njegovi ministri. Dodal je, da je upor zdaj že popolnoma zadušen in da kitajska vlada upa, da se bo Dalaj Lama vrnil v Laso. Priznal je, da so vladni oddelki pri nastopih proti Tibetancem ubili nad 2000
Dogodki---------------------
[ po svetu J
oseb. Dopustil je, da v daljnih kotih dežele še obstojajo manjša, a brezpomembna žarišča upora.
Pretekli teden pa je končno govoril z Dalaj Lamo tudi predsednik indijske vlade Nehru. Dalaj Lama je Nehruju priznal istovetnost pisem, s katerimi se je neposredno pred uporom obrnil do Kitajcev in jih jv pekingška vlada objavila. Dejal pa je da jih je pisal samo zato, da bi preprečil najhujše. Medtem je vstaja že začela. Ko so okoli palače začele padati granate je bilo prepozno, da bi lahko še kaj posredoval. Zato se je zatekel v Indijo, kjer bo ostal detj časa. V Laso bi se vrnil samo če bi bila Tibetu zares povrnjena in priznana im polna avtonomija.
Nehru je po razgovoru z Dalaj Lamo dal razumeti, da glede Tibeta še vedno tipa v možnost kompromisa, pa čeprav se to ne bo zgodilo v bližnji bodočnosti.
* # *
KARDINALSKA KONGREGACIJA sveti Oficij je izdala odlok, s katerim je katoličanom prepovedala, da bi pri volitvah ljudskih zastopnikov glasovali za takšne stranke ali kandidate, ki sicer ne nasprotujejo katoliški veri in njenim načelom, se morda celo označujejo za kristjane, a se dejansko držijo s komunisti in-z njimi politično sodelujejo. Prepoved ima splošno veljavo za Italijo in za druge dežele.
Z novo prepovedjo bi bili n. pr. prizadeti slovenski krščanski socialci, ki so se v Osvobodilni fronti jMvezali s komunisti, kakor tudi tisti redki pripadniki de-mokrščanske levice v Italiji, ki bi morda bili za sodelovanje s komunisti. Nova prepoved se seveda tiče tudi drugih strank, ki bi sodelovale s komunisti.
* ti *
CHRISTIAN HERTER, ki je že med bo-leznjo nadomeščal Johna Fosterja Dullesa, je bil imenovan za novega državnega tajnika, tj. za zunanjega ministra Združenih držav. Herter je bil rojen v Parizu, govori tekoče francosko in je vstopil v diplomatsko službo neposredno pred prvo svetovno vojno. Ni torej novinec v diplomatskem jpbslu in odlično pozna nemški problem. Uživa veliko zaupanje pri obeli a-meriških strankah, loko med demokratskimi senatorij kot. pri republikanskih prvakih. Zato bo najbrž lažje vozil s Kongresom kot pa je to bil slučaj z njegovima predhodnikoma v vodstvu zunanjem politike Združenih držav, demokratom Deanom Achesonom in republikancem Dullesom. Na drugi strani pa si mora
šele ustvariti ugled, ki bi bil vsaj podoben tistemu, ki ga je užival Dulles. Britanci se boje, da bi Herter ne bil kos svoji nalogi ker je nekoliko bolan.
V splošnem predvidevajo, da ameriške zunanje politike ne bo odslej vodil avtoritarno en sam mož, kot je to delal Dulles, temveč bodo pri določanju in celo pri izvajanju smernic imeli poleg predsednika in novega zunanjega ministra. važno besedo tudi podpredsednik Nixon, državni podtajnik Murphv, načelnih glavnih stanov general Gruenther in seveda Dulles, ki ga je predsednik imenoval za svojega posebnega svetovalca za zunanjepolitična vprašanja.
« * *
OBČINSKE VOLITVE V ALŽIRIJI niso potekle tako kot je želela francoska vlada. Volilna abstinenca je presegla pričakovanja. Medtem ko je pri zadnjih parlamentarnih volitvah prišlo na volišče skoro 90 odstotkov volilnih upravičencev, jih je zdaj oddalo svoj glas samo 42 odstotkov, 58 odstotkov pa jih ostalo doma. S tem so pokazali, d simpatizirajo z alžirskim osvobodilnim gibanjem, oziroma, da se mu ne marajo zameriti in se zato pokoravajo njegovim navodilom.
Za generala De Gaullea je to precejšen neuspeh.
* * #
N1KITA HRUSCEV je 17. apidla slavil svoj 65. rojstni dan. Značilno je, da se tega ni spomnil noben sovjetski dnev pač pa so v vseh listih izšli obširni članki o zaslugah in delu Hruščeva. Tako je »diktator« le dobil »kar je diktatorjevega«, čeprav nihče ni omenil, zakaj mu je napravil tak iroklon.
Potovanj željni Hruščev, ki trenutno zbira na obali Črnega morja moči za predvideni sestanek velikih, je pretekli teden sporočil, da se bo prav rad odzval vabilu danske, norveške in švedske vlade ter bo obiskal te severne dežele. To se bo zgodilo med 10. in 25. avgustom. Začel bo z Dansko in v vsaki državi se bo zadržal po pet drii.
# # #
NASER je le še enkrat premislil ali se mu izplača kreganje s Sovjetsko zvezo, od katere je dobil gospodarsko in politično podporo. Spomnil se je tudi, da ima največ sovjetskega orožja, ki bi kmalu postalo neuporabno, če bi mu Sovjetska zveza ne pošiljala več rezervnih delov in mu-nicije. Zato je ponovno poslal v Moskvo svojega veleposlanika z noto, v kateri predlaga naj bi izravnali sedanjo napetost. Pripravljen je prijateljsko sodelovati s Sovjetsko zvezo ako se njeni voditelji odpovedo nameri in poskusom, da bi s komunizmom spodkopali arabski nacionalizem in ga izrabili v svoje namene.
lika, ki so jo' jugoslovanski naro: di trpko občutili.
Ni kaj oporekati. Zahvaljujoč svoji boljši taktiki in organiza: ciji, hladni in neusmiljeni brez: obzirnosti, še najbolj pa zunanje: političnim okoliščinam, so komu: nisti v tem krvavem metežu zrna: gali.
Kot vse druge države na svetu je tudi Jugoslavija po doseženem miru morala najprej obnoviti in nato začeti razvijati svoje gospo: darstvo. Toda tudi to, kar je sa: mo od sebi razumljivo, naj bi bi: lo zgolj zasluga KPJ. Res je Ju: goslavija po drugi svetovni vojni napravila velik skok v industrij: ski proizvodnji, toda na drugi strani stoji neizpodbitno dejstvo, da je naravnost diletantsko zavo; zila svoje kmetijstvo, in še vedno je odprto vprašanje, ali ne bi z drugačnimi metodami in post o p: kom morda dosegla tudi v indu: stri ji boljše, bolj gospodarne re-zultate. Če bi ne bilo tako, bi ko: munisti sami ne spreminjali ne: prestano svojega sistema in ne bi v kali zatirali vsake kritike, se strahotno bali, da bi morali od: prfo tekmovati z nosilci morebit: nih drugačnih načrtov in predlo: gov.
V takšnih okoliščinah policij: sko vsiljenega in zavarovanega monopola ima torej hvalisanje ZKJ z dosežki na gospodarskem in socialnem področju le dvom: Ijivo vrednost.
Vrse to pa bi bilo še nekam ra: zumljivo, lastno pač vsem totalP * farnim režimom, če bi si ZKJ ob svoji 40:letnici ne prisvajala za: slug še za nekaj, česar pa prav gotovo ni storila. Proglaša nam: reč, da je prinesla jugoslovan: skim narodom in ljudem svobo: do, kakršne doslej še nikdar niso uživali. Tako beremo v nekem vplivnem tedniku: »Dejali so komunisti bodo dušili svobodo«. Pako so govorili tisti, katerih ustava je po lastnih besedah le: žala v pendreku, svoboda pa je bila izenačena z belim terorjem...
J oda delovni ljudje te države se nikdar niso čutili bolj svobodne, v polnem pomenu te besede, kot se čutijo danes...«
Če je nekaj zlagano, grobo zla: gano, potem velja to prav gotovo za tako trditev.
Dokazi? Vse štiri strani našega lista bi bile preskromne, da bi jih samo našteli. V našem Trstu so nam njeno neresničnost izpričali tisoči beguncev, ki so si preko našega ozemlja poiskali pot v svobodo. In še vedno prihajajo novi. V Jugoslaviji pa bi se ob Jthletnici KPJ lahko spominjali na obletnice, ki jih nihče ne sme omenjati: Djilas, ki je ožigosal razred novih oblastnikov in si je predstavljal, da je Jugoslavija že zrela za nastop socialistične stranke, ki bi tekmovala s komu: nistično, sedi v istem zaporu, v katerem si je pred vojno utrje: val svoje komunistično prepriča: nje. Februarja je minulo leto dni odkar so ob zgražanju vse sve: tovne socialistične javnosti v Beogradu obsodili skupino sta: rejših srbskih socialnih demokra: tov. Tudi ti so še vedno zaprti. Januarja je prav tako preteklo eno leto od stavke v Trbovljah. Tamkajšnji rudarji dva dni niso zapustili rovov in sploh niso ho* teli videti prvega slovenskega ko: munista Mihe Marinka, ki je hotel posredovati. Toda pri prvih naslednjih volitvah so -kljub te: mu morali »množično« glasovati prav zanj. Med »svoboščinami«,
(Nadaljevanje na 2. str.)
VESTI z GORIŠKEGAj
Begunci in njihove podpore
'/. ozirom na sodno postopanje č. g. Marijana Komjanca proti našemu listu zaradi članka, ki je izšel v št. 2, 13. januarja 1956 pod naslovom: »Begunci in njihove podpore«
izjavljamo,
da ie bilo naše pisanje proti imenovanemu gospodu neutemeljeno, ker je slonelo na napačnih informacijah glede dobrodelnih, političnih, finančnogospodar-skih in drugih očitkov v njegovem delovanju in poslovanju, ki je bilo neopo-rečeno.
C. g. Marijan Komjanc se je kot član Goriške škofijske ustanove za begunce vestno držal predpisov pristojne cerkvene oblasti. Skrbel je za pomoč, zaščito in tnadno poslovanje v prid beguncev. Ker ne želimo nikomur delati krivice, najmanj slovenskim javnim delavcem, priobčujemo to izjavo v svrho poravnave sodnega postopka proti našemu listu. Uredništvo »Demokracije«
Odlok sv« Oficija
Kakor da bi zanje ne peljalo!
Leta 1949 je sv. Oficij oznanil, da je katoličanam prepovedano vpis v komunistično st tanko, ali jo kakor podpirati.
Dne 2. aprila pa je isti sv. Oficij zopet spregovoril in izjavil, da je slehernemu katoličanu prepovedano voliti tudi tiste stranke in tiste kandidate, ki sicer ne izpovedujejo katoliškemu nauku nasprotnih načel in ki se včasih nazivajo krščanske, dejansko pa se vežejo s komunisti in jim praktično pomagajo s svojim ravnanjem.
Izjave sv. Oficija veljajo za odlok, ki ga mora vsak katoličan spoštovati in se po njem ravnati.
Za ljudi zdrave pameti, tudi če niso katoličani, je povsem jasno, da pomeni vsaka pomoč komunistom nespamet in pot v samomor, kajti komunisti zasledujejo samo en cilj: dosego oblasti za vsako ceno, na oblasti pa vladati diktatorsko po mate-rialističnem-marksističnem nauku, ki ne po2na ničesar drugega kot samo tako zva-no proletarsko diktaturo, to je diktaturo komunistične partije in odpravo vsega, duhovnega mišljenja in življenja. Od ostalih živali se po komunističnih naukih človek razlikuje samo v tem, da misli, razume in deluje. Dialektično bi nam komunisti lahko dokazali tudi to, da se človek v ničemer ne razlikuje od ostalih živali...
Leta 1949 je torej sv. Oficij spregovoril o prepovedi neposrednega podpiranja komunistov. Letos pa je spregovoril o prepovedi podpiranja komunističnih sopotnikov in jih voliti. Tudi takim namreč, ki trdijo, da so kristjani in v resnici pohajajo tudi v cerkev, kjer vsaj navidezno pobožno molijo.
Stokrat in stokrat smo s tega mesta že napisali in svarili, da so sopotniki prav za prav steber komunistične partije in komunističnega režima. Brez njih bi bila partija popolnoma osamljena in bi spričo malo.številnosti prepričanih partijcev ne mogla vladati. Zato nam ni zadnja izjava sv. Oficija v tem oziru nič novega, ampak samo potrditev tega, kar smo že sami mislili. pisali, svarili in grajali.
Sopotnikov je povsod vse polno: v Italiji, v Franciji in drugod izven komunističnega bloka, tostran železne zavese. V komunističnem bloku onstran železne zavese pa jih kar mrgoli. Treba je razlikovati in razumeti položaj posameznikov, ki so trenutno in slučajno zaradi kruha odvisni od komunistov. Manj je takih slučajev tostran zavese, več onstran. Ljudi, ki so v dobri veri in proti svojemu prepričanju, kar zadeva komunistični materialistični nauk, v službi komunistov, po trenutnem naključju in zaradi kruha, ne moremo obsojati, in menimo, da jih niti odlok sv. Oficija verjetno ne zadeva. Oba odloka zadevata tiste slučaje, kjer gre za dejansko pomoč komunistom in njih sopotnikom, zato da se uveljavljajo in krepijo tako, da si lahko prisvojijo oblast, ali tudi samo odličujočo besedo. Ce bi tega stanja ne razlikovali, bi onstran zavese imeli same brezposelne, ki bi danes že vsi z družinami vred od lakote pomrli.
Sit modus in rebus je pravilo, ki pravi, da treba povsod uveljavljati določno zmernost in razlikovanja, to od slučaja do slučaja in ukrepati po okoliščinah in razmerah ne da bi s tem krepili moč komunistov in komunizma.
Oba odloka sv. Oficija odobravamo, toda istočasno razlikujemo primere in prilike. kakor so jih v Italiji že neštetokrat razlikovali od leta 1949 do danes, saj smo videli in pisali kako so se marsikje pojavile skupne krajevne volilne kandidatne liste demokristjanov in komunistov, ne da bi jih kdo obsodil in koga iz katoliške cerkve izločil . Pri nas Slovencih se pojavlja težnja po skupnem nastopu na raznih volitvah. Ta težnja obstaja še danes, ker je to v interesu vse slovenske skupnosti spričo slučaja in položaja, v katerem je naša manjšina, ko je vlada proti določilom ustave noče zaščititi, ji noče dati posebnih zakonskih določil za izvolitev slovenskih predstavnikov v javnoupravne organe, ji noče uzakoniti šol in se izvaja napram^nam taka politika, da jo lahko mirnega srca imenujemo za raznarodovalno.
Skupen složen nastop vseh slovenskih sil zato, da se uveljavimo, da pridemo do besede ter složno, soglasno nastopamo proti krivicam, ki se nam godijo, da zahtevamo spoštovanje vseh človečanskih pravic, ki so nam od Boga dane, je za naše prilike prepotreben. Seveda demokratično in samo za to, kar smo povedali, ne pa tudi za krepitev komunistične partije, kakor tudi ne za krepitev kake druge stranke.
Ne smemo pozabiti, da so se komunisti y Italiji močno okrepili od leta 1949. To
so pokazale volitve leta 1953 in tudi lanskoletne.
Zakaj? Zato ker je odlok sv. Oficija ostal na papirju in ga niso izvajali, ali pa se množice zanj niso zmenile.
Nočemo biti hudobni, toda resnica je, da mnogi menijo, da je sv. Oficij spregovoril na prošnjo zaradi dogodkov v Siciliji, kjer je demokrščanski prvak Milazzo sestavil izvršni deželni odbor s pomočjo komunistov in misovcev, novih fašistov. Čeravno je kardinal Ottaviani tako mišljenje zanikal, kaže, da bi utegnilo biti tako. Pred nedavnim so demokrščani predlagali skupen nastop vseh italijanskih sil, tudi komunističnih celo v Poadižju, samo da ne bi zmagovali Nemci, ki so tudi kristjani in katoličani!
Sama vlada se opira na misovske glasove. Kakšna pa je razlika med fašisti in komunisti? V nacionalnem oziru so nam fašisti bili in ostali smrtni sovražniki. Naše stališče do komunistov in komunističnega nauka je bilo in ostane popolnoma odklovilno, s tisto izjemo glede slovenskih komunistov, ki smo jo tudi gori navedli. Ali ne zahtevajo Italijani od svojih komunistov, naj bodo prej Italijani in šele potem komunisti?	S.
V soboto 25. aprila smo po vsej Italiji praznovali osvoboditev, ker se je z vstajo vseh sil v borbi proti nacifašizmu zaključila krvava tragedija, ki je sejala smrt po Evropi, Aziji, Afriki in drugih delih sveta, po kopnem in po morj.iu. Tragedijo so sprožili nemški nacisti in italijanski fašisti. Bili so nenasitni, polni napuha in prezira ter so se želeli polastiti vsega sveta. Zato so zanetili vojno, ki se je razširila v najbolj krvavi spopad na življenje in smrt, kar jih pomni svet od svojega obstanka dalje. V svoji podivjanosti sta se nacizem in fašizem posluževale zverinskega bojevanja za uničenje ostalih narodov.
Nekateri bodo rekli, da so vojno sprožili samo nemški nacisti, zato da so oni sami prvi in glavni krivci svetovnega spopada. Toda na Abesinijo so že leta 1935 navalili fašisti in jo zavojevali tudi z nedovoljenimi sredstvi. Zato moramo reči, da je ta vojna pomenila prvi začetek splošnega tleskanja in rožljanja. Italijanski narod si tega ne skriva in s spominom ter očmi uprtimi v tisto očitno krivico priznava zmoto in odgovornost fašističnega režima, ki je prizadel narodu in državi toliko škode in gorja. Nacifašistična ideologija totalitarnega značaja je pomenila kult sile. Nasilje ji je bito sredstvo ne le za teptanje najosnovnejših človečanskih pravic, ampak tudi za dejansko uničenje celih narodov v surovem iskanju »življenjskega prostora«. Ta izraz »življen-ski prostor«, so si fašisti in nacisti v bolnih možganih izmislili, da bi z njim opravičili nečedne zločinske namere. Nikjer ni v tajnah človeške morale zapisano, da je človeku za dosego kakega cilja dovoljeno ubiti človeka. Vojno razumemo kot zlo, ne kot dovoljeno sredstvo za iskanje novih virov življenja na škodo drugih narodov. Fašisti in nacisti ne morejo klicati za pričo niti nujnost takega zla, ker je povojni čas dokazal, da moreta oba ta dva naroda živeli tudi brez tuje zemlje in brez sužnjev.
Bila je torej zmotna in ošabna ideologija tista, ki se je porodila v ošabnih in domišljavih ljudeh. Ti so bili brez prave izobrazbe in brez slehernega poznanja in pojmovanja ter spoštovanja naravnih vrednot, ki so od pamtiveka prvi pogoj družbenega življenja.
Za ohranitev in za spoštovanje teh vrednot se je dvignil ves ostali svet in se ramo ob ramenu boril za zlom nasprotne nečloveške sile. Tudi Židje so ljudje, zato imajo tudi oni pravico do življenja. Tudi Slovani smo olikani in omikani narodi, zato imamo pravico do življenja! Omenjamo Zide in nas Slovane, ker sta se v svojem divjem besu fašizem in nacizem zagnala v glavnem proti Zidom in proti nam Slovanom. Plinske celice in morilne peči so bile namenjene in so delovale v glavnem le proti Zidom in Slovanom. Sicer pa saj je Hitler sam jasno napisal in izpovedal, da se Židje morajo iztrebiti iz zemlje, Slovani, pa da smo gnoj, s katerim bi gnojil svojo veliko Nemčijo, Ni prostora, da bi našteli vse grozote v posameznih primerih, ki jih je človeštvo moralo prestati v drugi svetovni vojni. Do tu so prav za prav znani in
Nove olajšave v obmejnem prometu
Mešana italijanska in jugoslovanska komisija, ki je zasedala v Vidmu in zaključila svoje delo 22. aprila, je sprejela sklepe z nekaterimi novimi določbami, ki bodo olajšali obmejni promet. Potniki s propustnico bodo na področju svoje province lahko vstopili v sosedno državo preko enega bloka, vrnili pa se preko kakega drugega. Vstopili bodo recimo na bloku pri Rdeči hiši v Gorici, vrnili pa se preko bloka v Steverjanu, v Vipolžah, v Jeko-vem, v Mirniku in drugod. To bodo smeli storiti samo za prehode na področju svoje province. Goričani na goriškem področju, Videmčani na videmskem, Tržačani pa na tržaškem. Potniki bodo smeli vzeti seboj tudi več žganja in več cigaret, to je po 4 del. žganja in po dva zavojčka cigaret. Za motorna vozila je komisija sklenila, da bodo lastniki vozil prejeli posebne knjižice, namesto »carnetov« ki bodo veljale tri mesece, s podaljškom od treh do treh mesecev. Knjižice bodo brezplačne. Vsi ostali predpisi za potovanje in za prenašanje blaga so nespremenjeni.
Potrjena obsodba
V sredo 8. aprila je tržaško prizivno sodišče sodilo o prizivu časnikarjev Artu-ra Manzano, Giorgia Provini in De Simo-ne-ja, ki so v svojih listih »Messaggero Veneto«, »Friuli liberale« in »Arena di Pola« žalili čg. Kračino, župnika v Sent-lenartu. Kakor znano so na zasebno tožbq čg. Kračine bili vsi troje časnikarji od strani videmskega tribunala obsojeni, a so proti obsodbi vložili priziv.
Tržaško prizivno sodišče je De Simo-ne-ja od »Arene di Pola« zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo, ostalima pa je sodbo potrdilo.
jazbine
Pri nas so začeli graditi poslopje za osnovno šolo. Veseli smo tega dogodka in hvaležni naši števerjanski občinski upravi, ki se je nenehno trudila, da je prišlo do gradnje. Verjamemo, da bo v doglednem času prišlo tudi do gradnje pokopališča.
opisani le nekateri taki slučaji. Mnogi so ostali nepoznani.
Ta grozna vojna je za nami, srečno zaključena z zmago nad krivico in nad nasiljem. Peklenske sile ne bodo,,nikoli premagale resnice ih pVavicei Človeštvo je po tej zmagi zopet zadihalo in zaupalo v življenje in največjo dragocenost človeštva.
Po zlomu fašizma,, ki nam je prisodil smrt, nas preganjal in mučil, smo Slovenci v Italiji' zadihali in zaupali v pravičnost demokratične Italije, njenih zakonov in njenih voditeljev.
Veseli smo bili in smo zmage nad tiranijo! Veseli smo novega življenja in nove demokratične ustave. Veseli bi bili do popolnosti, če bi novi voditelji Italije ustavo uveljavili in spoštovali tudi v tistem, kar predpisuje in določa za nas, za našo zaščito in za spoštovanje naših pravic.
Nova ustava je demokratična in ne pozna nobenega nasilja, niti očitnega niti skritega. Zato trdimo, da so odgovorni voditelji do nas krivični, v kolikor nas nočejo zaščiti in nočejo spoštovati naših pravic. So pravice človeka, ki so nastale pred pismenim zakonom. To so naravne pravice človeka do popolne samostojnosti in bitnosti družine, do materinega jezika in prve vzgoje v družini. Teh pravic, re-i cimo vsaj teh pravic, država, in za državo oblast, ki jo vodi, nima pravice teptati. V Milanu so učeni katoliški možje sestavili socialni zakonik, v katerem je zapisano, da so te pravice tako svete, da jih mora vsakdo spoštovati in da ima človek proti njih nespoštovanju pravico upreti se tudi s silo!
Te pravice pa so zapisane tudi v mednarodni listini človečanskih pravic, ki jo je tudi Italija sprejela in se zavezala jo uveljaviti in spoštovati.
Nova Italija naj torej spoštuje, kar je našega, in naj ne tepta in krši tistih pravic, ki so svete in večne, ki so bile pred državnim pisanim zakonom in bodo še za njim!
Uvoz in izvoz v marcu
Obmejna uvozna in izvozna trgovina na Goriškem je izkazala meseca marca polnih 120 milijonov lir prometa in sicer 68 milijonov uvožnega blaga, 52 milijonov pa izvoženega. Številke kažejo pomembno živahnost obmejne trgovine in so kar zadovoljive.
Andrej Rosil! razstavlja
Mladi g. Andrej Kosič iz Pevme, Bella-veduta 1, ki pomaga očetu g. Benediktu v trgovini čevljev v Gorici v Raštelu, je te dni presenetil goriško javnost z rastavo enajstih slik. Ogledali smo si jih v kavarni Teatro in bili začudeni nad tolikim talentom tega mladega samouka diletanta, ki tako izrazito in v harmoniji lepih barv slika polja, njive, hiše, vasi in drugo. Marsikatero nebo je na slikah tako zelo lepo, da ga človek mora pohvaliti.
G. Kosič ni obiskal in ne obiskuje nobene šole za slikarje, zato so vsi motivi resnični, neprisiljeni izraz priprostega o-
Odkar je sv. Oficij izdal odlok, s katerim je prepovedano katoličanom glasovati tudi za tiste stranke in kandidate, ki se družijo s komunisti ter jih s svojim delovanjem dejansko podpirajo, si gospodje okrog »Novega lista« ne dajo več miru: sedaj ugotovijo, da je prizadeto to ali ono gibanje, sedaj spet prihajajo do zaključka, da je ta ali oni prisiljen, proučiti svoje dosedanje politično stališče, sedaj ti računajo, kako bi tem revežem vendar le pomagali, ker so pač zanje vsi ljudje dobri verniki, tudi če kdaj potegnejo s komunisti. ker so verjetno po njih logiki tudi komunisti verni ljudje, ko verujejo -in še kako - v boga Stal na.
Izgledalo bi torej, da se okrog »Novega lista« zbirajo sami apostoli krščanske ljubezni, toda resnica je nekoliko drugačna in zato se čudno zdi, zakaj se ti gospodje ne dotaknejo svojega položaja, ko je vendar vsem predobro znano, da so novoli-starji, odkar so se pojavili, stalno v stikih s komunisti. Dovolj ;e primer njih glavnega urednika, ki je bil pred leti izvoljen v Nabrežini na komunistični listi in sedaj ramo ob rami s komunisti upravlja nabrežinsko občino.
Ali predstavljajo morda novolistarji kako častno izjemo, ali mislijo morda, da jih odlok ne zadene samo zato. ker stalno trobijo, da so pravoverni katoliki? Ne, ne, gospodje, odlok zadene tudi vas, ker vas moramo pač soditi po dejanjih in ne po besedah! Dejanja pa so vas že obsodila!
Kaj povzroča Isoomanija
Kakor je že vsem znano, je občinski svet odobril pred tedni proračun za tekoče po.slovno leto, za katerega so se izrekli tudi slovenski svetovalci, sedaj pa poslušajte, kaj si je. o zadevi izmislil »Novi list«. Ta namreč pravi, da so slovenski svetovalci glasovali za proračun najbrž v upanju, da se bo občina vsaj v bodočnosti spomnila slovenskih potreb, ki jih je letos popolnoma prezrla.
pazovanja in občudovanja narave v okolju slikarjevega življenja. Počasi in s tisto pridnostjo, ki ga je do tu navdihovala bo dosegel g. Kosič še visoko stopnjo upetnosti. Čestitamo z željp da bi se; to tudi uresničilo! Pa še nekaj. V listih smo čitali oklice za poroko g. Kosiča z gospodično Marico Bensovo iz Oslavja. 2e naprej čestitamo tudi k poroki!
aiojzij Lestan ES letnih
17. aprila je Alojzij Leštan iz Standre-ža obhajal svoj 65. rojstni dan. Kdo ne pozna dobrega Lojzeta, vedno uslužnega in vedrega? Dejal je: jaz in Hruščev jih imava hkrati 65 let. Toda naš dragi Lojze ni komunist, je samo dober človek, vesten družinski oče in vedno pripravljen pomagati našim ljudem. V njegovem značaju je prostora samo za lepo besedo in za lepa dejanja. Ko mu izražamo prav prisrčna voščila ob njegovem petinšestdesetem rojstem dnevu (Lojze, 65 je polnih!) mu želimo še lepo vrsto let življenja pri zdravju in pri polni vedrosti duha, saj vemo, da bo koristil ne le svojim dragim, v družini in v sorodstvu, ampak tudi vsem, ki so njegove pomoči potrebni.
Prireditev na Placuti
V petek in nedeljo, 24. in 26. aprila je Slov. kat. prosv. društvo uprizorilo na PPcuti igro trodejanko »Kajnov angel« v režiji g. Maksa Komaca, ki je tudi igral vlogo Kajnovega angela. Igra je uspela in tudi obisk je bil številen.
Nesreča v dobrdobsbem jezeru
V soboto 25. aprila se je pripetila huda nesreča na doberdobskem jezeru. Sest fantičev iz Tržiča je čolnarilo, pa se je čoln prevrnil. Ker niso znali plavati in si drugače pomagati, so se znašli v težki nevarnosti. Dva sta utonila, dva z lastnimi močmi rešila, ostala dva pa s pomočjo teh: Utonila sta Sandro Fonio star 9 let in Mario Vescovi star 15 let. Vse štiri, ki so se rešili, so prepeljali v tržiško bolnico, ker so bili premraženi in prestrašeni.
SMRTNA KOSA
Predkratkim je umrl v Volčah pri Tolminu g. Janko Bukovec, znani prekupčevalec z živino. Po vojni je živel v Gorici, kjer si je postavil družino. Zadnje čase ie bolehal. Zdravil se je tudi v Ljubljani in sc je vrnil, tako je izgledalo, zdrav! Toda kmalu zatem je zopet obležal in ko je zaslutil, da se mu bliža konec življenja, so ga pripeljali domov v rojstni kraj v Volče, kjer je tudi zatisnil svoje oči in izdihnil svojo blago dušo. Pokojnik je bil mirnega in zelo dobrega značaja, do tenlcovestja pošten človek. Družini je dal vse svoje srce!
Po prepričanju je bil demokrat in zvest sin svojega rodu. Tega ni zatajil nikoli. Zapušča vdovo in dve hčerki ter druge ožje sorodnike. Vsem izrekamo naše iskreno sožalje za prerano izgubo dragega in ljubega moža, očeta in brata.
Večje netočnosti in neumnosti »Novi list« res ni mogel zapisati, toda kaj mu hočemo, če njegov dopisnik sploh ne prihaja na seje, da bi se osebno prepričal, kaj smo dosegli za slovenske predele občine; kaj mu pač moremo, če se zaradi nepoboljšljive levomanije boji pogledati v Demokracijo in Glas in se raje nanaša le na partijsko-levičarska poročila kakega Primorskega ali Soče, ki o uspehih slovenskih svetovalcev tako krčevito* molčita?
Ako mu je drago, naj Novi list kar še dalje pomaga svojim rdečim prijateljčkom, s tem pa ne bo prav v ničemer spremenil resnice, ker so pač razna javna dela pre-zgovorna priča vseh uspehov, ki so jih naši občinski zastopniki dosegli v teh zadnjih časih.
OelOBanj? SMmsiiegii kluba
V petek 3. aprila je Akademski klub priredil drugi letošnji projekcijski večer, za katerega so člani fotoamaterji zbrali svoje najboljše posnetke, nanašajoče se na razna mesta ki so jih imeli priliko obiskati.
Po začetnih diapozititih, fyi so kazali goriške motive, so prišli nato v poštev s svojimi zanimivostmi in posebnostmi Trst, Opatija, Maribor, Grac, Celovec, Benetke. Padova, Vicenza in Rim. Večer je tudi tokrat poživljala glasbena spremljava sestavljena iz delov, ki so se zelo posrečeno ujemali z vsebino posnetkov.
Projekcijskemu večeru je sledil v petek 10. aprila kulturni večer, na katerem je dr. Branko Agneletto iz Trsta predvajal članom in gostom dva svoja filma. S prvim nas je seznanil - severnimi deželami, zlasti z Norveško in Švedsko, z drugim nas je pa vodil po tržaški okolici ter nam jo prikazal v jesenskih in zimskih barvah.
Ker je med našim ljudstvom živo zanimanje za lepo domače petje, je Akademski klub poskrbel pred dnevi, t. j. 24. aprila tudi za večer slovenskih narodnih pesmi. na katerem je prišel seveda na vrsto le skromen del pesmi - po večini ljubezenske - le skromen del neprecenljive dediščine, ki iz roda v rod spremlja našega človeka od zibelke do groba.
Prof. Martin Kramer usposobljen za telovadbo
Pretekli teden je g. dr. Martin Kramer, profesor na srednji šoli v Gorici s slovenskim učnim jezikom z uspehom položil zadnje izpite in dosegel usposobljenost za profesorja telovadbe. Čestitamo!
ŠPORTNE VESTI
V ponedeljek 13. aprila se je s skolči v višino in daljno, z metom krogle in tekom na 1000 metrov zaključilo letošnje lahkoatletsko srečanje med dijaki naših srednjih šol. Tudi v teh disciplinah je Anselmi potrdil svojo premoč ter tako postal za tekoče šolsko leto nosilec prav vseh naslovov.
Pohvalo pa vsekakor zaslužijo tudi Di Battista, Gergolet, Kusič in Cej Jožef.
Svobode pa ne
(Nadaljevanje s 1. str.)
ki jih je komunizem daroval J m goslovanom je namreč tudi ta, da ne smejo stavkati. Najbrže zato, ker sami priznavajo, da so pred vojno preizkusili stavko kot naj; močnejše delavsko orožje. Na drugem mestu objavljamo v da* našnji številki primer novinarja, ki so ga zaradi »liberalnih nazo; rov« brez sodne razprave za dve leti konfinirali. Da bo slika popolna dodajmo še odgovor na vprašanje nekega naivnega čita* telja, katerega smo brali v ljw bljanski »Tedenski Tribuni«. Do; tičnik se je zanimal ali bodo v Jugoslaviji predvajali film »®uo vadiš«, za katerega je slišal, da je največji film vseh časov. Ted: nik mu odgovarja, da je tojres velik film, a ga v Jugoslavijo ne bo, ker je za sedanji režim »idejs no neprimerem«. Tudi to je ena izmed drobnih, vendar značilnih in zgovornih sličic, ki dokazuje, da ZKJ pridržuje še prav poseN no svobodo samo sebi in je ne nudi ljudem, nad katerimi gospo; d ari. '
Tako Jugoslovani danes prav zaradi 40-letnice KPJ in zmage ZKJ šele čakajo, kdaj jim bo zo? pet zasijala resnična svoboda, v kateri bodo sami gospodarji svos jih nazorov in bodo sami, na najs primernejši način, razpolagali z materialnimi dobrinami, ki jih ustvarjajo ob potu svojega o? braza.
Pogled v današnjo jug osla vijo
Svičarski dnevnik »Neue Ziircher Zei-tung« je priobčil v nedeljo, 19. aprila daljšo reportažo o današnjih življenjskih razmerah v Jugoslaviji. Opazovanja nepristranskega časnikarja so zanimiva, zato posnemamo nekaj najJ važnejših odlomkov tudi za naše čita-telje.
V uvodu pisec ugotavlja, da je dušeča stagnacija, ki je dolga leta zavirala deželo, nekoliko popustila. Zboljšanja ni mogoče zanikati. Ta se izpričujejo po ulicah, izložbah, v oblačilih, po lokalih in sploh v vsem ozračju. Sivina, ki so jo nekdaj •označevali za »ljudskodemokratično vsakdanjost«, se je razpustila v številne posameznosti. V Jugoslaviji ne zmerjajo več tako pogosto »komunizma«, ampak godrnjajo nad nizkimi plačami, nad stanovanjsko bedo, zunanjetrgovinskim režimom, nad slabo organizacijo prodajnega omrežja, nad mizerno državno upravo in nad okorelostjo in nesramnostjo tajne policije. Za človeka, ki je pred šestimi ali sedmimi leti preživljal brezupnost jugoslovanske vsakdanjosti, pomeni današnji razvoj pomemben napredek. Za tako stanje pa nimajo zaslug komunisti, kajti z drugačno politiko ob samem začetku bi bili danes že za desetletja naprej.
Ce človek prisluškuje pogovorom o-dlično oblečenih gospodov po letaliških čakalnicah, hodnikih spalnih vozov ali po elegantnih kavarnah, bi sodil, da preživlja današnja Jugoslavija pravi gospodarski čudež. Gospodje »novega razreda«, tovarniški ravnatelji, inženirji, visoki u-radniki in strokovnjaki razmetavajo okrog sebe miljonske in milijardne zneske, ki vzbujajo spoštovanje, pa čeprav gre le za dinarsko veljavo. Zgovorno se pomenkujejo o investicijah, izvozu in uvozu, o razdeljevanju dobičkov i. p., pa tudi o potovanjih v tujino, avtomobilskih nakupih in zasebni gradnji vil. Prostodušno kritizirajo bedaste gospodarske zakone, ki si jih je izmislil kak »Črnogorec« po beograjskih uradih. »Gospodarska samostojnost« posameznih podjetij je danes obsežna, in gospodje ravnatelji ter celo zastopniki delavskih svetov ne dopuščajo, da bi njihove kupčije kvarila državna birokracija. Ce načenja radovednež v teh krogih politična vprašanja, bo deležen za odgovor samo nekaj prizanesljivih smehljajev. Seveda pripada ogromna večina te gospode partijskemu članstvu, ali, tako poučujejo tujca, socializem pomeni v prvi vrsti višjo življenjsko raven in to je mogoče doseči samo s čim svobodnejšo gospodarsko pobudo. Na ugovore, da uči Marx nekaj povsem drugega, odgovarjajo, da je Karl Marx pisaril za davno pretekle čase. V Jugoslaviji je tržni zakon, ali kakor se temu pravi v marksističnem žargonu »vrednostni zakon«, za »prehodno dobo« tolerirani preostanek, postal glavno središče ideologije. Trenutno glasi parola: »Enrichissez-vous, messieurs!« (Obogatite se, gospodje!) Sam maršal nudi s svojim načinom 'življenja vzgled, in slehernik poskuša po ravnih ali krivih poteh posnemati maršala, po danih možnosti.
Te možnosti so za ogromno večino Jugoslovanov vsekakor izredno omejene. Povprečne plače od 12.000 do 13.000 dinarjev mesečno so zelo skromne, četudi u-spevajoča podjetja navržejo delavcu in nameščencu po dve ali tri mesečne plače letno ob razdeljevanju čistega dobička. Ta dejstva priznavajo sami komunisti in zagotavljajo, da je v pripravah ustalitev cen in splošna preosnova ustroja plač in mezd. V Jugoslaviji je kljub zboljšanju razmer težko najti človeka, ki bi bil zadovoljen z razmerami in z razvojnim tempom. »Saj lezemo naprej, vendar strahovito počasi«, to je splošno mnenje. Značilno je, da je največ godrnanja v
Sloveniji, to je v delu države, kjer se tvarni izgledi, pa tudi zahteve, približujejo »meščanskemu okolju« in kjer se realne primerjave postavljajo nasproti življenjski ravni v deželah na drugi strani državne meje. Stiki s tujino so sicer pripomogli, da so se pretirane predstave o »zlatem zahodu« korigirale, ali ti stiki so istočasno orientirali jugoslovanske narode izključno proti Zahodu in pojačali neučakanost, da se končno po 13 letih vojne obnovi skupno življenje z ostalimi evropskimi narodi.
Politična otopelost
Ozračje ie v sodobni Jugoslaviji izrazito materialistično in povsem apolitično. Življenjska raven pomeni vse in hrepenenja, da ’oi dohiteli zamujeno so neutešlji-va. Komunistični vladavini je ta pojav v mnogih ozirih dobrodošel. Jugoslovanski komunisti so prepričani, da se vprašanju politične svobode izognejo na ta način, da omejijo problem demokracije na odločitve o proizvajalnih, prodajnih in mezdnih zadevah v gospodarskih podjetjih in komunalnih gradbenih načrtih. V čisto materialnih vprašanjih je režim prebivalstvu bolj naklonjen kot pa je to po volji posameznim funkcionarjem. Na drugi strani pa je tudi res, da prihaja najmočnejši pritisk na režim s strani življenjske ravni in ne toliko s strani politične demokracije. Zgodovinske izkušnje vendar dokazujejo, da se v trenutku želodčne nasičeno-
sti in utehe najnujnejših potreb dnevnega življenja, kar same po sebi dramijo tudi višje zahteve. Prav dejstvo, da niso Jugoslovani danes prav nič manj zadovoljni kot so bili v najtežjih časih, in da sta nezadovoljstvo in nestrpnost najsilnejša v najbolj razviti Sloveniji, navdaja režim z velikimi skrbmi.
Jugoslavija vzbuja vtis, da je zboljšanje politične situacije daleč zaostalo za gospodarskim sektorjem. Celo inozemski obiskovalec čuti na vsakem koraku, da je v izrazito policijski državi. Ta policijska država je vsekakor v zadnjih letih svoje značilnosti precej spremenila. Udba, državna tajna policija, je svojo neomejeno oblast že davno izgubila, in tudi svoje metode je nekoliko polikala. Podanik ji ni več izročen na milost in nemilost in lahko računa na zakonitost, če pri stvari ne ere za kako politično zadevščino. Normalni kazenski in civilni zakonik sla ko-dificirana, in sodišča normalno poslujejo. Revolucionarna »diktatura proletariata« se je preobrazila v policijsko državo »tradicionalnega tipa« ki je pogostokrat-skrajno neprijetna, vendar jamči določeni minimum pravne varnosti.
Najslabše je z državno upravo, kjer je ostala množica ljudi, ki se ne znajde. Čeprav naletimo tudi v gospodarstvu na številne politične privilegirance, dobi človek v občevanju z državnimi uradi vtis, da so bile pri namestitvah odločilne vse mogoče kvalifikacije, samo ne strokovne. Pri tem je stara Jugoslavija razpolagala z rela-
tivno številnim kadrom sposobnega urad-ništva, ki si je svoja znanja v vsaj po zahodnih predelih države - pridobilo v daljni preteklosti. Te ljudi so komunisti, ko so se enkrat polastili oblasti, zamenjali s pristnimi ali pa tudi ponarjenimi »partizani«.
Politizacija uradniškega aparata, ki so se je v večini komunističnih držav izognili, stane še danes državo milijarde in milijarde in je občevanje z birokracijo za državljana prava muka.
Posebno neprijetno je, da se čedalje vztrajnejše pojavlja korupcija. Za določene usluge imajo že tarifo. Celo Udba, tajna policija, se korupcije ne more otresti. Tako n. pr. plača državljan za potni list, ki je bil že enkrat odbit, 20.000 dinarjev, in ga ima v rokah z vizumom vred. Morda bo kdo ugovarjal, da je na Balkanu že od nekdaj vladala korupcija; ali končno so bili prav komunisti tisti, ki so predvojni vladavini očitali korupcijo.
Raznosmerna tolmačenja
Kljub vsemu se v Jugoslaviji, pod številnimi nasprotji in cikcakanji, počasi razvija »normalna«, več ali manj trdnejša oblika družbenega življenja in državne organizacije. Komunisti pravijo temu »socializem« in menijo, da gre pri tem za nekaj povsem novega. Tujemu opazovalcu pa je jasno, da se tudi v Jugoslaviji pričenjajo uveljavljati osnovna človečanska načela in socialno sožitje, ki odgovarja
AFRIKA
Bf 9	jvull	■*' E3 S *
Al/ZIR S. ftipeiu
kT-
O ■ U90A
© s	x
^MAVRETAMIJA ' SUDAN S\$ A '\L A R \ u ST/tti	1
s
W_4i50
IM
SUDAM p
: K,aa
r, ,
./ J JI •’ vw*«5ui!J»
•s X.
s/o IT A
6WI NO*
o.;
-C$l9*0k. J . jPg.ž
j) j	tj
\ . la
MICSBDA-
fetltsr
LIBtRia
lOMAUJ
sunlrvvi
;kt NI3A
0N60
m
ANCOlA
PODROČM
£00 Km
AMBItrn
© ZlATO !%},y šamanu jb URAN JIt tunoc
5 ijLit2o @ ftftttct
?) T91FATI Q| MANGAN
A
BECVANA
vinflhuK,
o
j»eraoL£.«*j
POP ČRTO
LJUDSKODEMOKRATICNE
PRIDOBITVE
SENČNIK
(Mihael Soščenko)
V predsobi našega državnega stanovanja se je razbil senčnik stropne električne svetilnike. Eden izmed najemnikov, pasji sin, se je natreskan vrnil domov in preizkušal trdnost miz po hodniku. Najbrž zato, da bi z njimi igral žogo. Očitno je eno zagnal v svetilko in senčnik razbil. Da bi mu ne bilo treba plačati škode, jo je divjak pobral iz stanovanja.
Celo leto so najemniki zbirali denar za nov senčnik. Ko so ga končno zbrali, so me soglasno pooblastili, da predmet nabavim. Včeraj sem se namenil, da senčnik kupim. Ampak vsi veste, kako je z današnjim nakupovanjem. Prava strahota!
Odšel sem " trgovino. Senčnikov niso imeli. Odšel sem v drugo. Tam so senčnike imeli, vendar samo take za ulično razsvetljavo s kandelabrom vred. V tretji trgovini mi je prodajalec izročil majhen, navidezno pravšni senčnik. Z utrujenim glasom pa mi je obenem naznanil, da je senčnih pobral iz izložbe, zato ni na prodaj. V peti prodajalni so mi dejali »Cemu vam bo senčnik? Kupite raje stikalo. Ali pa tale lestenec! Po potrebi se lahko nanj tudi obesite«. - V sedmi trgovini je poslovodja osorno dvignil roko, ko me je zagledal. »Danes ne prodajamo«, je dejal, »zaradi popisa imovine v tekočem mesecu ukradenih predmetov.« - Deveta in deseta trgovina sta bili zaprti zaradi letne bilance. V trinajsti pa je prišlo do naslednjega zgodovinskega razgovora: Dejal sem: »Imate morda...« Poslovodja se je useknil ob rokav in dejal: »Nimamo!«
»Dovolite!« sem ugovarjal, »saj še nisem niti povedal, kaj bi rad«.
»Ali mi nimamo«, je dejal, »saj vendar
Afrika na pohodu
V zadnjih dvajsetih letih je velik del Evrope podjarmile tomunistična zavojevalnost Nekdanje svobodne države: Poljska,
Češkoslovaška, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Vzhodna Nemčija in Albanija so danes samo še kremeljske kolonije, Titova Jugoslavija pa je tiha idejna zaveznica boljševiškega imperija.
Klic po svobodi je zdramil Azijo, kjer so se številni narodi osvobodili tuje gospodoval-nosti. To se je v Aziji lahko zgodilo povsod tam, kamor še ni prestopil boljševiški škorenj.
Tibetanci nimajo opravka z Angleži ali Nizozemci, ampak s kitajskimi komunističnimi zavojevalci...
Borba za svobodo je vzplamtela tudi v črni Afriki. Zublji revolucije se širijo od Sredozemlja do Kapskega mesta, od Zlate obale pa do Sansibarske ožine. »Belci« poskušajo rešiti, kar se rešiti da. »Črnci« sanjarijo o Združ. afriških državah,
Ne sanjarijo samo, ampak so na pohodu. Le težko si je predstavljati čase, ko belci ne bodo več gospodarji, črnci ne več hlapci.
Kakšna je današnja Afrika?
Orjaške vodne zapore in bakreni rudniki , letališča in uranski rudniki, črni zdravniki in inženirji, črni politiki in učitelji, črne države z lastnimi parlamenti in lastnimi ustavami...
Ali Afrika potrebuje Evropo, in Evropa Afriko, zato je vsaka lasilna politika, borba z napačnim orožjem. Komunisti so v Aziji in Afriki »osvoboditelji«, doma pa najhujši kolonialni zatiralci.
    .........................................
Teleta so si grizla noge. Bikec pa je mlatil z nogami po mladi zeleni travi. Akordi so očitno vzbujali -deljena čustva. Včasih je zadišalo po Švici, včasih po današnji stvarnosti. Kdo bi uganil kravje zagonetke!
Preizkusil sem še tretjo ploščo »internacionalo« z novim besedilom, ki sem jo za štiridesetletnico KPJ kupil v Ljublja-
niste več otrok!«
Štirinajste trgovine nisem prestopil, ampak sem odšel v blagovnico in za ves denar kupil veliko stojalo za palice in dežnike. Najemniki so bili nad nakupom kar veseli.
»Bolje tako«, so dejali. »Saj se ga bo spet nekdo pošteno nacukal in bi vsako krhko stvar zdrobil.«
In če človek globlje in filozofsko premisli: »Zakaj, vraga, človek sploh potrebuje senčnike?«
Kdo, kaj, zakaj?
Najslovitejši živinorejski strokovnjaki na oni strani Fernetičev so pod novim cesarjem dvignili masleno in mesnato proizvodnjo na tako zavidno višino, da z maslom krmijo partijske funkcionarje po vseh deželah ljudskih demokracij, meso-jednost pa je n. pr. v Sežani in Novi Gorici dosegla na glavo prebivalca po 392 kg govedine in 205 kg teletine letno, ne glede na kranjske klobase in lcraški pršut. Seveda ostajajo pri tem sežanska in novogoriška usta v glavnem zaprta. Beljakovine pospešujejo poapnenje žil...
Ne da bi želel kakorkoli konkurirati tržaški radijski reportaži, so mi - to moram priznati - prav nedeljški radijski prenosi pod naslovom »Kdo, kdaj, zakaj?« v zvezi z gornjimi statističnimi izsledki navdihnili zamisel, da bi preiskal mentaliteto sodobne slovenske žive govedine. Zato, sem namesto magnetofonskega aparata odnesel s seboj gramofonski kovček.
Za svoj izlet sem izbral zapovedani ljudskodemokratični praznik. V slovenski prestolnici je bil to precej klavrn dan, edino dež je prišel na svoj račun. Pa sem jo potegnil proti Gorenjski.
Podbrezje je romantična slovenska vasica. Po zelenem pašniku se je kljub prazniku pasla lepa čreda goveje živine. Dež je ponehal, in Gorenjska se je razkrila v vsej svoji romantiki. Trobentice, zvončki
in žafrani so že odcveli, zato pa so se češnje, slive in jablane že močno napenjale. Tu in tam je vzbrstel tudi že po kak cvet.
Ruski strokovnjaki so dognali, da sovjetske kiave ob prenosih reproducirane glasbe puščajo ob molži več mleka kakor pa krave, ki jih molzejo brez glasbene spremljave. Tako mleko je sicer bolj vodeno, glavno je količina. Slovenci pod novim cesarjem ne zaostajajo v naporih za znanstvenimi izsledki. Kar velja za krave, mora veljati tudi za človeško pasmo v napredni družbi, kjer so štiridesetletniški ustanovitelji KPJ približali svoje podanike - vistousmerjeni čredi. Samo zato prenašajo vse radijske postaje, v raju delovnega ljudstva od 5 do B ure zjutraj nepretrgano same polke, podobno kot je vzornik Adolf svoje čase vrtel same koračnice. Te polke spodbujajo socialistično vnemo za čim večjo delovno storilnost s čim manjšimi zaslužki. Tako posnemajo progresivni Slovenci sovjetske kravje izkušnje na delovnem ljudstvu. Tudi tu je storilnost vodena, zato pa je nekaj novega...
Ko sem se s svojim gramofonom bližal prijaznemu gorenjskemu gozdičku, ki ga je ljudska oblast temeljito razredčila v skrbi za svoje podanike, da bi po gozdovih ne zašli, sem ' znašel sredi goveje črede, torej na licu mesta.
Navil sem kovček, in gramofon je s polnimi pljuči zavrtel najnovejšo skladbo klasične Vodnikove pesnitve »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila...« Z vso časnikarsko radovednostjo sem opazoval slovenske krave, švicarskega porekla.
Izid: Krave so najprej. začudeno ogledovale Edisonov izum, nato pa so čedalje živahnejše pričele pozvanjati s košatimi repi. Mlad bikec je z razposajenim mukanjem spremljal gramofonski koncert.
Naslednja plošča je posnemala avseni-kovce. Izid: Krave so se očitno vznemirjale. Nekatere so me debelo ogledovale.
človeškim potrebam v slehernem zgodovinskem razdobju in ga označujemo z besedo »pravičnost«. Slovanski narodi imajo za ta pojem izraz »pravda«, ki ga je težko prevajati v tuje jezike. Ta pravda zahteva, da je treba človeka v njegovem obstoju spoštovati in da človek sadove svojega truda tudi uživa. Pri tem se moramo seveda čuvati pred shematičnimi prenosi zahodnih političnih načel.
Družbena in državna oblika Jugoslovanov in zlasti njenega najmočnejšega dela, srbstva, je bila sicer že od samega začetka ustvarjanja lastne državnosti demokratična, nikoli pa ne liberalna. Uporabo oblasti tistega, ki jo je držal v svojih rokah, niso nikoli oporekali, v kolikor je ta oblast »pravično« delovala. Danes lahko ugotovimo, da se je liberalni duh z zahodnimi vplivi v Jugoslaviji že narahlo zakoreninil, in režim bo sčasoma prisiljen, da preko »pravičnega« uporabljanja oblasti postavlja v ospredje tudi subjektivne pravice osebnosti.
Ta notranji razvoj, ki se kijub številnim odporom le nakazuje v svojih začetnih obrisih, odpira seveda važna politična vprašanja. Ali je bilo potrebno pobijati na deset in deset tisoče ljudi, druge sto-tisoče pa zganjati v zapore in taborišča, stiskati kmete in goniti v bedo in poniža-vanja nekdanjo odločilno plast samo zato, da komunisti odkrijejo nov »socialistični« humanizem in koristnosti svobodnega tržišča?
Komunisti so nekaj storili za izravnavo nasprotij med posameznimi jugoslovanskimi narodi, nasprotja, ki so ugonobila staro državo, ali komunisti so izkopali novo brezno med danes vladajočo kliko in o-gromno večino prebivalstva. Uvidevni komunisti se tega zavedajo, in v resnici ne manjka resnih in deloma tudi uspešnih poizkusov, da bi se to brezno izravnalo. Ali zgodovina ima svojo veliko težo, in Jugoslovani radi ne pozabljajo. V komunističnih vrstah ie še vse preveč partijcev, ki se ne morejo rešiti starih zablod. Politične in gospodarske razmere so se morda res izboljšale, ali še vedno ostajajo številna vprašanja nerešena.
Krav se ie nenadoma polastila živič-nost. Najlepšega telička je njegova mati z vso silo vlačila za repek. Ostalim kravam je vrela iz gobcev bela pena. Teleta so se stresala, kot da bi se vse mesarske muhe ljubljanske tovarne kleja zbrale na njihovih hrbtih. Mlad bikec pa jo je s partizanskim korakom, ki je močno podoben mussolinskemu romanskemu koraku, udarjal naravnost proti meni. Dva koraka pred menoj se je pognal z vso mladostno vihravostjo v moj najmodernejši gramofon, ga brcil kot brca nogometno žogo jugoslovanski prvak Beara. Ploščo »internacionale« pa je raztreskal z nogami in se pri tem ni prav nič menil za moje huronsko kričanje.
Na povratku domov sem resno premišljeval o tem čudovitem dogodku. Sele v Sežani me je ob pogledu na obilne mesnate torbe izletniških Tržačanov obšlo spoznanje v atavizem. Simentalke, monta-/onke in podobne krave izhajajo s svo' bodnih, demokratičnih švicarskih planin, zato jih od časa do časa vznemirja dedna obremenjenost. Tudi Slovencem švicarskega porekla se menda tako dogaja.
Kraški govedarski strokovnjaki, ki še vedno niso dosegli dograjenosti, so me poučili, da bi morali v smislu dialektičnega materializma že davno zamenjati švicarske krave z uralskimi, kavkaškimi in sibirskimi pasmami. V tem primeru -tako so mi zatrdili - bi najbrž Tržačani prenašali meso v Sežano in Novo Gorico. Seveda samo tistim, ki kupujejo pri nas -avtomobile.
Koristna ppgamajsbo popotnici
Prometne nezgode naraščajo z dneva
v dan. Prvomajski izleti polnijo ceste in na žalost tudi bolnišnice. Pri šoferskih izpitih zahtevajo izpraševalci od kandidatov obilo koristnega znanja, o prvi pomoči ob nezgodah pa ni govora. Ce motor šepa ali se na vozilu pojavlja kaka drugačna okvara, vedo današnji vozači, kaj jim je storiti. Ce pa sopotnik krvavi ali nazavesten obleži na cesti, stojijo brez moči, ali pa ukrepajo napačno. Vsaka avtomobilska tovarna opremlja vozila z najraznovrstnejšim orodjem. Priročnih lekarniških torbic pa nihče ne izdeluje. Vse tovarne prilagajo svojim izdelkom navodila za uporabo. Kratkih navodil o prvi pomoči pa se nihče ne domisli.
Nekateri čitatelji, avtomobilisti imajo morda v svojih vozilih po kako obvezo in so se sami poučili, kaj jim je storiti v primeru nezgode, kako pa je z znanjem sopotnikov, o tem morda niti ne razmišljajo. 2elim jim vso srečo, vendar pomislite:
vi sami ležite okrvavljeni in nezavestni na cestem robu...
Na vsakem cestnem križišču preži nesreča tudi na najboljšega vozača tako čez dan kot ponoči. Nihče na tem svetu nam ne more zajamčiti življenja in zdravja!
Na cesti leži nezavesten v mlaki krvi ponesrečenec. Nekdo, ki mu želi pomagati, g obrne na hrbet in mu podloži glavo. Ranjenec se mora zadušiti, zato ker »sa-maritanec« ne ve, da mora ponesrečenec ležati na strani z nizko ležečo glavo, če ga hočemo ohraniti pri življenju.
Lekarniška torbica spada v vozilu v mrežo ali na lahko dosegljivo mesto. V torbo bomo spravili:
1) zadostno število obvez in zavojev z vato;
2) nekaj obvez za opekline in vazelino;
3) vretence lepljivega oblica in garnituro obveznih pripomočkov kot jih imajo vojaki na bojšču;
4) 2-3 trikotniške obveze;
5) steklenico 5o/ojodove tinkture in steklenico bencina za rane;
6) močne škarje in primerno število zaponk;
7) steklenico borove vode za izpiranje oči. Nekaj čistih robcev in malih brisač;
8) tiskfina navodila za prvo pomoč. (Za enkrat izrešite spodnja zelo skrajšana navodil aO
PRVA POMOČ
1) Pazite! Ponesrečenca obrnemo na stran. Glava naj počiva brez vsakega vzglavja! Sprostimo dihalne poti, izvlečimo ranjencu jezik iz ust. Po potrebi pritrdimo nanj ščipalko, da ga ranjenec ne potegne v usta. Očistimo usta krvi. nesnage, katarja in morebitnih ostankov bruhanja. Pred čiščenjem odstranimo iz ust morebitno zobno protezo!
2) Krvaveča mesta prevežemo nad rano v smeri proti srcu, (Zadostuje pas ali naramnica). V slučaju potrebe stisnemo rano s čistim robcem. - Nobene vate na krvavečo rano!
3) Umetno dihanje posredujemo s pihanjem zraka v ponesrečenčeva usta.
4) Sveže rane pokrivamo samo s suhimi obvezami in čistimi krpami.
5) Ranjenca puščamo na licu mesta vse do prihoda rešilnega voza! - Pogrnemo ga z odejo ali oblačili. - Nobene pijače, nobene hrane!
8) Ne pozabljajmo! Kažimo ponesrečencu človeško, prijazno in spodbudno zadržanje. Mirnost je najvažnejše zdravilo!
PRORAČUNSKA RAZPRAVA
v tržaškem mestnem svetu
Iz obširnega in zanimivega govora svetovalca dr. Josipa Agneletta med proračunsko razpravo v mestnem svetu posnemamo glavne misli. Proračun občine Trst izkazuje za 1959 leto 5431 milijonov dohodkov in 7797 milijonov izdatkov s primanjkljajem 2365 milijonov. Ta primanjkljaj presega onega od 1958 za 360 milijonov i.i ga bodo krili z ostankom posojila 766 milijonov za 584 milijonov. Ostanek od 1787 mlijonov upa občina kriti z državnim prispevkom. Pri 282.000 prebivalcev tržaške občine pride na glavo 15.514 lir davčnih bremen.
Vesela novost obč. proračuna je dejstvo, da ni treba občini letos nositi nika-kega bremena za ACEGAT, ker je račun tega obč. podjetja uravnotežen. Drugo razveseljivo dejstvo je ugotovitev, da so letos obč. redni dohodki prvič po vojni višji kot plače občinskih nameščencev. Prvi znašajo 4651 in drugi pa 4186 milijonov. Kljub temu gre za plače uslužbencev 77 odsto vseh dohodkov. Število osebja se je sicer znižalo od 1943 do 1959 leta od 3696 na 3057, vendar je to najbolj težak problem, ker ni mogoče ljudi postavljati na cesto. V večjih italijanskih pokrajinskih glavnih mestih znašajo izdatki za obč. osebje le 29 do 50 odstotkov obč. dohod-?fov, zato bo treba polagoma znižati število s prostovoljnimi izstopi tako da se doseže višina 2600 kot je predvidena; Da se ustavi neprestano dviganje plač, mora biti lira in njena kupna moč ustaljena. Zato pa je potrebno ravnovesje med potrošnjo in proizvodnjo v narodnem gospodarstvu. Dokler se bo več potrošilo kot proizvajalo ne bo kupna moč lire ustaljena, četudi je njena vrednost na mednarodnem trgu že nekaj let trdna.
Občinske davščine
Govoreč o obč. davščinah je dr. Agne-letto dejal, da je dohodek od hišnega davka nizek, ker so vse ogromne nove stavbe proste davkov za 25 let. Obč. doklade na zemljiški davek so bile letos znižane od 1.550.000 na 1.500.000. Treba je naglasiti, da je večji del naših zemljišč pust in kraški. Naši poljedelnici so bili tudi v drugih občinah izven Trsta težko obremenjeni z občinskimi in deželnimi dokladami; na vsakih 100 lir dohodka je 1726 lir doklad. Položaj naših kmetov se ne da primerjati s posestniki in koloni onstran Timave. Obdelovanje vinogradov zahteva dosti truda in stroškov, nazadnje pa je naše vino izpostavljeno močni konkurenci vin iz starih pokrajin, ker pivci ne razlikujejo več vina od vina. Je pa treba kmetski stan ohraniti za vsako ceno in zato ga ;e treba podpirati v borbi za obstanek. Zato je dr. Agneletto predlagal, da naj se vsaj doklada na zemljški davek - ako se že ne odpravi popolnoma - vsaj izdatno zniža.
Naš davčni sistem je zastarel. Progresivnost davčne mere je prenizka. Pri družinskem davku n. pr. doseže davčna mera svoj višek pri 12 milijonih dohodkov in znaša 14,4 odstotkov. Tako plača občan s sto milijonov dohodkov, 14.400.000 lir davkov, drugi pa z milijonom dohodka 144.000 lir davkov. Socialno to ni pravično, kajti pri sto milijonih dohodkov bi morala biti davčna mera vsaj 40 odstotna. Zato je skrajni čas, da se uvede nov davčni zakon, ki naj bi vseboval en sam direktni davek in to na dohodek, tako da bi občine in dežele prejemale od države odnosno dežele del davkov za kritje svojih stroškov.
Užitninski davek se je zvišal od 1950 leta od 1047 milijonov na 2400 milijonov 1959 leta. Na vsakega občana odpade 8510 lir. To breme je zelo občutno za revne sloje, ker ni za multimilijonarja 8510 lir nič, za delavca pa visoko breme. Občina naj obdavči luksuzne predmete, žlahtna vina v steklenicah in visokoalkoholne pijače.
Izdatki se letos povečajo za 573 milijonov. Občina vzpostavi letos občinsko policijo, ki prevzame tudi službo sedanje upravne policije. Dr. Agneletto je naglasil, da je že več let zahteval, da se uvedejo poljski čuvaji kot so bili nekdaj. Ker je predvideno, da bo nova občinska policija opravljala tudi službo poljskih čuvajev je govornik predočil, da mora biti zlasti v mesecih ko so sadje, grozdje in poljski pridelki na odprtem, poljska čuvajska služba vestna in uspešna ker ima poljedelec prav tako pravico do zaščite kot meščan. Dr. Agneletto je predlagal, da bi moralo prebivati radi boljšega izvrševanja poljske nadzorne službe nekaj čuvajev zunaj po vaseh kot so Sv. M. Magd. Sup., Katinara in Lonjer, Bazovica, Padriče in Gropada, na Opčinah za Bane, Konkonel in Trebče, na Proseku za Kontovelj in Sv. Križ.
Za občinsko informativno službo je predvidenih 51 milijonov lir. Ta informativna služba je pri sedanjem birokratskem ustroju občine potrebna, ali ona zahteva od agentov najvišji čut odgovornosti. Bili so slučaji, da so agenti poizvedovali pri sosedih in vratarjih, kateri jezik nekdo govori in ali pošilja otroke v slovensko Solo. Tak način poizvedovanja spada pod policijske režime in je sramota za demokratične javne uprave. Zato je dr. Agneletto pozval merodajnega obč. odbornika, da naj gleda, da se bo informativni agent pri izvrševanju delikatne službe strogo držal vprašanj, ki mu jih je določil urad.
Glede javnih del, za katera je določenih 588 milijonov lir, je govornik naglasil, da zahtevajo nove stavbe vedno večje stroške in nove pritožbe. Je pa priznal, da je uprava z novimi deli spremenila v Trstu zunanje lice. Za ulice in ceste v zgornji občini bo določenih 163 milijonov, 28 milijonov manj kot 1958, za razna dela, ki so absolutno potrebna. Za javne vod-
njake v zgornji okolici je namenjenih 7 mil., 2,8 milij. več kot lani. Govornik je priporočil, da se te vodnjake čim prej odpre, da bodo prebivalstvu na razpolago že prihodnje poletje. Za obč. ljudske kopeli je v proračunu 49 mifij., 25 več kot lani. V zgornji okolici imajo doslej javne kopeli in pralnice v Sv. Križu in na Opčinah. Za Prosek in Kontovelj sta kopel in pralnica že odobrena.
Govornik je predlagal otvoritev javnih kopalnic m pralnic tudi v Bazovici, Trebčah in Lonjerju. Ti kraji so oddaljeni od mestnih kopališč, ogromno večino prebivalstva pa sestavljajo kmetje in delavci, ki nimajo kopalnic doma. Dr. Agneletto je priporočal gradnjo kopalnic v vseh teh krajih, da se ne bo govorilo, da poslujejo občinska kopališča le po tistih vaseh, kjer so nastanjeni begunci.
Javno šolstvo
Pri obravnavanju gornjega vprašanja je dr. Agneletto naglasil, da so slovenske strokovne in srednje šole brez najpotrebnejših učil. Ni važno, je pri tem poudaril, ali so za tako stanje odgovorne občina,-dežela ali država. Znano je, da strokovne in srednje šole ne morejo uspešno delovati brez učnih pripomočkov. Vse slovenske šole so brez telovadnic. Realna in klasična gimnazija v ulici Lazzaretto vec-chio sta nameščeni v prostorih, ki ne zaslužijo takega poimenovanja.
Pokrajina je že odobrila kredit za zidavo novega šolskega poslopja, z deli pa do danes še niso niti pričeli.
Za šolske vrtce je določenih 166 milijonov lir. 2e vrsto let je govornik zahteval, da se otvorita vsaj dva otroška vrtca pri šolah v ulici S. Frančiška in v ulici Donadoni. Vse je bilo pred leti že pripravljeno, ali občina ni pripravila potrebnih prostorov in niti ni dovolila, da bi se uporabljale učilnice slovenske šole za otroški vrtec. Odklanjati Slovencem otroške vrtce, pomeni kopati grob slovenskim šolam! Dr. Agneletto je opozoril, da je od 1. 1952 dalje zahteval otvoritev slovenskega otroškega zabavišča pri Sv. Jakobu ali pri Sv. Ivanu. Vse zaman, pa čeprav je za italijansko mladino v Trstu na razpolago 12 takih zabavišč.
Nadalje je dr. Agneletto ugotovil, da je stalno zahteval od občine primerne podpore za slovenske kulturne ustanove, zlasti za tiste, ki od nikoder ne prejemajo podpor. Pa tudi ni bil uslišan. Tako negativno zadržanje občinskega odbora nasproti kulturnim potrebam slovenske narodnostne skupine je močno razočaralo slovensko prebivalstvo Tržaškega ozemlja.
Ob koncu svojih izvajanj je dr. Agneletto naglasil, da pri sedanjem gospodarskem stanju Tržaškega ozemlja ni pričakovati, da bi mogel Trst v bližnji bodočnosti uravnotežiti izdatke z dohodki. Državne prispevke določa vlada samovoljno, zato ni verjetno, da bi država krila primanjkljaj, če bi ta prekoračil določeno višino, kot je to naglašal predgovornik. V Rim se stekajo tudi protivni interesi. Nekatere vplivne skupine visoke finance in industrije še vedno smatrajo Trst, kot da ne bi bil sestavni del republike. Rim pa je dolžan pomagati Trstu, da premaga gospodarsko krizo, v katero je zašel - ne po lastni krivdi. Vlada in vsa Italija se morata zavedati, da je s Trstom v igri dobršen del italijanskega ugleda.
Ce so v zadnjih desetih letih našli na sto in sto milijard za oddaljeno Somalijo, mora država najti sredstva tudi za Trst. To ni miloščina, ampak pravica.
Tržaška gospodarska kriza stalno narašča. Transitni promet peša, najboljše delovne sile, inženirji, mehaniki, specializirani delavci zapuščajo mesto in odhajajo drugam. Zlo je globoko zakoreninjeno. Vlada je sicer naročila pri tržaških ladjedelnicah dva prekomornika, ali gospodarske krize se ne odpravljajo s pokrivanjem bilančnih primanjkljajev in trenutno zaposlitvijo nekaj sto delavcev. Samo najširša samouprava pod vrhovnostjo Italije, lahko reši Trst. To ni nikak separatizem! Naša dolžnost je, da pokažemo na zlo in
na odpomoček. Trst mora biti v stanju, da brez ovir gradi svojo usodo in gospodarsko bodočnost. Avtonomen Trst, vključen v Skupno evropsko tržišče, ne bo samo premagal gospodarske. k,j:jze, ampak bo nudil svojemu prebivalstvu višjo življenjsko raven.
Potrjen proračunj
Razprava o proračunu se je nadaljevala 24. in 27. aprila. Na zadnji razpravi je dr. Agneletto glede svojega glasovanja izjavil, da jemlje na znanje izjavo obč. odbornika dr. Roeco, da bo obč. odbor upošteval vse predloge in zahteve obč. svetovalcev. Dr. Agneletto je prepričan, da je komisarski režim na občini ne samo v kričečem nasprotju z ... demokratičnimi načeli in z onim, kar je še ostalo od občinske avtonomije, ampak da on pomeni tudi največjo škodo za tržaško prebivalstvo, zlasti za njegove široke plasti. Je proti izročitvi občine v korpisarske roke, zato vidi v morebitni zavrnitvi proračuna pripravo poti za prihod komisarja v občinsko upravo. Zato ne bo podpiral komunističnih in fašističnih težnj, ki hočejo razgnati obč. svet.
S pridržki, ki naj .se vključijo v sejni zapisnik, trdno pričakuje, da se njegove zahteve v korist vsega prebivalstva, zlasti pa spodnje in zgornje okolice, ter v korist šol. otroških vrtcev, zabavišča in v korist kulturnih organizacij in potreb Slovencev, resno upoštevajo od obč. odbora. Da s svojim glasom prepreči možnost. da bi se komisar vrnil v tržaško mestno palačo, bo glasoval za proračun.
Zastopnik ital. liberalne stranke dr. Morpurgo je v svojem govoru omenil, da bi bil dr. Agneletto predstavnik »degli Slavi bianchi«, ali ta ga je zavrnil, da ni on nikak predstavnik »belih Slovanov« Deninkinovega spomina, ampak izvoljeni predstavnik demokratičnih ; Slovencev Tržaškega ozemlja.
Pri glasovanju je bil proračun odobren z 32 proti 24 glasovi. Proti so glasovali komunisti z dr. Deklevom, nenijevci, li-liberalec in misovci.
Tržaški akademski svet
V petek 17. aprila se je vršila.aprva -seja-novoizvoljenega študentovskega mžlega parlamenta. Prisotni so bili vsi svetovalci, razen socialistov in titovskega Petra San-zina, ki se je sijajno izkazal tudi na drugi seji 20. aprila in »tako zvesto branil pravice svojih volivcev«. Vzroke svojega »poguma« nam bo morda pojasnil z »napredno« izjavo. S,i);ijq ^e glasovi, da bo na mig odzgoraj odstopil kot se je zgodilo pred dvema letoma. Takrat se je slov. svetovalka odpovedala v korist ital. svetovalcu...
Za slovensko listo »ADRIA« je govoril Savo Sfiligoj. Prisotne je nagovoril s Pozdravljeni kolegi, ter nadaljeval v latinščini. Zahteval je uporabo slovenščine tudi v akad. svetu. Nato je obrazložil program S. A. L. ADRIA. Med drugim je še enkrat dokazal, da je bil Slovenski samostojni nastop upravičen in demokratičen. Naj bo la smeli korak opozorilo vsem, tako je nadaljeval, da se >Jhočemo mladi Slovenci uveljavljati, kjer se odloča o naših zadevah.
V odgovor socialistu Martoneju in liberalnemu nacionalistu Sangermaniju, ki sta izrazila željo, da bi v bodoče slovenski
SLOVENSKI AKADEMSKI SKLAD »ADRIA«
za katerega so dali pobudo visokošolci od »ADRIE« ima namen:
1) Krepiti smisel za edinost med slov. akademiki, poglabljati narodno zavest, ohranjati vero in izročila ter širiti demokratska in socialna načela.
2) Podpirati težnje svojega članstva po uveljavljanju in uspešnem štu-diranju.
3) Nuditi moralno oporo in pom-'.č potrebnim in zaslužnim v oblik; knjig, skriptov in prispevkov za šolnino.
Prispevke sprejemata upravi »Kat. glasa« in »Demokracije«, pod značko S.A.L. ADRIA -, kakor tudi naša dva zastopnika in delegata v akademskem svetu Saša Rudolf in Savo Sfiligoj (via Pitteri 6 Gorica).
Glavni odbor S.A.L. Adria
Due intervenciji p občinskem svetu
Na seji dne 17. aprila je občinski svet razpravljal o povišanju pristojbin parnih kopeli, masaž in nege nog v občinskem kopališču v ulici Veronese. Občinsko kopališče pasivno in je občina predlagala povišek pristojbin za parne kopeli od 300 na 500 lir. Neizpremenjene pa so ostale pristojbine za kadne kopeli in za uporabo prh, čeprav znašajo pasiva za te usluge okrog 30 milijonov lir letno.
K besedi se je oglasil tudi svet. SL, dr. Josip Agneletto, ki je dejal, da bi glasoval proti povišanju pristojbin, če bi se te nanašale tudi na uporabo kadnih kopeli in
Tečaj za nadzornice v kolonijah
'Tržaške dobrodejne ustanoVe, kri vodijo počitniške kiolon ue, za slovenske otroke, prirejajo skupen tečaj' za nadzornice. Tečaj bo v dneh 22. 23. 24. in 25.. maja t. ). od 18. do 20. ure. Pismene prijave sprejemajo do 30. aprila:
SLOV. DOBRODELNO DRUŠTVO, ul. Machiavelli 22-11.;
SLOKAD, ul Del Ronco 14; VINCENCIJE V A KONFERENCA, ul. Trento 2-II.
prh, ki jih uporablja veliko število nepre-možneg'a prebivalstva. Za parne kopeli, masaže in negovanje nog pa je letno le kakih 7.000 interesentov. Teh uslug se verjetno poslužuje premoženjši sloj, zato bo glasoval za predlog občinskega odbora.
Predlog je bil sprejet z vsemi glasovi,
Dogodki doma^
SEDEM DRŽAV NA CVETLICNI RAZSTAVI. Poljedelski 'minister Mario Ru-mor je pretekli petek otvoril v našem mestu VI. mednarodno cvetlično razstavo, ki odkriva obiskovalcem okrog 4 milijone najrazličnejšega cvetja. Domačih vrtnarjev je zastopanih okrog 30. Ti pridelajo letno za kakih 50 milijonov lir cvetja, t. j. približno desetino letnih izdatkov tržaških prebivalcev za cvetje. To pomeni, da se našim cvetličarjem odpirajo še obilne možnosti delovanja. Pokrajinska uprava posveča temu vprašanju precej pažnje, mnogo zanimanja pa kažejo tudi naši okoličani. Morda bi pr e orientacija našega kmetijstva v tej smeri tesneje privezala našega podeželana na rodno zemljo.
# * *
NOVE OLAJŠAVE OBMEJNEGA PROMETA. Na videmskem sestanku ital.-jugo-sl. obmejne komisije so sprejeli nekatere olajšave, ki jih bodo uveljavili sredi maja. Pomembne so olajšave zlasti za lastnike motornih vozil. Za hribolazce je od 15. maja do 15. oktobra dovoljen prehod od zore do mraka za obisk Mangarta in Kanina. Turisti pa smejo pri tem uporabljati samo v dogovoru označene smeri. Za legitimiranje zadostuje veljavna osebna izkaznica.
£ * *
NOVI AVSTRIJSKI KONZUL se je v teh dneh predstavil krajevnim oblastem.
Novi konzul, dr: Georg Rossler je obenem tudi avstrijski zastopnik tržaškega pristanišča v smislu italijansko-avstrijskega dogovora iz l. 1955.
* * *
DVE NOVI LADJI bodo gradili v Trstu in Tržiču po 36.000 ton vsaka. Iz Rima tudi poročajo, da bo vlada pooblastila generalnega vladnega komisarja za ustanovitev svobodnega industrijskega pristanišča v našem: mestu.
# n *
STOLETNICO ŽIVLJENJA je praznovala v soboto, 25. aprila. Tržačanka g. Elena Mattei, roj. Vončina. Mnogo sreče v novem stoletju ji želi tudi uredništvo »Demokracije«.
* * *
OBLETNICO OSVOBODITVE 25. aprila so Tržačani slovesno praznovali. Tudi po šolah so vzgojitelji mladini obrazložili pomen osvoboditve. Praznik naj bi bil stalno opozorilo pred sovražniki svobode in demokracije, pred oboževalci diktatur vseh barv. Prav mladi ljudje, ki stopajo v volilne celice, bi morali stalno imeti pred očmi, da so si črne, rjave ali rdeče diktature podobne kot trojčki.
» >* *
DVE POROKI. Ravnatelj Nižjega strokovnega tečaja na Proseku, prof. dr. Zitomir Terčelj se je poročil z gdč. dr. Marto Le-gišu. Nekdanji gimnazijski ravnatelj v Trstu, dr. Vinko Vouk pa se je v Clevelandu poročil z gdč. Edo Petek, ki se je pred kratkim preselila iz Slovenije v Združene države. Za pričo je bil nekdanji tržaški
profesor, dr. Jože. Suhadolc. Čestitamo!
šKJRr ir^vtr v f %
razen komunističnih in socialističnih.
Na isti seji je dr. Agneletto predložil pristojnemu asesorju dvoje interpelacij in sicer:
Na Proseku je občinska uprava že pred meseci pričela s kanalizacijskimi deli. Po ozkih ulicah so izkopali jarke, globoke tudi 1,50 m nato pa so z deli prenehali že pred tedni, ulice niso samo težko prehodne, ampak naravnost nevarne zlasti za nočni promet.
Na vodovodni cesti Nabrežina Sv. Km-Miramar, na odseku med postajama Sv. Križ in Grljan, je pritrjena tablica z napisom: »Neprehodna cesta od 23. februarja 1953« Na cesti ne opravijaio r,ot.-en'ii popravil. li>Kla je nepomembna. Nadalje je pripotonr. da je bila vodovodu ••••»m v zadnjei.’ času močno poškodovana zaradi prev« rov tež'«'h. avtomobilov, ki dostavljajo i - adbeni maWial za rovo cesto, k: bo v^za. \odovudno cesto z glavnim omrežjem. Celotna vjdovodna cesta je potrebna splošnega popravila, ker ne služi samo prebivalcem kakih trideset hiš, oz. 70 družinam, ampak tudi dvem želež-niškim postajam in je spojna cesta s cesto Barkovlje Sesljan.
Občni zbor nabrežinshe posojilnice
V nedeljo 12. aprila se je vršil letni občni zbor Nabrežinske posojilnice, na katerem je upravni svet poročal o delovanju denarnega zavoda v preteklem letu. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da je bilo v preteklem letu vloženih 88 prošenj za posojila, ki pa vseh niso odobrili. Posojil je bilo v začetku leta 119 za skupnih 18,767.300 lir, ob koncu leta pa 150 za 20.365.635 lir. Hranilnih vlog je bilo ob začetku leta za 20.893.325 lir, ob koncu leta pa za 25.384.726 lir. Posojilnica šteje trenutno 270 članov. Redni rezervni sklad znaša Lir 876.258, izredni pa 208.0&5 lir.
Gornje številke dokazujejo, da posojilnica kar dobro napreduje in da uživa polno zaupanje svojih članov, saj so se vloge dvignile za štiri in pol milijonov lir. Predsednik je pozval zborovalce, naj prepričujejo tudi druge občane, da bi svoje prihranke vlagali v domač zavod. S tem bi sami prispevali k vsem tistim zdravim gospodarskim pobudam, ki so potrebne malim kreditnim uživalcem.
Predsednik je omenjal, da se je odbor zanimal za lastni sedež. Najprimernejši bi bil nakup bivše občinske hiše na trgu, ki je sedaj državna last in je na prodaj. Posojilnica je vložila prošnjo na finančno ravnateljstvo v Trstu, kasneje pa se je v zadevo vmešala nabrežinska občinska uprava, čeprav nima na tej stavbi nobenega interesa in niti potrebe po tem poslopju. Odbor se bo še nadalje zanimal, da pride zavod čimprej do lastnih prostorov.
V razpravljanje je poseglo več govornikov, nakar je predsednik zborovanje zaključil.
PODPIRAJTE
SLOVENSKO
d* D *>.
DOBRODELNO ^	DRUŠTVO
akademiki ne ponovili »svoje velike napake«, ampak nastopali na volitvah v akad. svet v okviru kake »velike« liste, češ da bi bilo udobnejše tudi za Italijane (kot je storil Sanzin), je Sfiligoj poudaril, da se akademiki od ADRIE ne strašijo nobene borbe saj prihaja po neurju jasno vreme. Velika večina slov. visokošolcev spoštuje narodna, verska in socialna načela, ki so jih zastopali in zanje trpeli številni slovanski veliki duhovi Tolstoj. Masaryk, Prešeren in kardinal Stepinac. Slovenski svetovalec je nato delj časa obravnaval vprašanje dejanske enakopravnosti, vzajemnosti in sožitja ter povedal, da se akademiki od ADRIE ne ločimo" od drugih kolegov, ampak razlikujemo. Kolegu Rinaldiju, ki je govoril o kulturi in njenem pomenu, je Sfiligoj dejal, da smo Slovenci v umetnosti in kulturi že dohiteli Evropo; Ob evropski kulturi in kot njen sestavni del koraka v zamejstvu enakopravno tudi slovenska kultura. Zaključil je da so slov. akademiki v veliki večini zato, da se uveljavi dejansko in tvorno sodelovanje z vsemi, da se poglobijo med akademiki odnosi sodelovanja in, kolegial-ne prisrčnosti.
Pri volitvah za predsednika skupščine je dobil večino glasov Michele Acciaro (Od skupine Intesa cattolica); za tribuna ie pa bil izvoljen Dario Rinaldi prav tako od Intese, ki ima tudi v ožjem in nadzornem odboru večino nad skupino UGI (Unione gol. ital.).
Značilno je, da so še pred volitvami za tribuna trije skrajni levičarji - Sanzin je bil itak odsoten - in celotna nacionalistična desnica z ital. Goričani in Videm-čani vred, zapustili sejno dvorano. V prihodnjih dneh bodo nadaljne seje o proračunu. Slovenska svetovalca, Rudolf in Sfiligoj, zvesta programu »ADRIE«, se bosta predvsem zavzemala zato, da se okrepijo socialni skladi v korist zaslužnim kolegom.
• Pribiti moramo še, da je med govorom Sfiligoja vladal mir in tišina. Vsi prisotni so ga pazljivo poslušali.
Jadranski
TRŽAŠKI PREPIHI
Po Mussolinskih stopinjah
Prejšnji teden so v Beogradu prvič uradno priznali, da jim je pokojnj duče vendarle kažipot v borbi proti političnemu nasprotniku. Živko Vnuk je deloval do 1. 1954 kot urednik v Zagrebu. Pa so ga spodili, ker je soglašal z »uporniškimi« nazori Milovana Djilasa. Sedaj pa so Vnuka brez slehernega sodnega postopka poslali v - konfin, na samotni otok v severnem Jadranu. Za enkrat bo tam samotarji dve leti.
Zakaj se je to zgodilo? Zato, ker so ga obdolžili, da se je »spogledoval« z »liberalci«. Zaradi podobnih »prekrškov« je tudi Mussolini pošiljal v konfin številne tržaške Slovence, tudi take, ki šo se iz svobodoljubnih, demokratičnih in proti-diktatorskih borcev prelevili v totalitarce in vnete zagovornike diktatur.
Vnukova koniinacija pa nam qdkriva še eno komunistično zagonetko, dokazuje nam namreč, zakaj poklicni komunisti ogledujejo nekomuniste tako, kot da so modrasa požrli. Zato, da bi jim vbh<jčd ne očitali »spogledovanja«. Ena izkušnja več...
Preroki
V svoji podstrešni pariški sobici je pred 130 leti zasebni učenjak napisal naslednje besede: »Danes imamo na svetu dva^n&Voda, ki sta iz svojih izhodišč na pohodu k istemu cilju: Rusi in Američani... Da bi svoj cilj dosegel, se Američan,/anaša na svoje osebne tvarne koristi. Brez slehernega zapovedovanja, dovoljuje posamezniku, da po lastni - uvidevnosti uporablja svoje sile in svoj razum. Drugi (Rus) osredočuje v eni sami osebi celotno družbeno oblast. Glavno vodilo prvega je svoboda, drugega suženjstvo. Oba tekmeca pa smatrata, da sta poklicana voditi svetovno usodo.«
Pariški napovedovalec pred 130 leti se je imenoval: Alexis de Tocqueville.
Kdor si želi poznanstva
IZ STARE DOMOVINE SLOVENIJE ALI KATERE KOLI DRUGE DEŽELE
Z NAMENOM POROKE
NAJ S POLNIM ZAUPANJEM ZAHTEVA INFORMACIJE PRI
„Eva“ agenciji
10253-95 St. EDMONTON ALBERTA C A N A D A
Pismu naj priloži dva dolarja in sliko.
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d, v Trstu
Uredništvo * n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio ljc - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzulta 18-1. CENA:	posamezna številka L 30,—
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600,— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000,— Poš t n i čekovni račun: Trst št. Jl-7223
.......•.................   m	i'	■