F<Âtnma plačana v gotovrini ŽIVLJENJE IN SVET |Ц|ф|| I ИШШШК^ 4 §g| Ш ž шшшШШвШш ж цЖГМД* шшшмш «в ■■■■ ш ВНн^: mm— i-: HM!» : Si Шџ WÊÈ Ш % шшш m * Sw* ШШШ. ■, У^Шлк^ Vi-'- гЈшМНН жШжМшШШШЖ -Js« WWÊSÊMÊÊÈËÊÊ», -èr< «■■i VÈËÊÈÊÊÈÊmM^ »шшмшНИШ ' н V Шг « « < -i» * > rW?^" 1 Q L 7 U B L 9 A N A 10, Št. 1. 3* januarja Knjiga 11 BXVLJENJE Ш SVET — ilustrovana tedenska revija Izhaja ob nedeljah in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—. Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo inozemstvo letno 1% dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO. Urednik: Ivan Podržaj. — Izdaja za konsorcij: Adolf Ribnikar. Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Vsi v Ljubljani. Rokopisi in korespondenca za uredništvo naj se pošiljajo na urednikov naslov Ljubljana I, predal 17L VSEBINA št 1: Smrt vsemirske toplote. — Dr. Pavel Brežnik: Mihajlo Pupin. — V večnem ledu. — škodljivost kulture in kulturne bolezni. — I. Vrhovnik: Simon Gregorčič prijatelju Josipu Ivančiču. — Moderne bajanice. — Gustav M a y-r i n k: Vino iz Alkazaba. — Sledovi ruskega gospostva na Aljaski. — Volitve pred 2000 leti. — »Dekle z zmaji«. — Znamke pripovedujejo. — Gustave Le Bon. — Barve v domu. — Vse moderno je prastaro. — Karikature. — Izvor dame. — Londonski klubi. — Humor v slikah. NASE NOVE ZAČETNICE IN DRUGI IZVIRNI GRAFIČNI OKRASKI SO I>EL0 SIJKARJA-GHAFIKA ELA JUSTINA Izvor dame Srednji vek je poznal dva prevladujoča ženska tipa: nuno in grajsko gospo. Prva za javno in družabno življenje ni prišla v poštev, druga pa tudi ni mogla razviti svoje individualnosti, čeprav so moški v času trubadurjev žensko naravnost oboževali, živela je precej zaprto življenje in le za velikih družabnih prireditev je stopala iz okvira svoje domačnosti — da se, je dala častiti. šele renesansa, ki je vzbudila zavest osebnosti, je žensko odrešila srednjeveške zvezanosti. Takrat je nastala iz srednjeveške »kraljice-ženske« dama in že v Boc-cacciovem mladostnem delu »Fiametta« čutimo v tem oziru dih novega časa. Polagoma so ženske stopale iz svoje rezerve in so napravile prvi korak k svoji emancipaciji. Ob koncu renesanse so imele že velik vpliv na javno življenje, v umetnosti in znanosti so si priborile enakopravno mesto poleg, moškega. To njih prerojenje se je kazalo že na zunaj, v njihovi obleki, v pričeski in negi lastne lepote Renesančni človek je zahte-* val od osebnosti in tako tudi od ženske, da mora biti že v svojem oblačilu okusna, lepa, dostojanstvena. Neizmeoio raznolika je pričeska žensk v tistih časih od preproste preče preko temena s čelnim trakom do balonskih frizur, zaradi katerih so si ženske brile čela, da bi bilo to videti višje, so nastajale pod iznajdljivimi rokami frizerk najbolj čudne, danee veselje vzbujajoče pričeske. V renesansi se je družabna kultura prvič razcvetela do viška, kakor rečeno s sodelovanjem ženske. V družabnosti je kmalu prevzela vodilno vlogo, vsepovsod so na- stajali salom, v katerih so lepe in duhovite ženske zbirale okoli sebe cvet pamemi»-nih in razumnih moških. že v 16. stoletju pa je začel ta tip renesančne dame kosteneti pod usodnim vplivom španske etikete. Počasi je nastajal nov ženski tip: tip velike dame ki je pre-romala vse razvojne faze od baročne kulture z njenimi strogimi, vse posvetno pre-zirajočimi početnimi oblikami do blesteče preobilice in pompa versai 11 eskega dvora. Kakor je prevladovala v začetku te dobe brezoblična, trda ženska noša, ki je skrivala vse telesno, tako j« zapovedovala ob koncu baroka tista razkošna, dekorativna moda, ki je harmonirala z življenjskim načinom »sončnega kralja«. Nikoli niso kazale ženske svoje lepote bolj majestetično nego ob njegovem času. Toda v nasprotju z renesančno damo je bila velika dama ujeta vsa v vnanjostih. Ne glede na izjeme je bilo njeno duševno obzorje zelo omejeno, kar se kaže n. pr. že v štivu, ki se mu je vdajala in ki je obsegalo v glavnem prazne, konvencionalne ljubezenske in čudežne romane. Lepoduš-na nagnjenja so se gojila v mnogih hišah — toda vse v igravi obliki, ženske, ki niso imele teh nagnjenj, so si svojo družabnost ustvarile na svoj način. Takrat so v Evropi otvarjali prve kavarne, -ki so jih pa obiskovali samo moški zaradi zgražlji-vega tona. ki je vladal v njih. Ženske so se na kavo vabile v svoje budoare ali male salone in so se na teh sestankih nazivale medsebojno »kavne sestre« in se kitile z venci. Ti »kavni venčki« so poslej ostali ustanova, ki je ni mogel iztrebiti niti naš čas. ZIVDEN7E IN SVET Smrt vsemirske toplote Domišljija in znanost, sta se pre-čestokrat trudili, da bi naslikali ■končno usočlo vesoljnosti in iz-_ raizili sodili dan v nazorni formuli. Med vsemi teorijami, ki jih je izreklo naravoslovje o tej poslednji usodi sveta, je najbolj razširjena in. s celo vrsto razlogov podprta teorija dunajskega fizika Boltzmanna, tako zvana teorija o entropijski smrti sveta, ki šteje še danes v znanstvenem svetu največ pristašev. K tem pripada tudi veliki angleški naravoslovec James Jeans, ki je podal svoje naziranje najobširneje v senzacionalni knjigi »The Universe aro-und us«. Ta knjiga se bavi v enem svojih zanimivih poglavjih z entropijo, ki jo imenuje James Jeans smrt vesoljnos'tne toplote. »Energija«, pravi, »ne more potekati v neskončnost, temveč se mora nekoč ustaviti na tleh kakor utež ure. In tako ne more tudi vesoljnost bivati na vekomaj, prej ali slej mara priti čas, ko bo dosegla njena energija najnižjo stopnjo na lestvici padajoče uporabnosti in v •tem trenutku mora prenehati aktivno življenje vesoljnosti. Energija živi še, a je popolnoma izgubila sposobnost, da bi se lahko spreminjala. vesoljstvo ta energija spravi lahko prav tako malo v tek kakor voda v plitvi mlaki mlinsko kolo. Ostalo bo mrtvo, čeprav mogoče še toplo vesoljstvo — vesoljstvo, ki je dočakalo smrt toplote. To je nauk moderne termodi" namike. Ni razloga, da bi mogli o njem dvomiti ali se ga braniti in dejansko ga vsa naša zemeljska izkušnja tako popolnoma potrjuje-, da mu je težko najti ranljivo mesto. Ta nauk izključuje mož-nošt krogoteka v vesoljstvu, kakršen se dogaja pri vodi, ki jo tira vidno dogajanje v morje, dočitn jo nevidna dogajanja vodijo spet v reko. Voda v reki lahko opravlja ta krogotek, ker ni vsa vesoljnost. ker jo nekaj izven tega krogoteka drži neprestano v gibanju, namreč sončna toplota. A vesoljnost kot celota ne more izvrševati takšnega krogoteka v neskončnost. Ker energije ne nadomešča ničesar od zunaj, izgublja neprestano svoio uporabnost. Vesoljstvo, v katerem bi se energija ne spreminjala več, bi bilo že mrtvo. Sprememba se lahko vrši samo v eno smer in ta vodi do smrti top;o:e. Vesoljnosti je kakor človeku — edino možni razvoj gre samo v smer groba. Celo tok vode v morje, ki ga navajamo kot očiten primer pravega krogoteka, nam to dokazuje, čim upoštevamo vse činitelje. Ko se zliva reka preko svojih skokov in slapov, ustvarja gibanje njegovega vodovja toploto, ki prodira končno v obliki toplotnega žare-nja v svetovno prostornico. Toda energija, ki tira reko naprej, izvira končno iz sonca, posebno v obliki svetlobe; izključimo sončno žarenje in reka kmalu ne bo tekla več. Nje tek je mogoč le zaradi -neprestanega spreminjanja svetlobne energije v toplotno energijo in kakor hitro sonce ne bo dobavljalo več zadostno visoke energije, bo reka usahnila. Mnogi so domné vali,, dar se ta toplotna energija najnižje stopnje počasi spreminja v nove elektrone in protone. Ker-se obstoječe- vesoljstvo spreminja v žarenje, vidi njihova domišljija, kako nastaja nova zemlja in novo nebo .iz starega. Toda znanost takšne domišljivo-sti ne more podpirati. »Morda je :o dobro,« nas tolaži veliki angleški učenjak, »kajti težko je sprevideti, kakšna prednost bi bila v večnem ponavljanju istega dogajanja.« E. L. Hoess: MATERINSKI PONOS MIHAJLO PUPIN Dr. Pavel Breznik Mihajlo Pupin Ob priliki rzdanja prvega dela njegove avtohiografije po Vodnikom družbi. Mihajlo Pupin je bil rojen 4. oktobra 1858 v vasi Idvoru v Ba-natu, ki je bil takrat še pod _ madžarskim jarmom. Njegovi starši so bili preprosti seljaki. Očetu je bilo ime Konstantin, materi Olimpiada. Najprej je hodil v šolo v domači vasi, nato v Pančevu in slednjič v Pragi. Vse to nam silno živahno in zanimivo opisuje v svojem lastnem življenjepisu. Šestnajst let star je prodal svoj kožuh in svojo žepno uro ter z izkupičkom plačal prevoz v Ameriko, saj je vozni listek od Hamburga do New Yorka takrat stal za medkrov izseljenske ladje samo 28 goldinarjev. Čez nekaj let se je z lastnim študijem in posečanjem večernih tečajev na ljudskih univerzah v New Yorku povzpel od tovarniškega delavca tako daleč, da je napravil sprejemni izpit na univerzo Co-lumbio. Tu je nato študiral filologijo in deloma tudi naravoslovje. Končni izpit na univerzi je napravil 1883. Nadaljeval je svoje študije na univerzi v Cambrid-geu in v Berlinu. Predvsem ga je tedaj zanimalo vprašanje luči in elektrike. 1889 je bil promoviran na berlinski univerzi za doktorja filozofije. Njegove disertacije so bile iz področja naravoslovja (o osmozi). Po povratku v Ameriko je dobil mesto asistenta na univerzi Co-lumbia, kjer je bil 1904 promoviran za doktorja prirodopisnih ved. Že od 1901 je poučeval elektromehaniko in ostal pri poučevanju tega predmeta do 1929, ko je šel v zasluženi pokoj. Vendar akademijski senat univerze, ki je vedel cenili delo in obče zasluge jugoslovenskega učenjaka, ni pristal na njegovo popolno upokojitev, temveč samo na izpremembo naslova. Od tedaj naprej ima naslov »bivši profesor emeritus v rezidenci« z delno plačo, ki mu pripada po službenih letih. Profesor Pupin se je poročil v Londonu 1888 v ruski cerkvi s Katarino Jackson iz New Yorka, ki mu je podarila hčerko, edino dete velikega učenjaka. Njegova žena je pozneje umrla in je profesor Pupin že dolga leta vdovec. Njegovo znanstveno delovanje ga je proslavilo po vsem svetu. John Hopkin-sova univerza v Baltimoru mu je poda- rila naslov častnega doktorja prava. Pupin je bil imenovan za člana raznih akademij, med drugim tudi newyorške Akademije znanosti, Ameriške akademije naravoslovnih ved, Ameriške filozofske družbe, Ameriške fizikalne družbe, Ameriške matematske družbe, Ameriškega instituta elektro-inženjerjev (katerega predsednik je bil 1925-26), bil je izvršilni član ameriškega narodnega odbora za znanstveno raziskavanje itd. Dobil je tudi več zlatih kcflajn za svoje delovanje, med njimi 1928 Washingtonovo kolajno za inženjerstvo. Pupin je napisal važna dela, med njimi omenim naslednja: Razširjanje valov v nehomogenih prevodnikih, Analiza resonance in izmenični toki, Elektromag-netična teorija, Električna oscilacija in resonanca, Osmotični pritisk in energija, Razširjenje električnih valov. Pupin pa je slaven tudi kot izumitelj. V patentnih uradih dobite priglašenih mnogo njegovih izumov. Najznamenitejši je tako zvana »pupinizacija«. To so vretenca, ki se vlagajo v gotovih razdaljah v telefonske linije na velike daljave in ojačujejo tok. Šele na podlagi te iznajdbe je bilo mogoče telefonirati na velike daljave. To so avtoindukcijska vretenca, ki se v serijah stavljajo v nad-zemske žične proge in v podzemeljske in podmorske kable. V vseh jezikih ime- nujejo takšne proge pupinizovane proge. Treba je samo pogledati v veliki francoski slovar Larousse pod izrazom »pupinisé«. Veliki španski leksikon En-ciclopedia Universal Eustrada Europeo-Americana ima v 48. knjigi dvajset strani dolgo razpravo o pupinizaciji z 21 slikami, Tudi v nemščini je izraz »pupi-nisiert« popolnoma udomačen. Ko je bil dr. Mihajlo Pupin 1930 izvoljen za predsednika University Cluba uid!i po porodu, ne da bi vedela, kaj je bilo ž njo. Mnoge ženske so bile presenečene, ko so se zbudile kot matere zdravih otrok. Ta metoda ee je zelo ob« neei'a, toda zdravnik mora porodnico neprestano nadzirati. Finis Hungariae Ginekolog Taufer je nedavno"1 rešetal madžarske uprave. Pleme se naglo bliža pogi-beli, je dejal. Od 1880 do 1890 je bilo --az-tnerje roistev 45 tisočnin, lani je znašalo samo še 23.0°/оо. Neki nemški učenjak pa je mnenja da je neizbežno zapisan pogubt vsak narod, čisar prirastek pade pod 18 tisočnin. Madžarom se pač pozna, da se je ustavilo raznarodovanje. Sedaj so posvarje-ni. Bodo li podvojili revizionistično propagando ali pa priporočali družinam več naraščaja ? Škodljivost kulture In kultimse bolezni benem z najvišjo fazo, M jo doseže vsaka kultura, se začenja njen propad Malokdo opa-___zi znake pričenjajočega se razkrajanja na degeneracije, malokdo ve, da je naša sedanja civilizacija prav tako obsojer/: v propast, kakor vse stare kulture. Življenjska moč narodov pojema, njih volja in odpornost gineta. Posledice take dekadence se najbolj izražajo v boleznih in bolezenskih stanjih civiliziran-cev, tako telesnih kakor tudi duševnih. Slične pojave opazujemo v živalskem m rastlinskem svetu. Pasje pasme degenerirajo in izumirajo. Rože-čajevke in bosdorfska jabolka bodo izginila. Zdi se, da kultura uničuje vse organsko življenje, počasi in neumorno vse dotlej, da ga uniči. Že davno so ta dejstva obrnila nase pozornost najboljših mož. Rousseau nam kliče »Nazaj k naravi!« Podarja nam smernice za idealno ureditev življenja, za naravno življenje, kakor so ga nekoč žSreffl primitivni narodi in ga deloma žive àe danes. Gospodarski razvoj pa je prisffil Çfo> di — vsaj večji del — v drugačne živ*-Ijenjske razmere in prav te nam delajo skrbi. Govorimo o propadu kulture in škodljivosti kulture ter kulturnih bolezni. Kakšen pa je pomen besede kultura ? Dvojen. Kultiviramo, afi drugače rečeno, gojimo živali in rastline, t j. odvzamemo jim naravne pogoje in prisilimo jih, da žive in rasto deloma v nenaravnem пЛ-ljeju. Prilagodimo jih podnebju in jim n. pr. z gnojenjem povečamo donos. Doslej je kultura koristna. Pa si poglejmo nasprotje: Živina v hlevu degenerira, rase, ki jih gojimo, propadajo in obolevajo na boleznih, ki jih njih vrstniki v svobodi ne poznajo — škodljivosti domestikacije. Vzroka moramo pač iskati v izpremenjenih in nenaravnih življenjskih pogojih. ZIMSKA IDILA Kultura dežele, naroda, dobe pa je nekaj povsem drugega: vsota vseh duševnih in čednostnih vrednot, iz njih nastalo naziranje o življenjskih problemih. Uvidevno je, da ne delujejo vsi ti činitelji neposredno na telesnost; le po življenjskih oblikah, ki so jih ustvarili, gre njih pot. Te življenjske forme pa spadajo v pojem civilizacije. Da bolje razumemo, si vzemimo dvoje primerov. Indski spokor-nik n. pr. ima visoko kulturo in namenoma zametuje civilizacijo, dočim se neizobražen »civiliziranec« poslužuje vseh pridobitev civilizacije, je pa faktično brez kulture. Človeka ne oblikuje torej kultura, marveč njena vnanja oblika — civilizacija. Troje je značilno za njeno današnjo obliko: rastoča industrija, premostitev časa in prostora in rast mest. Industrija pomeni koncentracijo delovnih sredstev in moči, sožitje množic v istih prostorih, istih poslopjih, istih krajih. S tem je nerazvezno združeno nakopičevanje slabega zraka, potu, smradu, vročine, sploh neugodnih higienskih razmer. V prvih časih industrije so bile te daleko slabše od današnjih, ko je zakon poskrbel za čim najugodnejše življenje delavcev. Poklicne bolezni so razširjene najbolj v industriji. Mnoge izmed njih so deloma že izginile. Važnejša so poklicna zastrupljenja z izparinami kemikalij, ki izpuhtevajo v tvorniški zrak, obolenje delavcev v anilinskih tvornicah na mehurju, posebej pa še akutna in kronična zastrupljenja s svincem in živim srebrom. Pomembnejša so dalje obolenja zaradi vdihavanja prahu. Delavci v bru-silnicah kamna in lesa, vrvarnah, tobačnih tovarnah zbolijo največ za tuberkulozo in boleznimi dihal sploh. Moderni obrati pa so odpravili večino nedo-statkov, tako da se je zdravstveno stanje delavstva izboljšalo. Druga značilnost naše civilizacije je premostitev kraja in časa. O prvi lahko rečemo, da je za nas njena koristnost izdaleka večja kakor škodljivost. Nam Evropcem omogoča, da nas živi na za-padu n. pr. 40 milijonov več kakor bi se nas moglo normalno preživljati. Tako pa nam dovažajo parniki kanadsko žito, italijansko sadje In pred 100 leti? Vse drugo pa je s premostitvijo časa. Neprestana živčna napetost, v kateri živimo — pomislimo samo na blazni promet v velemestih in sto podobnih reči — je vzrok prekomerne vzdražljivosti živ- Walther Klemm: BOX MATCH (lesorez) čevja in moderne bolezni »nervoznosti«. Prišteti pa moramo še nešteta druga živčna obolenja moderne dobe. Prehajamo k najvažnejšim: mogočno naraščanje mest, ki stavlja pred nas stanovanjsko vprašanje in nenaravni način življenja v mestih. Stanovanjsko vprašanje, ki nikakor ni moderen pojav — prav tako je bilo pereče v starem Rimu — ima večidel vzroke v napakah raznih stavbnih epoh. Še vedno se mora večina prebivalstva mest zadovoljevati z minimalnimi stanovanji in slabimi higienskimi razmerami. Umrljivost za tuberkulozo, velika umrljivost dojenčkov po mestih zaradi slabega mleka in pomanjkanja sonca, rahitis so nam najboljše merilo zanje. Pomislimo na trume ljudi, ki dan za dnem opravljajo isto monotono delo in katerim ni dana najmanjša prilika, da se naužijejo čistega zraka in sonca, da se razgibljejo. Iščejo si zabave v zaduh-lih in zakajenih prostorih in izživljajo se na nenaraven način. Kontakt z naravo in njemmi pojavi se zaradi umetno ustvarjenih življenjskih pogojev izgublja. Tobak, alkohol, spolne bolezni in mamila opravljajo svoje grozotne delo in glodajo na telesih meščanov, število porodov občutno pada. Naša naloga je, da kritično premotri-mo vsa našteta dejstva. Najprej omenjene degeneracije pri živalih sicer res obstojajo, a niso vezane na nikake zakone. Čistokrvne arabske konjske rase so danes po tisoč letih še vedno polne življenja. Mnogo primerov bi lahko našteli, ki govore v naš prid. Mirno pa tudi lahko prenesemo ta dejstva na človeka. Dognano je, da prav nekulturni narodi izumirajo in da pri beli rasi nazadujejo bolezni in smrtni primeri — pač po zaslugi higiene. Neznane so nam postale srednjeveške epidemije koz, pegastega legarja, tifusa in kolere. Tuberkuloza pojema, neizprosen boj bijemo s spolnimi boleznimi. Pozornosti pa zasluži nazadovanje rojstev po nekaterih državah. Se bo li obrnilo na bolje? Na to vprašanje si ne upa odgovoriti danes nihče, usoda sama bo odločila ... Našli smo si nadomestila za izpreme-njene življenjske forme v športu, kopanju, turistiki. Naša mladina hodi na oddih v počitniške kolonije. Ceste so polne koles, motorjev in avtomobilov. Same razveseljive reakcije proti škodljivosti mesta. Prehajamo na zadnje, morda najvažnejše vprašanje. Degenerira li morda duševnost modernega časa? Mislimo da ne! Svetovna vojna nam je dokazala nasprotno. Narodi, ki so se borili štiri leta in ki so vzdržali najhujše telesne in duševne napore, ne da bi obupali, ne ti niso degenerirani. In vrhu tega nam kaže ves povojni razvoj dogodkov — sedanja kriza je le prehodnega značaja — da gremo v lepšo, svetlejšo bodočnost. M. B. I. Vrhovnik Simon Gregorčič prijatelju Josipu Ivančiču Cvetè na stara leta ko češnja na pomlad; a roj čebel odleta od njega proč, — li jad? Pač letale čebele za njim, ko bil je zlat, ko z dlake mu je vsake se sipal žolt dukât. Cvetè še v stara leta, več zlat ni, je srbrn, a vam, čebelce, spleta, v poročni venec — trn! Kaj njemu ve, čebelce? On sam bo, si edin! Le redko gre iz celce ko star kak kapucin. In vé, čebelce, zrete ko rogajoč se nanj ? čeprav ko češnja cvete, je večno pomladanj! Zunanje res več zlat ni, a zlat je tisočkrat, po lici več dukat »i, a v srci ves je zlat! , To pesem je spisal S. Gregorčič 3. IV. 1903 in je priložil tole pismo: Predragi moj! Sprejmi to v spomin zveze naju srcâ. Ti si mi med civilisti prvi del moje duše, — ne odteguj se mi od nje. Pesem je nekoliko šaljivo obrobljena, — pa veruj, da je nje jedro pristen izraz mojega duha in srcâ. Iz teli vrstic tudi razvidi š, kako lahko delam, — ako me prava Vila navdihne: pisana hipoma brez najmanjšega popravka. Vedno Tvoj stari S. Gregorčič. Prepis pesmi in dopisa mi je poslal Ivan-čič 27. nov. 1925 s pripisom: To pesem sem prepisal samo zarad zadnjih podčrtanih besed; pesem ostane seveda neobjavljena! Pripomnja k 2. v. 3. kitice: V Ivančiče-vem dopisu 8. febr. 1928 stoji: Imel sem blond brado. Ko me je po nekoliko letih Gregorčič srečal in je bila moja brada že nekoliko osivela, mi je rekel v šali: Ti si slab alhimist, iz zlata napravljaš srebro. O 25-letnici svoje smrti je poklical Simon Gregorčič za seboj dva prijatelja: nadškofa dr. Frančiška Sedeja (t 29. IX. 1931) in upokojenega profesorja Josipa Ivančiča. Josip Ivančič, rojen na Selcih, vasici občine Libušnje blizu Gregorčičevega rojstnega kraja; umrl v Gorici 28. novembra 1931; dosegel je starost 82 let. Bil je dvema rodovoma profesor na goriški gimnaziji. Kot rojaka in neupogljivega značaj-nika ga je Gregorčič visoko čislal. V večerni družbi, kamor je zahajal pesnik, je bil redni tovâriS Ivančič. Še zadnji večer pred obolenjem sta bila skupaj in mu je za slovo Gregorčič pomenljivo stisnil roko. Kako ga je cenil spričuje dejstvo, da je Ivančiča y oporoki imenoval za njenega izvrševalca. Jih ТталМбегуо pobndo se Je kmalu po pee-Bdkovi smrti sestal v Gorici osrednji odbor tat Gregorčičev spomenik, kateremu je bil ^Sagajnik Ivančič. Dne 2. dec. 1906 je izjavil svoje mnenje, da se napravi »skromnemu« pesniku dostojen, a ne predrag spomenik na grobu ter vzida kamenita plošča b rojstno hišo. OstaH denar naj bi se porabil za »Gregorčičev sklad«, kojega obresti naj M se porabljale za »Šolski dom«, za »vzorni« šolski dom, kakor ga imenuje pokojnik v svoji oporoki. To bi ustrezalo najbolj Intenciji rajnkega pesnika, ki se je v Sali večkrat Imenoval »narodnega cigana«, ki je pri vsaki priliki zbiral in moledoval Ea »šolski dom«. Večji krasnejši spomenik se postavi sredi Travnika v Gorici, ko bo Gorica »naša«! — Srčno se je veselil pri-spevajočih darov. V dopisu 31. dec. 1908 je javil: Za javen spomenik v Gorici so nabrali notranjski rodoljubi 1405 K in naložili v Cerkniški posojilnici. Majhen spomenik S. Gregorčičev se postavi tudi v Kobaridu. To nameravajo kobariške gospe. Kot izvrševalcu oporoke Je bila Ivančiču Skrb za ohranitev Gregorčičeve zapuščine tvame in slovstvene. Dne 15. jan. 1907 je pisal: Bodočega narodnega muzeja nismo pozabili. Za zdaj smo shranili nekaj pesnikove ostaline v »Šolskem domu«. Odbrali sno obleko in obuvalo pokojnikovo, nekoliko hišne oprave, njegovo pero, palico, svinčnik itd. — 18. sept. 1907: Trije mašni plašči, dve mašni knjigi, kelih itd. so shranjeni v »Šolskem domu«. Altarček ima zlatomašnik Mašer v štmavru, prijatelj pokojnikov, katerega je pesnik slavil v še neobjavljeni (objavljena je v IV. zvezku Poezij) pesmi »Zl&tomašniku Mašeric. Gregorčičeve knjige so se prodale na dražbi na korist »šolskemu domu«. Vrnila se je podpisanemu pesniku poklonjena knjiga o djakovski stolnici, takisto velikonočni darček. Iz Se neobjavljenih m po raznih časnikih raztresenih je nastal leta 1908 IV. zvezek Gregorčičevih Poezij. Uvod jim je napisal in kako malenkost uravnal Meško, uredil pa šolski nadzornik v p. Vodopivec (LZ 1909, 699). Tvarino iz pesnikove slovstvene zapuščine je dal Ivančič. Da je bil Ivančič souredniA IV. zvezka, priča njegov dopis 18. V. 1908, kjer stoji: Tvarina je razvrščena kolikor mogoče dosledno po~ geslu: Variatio delectat. Pri ločilih se je oziralo na najnovejša pravila Janežičeve slovnice, oziroma oficijeine nemške interpunkcije za šole. Na str. 3. v v. 11. ima Gregorčič v rokopisu »moj« nam. navadnejšega »svoj«. Tudi Podkrnci, Dolenjci itd. rabijo v enakem primeru »moj«, ki ni (po izreku P. škrab-ca) absolutno izključen. — V dopisu 31. decembra 1908 je javil Ivančič, da so dobili za IV. zvezek 3283 K in 511 K preplačil. Mnogi rodoljubi, med temi škofa Mahnic in Nagel, so doposlani zvezek vrnili. S poslatvijo IV. zvezka Gregorčičevih Poezij 27. maja 1908 je prišlo naslednje poročilo: Peti zvezek se začne tiskati še т tem letu (1908). žalostinke Jeremijeve psalmi in razni prevodi bodo zadostovali za 6. zvezek. Spisi humorističnega zadržaja so n. pr. v »Besedniku«. Imamo tudi karakteristične Gregorčičeve pridige, skoro za vse nedelje in praznike. — O teh trdi poznejše Ivančičevo poročilo, da jih je vlaga skva-rila in so nečitne. V. zvezek Poezij je naletel na ovire. Goriška Narodna tiskarna, ki je natisnila IV. zvezek, je bila posebno proti koncu leta z nujnimi naročili tako preobložena, da ni bilo mogoče pričeti tiskanje V. zvezka. Tudi nove naročene črke še niso došle. V prvih mesecih prihodnjega leta (1909) se bo tiskal Jeremija in spokorni psalmi (psalni 6., 31., 37., 101., 129., 142. in 50. Miserere!); potem Ahacijeva Itd. (dopis 31. dec. 1908). Izdaja se je odložila. Vojna jo je pokopala. Ivančičev smoter je bfl, da spravi na dan vsega Gregorčiča — njegove pesmi, prevode, prozo, korespondenco. Stikal je po starih časnikih, kjer so se pod raznimi psevdonimi skrivali pesnikovi biseri. Z mravljinčjo marljivostjo je zbiral vse, kar je v zvezi z Gregorčičem. Kar je prejel po pokojnem pesniku, je štel za nedotakljivo. Ko je za vojne bival v Ljubljani, baje celo vse-učiliškemu prof. dr. Prijatelju ni hotel pokazati svoja Gregorčičiana. S podpisanim je stopil Ivančič v pismeni stik takoj po pesnikovi smrti. Od leta 1906 do 29. sept. 1931, ko sem prejel njegov zadnji dopis, je zelo narastla korespondenca, obsegajoča mnogo dragocenega blaga. Ivančič je bil odločen branitelj pesnika Gregorčiča. Bolelo ga je, ker sta ^omejenost in hudobija naredila iz Gregorčiča nekaj drugega, nego je bil v resnici« (dopis 4. avg. 1927). Takšnega, kakršen je bil v resnici, ga je opisal Ivančič v Koledarju Goriške Matice za 1927 v članku (šifra št. 2.): O dvajsetletnici smrti Simona Gregorčiča. Tu je med drugim temeljito pojasnil njegov spor z Mahničem. Smrt je odtegnila Gregorčičevi zapuščini skrbnega varuha. Kakšna bo njena usoda? Kaj je rajnki ukrenil? Na lansko prošnjo uprave drž. študijske knjižnice, da bi naklonil zapuščino njej, se žal ni odzval. Upajmo, da pride v prave roke. O 25-letnici Gregorčičeve smrti še nimamo njegovih zbranih del. Skrajni čas je, da nadaljujemo, kar je s toliko vnemo pričel Ivančič. тз Moderne bajanice eadio pojavi se ne porabljajo samo za prenašanje govora in glasbe, marveč služijo še v ne- _ štete druge namene. In če se jih poslužujejo že za odkrivanje prirodr nih zakladov in za iskanje zgubljenih reči, je kriv gol slučaj. Neki radio amater je izgubil vnanji bencinski motor svojega čolna. In ker je tak motor precej draga reč, si je veliko prizadeval, kako bi ga dobil iz vode. Ribaril je za njim s kavljem in preiskoval dno s podvodnim periskopom, pa vse zaman. Nazadnje pa je imel srečno misel, da mu morda radio pomaga iz zadrege. Sestavil je nekakšen radio-apa-rat z eno elektronko, dvema skromnima baterijama in mu pridejal še posebno iskalno tuljavo, ki je hkrati bistven sestavni del aparata. V aparatu je bil vklopljen tudi občutljiv tokomer in čim se je iskalna tuljava, ki se je spustila ▼ vodo, približala kakemu kovinskemu predmetu, se je kazalec tokomera zaradi izgub v iskalni tuljavi odklonil. To je bilo znamenje, da mora biti kovinski predmet blizu in da je treba zdaj okolico natančneje preiskati, dokler ne pade kazalec popolnoma na ničlo in pokaže, da je izgubljeni predmet natančno pod tuljavo. Iskalna tuljava sestoji te nekaj ovojev žice, navite na lesenem okvirju. Za iskanje pod vodo mora biti vse skupaj seve dobro izolirano, da ne moti vlaga. Tuljava je obešena na vrvici in je treba skrbeti, da drsi ves čas tesno nad dnom. S sličniml aparati, ki se lahko grade do poliubno velike občutljivosti, se dado slediti tudi vsakovrstni dru ai kovinski predmeti, podzemeljske žile rude, zakopani fcakladi itd. Posebno dobrodošli so taki aparati v kriminalistiki. Prav tako prav bi prišli za domačo rabo, če bi se ne zdeli ljudem preveč komplicirani, kar pa v resnici niso. V tehniki se že mnogo uporabljajo pri iskanju vzidanih cevovodov in kovinskih konstruktivnih delov. Na morju in jezerih se uporabl.iaio podvodni aparati. Z njimi se da skoraj nepogrešno določiti lega potopljenih ladij in posameznih delov, ki so pri morskih katastrofah izginili v morju, S sistematičnim preiskovanjem voda so se spravile na dan že vsakovrstne dragocene reči, ki že nihče več ni vedel жлје. ženska kot izumiteljica Med novostmi, ki so vzbujale na zadnji londonski radio razstavi največ zanimanja, je bila majhna aparatura za domače snemanje zvočnih filmov — izum Angležinje Sheldon Wilkineonove. Aparat sestoji iz ročne filmske kamere, miniaturnega mikrofona in dodatne priprave za predvajanje filmov. Ves aparat se da spraviti v kovčeg in ni večji od srednje velikega prenosnega gramofona. V tehniki se mnogo uporabljajo tudi tako zvani prisluškovalni aparati, zlasti za iskanje napak v poškodovanih vodovodnih napeljavah. Ti aparati sestoje iz dveh mikrofonov, slušalk in preklopne omarice, ki se obesi krog vratu in s katero se da priklopiti na slušalki en ali drugi mikrofon. Mikrofona se položita v primerni razdalji na cestni tlak, potlej se pa zdaj preko enega, zdaj preko drugega posluša šumenje iztekajoče vode. S prestavljanjem mikrofonov se da na ta način zadosti točno ugotoviti mesto, kjer je počila cev. Pogoj je seveda, da se išče, kadar je na cesti kolikor moči malo prometa, ker mikrofona drugače ne moreta sprejeti rahlega šumenja. Ta enostavna in cenena pripv4va prihrani po mestih veliko nepotrebnega dela, zlasti kjer je treba razkopavati tlakovana cestišča. (Po razpravi v »Umschau« štev. 48.) m ï % 4 У - v i 4 * ; Gustav Mayrink , Vino iz Alkazaba a! a ga je čudovito lepa. Ali vroča. Sonce pripedca ves dan na strme griče in barva vinsko trto, dozoreva na prirodmih terasah. — V daljavi, na sinjem tihem morju bela Jadra, plovejo kakor galebi. Debeli menihi tam gori v samostanu Alkazaba so postali ponosni in bogati — od guindra, ki ga pijejo le vojvode. Kdo ne pozna guindra iz samostana Alkazaba?! — Taiko opojnega, tako sladkega, tako omamnega;--o njem govore po vsej Španiji. A le izvoljenci dežele ga točijo т svetlikajoče se čaše; saj je vendar kakor tekoče zlato m prav tako dragocen. Ves bed Je samostan v modri senci ooči, visoko nad mestom obsijan od srebrnih žarkov. Pred leti so Mi bratje tako revni, da so hodili beračit in so prebivalce Mala-ge blagoslavljali, ki so jim dajali pičlo miloščino: mleko, zelenjavo, jajca. Potem je prišel novi opat padro Ce-zareo Ocariz dobrotljivi, in prinesel zemsko srečo. Zadovoljen in okrogel kaikor krogla, je spravljal vse v dobro voljo kamorkoli je prišel. • Vitka dekleta iz vasi so trumoma hitela k njemu, kadar je izpovedoval. — Kako so ga ljubila! — Saj je dajal vendar za najbolj vroče poljube tako milo pokoro.---------- Umrl je Balza, vinogradnik, in 'je svoje majhno posestvo, ki je mejilo na samostanski vrt, zapustil samostanskim bratom, ker mu je tolažba dobrega opata tako hudo olajšala zadnje ure. Padro Ocariz je blagoslovil zapuščino umrlega. — Odprl je Sv. pismo in prebral menihom priliko o vinogradu. In bratje so kopali m kopali, da so se kosi grude črno tesfretaJT v žareči sono-ni luči in so gonjači oslov začudeno obstajali na prašnih potih. — ---Da, takrat je še šlo, takrat so bili bratje še suhi in mladi, in njih marljive roke se niso menile za skeleče žulje. V senci je sedel v svojem starem naslanjaču opat in metal krušne drobtine belim golobom, ki so prileteli na samostansko dvorišče. Njegov okrogli, rdeči obraz se je zadovoljno svetil in vzpodbujajoče kimal, kadar je kdo od marljivih bratov z delom prestal in si s čela bris'al pot. — Od časa do časa pa je tudi grozeče zaploskal s svojimi mesnatimi rokami, če se je drznil kje kak španski paglavec preveč približati živi meji. ---A ko je utihnil popoldanski zvon in je zavel večerni veter ter prinašal sem od morja svoj hladni, božajoči blagoslov, tedaj je opat pogosto še dolgo sedel pod murvo in gledal na valove, ki so se poigravali tam doli v zalivu. n Ko pa so s« potapljajoči žarki sonca ëotaknili lahno plapolajočih grebenov, se z njimi združili v blestečo peno, — tedaj je bilo vse tako tiho in mirno, m temne doline so čakale in molčale.-- Tedaj je opat dal privesti starega Manuela, vrtnarja trgovca Otera, ki je poznal skrivnosti vinogradništva kakor nihče drugi v deželi., in ga je poslušal. — In listi murve so v skrbi zašumeli, kakor bi hoteli odvesti tihe besede, da bi jih ne čul kak nepoklicanec. — In dobri opat je zmajal z glavo, ko je slišal, da je treba v kipeči mošt vreči stare ponošene kose usnja, čim bolj umazane toliko bolje, zaradi krepkejšega vonja. S prodiirajočim pogledom je pogledal starcu v beli obraz, ali govori resnico. — Ko se je stemnilo, in se je sonce potopilo za zelene griče, tedaj je preprosto dejal: »Pojdi torej domov, moj sin, hvala ti. Olej, tu že lete lastavice hudiča.« S tem je mislil netopirje, ki jih ni mogel trpeti. »In blagoslov Brezmadežne naj te spremlja na tvojih potih.« — Potem je prišla modra, molčeča noč s svojimi tisoči prijaznih oči, in v spečem pristanu so žarele iskre. Težko so viseli grozdi na brajdah, Jeto za letom. Kako je besnelo mlado, divje vino т kleti, kakor da bi moralo ven iz teme, na prosto, kjer se je rodilo.--- ---Bilo je le nekaj sodčkov, in menihi so godrnjali, ker so bili sadovi trdega dela tako pičli. ----Padro Cezareo Ocariz m spregovoril besede, le okrog ust mu je igral hudomušen nasmešek, kadar je prišla čolnarjeva žena in prinesla pisma trgovcev, — modra, rdeča, zelena, — z çrbi in z zvozlano pisavo iz vseh krajev Španije. — Ko pa je prispelo pismo z dvora, s kraljevim pečatom, tedaj ni bilo več ni-kake skrivnosti. Vino samostana Alkazaba je bito biser Malage. — Kakor škrlat starega veka — dragoceno — so ga tehtali z zla- ■S, J M. Méheut: ZIMA V BRETAGNI (lesorez) tom in njegov vonj je bil češčen v pesmi in petju. Vladarji so ga pili in visoke gospe, in poljubljali kapljice raz rob čaše. V samostan je prišlo bogastvo, a kakor se je vinska klet praznila, tako so . se polnili predali z bleščečim se bogastvom. Krasna kapela je nastala na mestu stare in mogočen srebrn zvon »del Espi-ritu Santo« je pel hvalnico Gospodu, da je po dolinah zvenelo v sveti tišini. —---Menihi so gledali prijazno, se debelili, bih vse bolj okrogli in udobno sedeli na kamenitih klopeh. — S kopanjem že dolgo ni bilo nič. Ali grozdje je raslo kakor poprej, — prav kakor samo od sebe. In menihom je bilo to prav. Jedli so in pili; le enkrat na leto so se napotili — kakor na veselico — s svojim opatom v klet, kadar je kipel mošt, in mežikaje gledali, — kako je v vsak sod vrgel pol starega škornja. —-To je bila vsa skrivnost, kakor so. mislili, in so se veselih s pobožnim starcem, ki je za ta svečani trenutek vedno spravljal svojo lastno obutev in jo sam razreza!. ---Sivolasi Manuel jim je moral pač večkrat reči. da je prav za prav čudež, zakaj usnje samo ne more biti vzrok tako nenavadno dobri kakovosti vina. Usnje devlje vendar vsak tretji vinogradnik v malago in v njegov mošt, ta čas ko. kipi. — Potemtakem so vzrok le plodna tla podedovane zemlje. Ali kaj je brigalo vse to brate: — Sonce je sijalo, grozdje je zorelo, in • madridski dvorni dobavljač je prihajal točno leto za letom po sode in prinašal denar. ---- Jasnega jesenskega dne je padro Ocariz v svojem naslanjaču pod murvo zaspal in se ni več prebudil. — V dolini so zvonili zvonovi. — Zdaj počiva zunaj ,na božji njivi. — Zelena, preprosta, hladna gredica! — Zraven umrlih opatov spi zdaj. — — Iti mavrska razvalina na vrhu griča meče svojo tiho, častitljivo senco na njegov grob.— Veliko majhnih, temnomo-drih cvetk in ozka kamenita plošča: Requiescat in pace«. Saragoški kardinal je poslal mladega opata. Pedra Ribc)s Sobri. Zelo učen mož z globokim znanjem, — vzgojen v šolah bratov Srca Jezusovega. S trdnim, prodirajočim pogledom, — suh in z močno voljo.-- Minili so časi sladkega bogastva, — hlapci so odpuščeni, — in stokaje se spet pripogibljejo tolsti menihi pri trgatvi. — Dolgo v noč morajo klečati in moliti, moliti. V samostanu vlada strogi red: — svinčen molk. — Sklonjenih glav, stoje, s sklenjenimi rokami bratje mrmraje ponavljajo: Non est sanitas in carne mea a facie iîae tuae: non est pax ossibus nieis a facie peccatorum meorum.--" Na dvorišču raste med kamenjem trava, in beli golobi so odleteli. Iz golih celic je čuti žalostno »premišljevanje kazni«: Unusquisque carnem bra-ch i i s u i v o r a b i t. — Ko se svetlika hladno jutro, vidi človek temne postave, ki gredo v kapelo, in brenčeči glasovi molijo pri trepetajoči luči sveč Salve Regina. Trgatev je končana. — Strogo sledi don Pedro Ribaš Sobri navodilom svojega mrtvega, prednika: svoje lastne čevlje meče v odprte sode, prav tako kakor oni. —---V obokani kleti odmeva, kako sladko vino kipi in se bori. — Kralj bo' zadovoljen z guindrom. Lepa dekleta ne prihajajo več, in se ne izpovedujejo več. — Boje se. — Plahost je legla s svojo težo na vse, — neslišno, kakor mrka zima, ki polaga svoje trde roke na mrtva polja.--- In pomlad gre mimo in plešoče mlado poletje — — a vabita zaman. Jezno nalagajo gonjači mul m oslov za polovično plačilo težke sode na vozove z Iesami. Don Pedro Ribaš bere in čelo se mu mrko guba: »— Častiti oče se je mo-ral bržkone zmotiti in je poslal drugačno vino. — To vendar ni stari guinder, — navadni .D u 1 c e del C o I o r', kakor vsaka druga vrsta iz Malage«, pišejo iz prestolnice. Dnevno prihajajo pošiljatve nazaj. Polni sodi. Iz Lissabone, iz Madrida, iz Saragosse.--- Opat pokuša, pokuša — in primerja. Ni dvoma, — manjka čudni, rezki vonj. Pokličejo sivolasega Manuela, — pokuša in žalostno zmigne z rameni. Da, da, dobri, stari don Cezareo, ta je imel srečno roko; več blagoslova kakor mladi padro! — Vendar se tega ne sme glasno reči. — Menihi si drug drugemu pošepetavajo.----—---- Don Pedro sedi noč za nočjo v svoji celici pri čudnih retartah, in sij sveč meče senco njegovega ostro rezahega profila na belo steno. — Njegovi dolgi suhi prsti begajo po iskrečih se steklenih posodah z odurnimi, tenkimi vratovi. Krog in krog leži pustolovsko orodje in cevke. — Španski alkimist! — Strogi red je pozabljen,---utrujeni ubogi menihi spe globoko in trdno. ------------- To ni dobro! — Z belimi praški in z rumenimi žgočimi vodami Luciferja ne najdeš, kar je molčeča narava zapisala v zaprte knjige s skrivnostnimi prsti. Vojvode ga pač ne bodo nikoli več pili, razkošnega, dišečega guindra! — Spet stojé sodi drug zraven drugega polni kipečega mošta. V vsakem sodu je drugačen razrezan škorenj, — tu od debelega brata Teodozija, — tam celo od starega Manuela. — Od mrtvega opata še eden tam v sodu. levo v kotu.---- In spet je prišlo novo leto, pokušajo in pokušajo: vino je dobro, ali guindo ni; — le v enem sodu je. V onem, ki stoji v kotu s čevljem starega opata. Tega pošljite kralju!--- Pedro Ribaš Sobri je mož močne volje, ki ne preneha iskati, poskušati in primerjati. — Pravi, zdaj nazadnie, da pozna skrivnost. — Menihi molče in dvomijo. — Ne vprašujejo in delajo sle- po. kar jim ukaže njihov opat, — poznajo njegovo železno strogost. Manuel maje z glavo. Hlapci so spet v službi samostana, kopljejo in obračajo črno prst in obrezujejo trto, da -bratom ni treba migniti s prstom, da se spet z debele in postanejo okrogli, kakor so bili. — Tako hoče opat. ---Ko žgoče sonce neusmiljeno pripeka na samostansko dvorišče Al-kazaba, da murva hlepeče pobeša svoje veje, stoje rjava dekleta v pestrobarv-nih letnih ogrinjalih pred živo mejo, iztezajo svoje vratove in se hihitajo. --— V d o 1 g i vrsti morajo ubogi menihi ležati na lesenih klopeh — znoječ se — v težkih vo lnenih kutah n a du- / ГЧ šeči vročini, — s tolstimi nogami v visokih š k o r n j i h in prevezani s širokim gumijastim trakom.-- Don Pedro Ribos Sobri se je zaobljubil, da mora guindo spet najti; on je človek močne volje, ki ne preneha iskati, poskušati in primerjati. — Jaz pa pravim, je vse zaman; če bo vino tudi boljše: Tako kakor stari opat le ne napravi nihče več. (Prev. R. K-l.) »PAVLIHA« (Izrezanka Marije Tccklentur») Sledovi ruskega gospostva na Aljaski red kakimi šestdesetimi leti se je ogromna ruska država razprostirala še preko treh delov sveta: Evrope, Azije in Amerike. Ekspanzivna ruska narodna sila je v dobrih treh stoletjih izvršila delo, s kakršnim se ne more ponašati noben drugi narod. V Evropi se je raz* širila do Severnega ledenega, do Vzhodnega in do Črnega morja. Pre» koračila je visoki Kavkaz, na vzhodu pa je preko vse severne Azije prodrla do Tihega oceana ter segla celo preko njega na Aljasko in v Kalifornijo. Pri tem osvajaškem naporu je mo» ral ruski narod premagati vse silnejše težave, nego so jih imeli drugi narodi, ki so si po morju osvajali svet Morje je najprirodnejše občilo vseh časov, nepredirni gozdovi, ostro podnebje in reke, ki ne tek*» vzporedno s pravcem ljudskega gibanja, pa so največja ovi* ra vsakemu prodiranju. Vodilna misel vsega ruskega prodiranja pa je bila, doseči odprto morje. Borbe vseh vekov obeležuje ta osnovna nota ruske ekspanzije. Zem* ljepisni položaj Rusije pa je za tak smoter tako neugoden, da ji je sicer uspelo prodreti na vseh straneh do morja, vendar nikjer do takega, ki bi bilo ves čas prosto ledu ali pa bi ne bilo ločeno od ostalega sveta z ožina* mi, katerih ključ imajo drugi narodi. Priroda sama je naložila ruskemu na* rodu neizmerno večje delo nego dru* gim. V tej borbi pa je ruskemu naro« du pripadel največji delež kopne zem* Ije z neslutenimi gospodarskimi mož* nostmi. Rusija nima odprtega prista» nišča, toda človeštvo stopa v dobo razvoja, ko bo obvladalo ozračje in v bodočnosti ruskemu narodu ne bo manjkalo svobodnih luk. Vse ogrom* no rusko ozemlje je svobodna luka za polet v širni svet. Dogodki najnovejšega časa so sicer precej zmanjšali obseg Rusije v Evro* pi, kjer so se odcepile od ruskega ko* losa pokrajine ob vsem njenem zapa» du od Finske do Besarabije, tudi v Vzhodni Aziji je Rusija še prej izgu* bila pol otoka Sahalina, luki Port Ar* tur in Daljnij ter vrhovno oblast nad Mandžurijo in Korejo, vendar te iz* gube niso takega značaja, da bi stalno V Yellowstone parke slabile državni organizem. V *godovl> ni je Rusija že cesto doživljala težke narodne nesreče, vedno pa je izšla к njih zmagovita, ojačena in povečana. »Kamor enkrat stopi ruska noga, se vedno še povrne,« je imel navado re» či že car Ivan Grozni, ko je po osvo» jitvi Kazana in Astrahana pripravljaj enako usodo mogočnem« cars+vn krimskih Tatarov. Stalni značaj izgube pa ima vseka» kor ruski umik z ameriških tal. V Ka» liforniji so ruske naselbine imele sa» mo privatni značaj, zato se v bojih med Španci in prodirajočimi America» ni niso mogle obdržati. Izginile so brez sledu, ako ne štejemo pravoslavne cerkvice, ki jo čuvajo v San Francisco kot ostalino na nekdanje ruske goste in nekaterih imen, kakor n. pr. Rus* sian River, ki pričajo o nekdanjih ru* skih naselbinah. Več sledov je na Aljaski, ki so jo Rusi odkrili ob koncu 18. veka in ki so jo 1867 prodali Ame» ričanom za malenkostno vsoto sedem milijonov dolarjev. To silno kratko* vidno dejanje je na srečo osamljeno v zgodovini ruskega naroda. Zanimivo je, dali se je ohranilo kaj sledov polstoletnega ruskega gospo* stva na Aljaski, razen nekaterih kra* jevnih imen, ki nosijo imena po ru* Шш Žf odkrivateljih, n. pr. Pribîlov, Ba» Eaoov itd. Naselbine na Aljaski, ki m»i 1,508.000 štiri jaških kilometrov ki ima le 55.000 prebivalcev, so dane« anglosaške. Samo med domačimi Indi» janci so se ohranili sledovi ruskega gospostva, pa še to le zavoljo misij on« ske delavnosti pravoslavne cerkve. Nemški potopisec Arnold Hôllriegel je na svoje veliko presenečenje odkril te sledove in opisuje svoje zanimivo doživetje takole: V muzeju glavnega mesta Juneeu mi razlaga indijansko narodno umet= nost majhen starejši gospod v duhov« niški črni obleki. Vprašam ga, katere cerkve duhovnik da je in on mi odgo« vori: »Pravoslavne ruske cerkve. P i» šem se Andrej Petrovič Kaševarov.« »Ali ste Rus — begunec in živite na Aljaski?« »Rus že, begunec pa ne. Rodil sem se tu na Aljaski, ko je bila še ruska. Moji predniki so živeli na Aljaski še od Katarine Velike. Ob času prodaje sem bil štiri leta star. Onih par dru* žin, ki smo 1. 1867. ostali tu, govorimo še vsi rusko, pravi Rusi smo, dasi Ru* sije še nikoli nisem videl.« »Oprostite, velečastiti, jedi tu še to» Hko pravoslavnih, da imajo lahko svo» jo službo božjo.« »Čeprav našo cerkev v Rusiji pre» ganjajo, živi in procvita na Aljaski. Ernst Liebermann: GRAD / Ako pojdete na otok Sîtfoo, ne pozabi te ogledati si katedrale s>v. Nadangela Mihaela.« Neke nededje zjutraj sem se rapre» hajal po prastarih gozdovih v okolici Sitke. V mestu so začeli zvoniti zvo» novi in takoj sem vedel: Ruski zvono» vi so. Na ulicah mesta stoji še mnogo hiš iz časov ruskega gospostva, zgra» jene so iz debelih drevesnih debel. Ce» ste so skoro prazne, večina ljudi je že v cerkvi. Prebivalci so večinoma Indi* janci plemena Tlingitov, ki govore svoj jezik, njihovi dečki pa se med se» boj kličejo s čisto ruskimi imeni: He, Stepan! He, Dimitrij! Mesto ima čisto ruski značaj, kakor da stoji kje ob Dnjepru. Niti sledu o Ameriki Sredi» šče tvori cerkev z značilnimi čebula» stimi stolpi. Ozrem se ofcoIL Z višine grajskega griča bi se zdaj pa zdaj lahko prikaz zalo Njegovo Visoko prevoshoditelj« stvo Aleksander Andrejevič Baranov, veliki gubernator ruskih krznarskih naselbin, genijalni ustanovitelj mest, civilizator in tiran, ali pa prelepa pla« volasa kneginja Aglaja Makšutova, ka» tere nagrobnik sem opazil na pokopa» lišču. Iz cerkve mi doni pobožjo petje v staroslovenskem jeziku: Gospodi, pomiluj. V cerkvi pa najdem pobožno občino vernikov — skoro samih Indi» jancev. Fantastičen pogled: Indijanci pojo v staroslovenskem jeziku! Izza klirosa stopi mlad dolgolas m bradat duhovnik in vihti kadilnico pred ikonami, pod katerimi se pobožano po ruskem načinu globoko klanja» jo tlingitski Indijanci. Poslušam tudi propoved v njihovem jeziku. Rusko« pravoslavno propoved. Čudoviti so ti pojavi preživelosti. Pragozdovi izginjajo, slabotna mladi» na, presajena na tuja tla, pa ostane, cvete in živi! Premišljujem: Kaj ko bi prišel k onemu carju, ki je za sramot» no ceno prodal rusko Ameriko Yan» keejem, kak vedež in mu dejal: »O car, tvoje carstvo in tvoj dom bosta propadla in prazne bodo svete pravo» slavne cerkve. Toda tudi tedaj bo v indijanskem selu Sitki, v deželi Alja» ski, ki jo prodajaš, še živela vera sv. Vladimirja in rumeno*rdeči možje in žene plemena Tlingitov bodo pobožno prepevali »gospodi, pomiluj!« edavno so v Pompejih odkopali ■ulico, ki se zdi, da so vse njene stene služile za nabijanje lepakov in razglasov. Arheologi so po teh stenah razbrali, da bi se bile morale kratko po katastrofi vršiti v mestu volitve. Mesto bi moralo poslati v rimski senat svojega zastopnika in kakor se vidi s proglasov, se je za to častno mesto borilo mnogo kandidatov. Na vsak način je silno zanimivo pregledati to volilno sebni ljudje. Vsak nosi torbo lepakov, lestvico in vedro tekočega lepila. V starih Pompejiii pa so bili potrebni za to delo trije ljudje in še so potrebovali za vsak lepak mnogo več časa kakor zdaj. Neki uradnik, imenoval se je ^dealba-tor«, je pobelil vse stene, kolikor jih je bilo rezerviranih za oglase. Na takem čistem ozadju iz apnovega beleža so se črke prav jasno odražale, razen tega pa se je podlaga lahko vsak čas izmila, tako da publicistiko pred skoraj 2000 leti, ker nam razkrije, v čem so si bili slični nekdanji in današnji volilni boji. Ce izvzamemo vnanjo plat procesa, moramo ugotoviti, da je vse bistveno ostalo nespremenjeno do današnjih dni. Papirja in tiska leta 79. po Kr. seveda niso poznali, toda na stotine lepakov priča, da so se že Pompejci posluževali praktične navade slikanja črk neposredno na stene, in, slikarji so imeli za „ta posel po vsej priliki čisto tako orodje in pripomočke kakor še zdaj. Lepaki dostikrat prekrivajo drug drugega, tako da se vidi vsa ta pisarija na prvi mah popolnoma zmedena, kar pa dobrega poznavalca latinske pisave ne ovira, da ne bi mogel razbrati smisla napisov. Zanimivo je. kako se je vršilo plakatiranje. Pri nas se bavijo s tem poslom po- se je prostor lahko uporabil za nov lepak. Za dealbatorjem ali belilnikom, kakor bi se reklo po naše, je prišel črkoslikar, ki pa je imel s seboj samo pisano besedilo, ki ga je moràl naslikati "na steno, črko-slikarji so delali samo ponoči in so začenjali svoj posel brž ko je sonce zašlo. Vsakega slikarja sta spremljala dva pomočnika, eden je nosil lestev, drugi pa leščerbo. Glavni operater se je imenoval »scriptor«, njegova pomočnika pa, »abstantes«. Le-ščerbonosec je imei obešeno svetilko na palici, da je lahko povscd svetil mojstru pod roko. Plakaterska obrt je bila prav donosna in je spreten slikar lahko zaslužil na noč do 500 dina -iev našega denarja. Iz besedila teh starih lepakov se prav jasno vidii da volilna borba Pompejancev v prvem stoletju naše dobe v ničemer ni Volitve pred 2030 leti OBLJUBLJENA DEŽELA ZA SMUČARJE! Pred seboj vidimo Piz Palii, glavni vrh Berninskih Alp, kjer so vrhovi in gorske doline do 800 m zasneženi, po dolinah pa leži še neprodirna megla. Visoko gori nad 3000 m višine je sneg vse leto, tako da imajo smučarji priliko za svoje veselje, kadar se jim hoče. imela značaja strankarske volilne borbe. Argumenti za enega ali drugega kandidata so bili čisto osebnega značaja. Tako se n. pr. bere: »Glasujte za Panso, ki se nikoli ne bo napil«. Ali pa: »Glasujte za Sabina, kralja poštenih ljudi«. »Glasujte za Olconia, prijatelja poljedelstva«. žensko vprašanje takrat še ni sitnarilo v politiki. Nikjer nI imena kake kandidatke in volili so samo možje. Po nekaterih napisih človek lahko sodi. da Rimljani niso bili nebrižni za politično življenje, marveč da se sem pa tja tudi stroškov niso ustrašili, če je bilo treba podpreti njih ljubljenca. Tako se bere na nekem stebru javnega kopališča: »Asillina želi uspeha svojemu dragemu prijatelju Luciu Sekun-du«. Asillini je bilo vsekako mnogo na tem, da je imenoval svojêga prijatelja, zakaj na nekem drugem lepaku pravi: »Asillina vabi vse žene, naj vplivajo na može, da bodo oddali svoje glasove za Lucia Secunda«. Avtor nekega drugega lepaka v prilog Tetilia Scille je njegova lastna »vdana žena«, ki slika svojega moža kot »idealnega soproga«. In neka »naklonjena stara mati« priporoča someščanom naj volijo Lucia Tirena. Nekateri lepaki so sestavljeni prav dramatično: »Nesrečni Pompeji, če ne bo izvoljen Camiilus Tirenus!« Drugi so obetajoče vsebine: ;/Poceni kruh in zastonj gladiatorske borbe!« Tretji so spet fantastični: »Po treh zaporednih porazih upa Ma-rius Longinus, da bo to pot srečnejši.« Najbolj posrečena je pa tals: »Smirina sodi, da bi moral biti izvoljen Julius Politus, ker je lep ko Apolon«. Neka druga ženska je pustila naslikati tale oglas: »Nič več starcev! Lucius Quirinus je poosebljen ideal mladosti.« Izbruh Vezuva je spremenil te enodnevne napise v spomenike neminljive vrednosti, Namestu da bi izginili pod gobo mestnega čistilca, so se ohranili pod vročim pepelom skoraj 2C00 iet tako sveži in živi, kakor da bi bili od včeraj ■— neme priče ■civilnega življenja starega rimskega mesta. „Dekle z zmaji" Mise Proeten apeciaMetfca za еДбдоХеде N"—j aj ai Je bila sveža med oaâo pramaiterjo Evo in kačo v vnta Edenu fcakrànalkoli, ivendar moramo pnipcanati, da imajo njene - današnje pravnuskinje ob poglečta na plazilce občuitke, tki smejijo na grozo is gm>us. Kako naj ai ,potem razlagamo čudno naklonjenost, M je vladala med plazilci i» gdč. Joano Procterjeivo, slavaio nara/vosk»-ko, ki je umrla prod kratkim iv Londonu! Ali Je bil majhen spomin na t Lati nagon, ki je v raju dTJižril žensko z iskuž-njavoem, ali pa sočutje do najbolj zaniče-rainih in preganjanih hititj na zemlji? Ali pa morda te strast do znanstvenega opaao-тапја? Več let je imel .vsak obiskovalec londonskega zoološkega vrta med 9. in 10. zjutraj priliko opaaovatl nenavaden prizor. Mlado, šibko, nežno lepo dekle, je korakalo počasi (po še osamljenih drevoredih zoološkega vinta, za njo pa sta se plazila dva pošastna kuščarja, ki eta menila vsak po 3 m in pol v dolžino. Miss Joan Proatar, »oskrbnica reptdlov« Kraljeve zoološke družbe, je vodila svoja najmlajša varovanca, Sumbo in Sumbavo, dva zmaja z otoka Komoda, na sprehod. Te ogromne, roparske zmaje, zadnje ostanke predpotop-nega živalstva, so bili takrat odkrili na zapuščenem oitoku pri Borneu. Z enim samim udarcem svojega strašnega repa aM enim samim ugrizom s še strašnejšimd zobmi oboroženim gobcem bi Sumba in Sum bava lahko uničila svojo varuhinjo. In če ste jo vprašali, vam je odgovorila, da /abita komaj četrt ure, da pospravita evoj zajtrk : vsak po cel tucat kokoši. Miss Joan Pirocter je bila vnukinja slo--rečega naravoslovca, ljubitelja okameniin in živalskih vrtov, že v svojem šestem letu je kazala nenavadno veselje do zbiranja kuščarjev, kač in drugih plazilcev. Bila je še učenka, ko je zahajala ob vsakem prostem času pred izložbe Britskega muzeja. Dr. Bonlenger, ravnatelj živalskih zbirk, jo je videl tu skoraj vsak dan in nekega dne se je spustil z deklico v razgovor. S presenečenjem je ugotovil, da pozna mala bolje nego star,i učenjaki navade in značilnosti vseh vrst plazilcev Velike Britanije. Iz tega razgovora se je rodilo šestletno sodelovanje obeh navdušenih ljubiteljev znanosti o živalih. Procterjeva, ki zavoljo svojega rahlega zdravja ni mogla na univerzo, je postala Bonlengerjeva asistentka, ko je pa ta 1920 ostav.il London in prevzel vodstvo Bruseljskega muzeja, so Procterjevo — tedaj ji je bilo 22 let _ imenovali za ravnateljico naravoslovnih zbirk Britskega muzeja Takrat je napisala celo vrsto del o ribah, plazilcih in dvoživkah in po teh delih je postala mlada av to- Miaa Joan Procter diidatka ena najvidnejših osebnosti angleške vede. 1923 so jo izbrali, da napraivi r zvezi z Bonlengerjevim sinom načrte za novi akvarij v Londonu. To delo je prineslo mladi znanstvenici svetovno slavo, kajti nikjer na svetu ni bilo akvarija, ki bi se mogel kosati e tam. Neposredno za tem je .postala »oskrbnica reptilov« in tej njeni funkciji se mora londonski zoološki vrt zahvaliti za najilepši in najpopolnejši reptila-nij na svetu, v katerem so razstavljeni in razvrščeni plazilci skoraj vseh dežel, vsak v srvojem »kliimatu« in v sredi značilnega rastlinstva njegove domovine. Reptilarij ki so ga zgradili s stroškom 60.000 funtov šterlingov, je bil otvorjen javnosti 1927. Kakor akvarija so mu stene pobarvane čr.no, v duplinah sten pa so nameščena steklena domovanja za živali. Vsako domovanje je opremljeno z električnim ogre-valnikom in žariLnikom za umetno sonce. Genij mass Procterjave je zgradil tu nt kaj, kat- j« popolno v tehničnem in estetskem oziru. Tu se piton ovija okoli debla tropskega drevesa, tam se potaplja aligator v p-reraščeni imočvari; drugod se zvija a pet eksotični kuiščar po rumenem pesku majiine puščave. V tom aweta ta оешти&имШ ai bilo nič manj nenavadno prisrčno razmerje, ki je vladalo med oskrbnico ta varovanci. Miss Procter je Lahko dejansko brez vsakbga stranu ystopaia v domovanja najnevarnejših kač, udavov, kober in klRazvoj materije« (1. 1905.), v kater? je pokazal marsikatero novo pot, ki je zgolj Tizikalno-nïate-matično izobražen raziskovalec ni opazil. ?e več. Tega moža. ki je proučeval dušo množic, zakone življenja in smrti narodov, skrivnosti atomov in gibanje nebesnih teJes, je zanimala celo — konjereja in je o. tem spisal delo, ki so ga vsi strokovnjaki sprejeir s' presenetljivim priznanjpm in ki je nastalo ob istem času. ko je urejal znamenito »Knjižnico za sodobno znanstveno modroslovje^. Še marsikaj drugega bi lahko izvedeli iz življenja tega genialnega moža. ki je še nrn-o pred smrtjo dopisoval z Mussolinijem ln z drugimi vodilnimi politiki Evrope o današnjih političnih problemih, vsekdar iščoč pod njimi večnih vzročnih vezi in zakonov ljudskega bitja in žitia. Le Bon se je upravičeno hvalil, da ie bil prvi Ev^onec, ki je prišel v takrat zaeonetno državo Nepal; vsi, ki so se hoteli pred njim izogniti strogi prepovedi domorodcev, so bili ali ubiti ali izgnani pred mejo, medtem ko se je on ponovno vrnil v ta čudni svat in ga raziskaval. To je samo en primer čudovite sile njegove osebnosti. Gustave Le Bon je baš zaradi obsežnosti in mnogostranosti svojega dela bil tudi ob mnrti premalo ocenjen, dasi ie gotovo spadal med največja imena današnjega časa. —o. ČLOVEK IN DOAV Barve v domu Po naukih arhitektov, pisateljev in zdravnikov, pa tudi iz lastne izkušnje dandanes vsakdo ve, kako vplivajo barve na človekovo razpoloženje. Arhitektura se je okoristila s to izkušnjo in zdaj posebno uva-žiuje barve pročelij in sob. Barve je treba zavestno izbirati. Saj je dokazano dejstvo, da mračnost sobe mnogokrat povzroča neprijetno razpoloženje, prijazne, svetle stene stanovanja pa povzročajo veselje do življenja. Temnosive tapete na primer, ki so jih poprej mnogo rabili za spalne in gostinjske sobe, vplivajo hladno in neprijazno, tudi če so vzorč-ki v drugih barvah in povzročajo neudob-nost. A tudi nasprotje, popolnoma bela stena, kakor so jih prej rabili v bolnišnicah in šolah, niso idealna rešitev. Prav tako napravi bela stena hladen in tuj vtis. Vse vrste rumene barve vplivajo ugodno na razpoloženje stanovalcev, od nežnega crema do svetlega, sončnega okr^. Prav tako dobro, mogoče še bolj pomirjajoče, občutimo vse ze'ene barve; rabimo jih po- , sebno v spalnicah in čitalnicah. Vsi rdeči odtenki imajo sicer to prednost, da vzbujajo veselo razpoloženje, a za nervoznega človeka, ki ga mora okolica pomirjevati, ne razburjati, so naravnost nevarni. Zato tudi ne sme biti v bolniških sobah rdečih senčnikov. Vijoličasta barva poživlja, v svetlejših odtenkih vpliva tudi prijetno pomirjajoče. Tudi višnjeva in zelena barva vpliva pomirjevalno, zelena je posebno dobra za oči. Za spalnico je priporočati rožnato, nekoliko oranžno barvo, ker pozdravlja dan z veselimi nadami. Temno rjava barva s pri- jaznimi zlatimi vzorčki se lepo poda k resnemu usnjenemu pohištvu s težkimi omarami. Je že tako, da naše razpoloženje zavisi od barv naše okolice. Nekoliko oizira na to dejstvo bi najbrž marsikdaj odstranilo slabo razpoloženje ter spremenilo potrtost la neprijetno razpoloženje v veselje. Vse moderno je prastaro.. » Stari Grki so poznali tudi hockey. Zgoraj: relief v nekem atenskem stebru (ok. 500 pr. Kr.). Spodaj: prizor iz mednarodne tekme v hockeyu med Francijo in Anglija. Novi kitajski predsednik Li Sen (>Daily Express*^ Bivši kitajski predsednik Cangkajšek Novi japonski ministrski predsednik Inukai Francoska karikatura Briiaingoveg» boja » Hitlerjem. Kongres pleše toda to pot ne dunajski, pač pa ameriški po melodiji »Bog ohrani naše vojne dolžnike«. (»Daily Express«.}. Londonski klubi Dom je Angležu podrejen nujnostim rednega življenja in potrebam družine, klub, kolikor ni čisto politično združenje, pa ima eno samo nalogo: skrbeti za udobnost in razvedrilo. To je vodilni motiv angleškega kluba, ki se ga vse drži z žilavo energijo. Priznavanje individualnosti, ki je angleška posebnost, se kaže tu v najlepši obliki. Udobno in zabavno ni to, kar smatra splošnost za udobno in zabavno, temveč to, kar je pač posamezniku ljubo. Kdor hoče v klubu n. pr. igrati, igra, ne da bi koga vprašal, ali je zaželjen. Članstvo je že zadostno izkazilo, da sme brez nadaljnjih besed prisesti k poljubni mizi. Gospod se dami ob igralni mizi ne bo predstavil, ker ;e že dovolj legitimiran s svojim članstvom. Seveda so tudi med klubskimi člani odno-šaji, ki drugod ljudi vežejo in razdružu-jejo, toda v okviru kluba ne prihajajo do izraza. Mnogovrstnost vsega, kar nudi angleški klub svojim članom, presega vsa naša pričakovanja. V enem samem klubu boš naletel n. pr. naslednje priložnosti za športno udej-stvovanje: veliko plavalnieo, po dva in več prostorov za jeu de paume, veliko borilnico, kegljišče, strelišče itd. Med klubi je navadno velika razlika. Nekateri sprejemajo le majhno število članov, pri drugih se potomci prvih plemeoitaških rodbin vpišejo že pri rojstvu, tretji so klubi skromnega srednjega stanu: toda načelo, da v okviru kluba ne obstojajo socialne raz- like, se priznava brezpogojno povsod. Prav tako načelo, da privatne zadeve v klubu nimajo svojega mesta. Ta načela so prešla tudi v klube s članstvom mešanega spola, ki so nastali po vojni, dočim jiito prej ni bilo. Anglosaško čaščenje ženske se je tu temeljito ustavilo in da nima ženska nobenih prednosti (in jih niti ne zahteva), smo mimogrede že namignil. Zato pri bridgeu nikoli ne boš slišal pogovorov o oblekah iu služabništvu. Tudi diskusije o problemih igre same ne spadajo med stvari, ki jih dovoljuje strogo upoštevana etiketa. Zato igra sama na sebi morda ne dosega več nego srednje višine — toda vsak se potrudi že v naprej, da se je nauči vsaj toliko, da ne postane svojemu partnerju neprijeten. Poleg bridgea igrajo v londonskih igralnih klubih tudi poker, ki ga ne smatrajo za hazardno igro — toda čiste hazardne igre etiketa strogo prepoveduje in vsak se ji pokori tako, da je kakšna kontrola splolj odveč. To je značilno za čut in razumevanje samo ob sebi umevne discipline, ki sta ukoreninjena v angleškem ljudstvu. Tako je samo ob sebi umevno, da se spoštujejo tudi oblastne prepovedi. Po polnoči n. pr. v nobenem klubu ne bodo točili alkoholnih pijač, ker oblastva tega ne dovoljujejo in mihč© ne bo poskušal kršiti te omejitve. SLIKA NA STR: 14 in 15 je delo danskega slikarja P. Mensteda. Član sveta Društva narodov: »V Mandžuriji vladata mir in red!« I ни Ona: »Vse sem prinesla sama v zakon! Pred najino poroko vendar nisi imel ničesar!« On: »Pač ... Mir sem imel!« »Saj ni treba plačati pred operacijo.« »Pač, pač, hočem plačati, preden me omamite!« »Zakaj je zaprta trgovina v vaši hiši?« »Zaradi smrti.« »Torej je umrl lastnik?« »Ne, ampak zadnji odjemalec!« »Gospa mi je naročila, da mi ni treba priti pred polnočjo nazaj.« »Meni pa je naročila, da se mi sploh ni' treba vrniti!« »Da, čepica je prav dobra, toda jaz bi rad čepico s ščitnikom zadaj.« Pred blagajno v kinu Kratkovidni gospod: »Ali je sedež zares prav spredaj?« — »Zares, gospod, če bi bil še bolj spredaj, bi sedeli kar na platnu !<