Š te fa n B a r b a r ič T U R G E N JE V IN S L O V E N S K I R E A L IZ E M Slovenska matica, Ljubljana 1983 (Razprave in eseji, 27) Tema in problem Barbaričeve monografije sta že v naslovu izra­ žena tako, da jo nedvoum no uvrš­ čata na značilno, danes že klasično območje prim erjalne literarne zgo­ dovine, med »znanstvena dela, ki . obravnavajo odziv, uspeh in vpliv »pisatelja v tujini«, in sicer ne le v ožjem izseku posameznega literar­ nega dela ali v širšem sklopu celot­ nega opusa kakega pisatelja, am ­ pak na zahtevnejši ravni »vpliva pi­ satelja na skupino ustvarjalcev (na literarno šolo, strujo, generacijo)« iz druge nacionalne literature (prim. Anton Ocvirk, Teorija pri­ merjalne literarne zgodovine, 1936, poglavje Linearno določanje vpli­ vov, str. 154 in 161). Velike pionir­ ske študije te vrste so v Franciji, Angliji in Rusiji nastajale že v prvih desetletjih našega stoletja, pri nas šele po osvoboditvi. Barbaričeva knjiga se glede na izredno m očno odm evnost Turgenjeva na Sloven­ skem, zlasti v 70. in 80. letih 19. sto­ letja, in glede na obsežno gradivo, ki g a je spričo tega moral upošteva­ ti, pregledati in obvladati, uvršča med največja, žal maloštevilna to ­ vrstna dela, kar jih je nastalo pri nas - postavimo jo lahko ob Mo­ ravčevo razpravo Shakespeare pri Slovencih (1949 in več poznejših razširjenih izdaj) in ob Krakarjevo študijo Goethe pri Slovencih (1972). Barbaričeva razprava po tipu, ki m u pripada, in po metodi, ko jo uporablja, torej tudi pri nas ne po­ meni novosti. Z vidika osnovnih iz­ hodišč sploh nim a nam ena uvajati novih ali vsaj na Slovenskem še nepreskušenih m etodoloških pri­ jemov, pač pa se prem išljeno odlo­ ča za utrjene postopke, ki zaneslji­ vo vodijo k postavljenemu cilju - stvarnem u, dokum entiranem u, vsestransko izčrpnem u poznava­ nju vloge, ki jo je literarni opus I. S. Turgenjeva v izbranem obdobju imel v slovenski prevodni in izvirni književnosti, v kritiki in publicisti­ ki. Po izbiri teme in zlasti še po ši­ rini in zahtevnosti obravnavane problem atike pa se razprava lote­ va področja, kije spričo opozoril li­ te rarn ih ustvarjalcev, zlasti Janka Kersnika, ter kritikov in zgodovi­ narjev od Karla Streklja do Ivana Prijatelja in Marje Boršnik že dol­ go terjalo temeljite obravnave, a ga je B arbarič obdelal prvi. S tega vi­ dika pom eni njegovo delo izredno dobrodošlo novost. Iz njegovih uvodnih navedb je mogoče povzeti še več, namreč, d a je monografija o Turgenjevu v obdobju našega rea ­ lizma vstavila doslej manjkajoči člen m ed raziskavami tujih avtor­ jev, ki so obdelali izredno m očno odzivnost tega ruskega pisatelja tudi pri okoliških narodih - Hrva­ tih, Madžarih, Slovakih, Nemcih in Srbih. V uvodu Barbarič vsestransko prepričljivo utemelji izbor teme, nato pa se manj izčrpno pom udi še ob teoretičnih in m etodoloških vi­ dikih svoje študije. Spričo čedalje očitnejše potrebnosti in čedalje večje razširjenosti prim erjalnih raziskav tud i v tistih krogih literar­ nih zgodovinarjev, katerih osred ­ nji p redm et je posam ezna nacio­ nalna literatura, se zdi skoraj od ­ več utemeljevati um estnost p ri­ merjalne motode, ne glede na to, d a je tako kakor zgodovinske vede nasploh njen zgodovinski aspekt doživel nekaj zavrnitev tud i v okvi­ ru literarnih ved. Bolj zanimiva bi bila podrobnejša razčlenitev avtor­ jevih stališč do konkretnejših vpra­ šanj v širokem primerjalno-zgodo- vinskem okviru, vendar pove ne­ kaj več le o svojih pogledih na kon­ troverzni term in »vpliv« in o tem, da m u gre v razpravi vendarle predvsem za »problem pobud in vplivov« (str. 5), a tud i za »vpraša­ nja recepcije in odmevanja« (str. 6). Barbarič se je torej z ustaljenih teoretičnih izhodišč, po ustaljenih praktičnih postopkih lotil obsež­ nega preverjanja in dopolnjevanja gradiva, ki gaje razvrstil v štiri sku­ pine in ga obravnava v štirih poglavjih. Po formalni in vsebinski strani so to dejansko konstante to­ vrstnih primerjalnozgodovinskih študij: najprej so obdelani prevodi, nato so na vrsti »publicistični od ­ mevi in kritika«, potem »literarne zveze in vzporednice« in končno »literarnoteoretske perspektive«, ali določneje povedano, vloga Tur­ genjeva pri oblikovanju realistič­ nega literarnega nazora na Sloven­ skem. Pri vsem tem se je avtor lah­ ko opiral le na bibliografske podat­ ke o knjigah, sicer pa bolj na posa­ mezna opozorila, dom neve in teze kakor na konkretne analize. Da bi jih preveril in dopolnil, se je pač m oral lotiti težaškega dela - siste­ matičnega pregleda virov in litera­ ture, o čem er pa lahko le sklepa­ mo, saj podatkov o obsegu in nači­ nu zbiranja gradiva ne navaja Iz sprotnih om em b in seznamov, žal razkosanih in raztresenih med be­ sedilom (pregled prevodov iz 70. let je na str. 37, iz 80. let na str. 41-42, podatki o 60. in 90. letih pa so zajeti samo v besedilu), je videti, da so podatki o obravnavanem gradivu izčrpni in zanesljivi, če­ prav navedbe tu in tam niso po­ vsem natančne (Pomladni valovi, navedeni na str. 37, so npr. v Slo­ venskem narodu 1876 dejansko iz­ hajali z naslovom Pomladanski va­ lovi; pod vsakim nadaljevanjem je tudi zapisano, da jih je dr. Maks Sa­ mec poslovenil, ne prevedel, kakor navaja Barbarič). Poglavje Turgenjev v slovenskih prevodih je bilo delno objavljeno že prej (1. 1975 v publikaciji Russko- jugoslavskie literatumye svjazy in 1. 1982 v zborniku Iz zgodovine preva­ janja na Slovenskem, tu z naslovom Prvi slovenski prevodi Turgenjeva), celoten pregled prevajalske dejav­ nosti in objavljenih prevodov od 1. 1869, ko je Barbarič našel prvega, do konca stoletja pa zajema m o­ nografija. Gradivo je očitno na novo pregledano in dopolnjeno; podatkom o prevodih se pridružu ­ jejo tudi podatki o prevajalcih, nji­ hovih motivih za prevajanje in sploh okoliščinah, v kakršnih so nastajali prevodi. Ob prevodih je izčrpno razčlenjen predvsem nji­ hov izbor - avtorja zanimajo torej predvsem tiste značilnosti preve­ denih del, ki so najzanesljiveje ob ­ novljive po izvirniku: zvrstna pri­ padnost, teme, ideje, motivi, juna ­ ki. Barbarič opazuje prevod naj­ prej kot bolj ali manj transparen t­ nega, nevtralnega, neopaznega po ­ srednika, dejansko povsem izena­ čenega z izvirnikom, kot pasivno predstavitev tujega dela v dom a­ čem jeziku. Ko pa prim erja preve­ dena besedila z izvirnimi, ob nekaj zgledih pokaže, da se v marsičem sploh ne ujemajo: čeprav gre za prevode po ruskih izvirnikih, delo­ ma celo za »suženjsko navezanost« nanje, je v njih veliko okornosti, pom enskih neskladnosti in izpuš­ čanja. Vzrok za to vidi avtor raz­ prave delom a v neustreznem jezi­ kovnem znanju prevajalcev, ki so jim za učenje ruščine manjkali ust­ rezni pripomočki, delom a v po­ manjkljivo razvitem prevodnem jeziku, tj. slovenščini. Analiza ekvi­ valentnosti prevoda z izvirnikom pa je ne glede na to povsem objek­ tivizirana, jezik in značilnosti p re ­ voda ocenjuje z diahronega vidika današnje jezikovne in prevajalske norme; ne spušča se v vprašanje, koliko in kako se v delu prevajal­ cev, pa tudi v ravnanju urednikov in založnikov, ki so njihove prevo­ de objavljali, kaže literarni in p re ­ vajalski nazor. Prevod kot rezultat prevajalčeve specifične, toda kon­ kretno izražene recepcije, neizo­ gibno povezane z njegovo stilno- nazorsko opredeljenostjo, je vse­ kakor imel tudi aktivno - pospeše­ valno ali pa zaviralno - vlogo pri nastanku »realistične stilne form a­ cije« v slovenski literaturi, kakor sledi iz novejših, tudi v kom parati­ vistiki sprejetih pogledov na p re ­ vod. Za razjasnitev problema, ki si ga zastavlja monografija, bi bila taka dopolnitev potrebna. Seveda pa so tovrstne raziskave zelo za­ htevne in vsaj pri nas zanje še ni pravih zgledov. Poglavji o odmevih in vplivih sta izdelani natančno, z nadrobnim poznavanjem literarnozgodovin­ skega konteksta. Razpravljanje je organizirano po kom biniranem vi­ diku avtorjev in kronologije posa­ meznih izjav o Turgenjevu, upo ­ rablja torej m etodo zapovrstnih »binarnih prikazov«, kako so slo­ venski avtorji od Zarnika in Jurči­ ča do Celestina,^ Pajka, Stritarja, Mahniča, Štreklja, Svetiča, Ašker­ ca in še koga gledali na tedaj tako vznemirljivega ruskega pripoved­ nika. Ob tem Barbarič sproti kri­ tično p re tresa še dotedanje ugoto­ vitve in teze literarnih zgodovinar­ jev, kritikov in publicistov te r jih dopolnjuje s svojimi opažanji in dognanji. V posebnem sklopu, a po ena ­ kem postopku je obdelano nepos­ redno sklicevanje na Turgenjeva in prevzem anje posam eznih elem en­ tov ali značilnosti njegovih del v li­ te ra rn ih besedilih Kersnika, Do­ lenca, Stareta, Maslja-Podlimbar- skega, Detele, Gestrina in Meška. Tudi tu so dosledno upoštevana dognanja drugih, preskrom no oz­ načen in preveč v ozadju pa je ostal avtorjev delež, kije pač naj večji. Iz­ razito se je uveljavil predvsem nje­ gov smisel za nadrobnosti in od ­ tenke, zdi pa se, da je m etodo raz­ iskave v celoti le preveč obvlado­ valo zbrano gradivo s svojo krono ­ logijo, ki venom er seka izpeljavo smiselnih povezav in sam a po sebi sploh ne vodi k oblikovanju p ro ­ blemskih linij. Avtorsko-kronološ- ki prikaz je izpeljan v treh parale­ lah - v vsakem poglavju posebej. Tako je npr. Maks Sam ec posebej obravnavan kot prevajalec Dima (str. 23-26) in posebej kot pisec uvodne besede k tem u prevodu (str. 59-61), ne da bi bila m ed tem dvojim vzpostavljena kakšna glob­ lja povezava. Sklepno poglavje, v katerem bi še posebej pričakovali določno po ­ vzeta, povezana in problem sko iz­ o strena dognanja prejšnjih treh, je spet čisto samostojna, neodvisna razprava o literarnem nazoru dobe in njenih značilnih predstavnikov (Levstika, Jurčiča, Stritarja), izobli­ kovanem ob upoštevanju Turge­ njeva. Ne glede na to pa so prav teze tega poglavja izredno zanimi­ ve, ker s svojega posebnega vidika prepričljivo vodijo k sklepu, da se je naš realizem razvijal bolj ob opo­ ri šolske klasicistične poetike ka­ kor ob polemiki z romantiko. Škoda, d a je v skrbno pripravlje­ ni knjigi ostalo precej motečih ti­ skovnih napak, povsem n esp re ­ jemljivo pa je, da je to znanstveno delo izšlo brez običajnih, nujno po­ trebnih dopolnil - preglednic zbra­ nega gradiva, uporabljenih virov in literature in vsaj še imenskega oziroma osebnega kazala. Od stan ­ dardn ih dodatkov ima samo po ­ vzetek, in sicer v ruščini. Majda Stanovnik M ira n H la d n ik T R IV IA L N A L IT E R A T U R A DZS, Ljubljana 1983 (Literarni leksikon, 21) V dobi vsesplošne ekspanzije množičnih medijev se vse bolj uve­ ljavlja spoznanje o nujnosti teoret­ ske refleksije tega specifičnega fe­ nom ena m oderne dobe. Živahno zanimanje za vprašanja tako ime­ novane množične literature, ki smo mu v zadnjem času priča tudi v slovenskem kulturnem prostoru, nedvom no sodi v ta kontekst. Med izvirnimi deli, ki z različnih vidikov obravnavajo posam ezna področja m nožične literature, gre H ladniko­ vi Trivialni literaturi prav posebno mesto; je nam reč prvi poskus celo­ vite obravnave tega področja pri nas. To seveda pomeni, da šele konstituira svoj p redm et (sloven­ skega) literarnoteoretskega znan­ stvenega raziskovanja, zato ne bo odveč, če bom o skušali p od robne ­ je pregledati in razčleniti avtorjeva metodološka izhodišča in šele nato ugotavljali ustreznost in uspešnost njihovih implikacij. Preden se lotimo načelnega raz­ pravljanja, si oglejmo na kratko in opisno razdelitev snovi prvih po ­ glavij. Snov je razdeljena tako, kot je nekako že v navadi za Literarni leksikon. V uvodu avtor zasnuje osnovni krog svojega raziskovalne­ ga polja: kot zbirni pojem za vrsto pojavov takšne literature, ki je ni­ kakor ne m orem o um estiti v t. i- »visoko« literaturo, uvede izraz tri­ vialna literatura. Avtor se s tem na­