32. štev,
V Kranju, dne 10. avgusta 1907.
VITI. leto.
Političen in gospodarskj list.
—
Izhaja vsako soboto svooor
in stane za Kranj 4 K, po poftti za celo leto 4 K, za pol leta 2 k, za druge države stane 560 K. Posamezna Atcvilka po 10 vin. — Na naroćhe brez istodobne vpuiiljntve naročnine to ne ozira. — Uredništvo in upravni*tvo jo na pristavi gos p. K. Klorianu v «Zvezdi*.
Mesečna priloga
„SloVensV TchniH"
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vnto 10 vin., fe se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravnMtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirali. — Hokopisi se ne vračajo.
Politični del.
□□□□□
Velika skupščina družbe sv. Cirila ln Metoda.
V našem krasnem Bohinju, ki ga kroginkrog obdajajo visoke gore, Čuvarice nase zemlje, vršila se je letošnja (22) velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda. Bila je ta skupščina Se posebno pomembna zato, ker ji je bilo voliti novega predsednika, ki bo v društvu vzbudil novo, moderno življenje, ker žalibog moramo priznati, da je družba v zadnjih letih nazadovala; kajti stara sredstva za vzdržovanje družbe niso več zadostovala sedanjim zahtevam.
Udeležba pri skupščini je bila velikanska; zlasti se je opazilo veliko število narodnih dam, kar nam je v posebno zadoščenje. Tudi duhovnikov •e jo zbralo veliko Število, čeprav se je pri glasovanju opazilo, da jih ima le par volilno pravico. Toda upajmo, da jih je v resnici le navdušenje do svete narodne stvari privedlo v nas divje-romantični Bohinj. Izmed poslancev so bili navzoči Ivan Hribar, Grafcnauer, dr. Korošec in Pogačnik.
Pri sprejemu smo pogrešali domače ljudstvo. Troba bo Se mnogo, mnogo dela, predno se v našem narodu vzbudi Usta narodna zavest, ki nam bo edina porok, da nad krasni svet ostane v domačih rokah. Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani hotela •Triglav, ki se je pa izkazala premajhno za tako udeležbo. V dvorani je bila neznosna vročina, da je človek jedva mogel duševno slediti zanimivim govorom.
Zborovanje je otvoril častitljivi starček, eden izmed družbenih ustanoviteljev 82 letni notar Luka S v e t e c. Vkljub visoki starosti je bil njegov glas Se dosti krepak. Dejal je govornik med drugim: Zbrali smo se v prekrasni, divno-romantični Bohinjski dolini, ki jo je odprla železnica svetu in tudi našim narodnim nasprotnikom. Naperjena naj bo skupščina proti onim, ki hočejo skozi te nate kraje zgraditi nemški most. Nemlki šulferajn dela z vso brezobzirnostjo proti nam in ne pozna pri svojem boju nobenega razločka med katoličani in protestanti, klerikalci in liberalci, buržoazijo in socijulno demokracijo. Vse brez izjeme gre v boj proti nam. To bodi za zgled nam; ako hočemo teh mogočnih sovražnikov napad odbiti, jih moramo posnemati in pozabiti v obrambi lastne grude, vse domače prepire, vse osebne in stanovske ozire: ene misli moramo biti v boritvi za n a s o drago slovensko domovino. Znan je rimski klic: •Hannibal anteportasl», ki je vzdignil k navdušeni brambi ves rimski narod zoper krutega sovražnika. «Hanibal prod vrati 1» ludi lahko zakličemo mi. V boj za nase narodne pravice I V i men u tega bo ja otvorim to zborovanje in vas vse najsrčnejše pozdravim! (Viharno ploskanje).
Nato je prvomestnikov namestnik Svetec tudi predlagal, da se voli dosedanji družbeni prvomeslnik monsignor Tomo Zupan častnim članom, kar se je zgodilo soglasno.
Profesor dr. S v e t i n a je podal zelo obširno tajniško poročilo, v katerem je navedel, da je imelo družbeno vodstvo preteklo leto 11 sej in je reševalo vse zadeve, ki se tičejo družbe in njenega
poslovanja. Vodstvo je izvolilo izmed v Ljubljani bivajočih članov šolski in gospodarski o d s e k, da bi se nujne stvari hitrejše reševale. Odseka sta zborovala 10 krat, večinoma oba združena.
Kako so so uvaževale želje, izražene na lanski skupščini v Logatcu? Glede željo poslanca Grče, naj se prepuste goriške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda goriškemu »Šolskemu domu» in one koroških zastopnikov, naj se tudi dohodki koroških podružnic puste Korošcem v domaČe prosvetne namene, se je sklenilo, da se dohodki goriških in koroških podružnic ne prepuste naravnost v domače goriške in koroške namene, ker bi bilo to v nasprotju z družbenimi pravili, po katerih se dohodki vseh podružnic stekajo v centralno blagajno. Pač pa jo družba po svojih močeh podpirala slovenski otroški vrtec v Devinu in ona dva v Podgori ter tudi na Koroško pošiljala, kolikor so pripuščale gmotne razmere. Družba prevzame na podlagi posebno pogodbe v svojo oskrbo novo šentjakobsko šolo v Kožu na Koroškem.
Želji župnika Treiberja, naj bi se na družbeni šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu poučevalo več nemščine, ker je za tamošnje razmere nujno potrebno, se jo ugodilo s tem, da se poučuje tam nemščina že v 2. in ne šele v 8. razredu. Z vso odločnostjo se je v odborovi seji temu upiral prvo-mestnik.
U lede na družbeno šolo na Muti, kjer je doslej le dekliška enorazrednica, je družba storila že korake, da se uresniči želja, da se ustanovi še važnejši deški razred.
V pisarniškem uradništvu družbe so se storile sledeče spremembo: Vsled lastne prošnje sta bila izpuščena iz službe tajnik Bradaška in Albin Zajec, na njih mesto so pa prišli umirovljeni župnik Berce, mestni učitelj d k u 1 j ter deželni blagajnik Emanuel J osin, ki je spravil v red vse družbene denarne zadeve in izvedel med drugim že poprej sklenjeni pokojninski Statut za družbeno učiteljsko osobje.
Prvomestnik monsignor Tomo Zupan je odstopil 20. marca t. 1. Njegove posle je prevzel
PODLISTEK.
Gorenjska v Valvasorju.
Smlednik.
To graščinsko posestvo, ki se imenuje kranjsko Smlednik, nemško Flednig in Fiednick, stoji na Gorenjskem, tri milje od Ljubljano in poldrugo miljo od Kranja.
Je pa dvojno, namreč stari grad in mlajši del. Prvi stoji na vrhu visokega hriba in gleda žalostno v dolino s svojo zapusčenostjo in razvalino (ima pa prav krasen razgled in v bližini same prijazne gozdove). Ta stari grad nau.r.č, ki je bil v starem času trden in prav ugoden za vsak resen napad, stoji sedaj Čisto opustošen, zapuščen in ne kaže na aebi nič drugega, kakor staro razpadlo zidovje.
Mlajši pa, ki se je zidal pozneje in je samo iz enega oddelka (Stock), v katerem se stanuje, stoji na tavnini in gleda pred seboj prav lepo, ravno, daleč razprostrto obdelano polje.
Imenovani stari grad je bil poprej domovina gospodov Smleških (von Flednig), ki so tudi tu stanovali, kakor med drugimi gospod Ebald von Fiednick, ki je prišel leta 1166, na deseti turnir, kakor izkazuje alara turnirska knjiga in tudi Se-bastijan Mflnster.
Ko se je pisalo leto 1210, je gospodoval tu gospod Bornhard von Flednig. Ta je grad zapustil dvoma sinovoma, Berloldu in UiSalku, ki sta mnogo
zapustila cerkvi v Gornjem gradu. Zadnji, ki sem ga našel od iste rodbine, je bil gospod Gunther von Fiednick, kateri je živel okoli leta 1340. Torej je to pleme že davno izmrlo in izkoreninjeno. Čeprav namreč ne morem pisati čisto za gotovo, sem vender tega mnenja, da je s smrtjo tega gospoda G i"m t hi; rja izmrla Sruleška (Fiednick) rodbina in je bil on zadnji posestnik graščine, ker najdem, da je bila leta 1374 (in mogoče še nekaj let poprej) ta trdnjava in graščina Smleška še deželno-knežja in upravljana od grofa Otona s Turna, kot deželuo-knežjega grajskega grofa po izkazu njegovega lastnega in sedaj že nad 314 let starega rokopisa, po katerem se je na dan sv. Janeza Krstnika 1. 1574 tako-le podpisal: utto von Thurn, Burggraf zu Fiednick.
Dalje najdena v neki diplomi, izdani po cesarju Frideriku deželi kranjski leta 1403, da se je gospod Gašper črnomeljski, «Truchses und Pfleger zu Flednig*, poleg drugih leta 14G2 pridružil dunajski odbitni popadki. Torej je ta graščina ostala del j časa dežela o-knežj a in zato še sedaj zastavljena.
Potem je pripadla gospodom Kazianarjem, od kojih izvirajo sedanji gospodje Kazianerji in so se tudi večkrat po njej pisali. Za njimi jo je dobil v posest gospod Pavel baron brdski (von Eck). Ker se je pa ta na ljubo evangeljski veri iz Kranjske izselil in se podal v Norirnberk, je zaigral to graščino na gospoda grofa tverdenberškegn, od kogar jc je pozneje kupil gospod Janez Hervard grof Turjaški,
general Karlovški. Ko je ta umrl, je njega preostavša vdova, Ana Elizabeta, groflnja Turjaška, rojena baronica Moškanska, pred nekaj leti izročila to graščino gospodu Janezu Prenburškemu, ki jo ima še danes in ki namerava sezidati novo veliko štiri« oglato poslopje, ki bi naj bilo na vsakem oglu okrašeno s štirioglatim stolpom in jih postaviti tako, da bi v nevarnosti branili drug drugega.
Opat Saba.
Spisal Đ. S e r g j e j e v. Dalja.
Pred njima se je razprostiral dolg hodnik in na obeh straneh celice. Videč, da luči le ne po-gasnejo, se plazita tiho ob steni od celice do celice, poslušata pri vsaki, a povsod vse tiho, pa vsenaokoli luč. Že sta dospela skoro do konce.hodnika, ko ugledata vrata neke celice samo priprta. Emanuel plane hitro notri in za njim Pepo. A celica je bila prazna. Komaj sta se mogla ozreti po precej prostorni sobici, zaprla so se za njima vrata in po hodniku so odhiteli lahni koraki. Prestrašeno se spogledala in znala sta, da sta zopet v ječi.
«Hudiča, tega pa ne razumem. Sedaj ne smem prestopiti niti praznih celic Ali jih zapirajo-duhovi*, je prestrašeno govoril Emanuel.
««Kaj, ali nisi čul odhitoti po hodniku neke tihe korake ?>»
«Prokleto, potem je bila tukaj zopet Sabatova roka,» je pripomnil Emanuel in skušal odpreti. A vse zaman, Vrata 10 bila debela in težko okovana,
namestnik notar Luka S v e t e c vkljub visoki svoji starosti
Družba je itela preteklo leto 1 Ti ^ podružnic znekaj nad 8000 elani, o i lanske skupščine so se ustanovile podružnice pri Sv. Jakobu v Ti -tu, za Bohinjsko Bistrico in okolico in v Lembahu pri Mariboru. Več podružnic, ki so spale, se j.* vzbudilo k življenju. Prav mnogo podružnic je pa v minulem letu prav živahno delovalo.
Družbi je priraslo v preteklem letu 12 pokroviteljev.
Izmed veselic, ki so sc priredile v korist družbi, je omeniti ono, ki sta jo priredili moška in ženska podružnica v Celju, potem dve veselici, ki sta jih priredili ob Svetčevi 80letnici združeni podružnici pri Sv. Petru v Ljubljani ter združeni Senklavško-frančiškanska in trnovsko-šentjakobska v Ljubljani.
Družba je vzdrževala preteklo upravno leto 11 slovenskih otroških vrtcev, 3 pa izdatno podpirala. Vzgajalo se je v njih 829 slovenskih otrok. Vzdrževala je nadalje 5 ljudskih šol a 17 razredi in sicer enorazrednico na Muti, dvorazrednico pri šolskih sestrah v Mariboru, štirirazrednico v* St. Rupertu pri Velikovcu, petrazredno deško in petraz-redno dekliško ljudsko šolo pri Sv. Jakobu v Trstu. V teh šolah se je vzgajalo 1141 slovenskih otrok; z onimi v otroških vrtcih vkup torej 1970, t. j. blizu 2 0 0 0 o t r o k, ki bi bili brez družbe sv. Cirila in Metoda večinoma izgubljeni za naš narod, ali vsaj v veliki nevarnosti, da se potujejo.
Učiteljskega osobja je bilo preteklo leto 41 in sicer 2 svetna učitelji), 5 veroučiteljev, 17 svetnih učiteljic in otroških vrtnaric in 17 šolskih sester.
Od zadnje skupščine se je otvoril nov otroški vrtec v Hrastniku. Ustanovljen je tudi otroški vrtec v Gabrju pri Celju, a se zaradi nekaterih zaprek še ni mogel odpreti. Sklenjena je naprava otroškega vrtca v Domžalah in deškega razreda v ljudski šoli na Muti. To so izvrši prihodnje šolsko leto. Potreba novih ustanovitev pa se kaže še marsikje. Naj bi naši poslanci in vsi, ki delajo na političnem polju, vedno in vedno zahtevali od vlado po zakonu zajamčenih slovenskih šol v Trstu, Gorici, Koroškem in Štajerskem I
Med umrlimi dobrotniki družbo je omeniti stolnega dekana Andreja Zamejca, pesnika Simona Gregorčiča, prosta Lamb. Einspielerja, župnika Strojnika, rodoljuba Šketa in visokošolca Crneta, ki je vse svoje imetje zapustil družbi sv. Cirila in Metoda. Blag jim spomin t
Med dobrotniki družbe je omeniti nadalje občine, hranilnice in posojilnice iu razna narodna društva. Darovi Mohorjanov rastejo. Ako bi vsak Mohorjan dal za družbo 10 v pri sprejetju knjig, vrglo bi to družbi 8000 K.
Naši akademiki so sprožili marsikako dobro misel za družno ali pa so šli na roko ob raznih naročilih. Posebna zahvala gre juristu Rekarju, po čegar nasvetu in posredovanju je družba omislila svoje raigleđnice, Posredoval je pri naročanju novih družbenih nabiralnikov kakor tudi «Sprejemnic v družbo sv. Cirila in Metoda*, ki jih kmalu do* bimo. Družba bo izdajala od Časa do časa razglednico g slikami slovenskih pesnikov in pisateljev, da postanejo ti bolj znani med narodom. Doslej sta izdani razglednici z Gregorčičevo sliko in Meš-kovo podobo.
Veliko dohodkov prinaša družbi narodni kolek, čigar dohodki se pa morajo še izdatno povišati. To so zgodi, ako vsak Slovenec smatra za
svojo Častno narodno dolžnost, da kolekuje ž njim vsa pisma, ki jih piše Slovencem. Sram naj bo vsakega, kdor posije Slovencu pismo brez narodnega kolka. Narodni kolek mora biti naprodaj povsod.
Izmed blaga, ki se prodaja v prid družbi, neso največ vžigalice. Družbi je dobivala doslej vsako leto okoli 4000 K. Po novi pogodbi, ki jo je družba sklenila a tvrdko Perdan za nadaljnih deset let, se pa dvignejo ti dohodki na 6000 K in še višje, če tiodo vsi Slovenci kupovali te vžigalice, ki so izvrstne kakovosti.
Auerjevo pivo se je prodajalo v družbin prid. Ker je pa prišla tvrdka Aucr v druge roke, je novi lastnik odpovedal pogodbo. Družba bo skušala »topiti v zvezo s kako drugo narodno tvrdko.
Nov vir prav izdatnih dohodkov utegnejo postati plačilni listki, ki jih je izdala družba zadnji čas. Rabili se bodo po gostilnah, hotelih in trgovinah. Nesli bodo po 2 vin. družbi v prid.
Poročevalec je ob koncu svojega poročila pozival na edinost in slogo v družbi. Stremimo — je rekel — za tem, kar nas druži, skrbno pa se ogihajmo vsega, kar bi utegnilo buditi nezaupanje ali kogarkoli odbijati od družbe. Pametna in uspešna vzgoja slovenske drče je možna le na podlagi slovenskega materinskega jezika, zato so vsi za-vzemimo in delajmo, da bodo vsi slovenski otroci pohajali v slovenske šolal
Govornik je končal: Veličastne so in trdno stoje gore, ki nas obdajajo tu v divnem Bohinju. Tem goram podoben, trden in nopredorljiv jez proti povodnji potujčevanja bo družba sv. Cirila in Metoda, ako ai pridobi in ohrani zaupanje vseh slojev slovenskega naroda, in ako sc bomo zedi-njeni in v lepi slogi prizadevali za uresničenje njenega lepega cilja. (Ploskanje.)
K besedi so je oglasil dr. Žerjav, ki je izvajal :
Tajnikovo poročilo bom podvrgel kratki kritiki, zavarovati so pa moram proti morebitnemu očitanju, da je moja kritika izšla iz kake klubo-valnosli. V imenu mnogih skupščinarjuv imam nalog, da obžalujem, da se skupščina vrši n.i delavnik in tako pozno, da o pravom zborovanju ni misliti. To ni prav. Zato prosimo, da se vpnhodnje skupi 'me vrše no na delavnik in se začno primeren čas dopoldne. Narodno delo se ne koncentrira več v duhovščini, ki je prestala biti voditeljica slovenskega naroda glede narodnega obrambnega dela, zato se pri skupščinah ni ozirali samo nanjo. Njeno delo so prevzeli drugi sloji, recimo takozvani «nižji sloji*.
Vse delovanje družbe obstoji v zbiranju moči in koko naj se te moči ekonomiko porabijo. Ni dosti, da se reče, da podružnice spe. To žalostno dejstvo je treba kritično obdolati, zakaj da spe. Reorganizacija naše šolske družbe je nadvse in predvsem potrobna. Z veseljem sem pozdravil lani predlog koroških Slovencev, da se odločijo od centrale in da dobe nekoliko avtonomijo, ker nekaj avtonomije je podružnicam potrebno. Podružnico morajo prevzeti vzdrževanje gotovih zavodov. Družba gre v avtonomnih težnjah predaleč, Jočiru ima premalo vpliva na notranjo šolsko upravo n. pr. v šoli šolskih sester v Mariboru.
Družba vzdržuje premalo zavodov. Naj bi bil tajnik pojasnil pomon otroških vrtcev. Ker je teh premalo, prehajajo otroci v tuje šole. Tajnikovo poročilo naj bo aktualno, no pa kako zgodovinsko
predavanje. Naj bi se bilo glede tržaških sol. vrli-kovške in šole na Muti navedlo, če napredujemo ali nazadujemo glede učnih inp* hov. da se ve, kako se uporablja denar. Rešiti se mora vprašanje sa-mostanstva. Družba se ne bo mogla {časoma izogniti, da bo namestila polagoma le posvetne učitelje na svojih šolah. Preinemba pravil je nujno potrebna. Želeli bi več jasnosti, kako se silo uporabljajo. Ce danes ni mogoče, naj se na prihodnji skupščini o tem govori. (Odobravanje.)
Tajnikovo poročilo se je nato vzelo na znanje.
O družbeni blagajni je poročal družbeni blagajnik notar H udovornik.
Računu o dohodkih in stroških je povzeti: D o h o d k o v j e b i 1 o o 3.9 8 3 K 7 8 vi n. med drugim blagajniški ostanek 31. decembra 1905. 72Gf> K 71 vin., podružnice so prispevale 89.468 K 37 vin., in sicer kranjske 8779 K 23 vin., štajerske 6712 K 19 vin., koroške H17 K 96 vin. in primorske 7148 kron 99 vin., občine, posojilnice in hranilnice ter društva so dala 5015 K 40 vin., Mohorjani 646 K 65 vin., časniki so nabrali 4729 K 1 vin., med temi «S 1 o v. Narod* več nego vsi drugi, namreč 254f> K 62 vin., • Slovenec 1334 K 21 vin., «Mir> 716 K, «Soča» 60 K 10 vin., •Domači prijatelj» 60 K, «Naša Moč* 10 K 20 vin., -Domovina* 2 K 88 vin. — Družbino vžigalice so nesle 3000 K, kava 2773 K 76 vin., pralno milo 400 K, šampanjec 62 K 67 v., cigaretni papir 246 K 31 vin., voščilo za črevlje 101 K 60 vin., platno 200 K, pivo 808 K 96 v., narodni znaki 100 K, šolsko knjige 1160 K 12 v., d ni/, i mi koledar 2074 K 80 vin., družbena poslopja in posestva f>18 K, narodni kolek 4433 K 24 v., družbine razglednice 1424 K 75 vin., volila 14:>0 K 69 vin., akademično društvo -Sava* za legitimacije liste 230 K, raznih darov 2208 K 96 vin.; stroškov 5 4.6 7 G kron 99 vin. (med drugim zidava otroškega vrtca na Savi 14r>3 K H2 vin., deška ljudska šola v Trstu 10.685 kron 68 vin., dekliška ljudska šola v Trstu 7236 kron 30 vin., otroški vrtec v Rojanu 1628 K 68 vin,, otroški vrtec pri Sv. Ivanu pri Trstu 1096 kron 80 vin., otroški vrtec v Roeolu 1032 K 20 vin., otroški vrtce v Skednju 480 K, šola v St. Rupertu pri Velikovcu 0080 K 27 vin., otrofeki vrtec v Tržiču 1577 K 6 vin., otroški vrtec na Savi 2058 K 91 vin., otroški vrtec na Jesenicah 800 K, otroški vrtec v Celju 932 K, šolstvo v Mariboru 1650 K 96 vin., šolstvo na Muti 1763 K 37 vin., otroški vrtec v Devinu 400 K, otroški vrtec v Pevni pri Gorici 1072 K 78 vin., vrnjena posojila 5211 K 11 vin., obresti od posojil 1692 K, stroški za šolske knjige in učila 167(3 K 99 vin., stroški družbenega koledarja 1569 K 20 vin., stroški družbino pisarne 3427 K 59 vin., stroški za narodni kolek 205 K, tako da je bilo gotovine 31. decembra 1.1. 9 306 K 79 vin.
Družba ima na Kranjskem 67 podružnic, na Staje rakom 41, na Koroškem 18 in na Primorskem 27. Od teh je le 88 poslalo prispevke, druge spe leno spanje pravičnega. Poslalo ni 31 podružnic s Kranjakega, 13 s Štajerskega, 9 s Koroškega in 12 s Primorskega. Ta pojav jo žalosten in kažo procej malobrižnosti pri nekaterih podružnicah, katere je vodstvo opetovano opozorilo na njih dolžnosti.
Aktiva družbe znašajo 202.025 K 81 v, pasiva pa 32.338 K 7 v. Cisto premoženje družbe 31. decembra 1900 je znašalo 169.687 K 64 v. Čistega družbinega premoženja 31. decembra 1905 je bilo
Pepo je stopil k oknu, a tudi tam ni bilo nikako misli o rešitvi.
• Pepo, moja slutnja se je uresničila.* Tožno je povesil glavo, videč, da mu je zopet zaprta pot k svobodi — k Lotict. Pepo pa je še nekaj časa poiskusal uteči na vse načine, a videč, da je vse zaman, se je vlegel na postelj in zarenčal:
• •Prokleto, dovolj je za danes; truden sem in izmučen. Jaz zaspim, potem pa naj se pogrezne peklo, nebesa ali pa cel ta ničvredni svet.** Komaj je spregovoril to besede, že ga je zazibal Morfej V boljše življenje.
Emanuel pa je hodil zamišljen po celici gor in dol in premišljeval dogodke, ki jih je doživel, odkar se je vrnil v rodni grad. Videl je v duhu žalost, ki vlada v gradu in obupnost svojega očeta. Že se je hotel ločiti od teh krajev, ki so mu zadali že toliko tožnih ur, a spremenilo se je vse vesolje v neizmerno togo. In Klora, kako more plakati, videč, da jo končano njo veselo Življenje, da ji ga jo končal ta prokleti Saba.
Iz teh misli ga prebudi neki šum v vratih. Vidi, da se je odprla ped široka luknja sredi v njih in zazrl je obraz mlade redovnice.
•Emanuel!* je zašepetalo pri vratih in Emanuel je hitro pristopil.
•Emanuel I Ako le hočete rešiti, stopite ven, a puitlte Pepota notri,* mu jo šepetal nežni redov-ničin glas. »Njemu je rešitev lažja, ker je v metliški obleki. Jaz sem prednica tega samostana in
zapazila sem vaju že v podzemeljskem rovu. A več vam povem, I o pojdite z menoj.*
«Ne!» je odgovoril odločno Emanuel. «Hodile prednica ali največja svetnica, Pepota no zapustim. Sploh ne verujem, da me vodite vi k rešitvi.*
•Ako ne verujete, vam no moreni druzega zatrditi. Ako pa želite, da pridete zopot v Sabatove roke, pa ostanite notri. Ne silim vas, ne U
Emanuel je nekaj časa premišljeval, ji zrl v velike modre oči in zazdelo se mu je, da to lopo bitje ne moro varati.
•Torej grem z vami, dasiravno vem, da v pogubo. Pa saj se menda itak več ne rešim iz nje t*
•Ne bojte sel*
Vrata so so odprla in Emanuel jo stopil na hodnik. Prednica je vrata zopet skrbno zaprla in vodila Emanuela po dolgom hodniku v prvo nadstropje v svojo celico. «Vidite, to jo moja soba. Izvolite prostor!* Emanuel je sedel na baržimasti divan in poleg njega mlada lepa redovnica.
•Smilile so mi,» je pričela z mehkim, nežnim glasom. «Prišli ste pri Sabatu v nemilost in onemu, ki se njemu zameri, gorje. Šo ko sto bili v me-niškem samostanu zaprti, sem vas večkrat opazovala skozi razpoko v vratih, a vi me niste zapazili, a Saba seveda tudi no. Bila aem vedno previdna in ravno nocoj sem se napotila, da vas obiščem v ječi, a prehiteli sto mo in zazrla sem vas s Pepotom žo v podzemeljskem hodniku našoga samostana, ko sem bila namenjena k vam. Morda
sto sc začudili, ko ste zazrli po celem samostanu luč, a to sem naredila jaz, misleč, da boste morda hoteli rabiti silo in si osvoboditi Loti in Floro. Zato som hitro obvestila ves samostan. Izvolila sem si namreč radi tega nocojno noč za vas obisk, ker Sabata ni v samostanu, kakor som izvedela.*
«Xh povejte mi, prosim vas, kaj jo s Floro in Loti!?* ji je prekinil govor Emanuel.
•Flora je bolna in že teden dni v postelji, a Loti, no ta je zdrava. Ravno včeraj sem bila pri njima in do včeraj, kakor sem izprovidela, tudi nista znali, da ste vi in Pepo ujeta. Ko sera to povedala, se je Loti skoro nezavestna zgrudila in obupno vskliknila: «0 Bog, reši vsaj njega, ako že moram poginiti jaz...» Zasmilila so mi je uboga deklica, ali jaz ji ne morem pomoči. Ako bi ju rešila, mo Saba ugonobi. To stn vaši sestri, kajne?*
•Da, Flora ali Loti — ta no!» Mlada redovnica je pri zadnji Emanuolovi bosedi začudeno uprla v njega svoje modre oči in lahna rdečica ji je zalila bledo lice.
•A, tega nisem vedela!* Povesila jo oči v tla in nemirno brskala z nogo. Emanuel je zapazil na njej to hipno izpremombo in ni mogel razumeti zakaj, da jo tako zanimajo to reči, a o rešitvi ne govori ničesar.
•Gospod Emanuel, ali morda ljubite Loti?*
Nekaj čosa jo molčal. Ni znal, kaj bi odgovoril. •No vem, zakaj mo sprašujete reči, ki vondar nimajo nikako važnosti za naša rešituv?* Prednica Eligija
I. prlloll „Gorenjcu" it, 32 U 1»Q7. i.
163.061 K 29 v In te je torej preteklo Mo i višalo ta MM K 36 v.
Povrini proračun ta prihodnje leto zahteva najmanj 701*00 K, ako hoće družba redno funk-
cijonirati.
Druiba bo morala vso svojo poiomost obrniti na periferijo, na obmejne kraje, kjer smo Slovenci v manjšini. Naš narodni nasprotnik dela s podvojeno silo na obmejnih krajih ta ratnarodenje nale in opravičen js klic, da je slovenska meja v nevarnosti.
Da bo druiba mogla svojo nalogo vestno vršili, morajo nate podružnice krepkejse delovati, ne-delavne se pa prebuditi k novemu narodnemu življenju. Treba je, da se ustanove po vseh večjih krajih po Slovenskem nove podružnice.
Delovanje nemškega šulferajna, ki je štel preteklo leto okoli 1000 podružnic s 100.000 člani, ki no nabrali nad pol milijona kron, da resno misliti na najneizprosnejši obrambni boj za našo mladino.
Govornik je apeliral na slovensko občinstvo, naj se ob vsaki priliki spominja slovenske šolske družbe, katere namen naj bo tudi v bodoče vzgojiti krepko narodno zavedno mladino, narod poštenjakov, ki se bo zavezal svoje narodnosti, odbijal napade tujcev na našo posest ter ohranil od očetov podedovano slovensko zemljo za večne čase svojim potomceml (Živahno odobravanje.)
Pripombe k blagajniškemu poročilu.
K blagajniškemu poročilu se je oglasil k besedi predsednik «Prosvete* jurist Rekar. Dejal je:
Ni prav, da se račun o dohodkih in stroških družbe rozdeluje med skupščinarje tik pred veliko skupščino, tako se ne more nihče spuščati o njem v detaljno debato. Ta račun skupščinarjem nikakor no more zadostovati, ker ni dosti, da ne ve vsak, koliko dohodkov in stroškov je imela družba, ampak mora vsak vedeti, kakšno je družbino stanje sploh, treba je tiskane bilance, ki da jasen pogled v delovanje družbe. Treba je natančnejši račun stroškov, detaljiranih izdatkov za šolstvo, učitelje i. t d. Pogrešamo tiskanega proračuna za prihodnje leto, kar spada k poročilu blagajnika. Ta se že 21 let ni predložil. Proračun je nekak načrt in program družbe, ki more šele potem apelirati na radodarnost in zaupanje občinstva.
Preteklo leto smo faktično nazadovali. Podružnice so letos 2000 K manj nabrale kot lani. Kranjska je dala lani 12.430 K, letos pa le 8779 Ki Na Kranjskem je torej zavednost v narodnem ob« rambnem oziru na jako šibkih nogah, dasi se po udarja, da je ljudstvo zavedno in probujeno (da polni farško bisago, op. por.). Ako daiujejo Ljub ljana, Kranj, Kamnik, Novo mesto, Radovljica, Postojna, Ribnico, Škofja Loka, Vrhnika, zakaj bi tudi drugi kroji ne delali? Ne bojmo se kritike, zdrava kritika ne škoduje nikdar stvari, kajti ona ne razdira, ampak zida.
Kako stališče naj ima družba glede založnikov In pogodb, kako stališče pri naročanju blaga ? Družba mora izključevati vsako pogajanje z Nemci in našimi narodnimi nasprotniki, izključuje vsako nabavo pri nasprotnikih. In kaj se je zgodilo? Družbeni angeli - varuhi, t. j. nabiralniki so delani pri Nemcih v Budjejovicah.
V «Družbinem koledarju* so napisani založ hiki. Založnik mila pa ni imenovan. Kdo je ta, da se ga družba javno sramuje? (Klic: Krisper!) Bodimo radikalni in ne sklepa naj naša šolska obrambna družba pogodb z Nemci in nemškutarjit Pogodbe naj sc sklepajo ž založniki tako, da dobi
je pri teh bosedah nekoliko osupnila, a vendar hladnokrvno odgovorila:
«0, morda več, kakor al vi mislite. Povejte, gospod, Emanuel ali ljubite Loti? Toda čemu naj vam skrivam? Emanuel, jaz vas ljubimi Ljubi me ti, moj ljubljeni...» Položila mu je glavo na prsi in ga zrla tiho proseče. Emanuel jo je gledal nekaj časa začudeno, potem je Vstal vidno razburjen.
<Ne, tega ne morem, tega ne smem! Ako ste mo izvabili v vašo celico radi tega, da si pridobite mojo ljubezen, ste se zmotili. Da ljubim jo — njo nedolžno Loti, ki trpi v vašem samostanu. Ako imate res kaj poštenega Čuta v srcu, upam, da nas izpustite in mo ne mučite dalje,*
Prsi mlado Eligijo so se burno dvigale in v očeh ji jo zalesketala solza.
«Emanuel 1 Vi me sodite napačno. Tako dolgo sem že želelo, da vas objomem, a vi me zamotujete, me nočete ljubili. Ernanuel, verujte mi, jaz vas ljubim pobteno, nočem vas varati, samo ljubilo me in za vas grom v ogenj, v pogubo — vse vas rešim.* Skočila je k njemu, ovijala je svoje vitko telo k njegovem ter ga objemala, kakor divja, dokler se ji nI Iztrgal iz objema. Ona pa jo, videč, da ne doseže ničesar, hitro odhitela iz sobe In zapahnila za seboj močna vrata. Emanuel videč, da je zopet pod ključem i ni ugibal o nikaki rešitvi, legel je v mehko postelj In trdno zaapal.       Dsljs prlh.
dreib* vsako leto fiksno vsoto, drugače imamo notne interese kot so pri milu 1904 - 400 K, 1906 — 42 K 50 h, 1906 — 400 K.
ržigalke bi morali več nesli! Koliko ne<o one v prid istrski družbi!
Organizirati je treba zbirke iz nabiralnikov. It Veselo ve knjižoke bi se lahko ustanovile knjižnice v krajin, kjer ima družba šole.
Organizirati js treba prodajo družbenih raz-glednic in druiba mora razpečavanje sama prevzeti.
Na nasvete iz akademičnih vrst se je vodstvo družbe premalo oziralo in bati se je, da se bo to maščevalo. Družba je razpošiljala razglednice po povzetju in po 8 v komad! Iz tega se vidi, da vodstvo ni imelo pravega trgovskega duha. Trgovce treba pritegniti k družbi, samo na njih zavednost in požrtvovalnost pa ni računati, ker se znajo postaviti v bodoče družbi po robu. Vsaj po 6 v bi se morale razglednice prodajati in prodalo bi se jih po 60 000 o Božiču ali Veliki noči. Za razširjenje družbinega blaga sploh je pritegniti podružnice. Razglednice naj prevzame družba le v razpečavanje, za kar je pisarna tu, ssj to delo ni tako hlapčevsko. Na Češkem imajo samo uradniki delo z razglednicami. Dobička bi imeli pri nas od njih na leto do 5000 K. (Burno odobravanje.)
Notar Hudovernik je odgovoril, da je opravičena Zelja glede računov, bilanca se bo v prihodnje tiskala. Tudi zahteva po proračunu je opravičena. Glede nabiralnikov je odvnil, da jih je družba naročila pri slovenski tvrdki Schneider & Ve-rovšek, ki jih je dobila is nemške tovarne! Da se užigalic za istrsko družbo sv. Cirila in Metoda več proda, jo vzrok, ker ae kupujejo po vsej Hrvaški, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Potrjuje očitanje glede mila. Pogodba se razdere.
Rekar omeni, naj bi bila družba glede nabiralnikov takoj preklicala sklenjeno pogodbo, ko je nastal vihar po Časopisih, da so nemškega izdelka.
Prebralo se je nato poročilo dr. R a v n i h a r j a kot Člana nadzorništva, da so se vse družbene knjige in računi našli v najlepšem redu. Družbeno vodstvo je uzorno in odgovarja trgovskemu knjigovodstvu. Blagajniku se je predlagalo oprostilo, kar se je soglasno sprejelo. Konec prih.
grobo kovano kamenje za orodje; nato ie sledila bronasta doba in po tem železna doba, ko je človek obvladal najkoristnejšo in najbolj razširjeno kovino in si jo prilagodil, da mu služi. Zatem se js pričela doba strojev, kompliciranega orodja, ki js je gonila sprva človeška roka in žival, pozneje veter ali voda, še pozneje pa par, plin, elektrika itd.
Za zgoraj smo omenili, da js glavnica produkt dela. Glavnica je pa tudi produkt varčnosti, pri čemur človek to, kar mu preostane nad vsakdanjimi potrebami, spravi za bodočnost, ko se bo ta prihranek rabil. Da je varčnost bistveni pogoj za spravljanje in pomnožitev glavnice, o tem gotovo ni dvomiti. Ali da bi mogel samo z varčnostjo najmarljivejsi delavec postati milijonar, tega ne more trditi nihče. Mnogo evropskih, ameriških in drugih milijonarjev je prišlo do svojega bogastva bodisi s silo, bodisi s srečno špekulacijo. Res je, da je bilo mnogo sedanjih ameriških milijonarjev v mladosti revnih in so pričeli svojo karijero s prav poštenimi sredstvi. Vsak od njih je pričel z varčevanjem in postal tako mal kapitalist Ali komaj js občutil par sto dolarjev v žepu, že se je vrgel na špekulacijo. Siromak ali navadni srednji posestnik mora varčevati, ker drugače ne more vzdrževati sebe, še manj pa svojo rodbino; o šolanju otrok niti ne govorimo. Bogatinu ni treba štediti, zanj zadostuje, da ne trosi po neumnosti denarja, pa bo vsak dan bogateji. Mnogi stavijo Žide za vzgled pridnosti, varčevanju in bogatenja. Toda ta primer ne velja dedi, ker se Žid loti le takega poklica, kjer ima široko polje za špekulacijo, n. pr. pri trgovini.
Vsekako je pa nujno potrebno, da se v narodu budi smisel za delo in varčnost, da skrbe pravne naprave v državi za to, da ae prihranjena glavnica tudi lahko varno naloži, da vlada mir v državi sami in tudi mir na ven in da ne nastsnejo preveliki razločki med posameznimi glavničnimi imovinami. Zdrav srednji stan najbolj pospešuje nabiranje glavnic.
Kot kapitalistični način proizvajanja oznamenujemo ono organizacijo produkcije, pri koji ima glavno vlogo glavnica. Zgodovina kaže, da se produktivna glavnica vedno bolj zbira v rokah posameznikov, ki delavcem izplačujejo le pogojeno plačo, ves dobiček pa zahtevajo zase. Zato se zahteva odprava zasebne lasti na produktivnih
sredstvih. Dalj« prih.
s * •
Tedenski sejem ▼ Kranja dno 5. avgusta t. L
Prignalo se je — konj, 27 glav goveje živine, — telet, 54 domačih prašičev in — ovac. Pšenica po K 1050, proso po K 675, rž po K 750 oves po K 850, ajda po K 875, fižol ribničan po K O*—, koks po K 0,— in krompir K po 5.— za 50 kg.
Dobavni raipli. G. kr. trgovinsko ministrstvo
naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. in kr. vojno ministrstvo po javni konkurenci pri malih obrtnikih zagotoviti za leto 1908 različne predmete iz usnja za vojaško opravo. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tornistre, taške itd. Vsak obrtnik ae more ali kot član kake na podlagi obrtnega reda ustanovljene obrtne zadruge, ali pa kot Član zadruge osnovane na podlagi zakona z dne 9. aprila 1878, drž. zak. It. 70 (produktivne zadruge) vdeležiti dobave, v možne snovi), I obeh primerih pa mora posredovati pristojna za-
li) iz orodja za produkcijo (stroji in I druga. Ponudbe je najkasneje do 7. septembra 1.1. orodje, koristne in delovno živali), I 12 ure opoludne vložiti pri oni trgovski in obrt-
c) iz prostorov za produkcij o (delavnice, I niški zbornici v Ljubljani. Natančnejši pogoji, po-tovarne. I nudbeni uzorci in seznam predmetov ter cen so v
d) iz shr a mb za izdelke (skladišča,skednji), I pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani
e) iz sredstev za prevažanje izdelkov | na vpogled.
Gospodarski del.
□□□□□
rs
Narodno gospodarstvo.
III. Glavnica. (N idaljevanje.)
Po navadi se sedaj pojmuje pod imenom „glavnica" skupina produktov, ki se uporablja za na-daljno produkcijo.
Glavnico ločimo: V pro duk tivno in užitno glavnico, Produktivna glavnica jo ona, ki služi v to, da dobimo z njeno pomočjo kako novo vred nost. Užitna glavnica je pa ona, od katere kdo samo obresti uživa.
Produktivna glavnica je sestavljena: a) iz snovi produkcije (mrovine in po
(ceste, železnice),
f) iz zboljšavanja zemljišča (melioracije, nasipi, cevi, ploti, pa tudi gnojenje).
Glavnico delimo tudi v: 2. Stoječo in kio žečo    (trdno  in  tekočo,  napravno in obratno), to pa po tem, ali jo moremo uporabiti enkrat ali večkrat. Tako sc n. pr. stroji upo rahljajo večkrat in se le polagoma obrabljajo, su
V Kranju, dne 10. svguits.
Avstrijiko. Deželni zbor in volilna pre-o s nova. Cuje se, da je vlada na prizadevanje raznih čeških strank zapustila svoje prvotno stališče, da se za deželne zbore ne sme uvesti splošna in enaka volilna pravica. Mi gotovo z veseljem po-
zdravljamo to vest, če je resnična, ker bi ae a tem rovine pa moremo porabiti le enkrat. Žito moremo I dosegli, da bi tudi kranjski deželni zbor postal po-izdelati v kruh le enkrat. Pri tem pa moramo upo- I polnoma slovenski in v kratkem —- tako amo pre-
števati, da je merodajno le uporaba glavnice, kajti kako hišo moremo smatrati pri špekulantu kot krožečo, sicer pa kot stoječo glavnico.
Ako je produkcija plodovita in razumna, se mora krožeča glavnica pokazati v blagu, ki ae pro izvaja. Krožeči glavnici prištevamo: Surovo blago v svojih prvotnih oblikah: žito, sladkorni trs, kože itd. b) Pomoložne snovi, ki se pri produkciji izrabijo, ne da bi se pokazale v isti obliki, kakor n. pr. drva, premog pri parnem obratu itd. c) dovršeni ali skoro dovršeni izdelki, ki so določeni za nadaljno pro dukciio v trgovini.
Že človek v prvotnosti jo rabil glavnico, da se je  mogel preživili. Brez glavnice, to je brez orodja lahko trgamo priprosto rastoče sadeže, trgamo veje od droves, toda a tem gotovo ne moremo zadostili vsem svojim Življenskim potrebam in najsi bomo še na tako nizki stopinji omike. Pračlovek je rabil orodje, da je pobijal živali aH lovil ribe ter si kopal podzemske jame, kamor ae je zatekel ob vremenskih nezgodah. To orodje te je z raz llrjajočo omiko, z rastočimi potrebami vedno spopol njevalo. Glavnica, v prvi vrsti orodje, jo tako važ nega pomena, da po njemu razdelulemo posamezne dobe človeštva. Tako se govori o kamniti dobi, da
pričani — tudi protiklerikalen,
— Ruski konzulat v Pragi. Ćeski littl javljajo, da so četki Industrijalci započeli akcijo, da te v Pragi ustanovi ruski konzulat. Vlada baje tej akciji ni več tako nasprotna, kakor pred leti, ko je iz političnih nagibov preprečila gibanje, mereča na ustanovitev ruskega konzulata.
Hrvatsko. Ban Rakodczav baje že dela priprave za nove saborske volitve. Pri zagrebškem kornem poveljstvu je baje že vse urejeno za odpo-siljanje vojaštva v posamezne volilne okraje.
Bolgarsko. Naš cesar je imenoval bolgarskega kneza Ferdinanda imejiteljem It. huzarskega polka, v katerem je nekoč služIl knez kot nadporočnik. Ob tej priliki ae je zopet mnogo ugibalo, ali ne postane Bolgarsko povodom dvajsetletnico Ferdinandovega vladanja kraljestvo. Ta vett te sedaj odločno zanikuje. V avdijenci, ki jo je Imel knez Ferdinand pri cesarju, te je razpravljalo tudi o ma-cedonskem vprašanju. Knes je prosil, naj bi ae rusko-avstrijska reformna akcija v Macedoniji pospešila.
Nemčiji in Ruilja, Nemški cesar in ruski car sta te sešla v Svineminde, O tem tettanku ae oficijelno poročal Sestanek v Svineminde je novo
se označi barbarsko stanje, ko jo človek rabil le I potrdilo o prijateljskih razmerah med obema vla-
darjema in dokaz zt dobro sporazumljenje med vodilnimi državniki obeh držav. Zaupno se je razgo-varjalo o vseh aktuvalnih vprašanjih ter se dognalo popolno soglasje. Na obeh straneh se je izrazila želja, da bi se ohranil svetovni mir. Na sedanjih razmerah se ne bo ne v Rusiji, ne v Nemčiji nič spremenilo.
Mirovna konferenca t Haaga. Sedaj je tudi Nemčija sprejela angleški predlog glede omejitve oboroževanja, ker se je predlog primerno spremenil in se sedaj glasi: «Konferenca stoji na italiSču resolucije, ki je bila glede omejitve vojaških bremen že sprejeta na konferenci leta 1899 ter izjavlja z ozirom na to, da so od tedaj vojaška bremena skoraj v vseh deželah narasla, ds je treba o stvari razpravljati nujno, ter Žeti, naj bi vlade zopet pričele proučavati to vprašanje.
Dopisi, b   a s
□ □DUD --1
Iz Stražliča. Ustanovitelj in voditelj sitarske zadruge v Stražišču, kaplan Traven, priporoča v zadnji številkj «Domoljuba* na vse pretege svojo zadrugo. V zadnjem času prav pridno leta od hiše do hiše ter s svojimi pomagači nagovarja sitarje, da naj popuste svoje delodajalce, češ, da so to pravi oderuhi. Ker mu pa to ne zadostuje več, vrgel se je tudi na časopise in pripoveduje ljudem isto tudi v časopisih. Ne odgovarjali bi temu človeku, če bi bilo vse to, kar piše in govori, resnično, toda ker je raztrosil med avet toliko neresnic, mu hočemo v kratkem odgovoriti. Svetujemo mu pa, da se prihodnjič bolje pouči, predno bo zopet pisal «Domoljubu*. Pri prodaji sit, pravi kaplan Traven, nima delavec ničesar govoriti. Ros je, in ostalo bo še vedno tako, ker dosedaj nam ni na svetu znan prav noben trgovec, ki bi vprašal nvoje delavce, kako bi prodajal blago. Kakor se pri vsaki trgovini, tako tudi pri sitarski, rabi različno blago, zato se morajo izdelovati tudi večje in manjše vrste sit; seveda je pri enih zaslužek boljši, pri drugih slabši. Ga bodo izdelovali v zadrugi samo ene vrste, ki pri njih aitarji največ zaslužijo, smo radovedni, kam bodo potem prodajali sita. Cene vsem sitom pa niso določili sedanji trgovci, ampak njih predniki. Će so se pa vpeljale nove vrste sit, pa cen istim ni določil trgovec sam, ampak sitar, le vprašajte jih, in vsak resnicoljuben sitar vam bo to priznal. Kaplan Traven trdi dalje, da so trgovci zato povišali sitarjem cene, ker ae je ustanovila zadruga. Zopet neresnica. Že davno so ae pogajali trgovci med aeboj, da bi zvišali sitarjem cene, pa se niso mogli dolgo zediniti, kako. V tekočem letu so se povsod zboljSale delavcem plače in podražilo se jo vsled tega vse blago, zato se je tudi sitarjem zboljšal zaslužek. To ve vsakdo, kdor bere časopise, menda tudi kaplan Traven. Zdaj pa čujte in strmite 1 Vsak bi mislil, da so bili ravno voditelji zadruge tega najbolj veseli, ker so tako vneti za blagor aitarjev. A ni bilo tako. Zadrugarji ao se jezili nad tem, ker bo bili seveda primorani tudi cene zvišali, in podnačelnik zadruge se je baje izrazil: «Ce imajo kupci preveč denarja, naj ga le mečejo vstran.* Oe je bil kaplan Traven tako vnet za delavce, zakaj pa ni sam takoj, ko je ustanovil zadrugo, zvišal cene sitom, da bi bili sitarji lažje vplačevali vsak teden 1 K za delež, kar jim pri trgovcu ni treba. Seveda na jeziku imeti dobrote za delavce je lahko, a dejansko jih izvesti je težje. — Kako je mogoče Travnu trditi, da si sitarji ne prihranijo ničesar, ko ima vendar opraviti tudi pri hranilnici, kamor nosijo sitarji svoje prihranke, ne razumemo. Tu se vidi, da Traven vedoma piše neresnico. Prašajte sitarje, kje so si prihranili denar, če ne pri delu. Poznamo jih precej, ki so bili varčni in prihranili tudi stotake, imena so na razpolago. Največja zlobnost pa pride zdaj. Kaplan Traven trdi, da niso dobili sitarji v nadlogah nobenih podpor od kupcev. To je tako grda laž, da mora biti kaplana Travna sram v dno svoje duše, ker si upa trditi kaj takega. Lahko trdimo, da so ravno te hiše podpirale sitarje tako, kakor še noben farovž, tudi šmartinski ne, ki je znan po celem Kranjskem, da največ nese. Še nikdar ni šel berač ali prosilec a kletvijo v ustih iz teh hiš, iz farovža pa že marsikdo. Omenimo naj samo zadrugarico Baučovko, imena drugih danes zamolčimo, če pa želite, lahko objavimo zelo zanimive slučaje, ki ne bodo vam v čast, pač pa trgovcem. Klečeplaztva pa naši aitarji dosedaj ne poznajo, razen par pobožnih ženic, ki so pa gojile to navado le v žup-nišču. Podkupovanja pa jih je privadil isti, ki ima zdaj v zadrugi za vami prvo besedo, oziroma njegova žena. Razumete ?1 — Sieer pa prav vse, kar je napisal Traven v <Domoljubu*, diši po neresnici. Z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi in obljubami pregovarja on in njegovi lakaji sitarje, naj pristopijo k zadrugi, in če ne pomaga drugo, pa uporabi tudi vero, da pregovori može za vstop v zadrugo, Cujs se, da je že v nekatere družine zanesel s tem prepir. Žene prosijo s po-zdignjenimi rokami može, naj ostanejo pri trgovcih, kjer se jim bolje godi kakor zadrugarjem, in to imenuje kaplan Traven svobodo. Hvala lepa za tako svobodo I Mogoče, da vlada v zadrugi ta svoboda, da lahko dela vsak sitar prav slabo blago in da ga kaplan tato pohvali, čudno ni, posebno
dobro se ns sita gotovo še ne razume, ker se šele malo časa peča s tem. Da pa pri računih ne bo nikdar nobene pomote, to pa radi verujemo, ker je kaplan gotovo nezmotljiv, kadar je v zadrugi. Da ao bili dozdaj sitarji pri pomotah lepo tiho, če so se zgodile, kar je lahko mogoče, in da bi se ne bili zglasili pri trgovcu, tega vam niti naš kmet ne veruje, kaj šele sitar. Ne imejte jih tako neumnim! — V svoji veliki gorečnosti za sitarje je prišel kaplan Traven v tako razburjenje, da menda ne razločuje resnice od neresnice. Hvali se, da-ima mnogo denarja na razpolago in kaj bo še vse storil za sitarje. pozabi pa povedati, kako dobro je vodil konsum v Ribnici. Razložil jim tudi še ni, kako se je godilo v Ljubljani na občnem zboru «Gospodarske zveze*, kamor spada tudi njegova zadruga. Čuje se, da nima ravno tako neomejenega kredita v Ljubljani, kakor pripoveduje V Stražišču. Seveda s takimi ljudmi, kakor so danes nekateri pri zadrugi, je pač lahko delo, podpišejo vse, kar jim predloži kaplan. Zato se baje eden izmed podnačelnikov že praska za udesi in ima menda slabo spanje, ker se boji za svojo hišico. No, pa če je vera v nevarnosti, dober kristjan tudi svojo hišico rad da. Saj je tudi kaplan Traven letos opustil staro navado, da gredo otroci koncem šolskega leta k prvemu obhajilu, kar ne pomnijo najstarejši ljudje v fari. To pa vse zato, ker je vera v nevarnosti. — Delujte torej v tem smislu dalje in prepričani bodite, da se bodo tudi najbolj zaslepljenim odprle oči.
Iz Železnikov. Že zadujič smo poročali, kako umazano je postopal župnik Korbič ob nesrečni smrti Antona Kosca. Sedaj pa smo zvedeli še vse lepše reči. ~ Neki duhovnik, ki jo tu na počitnicah, je hotel ubogega moža zastonj pokopati in je to javil v župnišče, Korbič pa je rekel: «0, saj sem računal samo malo svotico, nekaj čez 5 g), in denarja ni hotel vrniti. Lepše pa še pride. Žene po-nesrečenčeva je vložila na c. k. okrajno glavarstvo prošnjo za kako podporo v njeni bedi. Prošnja je seveda potrebovala župnikovega podpisa. Pivi je šel občinski sluga k župniku a prošnjo, a ta se je zadri nad njim: <Nič ne podpišem, dela naj baba.* — Omenimo naj, da je žena vedno bolehna. Nato ga je šel prosit ain, naj podpiše, a kričal je zopet na vse pretege nad njim in ga nazadnje zapodil iz sobe. Tedaj je Šla k župniku ponesrečenčeve žene mati. Milo je prosila stara žena duhovniškega trinoga, naj se usmili vdove in sirote, a župnik je pričel kakor obseden besneti, zapodit ženo iz hiše tet šel v vežo za njo, kjer je kričal še nadalje. Začudeni so se spogledovali ljudje po trgu, nad kom kriči tako ta duhovska zverina, kar se prikaže
med vrati sključena starka s solzo v očeh.--
Tako je odšla sedaj prošnja na c, k. okrajno glavarstvo brez Korbičevega podpisa, a vsi ljudje ki imamo Še srce, pričakujemo zatrdno, da jo slavna oblast vkljub temu reši ugodno.
Godovi prihodnjega tedna:
11. Bolemir; 12. Vekana, Slavorair; 13. Go-stimir, Svetopolek; 14. Jaroslav, Dobrina; 15. Mil-vana, Dragomir, Lobeslav; 16. Branislav, 17. Da-vorad.
Novičar. b b b
□ □□CD ^Q
Imenovana sta nadučiteljem v Škofji Loki g. Friderik Kramer, učitelj istotam, in nadučiteljem v Senožečah, g. llinko Paternost, nadučitelj v Pred-osljih.
Volitve v okrajni cestni odbor Kranjski so
se vršile minuli torek, in sicer so izvoljeni v skupini selskih občin kot člani z 28 glasovi gg. Ivan Zabret, župan vBobovku; Matevž Bari o, župan v Lužah, in Andrej Dolipar, posestnik v Smledniku. V manjšini je ostal g. Franc Strupi, posestnik v Cirčah, s 23 glasovi. Kot namestnika v tej skupini sta izvoljena gg. Janez M o 1 j, župan v Vogljah, in Jožef Liko z ar, posestnik v Cerkljah. Mesto Kranj je poslalo kot zastopnika g. Cirila Pire a, deželnega poslanca in trgovca v Kranju, kot namestnika pa g. Antona Šinkovca, posestnika in vrvarja v Kranju. V skupini veleposestnikov je izvoljen kot član g. Henrik baron L a zari ni, graščak v Smledniku; kot namestnik pa g. Viktor Recher, graščak v Preboltu. V skupini veleobrtnikov sta volila mestna hranilnica v Kranju in železnica g. Franca Stru pij a, posestnika v Ćirčah, kot namestnika g. Ignacija Focka, milarja v Kranju.
O zadnji skupščini družbe it. Cirila in Metoda, ki se je vršna v Bohinju pretekli torek, poročamo na uvodnom mestu. O zanimivih prizorih pri in po volitvi bomo radi pomanjka prostora govorili obširneje prihodnjič. Za danes naznanjamo le izid volitev.
Oddanih je bilo 200 glasovnic, med njimi 4 neveljavne. Od 250 glasov ae je oddalo za ravnatelja Andreju S e n o k o v i č a kol. p r v o-mestnika 247 glasov, dr. Detola je dobil 7 glasov in župnik Vrhovnik 2 glasa. Ve* likansko navdušenja je zavladalo med naprednjaki in ploskanje kar ni hotelo prenehati.
Dr. Korošec in tovariši so prišli iz bližnje restavracije, s« gnetli pri vratih in zeleno gledali tako zelo nepričakovan izid.
V odbor ao bili izvoljeni za tri leta: dr. Iv. Merhar z 239 glasovi, d r. Gregor Žerjav z 237 glasovi, dr. Karel Bleivreis s 223 glasovi in veleposestnik Fran Pahernik 229 glasovi; za 2 leti: dr. Fran Novak s 208 glasovi in prelst Gregor Einspielsr s 175 glasovi. (Viharno ploskanje pri vsaki naznanitvi.) V manjšini so ostali dr. Miiller z 49 glasovi, dr. DeUla z 20 glasovi, župnik Rožun z 19 glasovi, dr. Medved, dr. Žmavc, Grafenauer in drugi so pa dobili po par in manj glasov. V nadzorstvo so biti izvoljeni: dr. Majaron, dr. Ravnina r, dr. Ilešič, Povše in župnik Pavlic, v razsodišče pa; Šavnik, Veder nj a k, dr. T r i 11 a r, Andrej Kalan in dr. Tekavčič.
Že danes pa pripominjamo tole: Nsprsdni skupščinsrji katerih je bilo devet desetin, so si izbrali take može v odbor, da jih tshko sprejme vsak klerikalec - narodnjak, najsibo tudi klerikalec.
V odborništvo, razsodništvo in nadzorništvo ae je volil po en duhovnik, tako da imajo v odboru s prednjimi odborniki duhovniki eno četrtino glasov. Ali ni to več nego kulantno od strani na-prednjakov, ki večinoma sami vzdržujejo družbo? Zato se nam ves nastop klerikalcev po volitvi zdi naravnost frivolen; zlasti pa ne moremo razumeti nekaterih Korošcev s poslancem Grafenauerjem na čelu, ki so ostentativno zapustili po volitvi zboro-valno dvorano Ali ni voljeni odbornik kanonik E i n s p i e I e r zadostno jamstvo, da se bo v družbi vse delalo v sporazumu s koroškimi voditelji in v korist koroškim šolam ? Nam se zde gospodje malo preveč občutljivi, zlasti če se dado voditi od kakega dr. Korošca, ki je pokazal svoje narodno srce zlasti tedaj, ko jo zapustil štajerski «Narodni svet*, ker je bil ta «svet» naroden in ne klerikalen. Ali niso klerikalci sami preprečili kompromisno listo, ki se pa itak do malege sklada z izvoljeno listo, ker so se izjavili, da volitve «z vzklikom* ne bodo priznali za voljavno?
Bolnica la silo v Kranju. V zadnji številki sobotnega «Slovenca» poroča «nekdo» iz Kranja to-le: »Tozadevni predlog, da se ustanovi v mestni ubožnici bolnica za silo in se v to svrho nastavijo tri usmiljenke, se je odstavil v občinski seji raz dnevni red. Občina naj bi prispevala, kakor čujemo, 500 K na leto za vzdrževanje, drugo bi bila pa poskrbela vse Vincencijeva družba, toda nekaterim mestnim očetom uo je zdelo tudi to preveč*. Ca je hotel povedati gospod pooblaščenec virilista Ka-rola Pollaka «Slovenčevemu* dopisniku čisto resnico, moral bi pristaviti, da se zahteva v predlogu od kranjske občine poleg 500 K letnega prispevka še eno sobo za žonske in eno za moške bolnike, prostorno spalnico za usmiljenke, udobno kuhinjo ter kurjavo in razsvetljavo za vso navedene sobe. Kaj vse bi preskrbela Vincencijeva družba, o tem se ni v prošnji ničesar omenilo, pa tudi pri tozadevni razpravi v obeh občinskih sejah se je o tem prav previdno molčalo. Če mislijo voditelji klerikalno Vincencijeve bratovščine, da pridejo z nepotrebnimi napadi na občinske odbornike prej do bolnice, je to njih zasebno mnenje. Na ta način se stvar nikakor no pospeši, posebno še, ker čaka ugodne rešitve mnogo mnogo hI vari, ki so za mesto nujnejše. O pravem pomenu in namenu Vincencijeve bratovščine pa bi se dalo reči to in ono 1 Će smo že danes povedali malo več, kakor je komu ljubo, naj se zahvali za to resnicoljubnemu in neiz-zivalnemu * Slo vence vem n» dopisniku.
Ponesrečil je minoli torek ob pol 2 uri popoldne pri kopanju v Kokri finančni paznik J. Hodnik. Skočil je s skale na glavo v vodo ter se zadel tako nesrečno, da si je raztrgal vso kožo na glavi z lasmi vred. Ranjenca so prepeljali v gar-nizijsko bolnico v Ljubljano. Omenjamo še, da je Hodnika baje rešil smrti iz valov tukajšnji urar g. M. Glavnik.
Umrla je v Kranju gospa Ana Jeran, rojena Mali, po domače Kumpanovka. N. v. m. p. I
Sokolska vest. Deželna vlada je potrdila, da se spremeni «Telovadno društvo v Kranju* v (Telovadno društvo Sokol v Kranju z Ženskim oddelkom*.
Se neka) Ii akapščine Ciril Metodove družbe.
Sedanje Žalostne razmere pri vodstvu te družbe, ki je vidno hirala, je treba odpraviti in družbo primerno reorganizirati. To je Čutil vsak zaveden Slovenec v sebi in skupščina pretočeni torek na Boh. Bistrici je pokazala pot k prerojenju te družbe. Največja napaka družbinega vodstva je bila ta, da 8e je mnogo preveč porabilo denarja za vzgajanje verne, ne pa tudi odločno-zavedne slovenske mladine. Sicer ni čudno, če so sedeli v odboru skoro izključno duhovniki, ki jim ni narodna zavest poglavitna stvar in glavni namen naše družbe. Zato pa so padalo vodstvu in onim, ki jim je narodnost deveta briga, pa hočejo le povsod imeti vodilno besedo, tako britke in resnične na uho, kakor morda še nikoli na nobenem stičnem zborovanju. Kako ponosno in samozavestno se je zbirala duhovščina, n. pr. zjutraj na jeseniškem kolodvoru pred odhodom vlaka na Bistrico, in kako žalostno vlogo jo igrala potem pri skupščini I Mirno bo vtaknili v žep obsodbo g. Žerjava, da ae danila ne h ns koncentrira (zbira) v e č narod no
iivijsnje t duhovščini. Jarani te dotlej ni brigala ta natančnost računov, za obilne žrtve narodnjakov, ki so prispevali toliko in toliko tisočev za to družbo. Po izjavi f. blagajnika notarja Hudo rerni k a se do letos ni nikdar napravila bilanca in se ni sestavljal proračun. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil dolgo vrsto tet blagajnik te družbe, specijalist darov «tned živimi*, nai tehant Koblar. Žalostno dejstvo oJ nase narodne družbe je tudi to, da je sklenilo pogodbo za raipečavanje mila v družhini prid z nemško tvrdko (A. Krisper). Nad vse hvalevredno je, da so naši akademiki začeli resno misliti in so tudi proučili, kako je družbi odpomoči vsem mnogim nedostatkom. Zato se je v odbor volilo nekaj oovih, mladih moči, ki so nam porok, da se bo družba začela razcvitati, da bo delala tem intenzivneje, kar je dosedaj zamudila. Izpregovoriti pa moramo tudi besedo o bivšem prvomestniku, monsignorju g. Tomu Zupanu. Kot vzrok njegovega odstopa se je navajalo, da biva sedaj na Okroglem pri Kranju in vodstvo vsled oddaljenosti ne more tako hitro reševati raznih dopisov. Zadovoljujemo se s to izjavo. Nikakor pa ni to edini vzrok, ki je provzročil odstop prvomestniks. Marsikomu bo še znan sklep izza lanske skupščine, da so cesarju ne pošlje udonostna brzojavka. Vzlic temu — ne vemo, iz kakšnega vzroka — čutil je g. prvomestnik potrebo pokazati avojo udanost do presvetlega vladarja in odposlal imenom družbe brzojavko. Samoobsebi umevno, da ta korak ni našel v vseh krogih pohvale. Najtehtnejši vzrok odstopa pa je ta, da se je vzelo kot pisarniško moč g. župnika Brceta. G. prvomestnik je zahteval, naj gre omenjeni g. župnik škofa prosit odpuščanja, menda zato, ker ga je spravil ob službo v Sori, čemur se ta ni hotel ukloniti. In to je bilo prvomestniku dovolj, da je dal družbi slovo.
Gozdna veselica, katero je priredilo olepševalno društvo v Škofji Loki v nedeljo, dne 4. t. m. popoldne v Španovi hosti na Suhi, jo izpadla nad vse sijajno. Na veselico je došto mnogo odličnih gostov iz Kranja, Radovljice, Sorc, Ljubljane in dr., da, videli smo celo naše jugoslovanske brate Srbe in Srbkinje, ki so tačas bivali v našem mestu na letovišču. Kakor vselej, ko se je šlo 7a kako prireditev v prid naših narodnih društev, so tudi zdaj naše vrle narodne dame se največ potrudile, da so pripravile vse potrebno za veselico, in tudi na dan veselice so se one največ žrtvovale, da se je dosegel nepričakovano povoljen uspeh v vsakem oziru. Naša nadebudna učeča se mladina pa je s hvalevredno marljivostjo stala na strani našim ljubkim gospem in gospodičnam. Ponosni smemo biti tudi na naš pevski zbor, ki se je tudi to pot izkazal, da ume svojo nalogo, očarati poslušalce z milobo prekrasnih slovenskih pesmi 1 Pa tudi godba iz Goričan je a točnim izvajanjem vseh komadov, ki so bili na sporedu, zabavala občinstvo, zlasti pa mladino, ki se je ob njenih zvokih neutrudljivo sukala na plesišču. Umevno je, da pri tej priliki ne smemo pozabiti na naše Čvrste <Sokole», ki ao se prvikrat pokazali v svojih krojih. To ti je bil junaški nastop I Nihče bi ne dvomil, da to niso stari izkušeni «Sokoli*, ko bi ne vedeli, da so šele začetniki. In v povečanje zabave so se v zračnih višavah temne noči dvigali umetnini ognji, dokler nI nastopil čas, da smo se morali posloviti in raz-Iti. — Kakor moramo v vsem sploh izraziti naše največje zadovoljstvo, tako naj bo tudi omenjeno, da je bila postrežba docela uzorna. /Mimo si le, da bi bilo še več takih veselici
II Medvod so piše: Znano je, da jo župnik Brence v Preski izvrsten agitator, in da rad toži ljudi, ki mu niso po volji* Dela pa ludi neumnosti in prismodarije, da se mu vse smeje. Najnovejšo neumnost je napravil na pokopališču. Na pokopališču rastejo kameniti spomeniki kakor gobe. Tudi nekaj železnih ograj je že. Zato pa manjka prostora. Siromake biez spomenikov prekopavajo, tudi Če niso še strohneli. Pokopališče pa je tudi na slabem kraju, ker je svet ilovnat in moker. Pametno in potrebno bi bilo, da bi se pokopališče razširilo, toda — kaj stori modra župnikova glava ? Dal je napraviti novo mrtvašnico. Toda namesto, da bi jo napravili kje na strani, ali pa zadaj za kapelico in pri tem tudi pokopališče nekoliko razširili, so jo zgradili vštric kapelice in s tem zaprli pol pokopališča. Kadar bodo hoteli pokopališče razširiti, bodo morali mrtvašnico podreti in jo zidati na drugem kraju. Tako je tam, kjer vlada samolastno župnik, ki pa nima daru zato. Seveda, tožiti druge, neljube osebe, to je lahko. Če <rata* je prav, če ne, so pa poišče nova žrtev.
Cerkljanska «Čitalnica* priredi 1. septembra tretjo vrtno veselico z « Divjim Lovcem*. Pričakovati je Velike udeležbe 1
Strela udarila v lolo. Šolsko poslopje v Sori pri Medvodah sedaj popravljajo. Pred pretekli četrtek je bila popoldne nevihta. Med velikim nalivom udari strela v šolsko poslopje in pusti na več krajih svoje sledove. Čudno je to, da se nikomur ni ničesar zgodilo, čeravno je bilo veliko delavcev v poslopju. Tudi užgala ni nikjer, pač pa odkreh-nila dva trama in zid poškodovala. Strelo je pri* vabil prepih in železne traverze, katerih je mnogo na zidib.
Kamniška podružnica slovenskega planinskega društva priredi v nedeljo, dne 11. avgusta izlet na Kamniško sedlo (1879 m). Odhod bode ob o. uri zjutraj Iz Bistrice. Koča jo z jedjo In
pijačo dobro preskrbljena. K obilni udeležbi vabi prijatelje planin podružnični odbor.
8reckaije priredi društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu v nedeljo, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne v zdrav. domu. Med srečkanjem igra zdrav, godba. Časti dobiček bode za društvene namene. Prostovoljne darove za srečkanje prevzame tvrdka Otto W6lfling na Bledu. K mnogobrojni udeležbi vabi društveni odbor.
Umrl je na Bledu v soboto posestnik gospod Josip Verderber, predsednik krajnega šolskega sveta in občinski svetovalec.  Lahka mu zemljica!
Deželna zveza za promet tujcev naznanja: Od raznih strani dohajajo «Deželni zvezi* pritožbe letoviščarjev in tujcev tako o nedostatni postrežbi, kakor tudi o pretiranih cenah, ki se zahtevajo od potujočega občinstva. Natančno se o detaljih teh pritožb žalibog ne moremo prepričati, vendar se nadejamo, da krivda ne leži toliko na gostilničarjih samih, kakor na njih osobju, ker menimo, da so gostilničarji pač toliko razsodni, da vedo, da s slabo postrežbo in pretiranimi cenami ne le ubijajo sami svojo obrt, ampak delajo nepreračunljivo škodo celi deželi, v kateri se je začel tujski promet ravnokar razvijati. — Pomisliti je treba, koliko se trudijo gotovi činitelji, koliko se žrtvuje v novejšem Času, da bi se povzdignil tujski promet na ono stopnjo, katero zasluži naša dežela radi svojih lepot. Če so bode pa dežela že takoj o pri četku razglasila kot draga dežela, potem bode ves trud zaman iu denar proč vržen. Zaraditega opozarjamo naše gostilničarje in hotelirje, tako v njihovem, kakor v interesu cele dežele, naj strogo pazijo na svoje osobje, da ne bode neupravičeno izkorišče-valo potujočega občinstva. Hvaležni pa bodemo, ako se nam naznanijo vsi slučaji, v katerih se je postopalo proti tujcem nereelno. Potujoče občinstvo pa opozarjamo, naj se v vsakem slučaju pritoži pri imetniku gostilne, oziroma hotela. Le na ta način bode mogoče preprečiti vse nepravilnosti, ki bi jih zakrivilo osobje.
Bohinj napreduje I V tem smo se prepričali zadnji torek. Veliki hotel Triglav, hotel M arke ž, hotel Bistrica i. t, d. Kdo bi bil mislil to pred nekaj leti. Tudi Dokto-ričev hotel nasproti kolodvoru se v kratkem otvori. Lepo pa ni, da se že sedaj širijo nemški napisi po Bohinju, ki oznanjajo, da smo Slovenci manj vreden narod. Ali ni tako, gospod Kos, in Vaš k. k. Tabak-subverlag? Menimo, da se razumemo I
Veliko letoviščarjev je letos v vsem radovljiškem okraju, zlasti se poleg Bleda in Bohinja odlikuje zgornja savska dolina, pa tudi Lesce, Radovljica in še posebno brezniška občina. Znlibog, da ponekod naši ljudje s silo hočejo iztirati letovišča rje, iz naših krajev s svojim naravnost izzlva-jočimi cenami zs vozove, čolne, stanovanja i. t. d. Dobro bi bilo, da se vsa gorenjska letoviška društva z županstvi vred z energičnim nastopom ustavijo tej pogubonosni razvadi.
Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici
priredi veliko vrtno veselico v nedeljo dne 11. avgusta 1907 v gostilniških prostorih hotela «Bastl» v Radovljici. Za zabavo priskrbi društvo velikanski svetovni zverinjak, starinski muzej, panoramo in tekmovanje v lepoti. Zvečer 83 prične ples. Pri plesu svira slavni radovljiški kvintet. Vstopnina k veselici znaša 50 v. za osebo. Začetek ob 4. uri popoludne.
Radovljiški diletantje prirede v četrtek, dne 15. avgusta, veselico z narodno igro «Rokovnjači» v prid radovljiške ljudske knjižnice. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Slavnost. Blagoslovljenja gasilnega doma in društvene zastave o priliki 15 letnice prostovoljnega gasilnega društva v Kranjski gori, se vrši v nedeljo, dne 11. avgusta 1907 po sledečem sporedu: 1. Ob 8*48 in ob 10 06 dopoludne sprejem došlih društev na postaji. 2. Ob pol 11. uri sv. maša, nato blagoslov zastave in gasilnega doma. 3, Defiliranje društev. 4. Ob 1. uri popoldne obed. 5. Ob pol 3. uri popoldan zbiranje društev pred gasilnim domom in odhod na veselični prostor v romantično Pišenco. 6. Koncert slavne savske godbe; petje in prosta zabava. 7. Zvečer vrtna veselica v hotelu «Razor*.
Društvo <Mladika> namerava v zmislu (j 3. dr. pravil s prihodnjim šolskim letom v svojem penzijonatu otvoriti zasebno dekliško ljudsko šolo z omejenim številom učenk. S prihodnjim šolskim letom se otvori I. razred. Zglasila učenk, ki mislijo stopiti v I. razred, prejema društveni odbor v Ljubljani, Gospodske ulice, št. 8.
Planinska koča na Poreiatt se, kakor je naznanjeno, slavnostno otvori dne 11. avgusta t 1. Koča je popolnoma dograjena in tudi prav udobno opremljena? obiskovalci se prav pohvalvo izražsjo o nj!. Vsled nove bohinjske železnice ima sedaj Porezen tako ugodno pozicijo, da gotovo poslane v kratkem času ena izmed najbolj priljubljenih in obiskovanih naših gora. Lahek dostop od treh strani, znamenita flora, dobra atudenčnica in predvsem nepričakovano obsežen in diven razgled, so prednosti Porezna, da ga je že pred gradnjo železnice In vzlic zelo neugodnih komunikacij obiska-valo mnogo planincev. Cerkljanska podružnica S. P. D. je takoj ob času stavbe nove železnice uvidela potrebo po koči na Poreznu in po vipod-budi poznavalcev tega hriba, odločila so je staviti to kočo, ki stoji sedaj zidanu is kamenja in cc
men ta ter krita z eternitom prav na vri« Poftcaa in čaka 11. avgusta slovenskih planincev, da jo slavnostno otvore. Neometane, lamani h zunanjs stene koče napravijo na gledalca vtis sitnosti in mogočnosti, ki se popolnoma ujema s mogočni srni pečinami v ozadju stoječih triglavskih skal in gora. Zanimanje za to otvoritev narašča od dne do dns in ta dan postane na Poreznu glavni sastanak slovenskih planincev v letošnji sezoni. Osrednji odbor S. P. B. v Ljubljani napravi oficijelni izlet k otvoritvi te koče in tudi druge podružnice as oglašajo, tako da bode na dan otvoritve gotovo lepo število planincev na vrhu. Gori na vrh zelenega Porotna, kjer se odpre dne 11. avgusta slovenskim planincem nov dom, nova trdnjava na našem upadu, vabi odbor cerklj. podr. S. P. H. — Dohod vlakov k otvoritvi koče na Poreznu: Izstopna postaja za obisk Porezna je Podbrdo ob južnem vzhodu bohinjskega predora. Kdor ima čas in noče izgubiti najboljšega dels noči, naj se pripelje že v soboto v Podbrdo, oziroma v Hudojužno. Oglasiti se je v Štravsovi restavraciji, kjer se bodo dobila tudi vsa nadaljna pojasnila in navodila. Zadnji vlaki, a katerimi je še mogoče dospeti k slavnostni otvoritvi so: Iz Kranja odhod ob 5*40 zjutraj, dohod v Podbrdo 9*08 zjutraj. Gostje, ki ne pridejo v Podbrdo, se zbirajo v Cerknem, odkjer bode zadnji odhod ob 8. uri zjutraj. Zbirališče gostov iz Železnikov in sploh iz selške doline je v gostilni g. Demšarja v Zalem Logu.
--S-§-
Izgubila sta se dva psa
(prepeličarja)
in sicer psica, ki sliši na ime <Flora*, in pes, ki ga kličejo «Čil». Psica je bela, rjavih ušes in rjavih prog. Pes je belo-črno pikast in ima rjava ušesa.
Kdor bi kaj izvedel o njih, naj naznani to proti dobri nagradi
E. Kovadtou v Stražišdu pri Kranja.
ZAHVALA.
Podpirano društvo tem potom zahvaljuje gospoda i A. Rapeta, nadućitelja ii Smlednika, Alojzija Potoinikas učitelja is Reteč, Ivana Kiferla, nadučitejja ii Preske in Mihaela Kosa. učitelja it Pirnić ta njih požrtvovalno pevsko aodelovanje pri veselici dne 28. julija 1.1 Istotako Ba zahvaljuje vsem vrlim igralcem Alojziju Potočniku, Josipu Zelniku, Viljemu Tonetu, Andreju Flescu, Janezu Barletu in Jakobu Uabru, posebno pa Ae vztrajnim igralkam gospioam Marici Luatrek (Staraš* novi), Pup j c i Crtane jn Dragici Kovači č.
Prostovoljno gasilno društvo v Sori ptf Medvodah, dne 6. avgusta lt#07.
Ivan Čarman, Ivan Luitrek,
blagajnjk. , načelnik.
Mil
Tužnim srcem javljamo vnem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena soproga, oziroma mati, stura mati, prababica, sestra, teta in svakinja, gospa
Ana Jeran, rojena Mali
danes, dne 6. avgusta 1907, ob 11. uri zvečer, v 64. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolesni, previđena s sv. iskra* menti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage in nepozabne pokojnice bode v četrtek, dne 8. avgusta 1907 ob 6. uri popoldne iz hine žalosti na tukajšnje
pokopališče.
Sv, maše zadušnice se bedo brale v domači farni cerkvi.
V KRANJU, dns ti. avgusta 1907.
mm mi
Zahvala.
Za mnogoitevilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti nade ljubljene soproge, oziroma matere, stare matere, prababice, sestre, tete in svakinje, gospe
Ane Jeran roj. Mali
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev In vsem onim, ki so nepozabno pokoj nico spremili v tako obilem številu do preranega groba. 188
KRANJ, 10. avgusta 1907.
Žalujoči ostali.
Naznanilo.
Lepo, suho in zračno 129-4
STANOVANJE
z lepim razgledom, tremi sobami, svetlo kuhinjo, kletjo in drvarnico se takoj odda boljii družini. — Izve se pri J. Potočniku, čevljarju, st. 171, spodaj hotela «Nova posta* v Kranju. Nadalje se proda
HiSA
blizu farne cerkve, za vsako stroko pripravna, z lepim vrtom. — Izve se istolain.
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Terlach na Koroškem)
m priporoma v izdelovanj«- vsakovrstnih polk za
lovce in strelce po najnovejših «ntemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje »tare sssB)slffS*sdf«, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih leten in dobro izvršuje. Vne puške so na p. kr. |»reijtku^*-valniri in od mene preizku-ene. 204 5*2-44 Ilu«frov(*nl 11 A* 1 »iinIihiI.
Šolske potrebščine
kakor šolske torbice, nosila za knjige, knjige za ljudske šole, zvezki za višje in nižje razrede, črnilo ln barve, vsakovrstno pisalno in risalno orodje ter drage šolske predmete v obllt Izberi na debelo in drobno dobite pri
Antonu Adamiču v Kranju
mspr. jfjril y. Sottocr)a past.
Daljo priporoča
wpr. nrarla I, Sottttcrja ml
svojo bogato založeno trgovino galanterijskega, norlmberskega, modnega, in drobnega blaga,
pletenin in tkanin, igrač, in papirja.
Kramarsko in krošnjarsko blago v veliki izberi.
Zaloga Igralnih kart.
Največja tovarniška zaloga vsakovrstnih otroških vozičkov od 9 K naprej, ročnih in tržnih task, potovalnih kovčegov in korb, nahrbtnikov in palic za hribolazce,
Prepričajte se o nizkih cenah in solidni postrežbi. 58 52-19
Loterijska srećka dne 3. avgusta 11.
Trst   1   99  48  26 13
Jvfestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
= po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 4,287.015 98   Stanje hipote6nih posojil K 2,602.377 74
1 40
t? t?
isMiaiiiJiii^^
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države.
Ustanovljeno i. 1831.    C. KR. PRIV. OBČNA ZAVAROVALNICA
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad n;u! 300 milijonov kron. Dosedaj Izplačane škode nad 850 milijonov kron.
Družba zavaruj«;: Na življenje in dolo v vseh mogočih sestavah. Tekom letu 190ti zavarovalo se je pri tej družbi 16.847 oaeb na življenje za kapital nail 140 milijonov kron.
Zoper  požare,  tatinski  vlom, škode  pri prevažanj«, poSkodbe zvonov In zrcalnih oken.
Sprejema tudi zavarovanja: Zoper telesno nezgodo in točo. 93 8-4
Pri tej družbi j« zavarovan na življenje Njegu svetost papež Pij X. in prevzviseni kneioškof ljubljanski Anlon^Bonaventura; ludi v.na posestva Njega velir-anslvn cesarja avstrijskega.
Glavni zastop v Ljubljani Marijin trg, Sv. Petra c. 2, v lastni hiši.
Zastop v Kranju pri $. Josipu Golobu, „Stara pota"
msm
Kupujem staro zlato ln srebro po najvišji dnevni ceni.
v
Fr. Čuden • urar
LJubljana, Prešernove ulice nasproti :::   frančiškanskega samostana ;;:
priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnine, srebrnine, kina-srebra in dragoc* kamnov.
Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se 2 malim dobičkom.
Na zahtevale pošiljam cenike (s koledorjem) brezplačno ln poštnine prosto.
83 se-asi
i$S^aaejaj|ijFJkaJaya^
Cupujem staro ilato ln srebro po na|vlš]l dnevni ceni,
Tužnim srcem naznonjimo vtem sorodnik««, prijateljem in itian<eni žalostno ve*t, >lt je naš i*krenoljut»'jVni, nepotatmi soprog, ozi roma ote-, brst, stric in svak, gospod
Josip Verderber
c. kr. zemljeknjlžni vodja v pok., posestnik, obćinsai svetovalec, bivši krajni šolski nadzornik in predsednik krajnaga šolskega aveta i t. d.
v soboto, dne 3. avgusta tlf< >T ob enajstih dopoldne v 75. letu svoje dobo po kratki bolezni, previden s svetotnjstvi za uminjoče, mirno v Uospodu zaspal. 136 Zcinski ostanki preljubega pokojnika pre-ne<o se v pondeljek, dne 5. avgusta ob Atirih popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje poko-palisi e.
Svele ma«e zadušnice se bodo služile V tukajšnji župni cerkvi.
NA BLEDU, dne 3. avgusta 1907.
Ljudmil« Verderber, roj. Pire, soproga. Olga Verderber, hči.
I   I *
Zahvala.
Za obile dokatS tolažilnega sočutja po-vii 'oni smrti, kakor tudi za ogromno udeležbo pri pogrebu nepozabnega bi-.gopokojnika, gospoda
Josipa Verderberja
tsiskajd vsem sotodfilknin, prijateljem in fnsneem, ilastl pa vt>etn darovstosui mnogobrojnih krasnih
\e < c , olu'in ima Med in Rlbtto, domačemu ffš*
lilnsinu društvu, gg. pove m pod vodstven gospoda župana Hn-.i za ganljivo petje pied h so, v cerkvi in ob grobu, radovljiški posojilnici i. t. d., najprisrenejšo zahvalo.
NA BLEDU, dne 6. avgusta 1907.
Svjttem laika
r^eiltijoči ostali.
Salonski šivalni stroj
malo rabljen,
se takoj proda
iz preste roke in pod jako ugodnimi pogoji.
Več se izve pri lastnici Pani Križaj v Naklem hiš. slev. 10. 136 8-1
frizer za dame ln gospode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Fi lij alka na-un rit sproti hotela ,.Union"
priporoča za gojitev las in za umivanje gl ve svoj zdravniško priporočani   gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Sini brez nadležne vročene. No provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zaloga vsakovrstnin vpietK siriiemn ii
zm.-Saiift las Oddelek za dame s separatnim vhodom.
Kupujejo se zmešani ln odstrlženl lasje po najvišjih cenah.
Vsaka ponaredba in ponatlsek Je kiznjlto,
Edino pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamko mire. — 12 malih ali fi dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. 91 2ti—6
ThierrjfcVo centiffttijino mazilo
^mt^uŽTJt* proti vsem, So tako starim ranam mu tj«, m, j oškodharo i. t. d, 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar. Te dve domači adravill sta povsod znani in že od nekdaj sloveči.
Naročila naj se nastavljajo na:
Lekarnar A. Tbierry v Pregradiliri Rogaški Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih piiemis itonj in|franko,
AlIiinecMerBalia«
••t Hi l»Minnl
Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove nI. 7
Svilnato blago, tir luni. pliii in tenčice.
Čipkasto blago, pajcoUni, £ipia»ti evrata ki, ćipc«, violu, svilnat« vezenine.
Jaltot«, f ichuc, dantftk i ovratnici in kravate.
Svilnati in baižunasti trakovi.
p«......v; m, y\\t u hm, resice krn cr m Zvori
u lafti'kt
Kropi in flori z.\ žalovanje.
Zlate in srebne resice, čipke in žnore.
I ar. m "v 11 c* * i« 11»I c iti volne,
Nogavico z\ dame, dekleta In otroke.
Jopice, hlačke, otročje perilo in ur>-2    odeje za vozičke.
•'■: i SME ...
Opr.ira m novorojenčke, postetjre podloge ii kavčuka.
z j livisjf, jj'ceaj • i mu,i
Oumbl in različne Ijjlc.
Različno podloge in potrebščine za krojače iu sitije.
Jdrijske ćipjrc, vejene čipke in vložki.
Pajoolani ia neveste, mirtovl
venci,
Domsko parilo, spodnja krila, pred pašniki m kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
$lj;c~roJravice in rokavice za unijor-mirence, pletene, letne in jimsfo rokavice.
Kopalno perilo diSave, mil i in osma vtila. Krtače za obleko, glavo in zoba.
Srajce za go«p«d.e ir deke, spodnja h'ača, ovratniki, zapestn ce, nsprsniki in lepne rute.
Pravo Jagroeo normalno perilo, trioot-srajce, Jopice ln hlače.
Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in i por t-p asov L
/fogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi aa manftett.
Za lovce: telovniki, nogavico, rokavice, dokoleniee.
Og rev c Id ja kolena, meče, prsi, r)ri>cf, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice In drugI domaći narodni izdelki 1.1, d., i. t. d.
VlUSpUli: xa Vas vala« in ko rlitn«!
Rizpe*ilJ*m  po postnem povzetja
za 12 K 50 vin.
krasno, dobro in moderno opravo
katera obstoji iz <lede.'ih predmetov:
Fina bala ali barvasta srajca it. ?. Dobre spodnje hlače. Lepa spalna srajca. 1 ovratnik po želji. Krasna kravata, lpar trpežnih noga vio. Močna brisalka. I s vrstne naramnice. 3 dobro žepne rute
vse v ssatlji lepo aranžirano. Mazposiljam z obratno pdto. Ako bi kaj ne ugajalo, vrnem denar nazaj.
G. Tdnnies
1?:'
tovarna za stroje, teleta in kovinoli varna v LJubljani
priporoča kol posebnost žage in vse stroje za
obdelovanje lesa, F r a n c i s-t u r b i n c osobito za žagine naprave zvezane
neposredno I vratilom. Sesalno-generatbrski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
123-11
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze iu druge glinaste iideike v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
J. Spreitzerjcv naslednik
LJUBLJANA,
Slojaaiilfove    ulio© At«
Stivlno-onetio Is koflslruKcilsfco ItfmMm Žično ororetje na stroj, ograje namiredvorn, obmejno omrežje, velna vrata, balkoni, verande,
stolpne krile, atedilmke 1.1, d.
Specijaliteta: 74-51 valjični zastori (Rollbalken).
Tiskarna I. Pr. Lampret
priporoča
vizitnice, zavitke Ltd.
Sladoled
najfinejši, več vrst, vsak dan sveži se dobiva pri
E. Brandt, Kranj.«-«
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 180—4
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoma svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevnnjp zastonj.
Najbolje |e najceneje.
o
ca
o
a
O
Pod to
znamko je spoznati prodajalne,
CA
v katerih se prodajajo samo Singerjevi
šivalni stroji
g Siny6i KO., akc. draž. za šivalne stroj*
Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, šivank in posameznih delov. Nad 5000 filijalk po vsem svetu.
a«
g« 3f» 52-92 tU
priporoča svojo veliko zalogo
pravih Švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala, prstane in verižice, po najnižjih oonah.
M  Popravila t$Š
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmoten po moji blizu 20letni hkinnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkili cenah. Popravljajo te budilke po HO vin. do 1-4IJ K. 2rpne ure od K 1*»J naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„INTACT".
Kolesarske potrebščine
NH. Ako Mito imeli uro rei dobro popravljeno jo ne (lajajte takim, ki urarijo niti izmeni niso. 17—27
O
K) O
3
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Umerijo je s parnikl ,Severaonemškega Lloyda'
iz Bremena v Jleu-Jfork
s cesarskimi brzoparniki Kaiaer Wilhelm II., Kronprins Wilhelm, Kaiser Wilbelm der Grobse. — Prekomorska vožnju traja 5 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kclodvorshih ulicah it. 35
nasproti občeznanc gostilne «Pri starem Tialcrju*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se likajoča po* jasnila (.ornu in brezplačno. Postrežba poštenu, reclna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadno državo kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, Utah, \Vyjiniuir, Nevada, Orepon in VVasiiin^ton nudi na*e društvo posobno ugodno in izvan« redno ceno rez Galdostoo. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Haltiuioro in na vse ostalo dele sveta, kakor Brazilija, Kubi, Muonos Aires, Colombo, Sinjapore, v Avstralijo itd. Itd. 228—39
■ovo!
Hcetvlen-svi
Novo!
minu lira« = v 3B. oblikah=
I *. i 11»1 ii 11*3
ii močo« kovine, fino pooikljane. Lučjo krasna in polovico oenejla kot petrolejska.
Priporoča s* gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.   179 26-23
Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
HjEjBj
Dobi se samo pri:
A. J. Ivanc-u
Ljubljana, Rožne ulioo, it. 8.
Hajcenejsa in največja domača eksportna tvrdka.
Ras poSiljanj s Švicarskih ar d a vse krajo svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
St. 502. Nikelnasta arker-remontoar-Koskopf, trpežno kolesje, gld. 2 45, enaka iz pravega srebra grbi. 3 95, ista z dvojnatim ti*irn »rebrnim miVnim POJTOTOSI gl.660 in naprej.
priporoča svojo izborao zalogo najfinejših natančnih švicarskih nr, kakor najbolj slovečih znamk Šafliausen, O«
moga, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski L t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino in ceno, Je to, da ga razpošiljam po celem svetu in Imam odjemalce tndi nrar|e in zlatarje glavnih mest.
Ravno Je izšel najnovejši veliki cenik, kateri se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
St. 505. Prava sr.-brni cilin-der-remontoar, trpežno kolesje in moi'ni pokrovi, gld. 4'85, ista z dobrim anker-kole*jem gld. 695 in naprej.
6-32
4 Cjttbljaoa (KolizcJ) \% £ a II g Marije Terezije cesta
i9 m-? zaiagatelj drnštva o. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Bogata zaloga pohištva vsake vrtte v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški ttoll.
Pohištvo Iz železa, otroške posteljo In vozički  po vsaki ceni,
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modrool Iz lična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld, naprej. Dlvan z okraski,
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
ŠpeolJalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju,
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obe-ialnlk, miza, stensko ogledalo.
cohcouhS'
Zobotcbničiii atdji
Oton
pri gf. dr. E. GloTiočiiiku v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi so odstranilo korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE in OBTURATORJl se izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-8 tU SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ture.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
II o/
2 O
ijiitiiHIfiillliii m
	1	
	Denarni promet	
	v letu 190G.: 1/ o rnn nnn	
	K 3,500.000	
1		
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V*0/, ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6°/o. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 6. nre pop. izvzemši nedelje pop.
Poštno-hraniluični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120-6
mm ss i    Sj i * i "
izdaja keosorcij tQorinjca»*
I   j     n rtiM mm« «......ii ii i......
Odgovorni urednik Lavoilav Miku I,
Lastnina in Usek Iv. Pr. Umprete v Kranju,
97