ELNM	NASA SMUČINA	GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 14	ŠTEVILKA 1 2	15. december 1974
Ob dnevu počastitev
.A
27. novembra je bila v podjetju kratka slovesnost, na kateri so bila podeljena praktična darila štirinštiridesetim jubilantom, ki so dopolnili 10 let dela v Elanu.
To so:
Bojane Minka Bukovnik Ivan Cakš Ivan Dragan Anton Erman Jožica Eržen Zdenka Gartner Jana Gašperin Janez Hrovat Anton Javh Tilka Kapus Emilija Kapus Stanislava
republike jubilantov
Katrašnik Severin Kolman Franc Komar Štefan Kos Marjan Koselj Filip Kralj Anton Kunčič Jože Lebar Helena Lukežič Ljudmila Muri Marija Palovšnik Albin Peinkicher Matevž Peterman Marija Peternel Milena Polončič Marija Praprotnik Helena Pristavec Terezija Ravnik Janez Repinc Pavla Resman Anton Resman Katarina Saje Marjan Slivnik Gregor špik Marija Špindler Bernard Štritof Franjo Triplat Pavel Vavpotič Olga Velikonja Franc Vidic Anton Zavrl Dragica-Višnikar Zupan Ivanka
čestitamo!
im ,w)r M a*« i,- , <i'al
ifi ,'? Sirfl,, j || lis ii,'*-« 1 tnal fi iS *v ■'■inn -i
iHI .Jsl«
Visoki obisk
20. novembra je obiskal naše podjetje komercialni atta-che republike Francije g. M. Bardet.
Pogovor je tekel o dosedanjem in nameravanem sodelovanju s francoskimi podjetji (POMA in drugimi).
Predstavilo se mu je tudi organizacijo združenega dela Elan.	(Glej prispevek na 5. strani)
teta
loto 1975
m
jjg želijo vsem:
E — predstavniki
samoupravi j an j a ji — družbeno političnih oranizacij =	— uprave
H — in uredništva
Smernice za bodoči razvoj OZD Elan
Zaključki sestanka družbenopolitičnih organizacij ELAN z dne 12.
11.	1974.
Na pobudo sekretariata OO ZK, ELAN je bil dne 12. 11. 1974 sklican sestanek sekretariata OO ZKS, predstavnikov sindikata in mladine ter predsednikov delavskih svetov In odborov delavske kontrole.
Dnevni red je obsegal le eno točko, in sicer: Analiza vzrokov gospodarskega stanja v podjetju, ter predlogi in stališča družbenopolitičnih organizacij za sanacijo stanja in smernice za bodoči razvoj OZD ELAN.
Na osnovi daljše diskusije in analize vzrokov, ki so vplivali na sedanje gospodarsko stanje v podjetju ter analize obstoječega stanja, so bili na sestanku sprejeti naslednji zaključki in sklepi:
— družbenopolitične organizacije ugotavljajo, da je gospodarsko stanje OZD takšno, da zahteva poleg ukrepov, ki so že v teku še dodatne hitre in učinkovite ukrepe, da se isto izboljša,
— družbenopolitične organizacije smatrajo, da je za nastanek slabega gospodarskega stanja oziroma slabega poslovnega rezultata, veliko vzrokov zunanjega, še več pa notranjega značaja- Prisotni so si bili enotni v ugotovitvi, da je eden od poglavitnih vzrokov za nastalo stanje, slaba povezanost med proizvodnjo in strokovnimi službami na eni
strani, na drugi strani pa slaba delovna zavest in slabo definirana osebna odgovornost posameznih vodstvenih in vodilnih delavcev,
— na osnovi od glavnega direktorja predloženega okvirnega programa za analizo vzrokov dosedanje dejavnosti in bodoče usmeritve OZD ELAN in diskusije, družbenopolitične organizacije ugotavljajo, da je za bodoči razvoj OZD, treba takoj pristopiti k načrtnemu reševanju problemov na vseh področjih notranje organiziranosti oziroma na posameznih področjih dejavnosti, zato podpirajo program reševanja problemov po posameznih oddelkih oz. po posameznih skupinah proizvodov. Predlagani program je bil na sestar-ku prediskutiran in sprejet,
— usmeritev in realizacija programa mora biti tako naravnana, da se
(Nadaljevanje na 2. strani)
UREDNIŠKI ODBOR: Vidic Vlasta, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj
Smernice za bodoči
(Nadaljevanje s 1. strani)
pri tem doseže to, da bodo posamezne službe medsebojno čimbolj povezane in bodo tako služile čim-večjim prodajnim efektom, kar pomeni, da morajo vse pripravljalne službe biti čimbolj neposredno povezane s proizvodnjo,
— ob podpori pri izvajanju sprejetega programa bodoče usmeritve OZD pa družbenopolitične organizacije tudi obvezujejo glavnega direktorja, da preko strokovnih služb poskrbi za organizacijo in realizacijo tega programa do določenih rokov,
— družbenopolitične organizacije se strinjajo s sklepi delavskih svetov, da je potrebno izdelati sanacijski program, ki naj določi tudi prioritetni red in roke za reševanje posameznih problemov oziroma prioritetni red in roke za realizacijo posameznih predlaganih ukrepov, ki so potrebni za izboljšanje obstoječega gospodarskega stanja v OZD,
— družbenopolitične organizacije smatrajo, da je za izboljšanje obstoječega gospodarskega stanja, edina rešitev v večji, predvsem pa cenejši proizvodnji. Zato družbenopolitične organizacije zatevajo, da se pri izvajanju predloženega programa daje poseben poudarek organizaciji
Tako kakor v vseh temeljnih organizacijah združenega dela v Sloveniji, smo tudi v naših TOZD 5. 12. 1974 izvolili delegacije v samoupravne interesne skupnosti občine Radovljica. S tem smo opravili zelo pomembno dolžnost. Izbrali smo namreč svoje delegate, ki bodo zastopali naša stališča in želje v skupščinah SIS, na področju izobraževanja, vzgoje, kulture, raziskovalne dejavnosti, športa, socialnega varstva ter na vseh drugih področjih družbenih dejavnosti.
V	delegacijo posameznih TOZD, ki šteje deset delegatov so bili izvoljeni naslednji delegati:
TOZD ŠPORTNI REKVIZITI
1. Marija CEMA2AR
2. Dušan KELIH
3. Marjan KOS
4. Vlado MATJAŠIČ
5. Slavko LANGUS
6. Milan POHAR
7. Jože PRESTRL
8. Vinko SELCAN
9. Rajmund ŠIŠKO
10. Pavel TRIPLAT
TOZD INŠTITUT
1. Fjranc BABIČ
2. Marija HORVAT
3. Stane KOZAMERNIK
4. Rudi KOKALJ
5. Boris KOZINC
6. Franc PETERMAN
7. Andrej ROBIČ
8. Jurij VOGELNIK
9. Anton VOLCANŠEK
10. Drago ZUPAN
■ ■ ■
proizvodnje in odgovornosti posameznih služb in oseb, zadolženih za izvajanje sprejetega programa. Dolžnost slehernega zaposlenega v OZD ELAN pa je, da dela tako, da bo s svojim delom prispeval čim več,
—	družbenopolitične organizacije zahtevajo, da se na sestankih sprejeti sklepi in stališča dosledno izvajajo v praksi. Za spremljanje, pravočasne, pravilne in dosledne realizacije sprejetega programa so zadolžena vodstva družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja, ter delavska kontrola.
Zaključke in sklepe, sprejete na političnem aktivu, je na svojem rednem sestanku dne 25. 11. 1974 obravnavala in jih v celoti sprejela tudi OO ZK Elan. Sprejet pa je bil tudi sklep, da bodo družbenopolitične organizacije z OO ZK na čelu sodelovale pri sanacijskem programu in bodo spremljale vse ukrepe In dogajanja v zvezi s sanacijo, gospodarskim položajem OZD ter o vseh ukrepih In dogajanjih dale tudi politično oceno.
Izdelan pa bo tudi program dela in definirane vloge družbenopolitičnih organizacij pri bodočem razvoju OZD Elan.
DS SKUPNIH SLUŽB
1. Tine BERTONCELJ
2. Marta KOLMAN
3. Rozalija MAVEC-BALOH
4. Marjan LOMBAR
5. Andrej RESMAN
6. Janez POTOČNIK
7. Mirko PALHANTINGER
8. Daša STRITIH
4.	Zdravko URSIC
10.	Tatjana ZULJAN
izvoljeni delegati so bili predlagani od strani predstavnikov družbenopolitičnih organizacij TOZD in OZD ELAN. Koordinacijski odbor OZD pa je izbral najboljše in jih predlagal v obravnavo in potrditev zborom delavcev, ki so bili 23. 11. 1974. Na zborih delavcev so bile kandidatne liste soglasno sprejete. Sprejet pa je bil tudi sklep, da za vse SIS izvolimo splošne delegacije TOZD, ki naj štejejo deset delegatov ter da bodo volitve z zaprto listo. Ugotovimo lahko, da so volitve za nami in da je predvolilna dejavnost in izvedba volitev zahtevala precej truda in časa. Takoj pa naj opozorim na to, da se krepko moti tisti, ki misli, da smo s tem naredili vse, kar je potrebno, da bomo uveljavili svoje želje in potrebe tudi izven delovne organizacije. Najvažnejše naloge nas še čakajo, zato je dolžnost vseh, da preko svojih delegatov nenehno sodelujemo tudi na tem področju, skupnih interesov.
Naloge delegatov so toliko bolj zahtevne in obsežne, če upoštevamo
dejstvo, da se večina SIS šele ustanavlja in oblikuje. Razumljivo je, da je iskanje prave oz. najboljše oblike samoupravne interesne organiziranosti zahtevna in odgovorna naloga. Kajti gre za iskanje takšne organiziranosti, ki naj bi nudila najugodnejše pogoje za uresničevanje ustavnega načela o svobodni menjavi dela med delovnimi ljudmi, porabniki, zdravstvenih, šolskih, socialnih in drugih storitev na eni strani, na drugi strani pa za delovne ljudi, ki te storitve opravljajo.
Ustava nudi široke možnosti za različne oblike in vsebine interesne organiziranosti. Vendar pa so pravilne oblike in vsebine le tiste, ki slonijo na načelih medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja med
Sprejem splošnih aktov:
DS TOZD športni rekviziti, svet TOZD inštitut in svet DS skupnih služb so soglasno sprejeli naslednje splošne akte:
— pravilnik o uporabi sredstev skupne porabe,
— pravilnik o delavskem nadzorstvu,
— pravilnik o urejanju glasila Naša smučina.
Odgovorni urednik tov. Knafelj Slavko je bil že imenovan na eni izmed prejšnjih sej DS. Pravilnik je bil soglasno sprejet.
Za svet glasila so bili soglasno izvoljeni:
— Rozman Drago, tajnik OS
— Triplat Pavel, član občinske konference ZKS
— Matjašič Lado, predsednik KOOS ELAN
— Kozinc Boris, sekretar MA ELAN
— Zajc Bojan, sekretar OOZK ELAN
Za delegate so bili soglasno Izvoljeni:
— Janša Stanislav
— (korespondent)
— Kolman Franci
— Potočnik Cvetan
— Arh Silva
Za uredniški odbor so bili soglasno Izvoljeni:
— Knafelj Slavko
— Vidic Vlasta
— Janša Sanislav
— Bulovec Franc
— Kolman Franci
— (korespondent)
— pravilnik o knjigovodstvu podjetja,
— pravilnik o izobraževanju z dopolnitvijo 19. člena
OSEBNA OCENA:
Zaenkrat ponovnega ocenjevanja ne bo, temveč se veljavnost obstoječih ocen vseh delavcev podaljša za dobo treh mesecev. Oceniti je treba novo došle delavce in tiste, ki so se pritožili na sedanjo ocenitev.
V	roku treh mesecev pa je potrebno strokovno ugotoviti, ali bomo obstoječi sistem delitve OD zadržali in izpopolnili ali pa se bomo odločili za novega.
Samoupravni sporazumi
Na zborih del. ljudi 23. 11. 1974 je bil sprejet sklep, da pristopimo k naslednjimi samoupravnimi sporazumi:
I.	Temeljna Izobraževalna skupnost
Izvoljeni delegati v SIS
švedski tekmovalci že tekmujejo tudi letos z našimi smučmi. Njihov uspeh bo tudi naš uspeh
uporabniki in izvajalci uslug. Da je področje naših interesov izven delovne organizacije zelo veliko, lahko dokaj hitro ugotovimo, če upoštevamo dejstvo, da več kot 2/3 našega časa preživimo v kraju bivanja. Zato je za nas vse še toliko bolj pomembno, kakšne kvalitete in v koliki meri bodo zadovoljene naše želje in potrebe na področju vseh interesnih skupnostih. Delegati bodo v skupščinah SIS zastopali naša stališča o tem, kaj si želimo in kaj smo pripravljeni za to prispevati. Naši delegati v SIS pa bodo resnični glasniki naših stališč in potreb le, če bomo vsi spoznali in se tega tudi zavedali, da ni nikogar, ki bi namesto nas ustvarjal ali oblikoval naš boljši jutri.	Lado	Matjašič
II.	Otroško varstvo
III. Kulturna skupnost
IV. Telesno kulturna skupnost V. Socialno skrbstvo
VI. Skupnost za zaposlovanje VII. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
VIII.	Skupnost zdravstvenega zavarovanja IX. Raziskovalna skupnost
X. Izgradnja šol in otroških vrtcev
Obveščanje delegatov
Predsedstvo občinske skupščine Radovljica, izvršni svet in drugi občinski organi že dalj časa razpravljajo o problemu obveščanja delegacij In delegatov, samoupravnih interesnih skupnosti In občanov o delu občinske skupščine, izvršnega sveta in njihovih svetov, odborov in komisij. Končno pa je o tem razpravljala občinska konferenca SZDL in sprejela ustrezne sklepe, ki se nanašajo predvsem na sodelovanje glasil organizacij združenega dela v občini pri obveščanju delavcev.
Kaj vsebuje »sindikalna lista«
(BORBA — 20. novembra)
Sindikati republik in pokrajin so predložili enotno »sindikalno listo«, ki vsebuje predloge o tem, kaj bi morala delovna organizacija plačevati iz sklada skupne porabe od novega leta dalje.
Lista, ki naj 'bi bila enotna za vso državo predvideva, da nadomestilo za topli obrok ne more biti večje od 10% poprečnega OD iv gospodarstvu, prispevek za stanovanjsko gradnjo pa ne večji od 4% bruto osebnih dohodkov. Za strokovno izobraževanje delavcev je rpedvide-no največ 1 %, za regres za dopust pa najmanj 30 in največ 60 % poprečnega osebnega dohodka republike in pokrajine iv pretelklem letu.
Predlagali so tudi obseg prispevkov na osnovi solidarnosti. Družina delavca, ki izgubi življenje pri delu, bo dobila nadomestilo v 'Višini/ stroškov pogreba, v primeru daljše bolezni delavca pa bo prejela enomesečni popečni dohodek delovne organizacije. Enkratna pomoč v tem znesku se bo dodelila tudi v primeru težje invalidnosti. Delavec ob upokojitvi dobi za odpravnino najmanj enega in največ tri poprečne osebne dohodke. Predloge za pomoč daje osnovna sindikalna organizacije. Ekratna pomoč v tem znesku se bo dodelila tudi v primeru težje invalidnosti. Delavec ob upokojitvi dobi za odpravnino najmanj enega in največ tri poprečne osebne dohodke. Predloge za pomoč daje osnovna sindikalna oganizacija.
»Sindikalna 'lista« vsebuje tudi kriterije za podeljevanje nagrad ob raznih jubilejih. Za deset let delovne dobe v isti delovni organizaciji
lahko dobi delavec nagrado v višini poprečnega neto osebnega dohodka zaposlenega v gospodarstvu republi-Ike, za 20 let — v •višini enega in pol popečnega OD in za 30 let v višini dveh OD. Za 40 let delovne dobe pri moških oziroma 35 let pri ženskah pa znaša nagrada najmanj 1 in največ 3 osebne dohodke.
Po (kriterijih »sindikalne liste« se nadurno delo plačuje s 50 % od obračunske osnove ali realizacije akontacije na osebni dohodek. Za plačevanje dežurstva in stalne pripravljenosti naj bi sprejeli posebne predpise v vsaki delovni organizaciji posebej. Nadomestilo za nočno delo (od 22. ure zvečer do 5. ali 6. ure zjutraj) naj bi znašalo 35% od obračunske osnove; za delo ob prostih dnevih v tednu se predlaga nagrada v znesiku 30 %, za delo ob državnih praznikih pa 50 % od osnove osebnega dohodka.
Dnevnice za službena potovanja, v državi naj bi znašale 12 % poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu v peteklem letu, višino dnevnic za potovanja v tujino pa bodo določale republike in pokrajine. Nadomestilo za uporabo lastnega avtomobila v službene namene ne more presegati (po kilometru) 25 % zneska najvišje cene litra bencina. Za terenski dodatek so predlagali znesek v iviini 3,6 % poprečnega osebnega dohodlka v državi v preteklem letu, za ločeno življenje pa 50% (alternativa 65%).
Ko bo »sindikalna lista« sprejeta, bo postala element medrepubliškega dogovora o pridobivanju in delitvi dohodka in osebnega dohodka in bo tako postala obvezna. (SI-SC)
Razprava je že v teku
Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije je 23. 11. 1974 dalo v Javno razpravo osnutek sindikalne liste za leto 1975. Razprava bo potekala do 25. decembra.
Gledano v celoti, v novi sindikalni listi niti ni veliko sprememb. So pa tiste, ki so toliko bolj pomembne in bodo verjetno zanimale vse zaposlene, zato jih nekaj navajam:
Bistvene spremembe glede na letošnjo listo so v točkah, ki obravnavajo najvišji in najnižji osebni dohodek, minulo delo, regres za prehrano med delom in regres za letni dopust. Delno pa so spremenjene tudi točke, ki obravnavajo in določajo višino dnevnic, kilometrine in terenski dodatek.
Popolnoma nova točka v osnutku sindikalne liste je tista, Iki opredeljuje nagrajevanje po minulem delu. V listi so podana nekatera izhodišča za reševanje tega problema. V praksi se pogosto dogaja, da se dodatki za delovno dobo opredeljujejo kot nagrajevanje po minulem delu, čeprav po svoji vsebini to niso.
Naj nižji osebni dohodek zaposlenega mora znašati najmanj 60 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki za preteklo leto. Obenem pa je najnižji osebni dohodek opredeljen kot ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost. Tako, da najnižji osebni dohodek ni več le socialni element.
Delavec naj bi svoj najnižji dohodek dosegle le z delom, pri čemer se mora temu ustrezno prilagoditi tudi organizacija dela dn vsi drugi ukrepi, ki so potrebni za dvig produktivnosti.
Najvišji osebni dohodek je odvisen predvsem od uspešnosti gospodarjenja delovne organizacije in de-
leža, ki ga prispeva posamezni delavec. Praviloma pa se posameznemu delavcu za izplačilo najvišnjega osebnega dohodka ne postavlja več nobene omejitve. Naj višji osebni dohodek v neki delovni organizaciji lahko doseže katerikoli delavec in ne samo direktor ali vodilni delavec. Vendar se ta dohodek lahko izplača le če ima delovna organiza. ja izdelana merila za nagrajevanje po delu, delavec pa je do takega dohodka upravičen le, če je učinek njegovega dela možno izmeriti ali dokazati.
Znesek za nadomestilo OD za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižji od 90 % poprečnega OD delaivca v preteklem letu.
Dnevnice in nočnine naj bi se povečale za 20%, kilometrine na največ 1,50 din za prevoženi kilometer. Zgornja meja terenskega dodatka pa za 20 %.
Regres za letni dopust naj bi znašal po novi sindikalni listi, najmanj 900 din in največ 1100 din poprečno na zaposlenega. Konkretno višina regresa pa določajo delovne organizacije s svojimi samoupravnimi sporazumi o delitvi OD ali internimi akti.
Že uvodoma sem omenil, da je to le osnutek sindikalne liste, razprave med članstvom sindikata in vod. stvi sindikalnih organizacij pa bodo pokazale ali bo lista sprejeta takšna kot je bila predložena ali pa bo doživela kakšne spremembe oziroma dopolnitve. In prav je tako, da o listi razpravljamo in odločamo vsi, saj je to naša — sindikalna lista. Seveda pa si bomo pogoje za delitev sredstev šele ustvarili. Kajti deli lahko le tisti, ki ima kaj deliti. To naj bo naša osnovna skrb.
Predsednik KOOS ELAN Lado Matjašič
Nov Statut sindikatov Slovenije
Na 8. kongresu slovenskih sindikatov v Celju je bil sprejet tudi nov statut oz. novi statutarni dogovor slovenskih sindikatov.
Potreba po novem statutarnem dokumentu izhaja iz dejstva, da je z novo ustavo bistveno povečana družbena vloga sindikatov. Naloge sindikatov so razširjene na vse, kar se za delavca pomembnega dogaja v združenem delu, ob tem pa je bistveno povečana tudi odgovornost organov sindikata — od osnovne organizacije do federacije. Ob spoznanju, da rabimo v novih ustavnih razmerah tudi vsebinsko nov sindikat, je sprejetje novega statutarnega dokumenta velika pridobitev delavcev — članov sindikata.
Osnutek statutarnega dogovora je bil več kot ono leto v javni obravnavi med članstvom v osnovnih organizacijah sindikata, ki so dale dodatne predloge za dopolnitev in spremembo posameznih določil. O sprejetju statutarnega dogovora je razpravljalo in zanj glasovalo 87 % vsega članstva sindikata v Sloveniji. To je prvič v zgodovini sindikalnega delovanja na Slovenskem, da je bil statutarni dokument sprejet po tako množičnih razpravah in tako neposredno od članov sindikata.
Statutarni dogovor v svojih 91 členih sindikalne organiziranosti in delovanja opredeljuje vsa pomembnejša vprašanja. Najprej obravnava temeljna načela, nato člane, njihove prvice in dolnžosti, delegatski sistem in delegatska razmerja v sindikatih in sodelovanje sindikatov v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Nadalje so obravnavane oblike organiziranosti, vsebina ter način delovanja sindikatov, znaki in odličja sindikatov, članarina itd.
Ob vsej tej razsežnosti določb statutarnega dogovora naj opozorimo le na nekatera temeljna izhodišča:
1. Sindikat je razredna organizacija. V njem delavci soočamo in vsklajujemo svoje interese se usposabljamo in delujemo za njihovo uresničenje oz. uresničevanje, pri tem pa moramo vedno, razen svojih, upoštevati tudi interese delavskega razreda kot celote.
2. Sindikat je politična organizacija delavcev, ki deluje kot sestavni del samoupravljanja in je njegova politična kontrola. Razen na načelu razrodnosti, mora celotno delovanje sindikata temeljiti zlasti še na naslednjih načelih:
— načelu neposrednosti, ki zahteva, da o vseh pomembnih vprašanjih združenega dela odločajo člani na svojih zborih;
— načelu demokratičnosti, ki omogoča |ustvarjalno pobudo članov sindikata pri odločanju in dogovarjanju o skupnih interesih;
— načelu odgovornosti posameznikov in organov za uresničevanje sprejete politike in ustreznih sklepov;
— načelu konkretnosti, ki nalaga natančno vsebinsko opredelitev stališča ali akcije, nosilcev in rokov ter uporabo smotrnih načinov delovanja z upoštevanjem načrtnosti in javnosti.
3. Sindikati usmerjajo svoje delovanje na vsa področja življenjskih in delovnih interesov delavcev. Zlasti pa na področju samoupravljanja, ustvarjenja dohodka in njegove delitve, razvijanja proizvajalnih sil in povečanja produktivnosti dela, zaščite delavcev, izobraževanja, rekreacija socialne zaščite itd. Skratka, poglavitne naloge delovanja sindikatov so tam, kjer so tudi poglavitni problemi in interesi delavcev. Statutarni dogovor postavlja zahtevo: »Nič, -kar je pomembnega za delavca, brez sindikata.«
4. Po statutarnem dogovoru je temelj sindikalne organiziranosti in delovanja, članstvo v osnovnih organizacijah sindikata posameznega TOZD-a. Najvišji organi osnovne organizacije sindikata so članski sestanki, letna skupščina in občni zbor organizacije. V okviru OZD-a se osnovne organizacije povežejo v konferenco sindikata. Vsi ostali organi osnovnih organizacij in konference sindikata so sestavljeni iz delegatov, ki jih članstvo vabi ali delegira neposredno iz svojih delovnih skupin. Mandatna doba delegatov traja Štiri leta, vendar osnovna organizacija lahko vsak čas odpokliče svojega delegata, če smatra, da v organu v katerega je bil izvoljen ne zastopa oz. nepravilno zastopa interese in stališča organizacije. član sindikata je lahko delegiran oz. izvoljen v posamezni organ na isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
(Nadaljevanje na 4. strani)
IHSSSllr^
»»»•»sl
Naši čolni na sejmu »Sportex« v Zagrebu
»Nič kar je pomembnega za delavca - brez sindikata«
»Nič kar je pomembnega...
(Nadaljevanje s 3. strani)
V	aloviru osnovne organizacije sindikata deluje atktiv mladih delavcev, ki je obenem osnovna organizacija ZSM.
5.	S statutarnim dogovorom je predvidena tudi povsem nova vloga sindikatov v okviru SZDL, skupščinskem sistemu in SIS. Tu ne gre več samo za sodelovanje, temveč za aiktivno vLogo pri zagotavljanju in odločanju o širših družbenih interesnih dalaivcev na področju njihovega dela in bivanja. Posebno je poudarjena aiktiivna vloga in naloga sindikatov pri povezovanju in delovanju krajevnih skupnosti1, itojer se uresničuje pomemiben del interesov delavcev.
S sprejetjem tega dogovora so prenehali veljati vsi statutarni dokumenti zveze sindikatov Slovenije, kot tudi statuti posameznih sindikatov.
Tako smo dobili sindikati enoten, skupen statutarni dokument, iki v enaki meri zavezuje vse organe in organizacije sindikatov v OZD v krajevnih skupnostih, občinah, regijah in republiki. To je le nekaj temeljnih prvin novega statutarne-
ga dogovora o delovanju slovenskih sindikatov.
Pri sestavi in oblikovanju statutarnega dogovora smo Sodelovali skoraj vsi člani sindikata Slovenije, zato je jasno, da je v njem tudi zapisano tisto, kar so bile naše želje, da naj bo sindikat naša organizacija kajti sindikat smo mi delavci — njegovi člani. Od nas članov pa je tudi odvisno, kako hitro in dosledno se bo novi statutarni doku. meet uveljavil v. pralksi.
Na kancu naj omenimo le še to, da smo v naši OZD, en del določil novega statutarnega dogovora že uresničili — tisti del, iki govori o oblikah organiziranosti sindikatov in delegatskem principu sestave organov sindikata v OZD. Ugotovimo pa ilahko, da s tem še zdaleč nismo uresničili vsega kar nam statutarni dogovor nalaga. Zato je naloga nas vseh zposlenih v tem, da se povsod in vedno borimo in zavzemamo za to, da bodo določbe novega statutarnega dogovora čim prej in čim bolj dosledno zaživele tudi v naši delovini organizaaiji.
Predsednik KOOS Elan
Lado Matjašič
£
Pn.
Stavko Knafelj (Smuč/rta")
EIAN-Begunje 64275 BEGUNJE
Pozdrav naše tekaške reprezentance kolektivu iz Pokljuke
Dopolnila sistemizacije delovnih mest
Predlog sprememb samoupravnega sporazuma o sistemlzaciij delovnih mest.
Po predlogu komisije za sistemizacijo delovnih mest in po sklepu DS je bilo zavrnjenih večina predlogov za zvišanje kategorij in spremembe v sistemizaciji delovnih mest ob korekturi sporazuma o delitvi osebnega dohodka, ker se je v predlogih kazala le težnja za zvišanjem kategorij posameznim delovnim mestom. Tega pa ni bilo moč vskladiti s kategorizacijo ostalih delovnih mest in bi samo porušilo razmerje med delovnimi mesti.
Med tem časom pa so v sami proizvodnji in poslovanju podjetja nastale določene organizacijske in tehnološke spremembe, ki terjajo takojšnje rešitve, da bi delo lahko normalno potekalo.
Glede na to so bili na razširjeni seji komisije za sistemizacijo delovnih mest skupaj s kolegijem, sprejeti zaključki na osnovi katerih predlagamo določene spremembe in sicer nekaj novih delovnih mest in nekaj sprememb.
Zaradi težav pri kadrovanju delovne sile, ker često ne dobimo delavcev s tako kvalifikacijo oz. izobrazbo kot želimo, jih pa nujno potrebujemo, predlagamo uvedbo alternativ v izobrazbenih zahtevah. Zato predlagamo spremembo 3. odstavka 9. člena sporazuma o sistemizaciji delovnih mest.
9.	člen, 3. odstavek:
S tem sporazumom so določene stopnje izobrazbe za posamezna delovna mesta, ki veljajo kot prva izobrazbena zahteva.
Druga izobrazbena zahteva oz. alternativa je za eno izobrazbeno stopnjo nižja od prve in se lahko uporabi pod pogojem, da ima delavec še enkrat toliko, najmanj 3 leta ustrezne prakse na enakovrednem delovnem mestu več kot je zahteva po praksi za prvo izobrazbeno zahtevo v sistemizaciji delovnih mest.
Ce delavec tega pogoja ne izpolnjuje se mu odbije od osebnega dohodka in sicer tako, da se mu zniža kategorija delovnega mesta za eno kategorijo.
Glede na gornjo spremembo preneha veljati 3. točka 13. čl. samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest.
Delavski svet TOZD športnih rekviziti, delavski svet TOZD Inštitut in svet skupnosti skupnih služb so predlog komisije za sistemizacijo obravnavali na skupni seji dne 21. novembra 1974 in ga dajejo v obravnavo delovnim skupinam.
Predsednik komisije za sistemizacijo delovnih mest
VIDIC VLASTA
Podražitev stanovanj
Stanovanja v Iso-span bloku v Radovljici so se podražila za 17 %, stanovanja na Bledu pa za 27,85 %. Stanovanja so pri posameznik dražja za:
Sever Franc in Anica	49.455,00	diin
Buršič Irena	38.834,00	din
Vidic Antonija	16.004,00	din
Zajc Bojan	33.590,00	din
Za stamovanja namenjena za dodelitev, ki jih je naša delovna organizacija naročila pri tem podjetju je ELAN dolžan plačati še 190.267,00 din
Po sedaj veljavnem pravilniku o dodeljevanju in finansiranju gradnje stanovanj delavcev ELAN imajo delavci pravico do 75 % kredita od vrednosti stanovanja. Po stari ceni so bila navedenim delavcem, ki imajo še sklenjene pogodbe o nalkupu stanovanja, sredstva že odobrena, razliko po novi ceni pa bi jim po omenjenem pravilniku tudi pripadala. Pogodbe o nalkupu stanovanj v 4. točki določajo, da sta stranki sporazumni, da se sme zvišati prodajna cena, zaradi novo nastalih obveznosti ali podražitve materiala. S teh razlogov je nova in končna cena določena od strani proizvajalca in prodajalca, z dopisi od 23. 9. 1974. Člani odbora so gornje obravnavali in sprejeli sklep:
1. Delavcem, iki so sklenili pogodbe s stan. podjetjem za nakup stanovanj odobrimo izplačilo razlike podražitve do 75%:
	sredstva banke	sred. podjetja	skupaj
1.	Sever Francu in Anici 2.	Buršič Ireni 3.	Vidic Antoniji 4.	Zajc Bojanu	16.486.00 12.945.00 5.334.00 11.196.00	20.606,00 16.182,00 6.669.00 13.997.00	37.092.00 29.127.00 12.003.00 25.193.00
skupaj in Elanova stran	45.961.00 84.563.00	57.454,00 105.704,00	103.415.00 190.267.00
SKUPAJ	130.524,00	163.158,00	293.682,00
Naloge po 9. kongresu ZSMJ
Prejšnji mesec je bil v Beogradu
IX.	kongres ZSMJ. Udeležilo se ga Je 593 delegatov, ki so razpravljali o prostovoljnih delovnih akcijah, Ideološkem in političnem Izobraževanju v ZSMJ, mednarodnem sodelovanju, socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja, o gospodarstvu, položaju kmečke in delavske mladine, mladih v tujini, vlogi mladih pri krepitvi nacionalne enakopravnosti, bratstva in enotnosti ter drugem.
Nas seveda predvsem zanima, kakšna naj bo vloga in dolžnost mladine v OZD pri razvoju naše samoupravne družbe. Referati, kaikor tudi akcijski politični program poudarjata, da se mladina mora vključiti v organiziran boj delavskega razreda in vseh socialističnih sil za ustvarjanje takšnih odnosov v združenem delu, v katerih delavski razred odloča o pogojih in rezultatih svojega dela in celotnih odnosih v družbi. Takšna, popolnoma jasno opredeljena naloga, ki zanika vsakršen nevtralizam, mora mobilizirati tudi mlade v naši OZD.
V	boju za te cilje moramo biti povezani in enotni z vsemi drugimi 'kategorijami mladine (študentje, kmečka mladina ...). Pogoj za to
pa je seveda znanje, zato je nujno, da se mladi delavci vtključujejo v vse organizirane oblike idejnopolitičnega in marksističnega izobraževanja. Dokumenti mladinskega kongresa poudarjajo tudi, da se mora še izboljšati status šol za delavske poklice in da se bo zveza mladine zavzemala za tako politiko ustvarjanja materialnih pogojev za učenje in študij, v katerih bodo prednosti imeli najsposobnejši mladi ljudje, posebej še iz ddavskih družin.
Seveda pa še ne bodo samo s sprejetjem tega akcijskega načrta uresničeni sklepi, zato moramo v organizirani boj — politično dejavnost v povezavi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. V minulem obdobju je večina mladih iz Elana ostala zunaj kakršnekoli organizirane družbene in politične dejavnosti, Ikar se v ibodoeč mora spremeniti. Največjo obveznost in najpomembnejšo vlogo pri uresničevanju vseh sklepov kongresa pa imamo vsekakor komunisti in to ne le tisti, ki smo člani mladinske organizacije, marveč Zveza komunistov v celoti.
Sekretar MA B. Kozinc
Otroško zvlralo — naš proizvod
Informacija o sodelovanju »Elan-Pomngalskl«
PREDSTAVITEV
KOOPERANTA
JEAN POMAGALSKI S. A.
38 — FONTAINE — GRENOBLE
—	FRANCIJA
je francosko podjetje, specializirano za proizvodnjo žičnic, s sede-
žem v Grenoblu — Francija. V Franciji je brez konkurence največ-je podjetje za žičnice, ki je napravilo velik razmah, predvsem z razvitjem trenutno tehnično najbolj dovršenega sistema enovrvnih krožno kabinskih avtomatskah žičnic s kabinami za 4 in 6 sedečih oseb.
Skupno v Jugoslaviji 41	4
2	—
171	3
248	6
1612	1
2074	14
Doslej so izdelali:
— avtomatskih krožnih kabinskih žičnic
— izklopljive avtomatske dvosedežnice
— dvosedežnice — navadne
— avtomatske vlečnice
— vlečnice navadne________________________
SKUPAJ vseh naprav
PROGRAM PROIZVODNJE
»POMAGALSKI« — kratko »PO-MA«, izdeluje naslednje vrste žičnic:
— vlečnice (avtomatizirane in navadne — tudi z lomljivo traso)
— dvosedežnice
— izklopljive dvosedežnice (avtomatske)
— trosedežnice
— avtomatske krožne kabinske žičnice
— nihajke, trenutno samo v kooperaciji.
' REFERENCE »POMA«
Doslej so realizirali več kot 2000 raznih žičnic v 31 državah po svetu, od česar 450 žičnic v Severni Ameriki (Kanada in ZDA) na Japonskem, 900 naprav deluje v Franciji. Pri nas so postavili najdaljšo krožno kabinsko žičnico na svetu v Bovcu na smučišča Kanina. V rekordnem času so dobavili in postavili dostavno žičnico na Krvavec. Na samem Krvavcu pa poleg krožno kabinske žičnice obratujejo 3 vlečnice in sedežnica POMA. Zelo veliko vlaga v razvoj žičnic ter se uveljavlja tudi s projektiranjem mestih podzemnih naprav POMA 2000, ki preizkusno že obratuje v Grenoblu.
Žičnice »POMAGALSKI« že delujejo v naslednjih državah:
— Francija
— Italija
— Nemčija
— Avstrija
— Finska
— švedska
— Norveška
— Holandija
— Belgija
— Anglija
— Island
— Portugalska
— Andora
— Bolgarija
— Jugoslavija
— Švica
— šoanija
— Maroko
— Alžir
— Južna Afrika
— Izrael
— Libanon
— Iran
— Pakistan
— Avstralija
— Nova Zelandija
— Antili
— Cile
— Kanada
— ZDA
— Japonska
— Indija
Tehnični opis
KABINSKE 2IČNICE
Krožna kabinska žičnica »POMA« je avtomatska, enovrvna, s kabinami za po 4 in 6 oseb in odklopljivi-mi prižemkami. Pogon je kontinuiran, pri vstopanju m izstopanju pa se hitrost kabine zmanjša za določen čas na 0,2 m/sek. V primerjavi s podobnimi izvedbami drugih proizvajalcev ima ta izvedba to prednost, da je avtomatizirana in za obratovanje direktno ne potrebuje nobenega posluževanja. Faze odpiranja (zapiranja) kabin, obvoz v postajah, pospeševanje (zaviranje) in sinhronizacija s hitrostjo transportne vrvi se opravljajo samodejno. Zato je na vsaki postaji spodaj in zgoraj samo po en zaposlen delavec, ki le nadzoruje delovanje žičnice. Kabine imajo oblogo iz sintetične snovi, kar omogoča enostavno vzdrževanje (čiščenje), geometrična oblika kabine pa omogoča obratovanje pri vetru do 70 km na uro, zaradi ugodne aerodinamične oblike kabine.
Izvedba omogoča zmogljivost do 1800 oseb na uro v vsako smer, navedena zmogljivost je konstantna, ne glede na dolžino trase.
SEDEŽNICE
Izvedene so kot dvo in trosedežni-c? in imajo tehnično napredno in ceneno izvedbo regulacije hitrosti za letno in zimsko obratovanje. Dvo in trosedeži so funkcionalni, primerne za večje centre, zmogljivost je od 900 — 1350 oseb na uro. Firma »POMA« razvija tudi delno s plastiko zaprt sedež, kar je velika prednost in ugodnost za daljše vožnje pri neugodnih klimatskih razmreah.
Sistem izklopljivih dovsedežnic s plastično lupino, ki ga tudi izdelujejo, je po ceni med sedežnicami in krožnimi kabinskimi žičnicami in je uporaben predvsem za smučanje ter v slabem vremenu.
VLEČNICE
Sistem »POMA« je originalen, z zelo dobrim izkoristkom, ker je na progi samo toliko sider, kolikor je smučarjev. Sistem omogoča tudi lomljenje vlečne steze (cik cak), kar je izredno pomembno za težke visokogorske terene. Vlečnice z lomljenimi vlečnimi stezami proizvajajo tudi drugi proizvajalci, vendar so bolj komplicirane in dražje. Glede na sidra za eno osebo, imajo vleč-
nice maksimalno sosledje 4 sekund, kar nam daje urno zmogljivost 900 oseb. Sistem sider za eno osebo pa zahteva priblinio paralelnost terena z vrvjo zaradi razmeroma majhne raztegljivosti sider.
Izpeljava smučarja je lahko brez ali z avtomatiko za samodejen start, je potreben le en zaposlen delavec na spodnji postaji, ki kontrolira odhod smučarjev in delovanje naprave.
POGOJI ZA PROIZVODNJO
V okviru tovarne ELAN že imamo:
— komercialno službo (kontakti, nasveti, prodaja, krediti)
v programu pa je:
— projektivni biro (študije, načrti, tehnični del, izvedba, nadzor)
Tako bi nudili investitorjem sami ali z zunanjimi sodelavci kompletno ponudbo, ki jo turizem danes najbolj potrebuje.
V okviru komercialne službe:
Svetujemo na podlagi danega profila in glede terena najustreznejši tip žičnice in smučarskih prog ob teh napravah.
Določimo najugodnejšo lokacijo spodnje in zgornje postaje za vsako napravo posebej.
Nudimo geodetske storitve v mejah, ki jih dopuščajo predpisi (gre predvsem za posnetek najugodnejšega vzdolžnega profila trase žičnic).
Na podlagi izbranega tipa žičnice, lokacije in trase, izdelamo s POMA-GALSKIM ponudbo in po podpisu pogodbe kompletne načrte za:
— gradbeni del (terasiranje, teme-
ponudbo različnih žičnic. V našem interesu je iz začetnega proporca 85 % uvoženih in 15 % domačih delov, z letno rastjo cca 15 % v korist doma izdelanega materiala, doseči obratno sorazmerje (le 15 % uvoza).
V	naših glavnih turističnih središčih že dalj časa obratujejo žičnice, ki so jih zelo kvalitetno in za čase, ko so bile izdelane tudi zelo tehnično napredno projektirali, izvedli, montirali in vzdrževali domači strokovnjaki in industrija. Zal so bile tedaj potrebe in možnosti za nabavo žičnic relativno majhne, tako da je ta domača industrija praktično izumrla. Strokovnjaki so se lotili dela na drugih področjih, ker zaradi majhnih serij in nezmožnosti resnejšega kreditiranja investitorjev ni bilo več mogoče tekmovati z močnimi inozemskimi konkurenti, ki so v zadnjih letih skoraj kompletno pokrili jugoslovansko tržišče.
Zadnje čase se pojavlja naslednji fenomen: večji ali manjši spretnosti zastopnikov posameznih evropskih proizvajalcev in neresnosti investitorjev gre »zasluga«, da imamo turistične centre, ki imajo toliko različnih proizvajalcev kot imajo žičnic. Nastaja problem servisa, rezervnih delov in s tem normalnega in cenenega vzdrževanja in obratovanja.
Ugotavljamo torej, da kljub zelo sposobnim domačim strokovnjakom (ki so že danes strokovno popolnoma seznanjeni s stroko in s tehniko konstruktorjev v svetu) in kljub zelo sposobni domači kovinski in elektro industriji ter montaži, nimamo več
ljenje postaj in stebrov, gradbena dela in arhitektura objektov),
— strojni del opreme (stebri, konzole, baterije, postajni objekti, pogonski mehanizem, vrvi in reševalne naprave),
— elektro del (pogon, krmilje, signalno varnostni tokokrog, strelo-vodno ozemljitev in razsvetljavo).
Hamen sodelovanja »Elan - Pomagalski«
Osnovni namen sodelovanja je postopno formiranje nacionalne industrije žičnic, ki bo lahko nudila čim kompletnejšo in tehnično sodobno
domačega proizvajalca, ki bi lahko nudil vse tipe tehnično sodobnih in ekonomsko konkurenčnih žičnic, čeprav so investitorji in predvsem naše inšpekcijske službe, spoznale potrebo po poenotenju naprav, kar bi poenostavilo vzdrževanje in pocenilo obratovanje.
Sodelovanje s firmo »POMAGALSKI« bi nam omogočilo takojšnjo vključitev v sodobno tehnično zasnovane tipe žičnic. Lahko bi razvili domačo industrijo, ki bi lahko pokrila ne le zahteve jugoslovanskega tržišča, ampak perspektivno prodrla tudi na zelo zanimivo in s strani zahodnih proizvajalcev neobdelano vzhodnoevropsko tržišče, ki se zani-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Informacija o sodelovanju...
Hotdogerji tudi pri nas
(Nadaljevanje s 5. strani)
ma za sodobne žičnice (Bolgarija, Romunija, Češka in Sovjetska zveza).
Povpraševanje samo je že dovolj veliko, saj se samo v Sloveniji zgradi letno od 15—20 raznih tipov žičnic (tu niso vštete prenosne vlečnice), silno pa se je razmahnilo načrtovanje in povpraševanje na jugu države (Durmitor, Sar planina, Ko-paonik, Jahorina), kjer bo potreba v nekaj letih večja kot v Sloveniji.
Shema organizacije
Nosilec sodelovanja s »Pomagal-skim« je »Elan«, ki je že formiral komercialno službo in v bližnji prihodnosti pa še projektivni biro. Ti dve službi bi vodili celotno akcijo ELAN — POMAGALSKI. Konkretno bi »Elan« takoj lahko vključil v kooperacijo s Francozi svojo kovinsko delavnico (kabine, sedeži in sidra vlečnic) ter plastike (plastične kabine in stenske poliestrske obloge tipskih postaj).
Kot najresnejše kooperante naj navedemo:
Drugi sestanek aktiva informatorjev v delovnih organizacijah Gorenjske je bil 22. novembra 1974 v Almiri — alpski modni industriji v Radovljici, z naslednjim dnevnim redom:
Komisija za izume in tehnične izboljšave je na svoji 4. seji dne 30. 9.1974 predlagala UO, da nagradi avtorja vloge št. 147 (Preureditev stroja za brušenje robnikov ob strani), ROZMAN PETRA z nagrado 800 din.
Komisija za izume in tehnične izboljšave je na svoji zadnji seji predlagala UO, da nagradi avtorja
— za izdelavo, montažo in servisiranje strojne opreme in konstrukcij »Kovinoservis« iz Jescnic,
— za servisiranje elektro signalnih naprav »Elmont« iz Bleda,
— za proizvodnjo elektroopreme »IMP« Ljubljana.
Registracija
V	mesecu novembru so bile zmontirane in dane v obratovanje vlečnici Vuhred in Pungart na Mali Kopi.
V	teku je montaža vlečnice Trebe-ljevo, ki jo je kupila Vevška papirnica. V programu pa so še štiri vlečnice, in sicer Dravograd, Velika Kopa, Sedlo in Ribnica na Pohorju.
Tudi v drugih republikah je poraslo zanimanje za žičnice. Na sejmu v Beogradu je bilo več razgovorov za nabavo vlečnic v prihodnjem letu na področju Srbije. V teku pa je realizacija vlečnice na Pelisterju v Makedoniji.
Program 1974
Zastopniška pogodba med Elanom in Pomagalskim iz Francije je bila registrirana v Beogradu dne 12. 6. 1974 in 19. 8. 1974, v teku je registracija za konsignacijo.
Zaključek
Menimo, da bo sodelovanje med ELANOM in POMAGALSKIM pomenilo pridobitev ne samo za neposredno najbolj zainteresirane partnerje, ampak tudi za vso slovensko in jugoslovansko turistično dejavnost, ki bo z resno zastavljenim Elanovim programom, s sodelovanjem oblasti in gospodarstva zapolnilo dejavnosti — turizmu, s ponudbo sodobnih kvalitetnih in cenenih domačih žičnic.
1. Samoupravno komuniciranje in vloga tovarniškega tisika
2. Novinarski kodeks
3. Program dela aktiva
4. Tekoči problemi
Naš odgovorni urednik se ga zaradi bolezni ni mogel udeležiti.
vloge št. 149 (Pete smuči pri tipih Impuls in Mirade), Bulovec Franca z nagrado 1.000 din. Obenem pa je komisija sklenila, da nagradi avtorja vloge št. 152 Potočnik Pavla z 100 din za vlogo Izboljšava na stroju za vrtanje lokov in avtorja vloge št. 153 Sitar Roka z 100 din nagrade za vlogo Sredice za tekaške smuči.
S.	K.
Večina ljubeteljev bolih, zasneženih strmin že dolgo ve, da na svetu obstajajo ljudje, ki so sposobni na smučeh pokazati 'kaj več od navadnega alpskega smučanja. To so oni, 'katerim se zdi dolgočasno običajno krmarjenje po več ali manj nagnjenih smučarskih progah. Njim je premalo delati enake zavoje, kot tisočim drugim smučarjem, premalo jim je, na klasičen način obvladovati teren. Imenujemo jih »hot-dogerje«.
Američani — prav od njih prihaja ta zvrst, trdijo, da je hiot - dog tisti zimski šport, kajteremu je vredno posvetiti prosti čas. Hotdoger počenja na smučeh vse, kar mu tisti trenutek šine v glavo, točneje, kar je sposoben napraviti. Vozi po strminah in se prekucuje po njih (takih sem že dosti videl 'tudi pri nas), dela vratolomne skoke ali plesne korake, smuča naprej in nazaj
—	v ta -namen imajo posebne smuči, ki imajo tudi zadaj krivino — dela v zraku salte, podobne skakalcem v vodo. Vozi po eni smučki, predvsem pa po celem nedotaknjenem snegu, kar daje še poseben čar. Zares, užitek je gledati smučarja, za katerim se praši sneg, smuči orjejo celec, dela večje in manjše zavoje, vzbokline ga ne ovirajo, temveč dajejo dodatno draž takemu smučanju. Cimveč je hribčkov, kotanj in vzpetin, toliko za-
bavneje je. Smučar na vse načine poskuša ukrotiti muhast teren, na katerem je polno zahrbtnih kupov in s puhastim snegom zapolnjenih kotanj, pasti za še tako dobrega hotdogerja. V taki vožnji le-ti še najbolj spominjajo na jezdeca, ki so mu podtaknili divjega žrebca.
Stein Erikson, nekoč olimpijski prvak iz Norveške, zdaj živi in smuča v Ameriki. Prav ta se je nekako pred enim desetletjem odločil, na-
veličan smuka in veleslaloma ne nazadnje pa tudi zaradi tega, da bi vzbudil pozornost, da izvede nekaj zračnih akrobacij. Gledalcem je bilo všeč ito početje, pa so se še drugi vratolomneži odločili za posnemanje. In tako se je rodil hotdog. Za mnoge ob prvem poizkusu tudi končal v mavčarni.
Omenil sem že, da hotdogerji počenjajo na smučeh vse, kar jim trenutno pade v glavo. Vendar ta ustvarjalna svoboda zahteva vrhunsko telesno pripravljenost, kot glavni pogoj za ta šport. Koliko prelitega znoja, koliko napornih vaj na suhem, pred prvimi vajami na snegu. Le 'tako je možno obvladovati smuči, sebe in podivjani teren.
Prihodnje loto, sredi aprila, bo v italijanskem smučarskem centru Cervinia prvo svetovno prvenstvo v hotdogingu, iki sc ga bodo udeležili tudi predstavniki Jugoslavije.
V	ta namen bo 26. in 27. decembra toga leta izbirno 'tekmovanje v Kranjski gori. V informacijo: na to tekmovanje se lahko prijavi vsak, ki se čuti sposobnega pokazati kaj več od smuka naravnost in paralelnega zavoja od brega. Vsekakor pa bo vredno ogleda, saj bo izven konkurence sodelovalo tudi 15 akrobatov iz Amerike.
Za tiste, ki bodo že to zimo posnemali hotdogerje, skromen nasvet; naj ne stoji ob robu prepada tisti, ki ima vrtoglavico!
P. S.
Tudi za to zvrst smučanja Elan že izdeluje smuči (op. ur.)
A. Svetina
TEST
SKIING, 1974/4
Med testi smuči so tudi Elanove Im&uls-Competition. O njih pišejo: »Ta jugoslovanska smučka ima sredico iz lahkega okumčja med laminati iz GRP; ima členkaste robnike. S parom dvometrskih smuči, ki smo jih imeli na preizkušnja, se je dalo najbolje smučati s sledečo tehniko
—	verejtno zato, ker ima mesto pod čevlji pomaknjeno precej nazaj. Ob. našale so se dobro pri vseh vrstah snega in po hitrostih 25—35 km/h. Ce je primerne dolžine, je impuls competition primeren za odlične smučarje in tekmovalce, posebno tiste, ki spadajo k »težjim«.
Polkvalifikacija
Konec novembra se je zaključil praktični in teoretični dol poučevanja za pridobitev polkvalifikacije. Od 30 članov delovne skupnosti je 20 člaov polagalo izpit, od katerih jih je 16 opravilo s pozitivnim uspehom. 5 članov pa je vsebino iz programa izredno obvladalo in jim
komisija daje posebno priznanje in čestita:
— LANGUS Dušan
— RESMAN Jože
— ARH Franc
— TANCAR Anton
— IGLIČAR Vinko
Drugi posvet gorenjskih informatorjev
Tehnične izboljšave
Samo deseteroboj ali kaj več?
Okolje je prisililo človeka k plavanju in smučanju. Daleč za nami je že čas, ko se Je pred divjimi zvermi rešil le tisti, ki je dovolj hitro tekel. Nemalokrat je bilo prav od hitrosti, spretnosti, vzdržljivosti in moči odvisno, ali je bil lov, takrat edini vir življenja, uspešen ali pa se je moral lovec utrujen in lačen stisniti v votlino. Ostalo mu je le še upanje, da bi morda drugi dan z drznim skokom prišel do plena.
Da, tedaj našim prednikom še ni bilo do raznovrstnih tekmovanj in slave. Splšna telesna pripravljenost mu je bila nujna za obstoj.
Živimo v času, ko se nam ni bati, vsaj v miru ne, da bi bili slabotnejši postavljeni pred dejstvo, kdaj bo postal kdo žrtev močnejšega. Živimo v dobi velikega napredka tehnike. Kljub temu pa spremenjeni način življenja zahteva, da človek obdrži in dopolnjuje osnove psihofizične kvalitete: moč, hitrost, spretnost in ne nazadnje, tudi vzdržljivost. Že zaradi tega, da kompenziramo posledice industrializacije. Ne gre tu za umik pred civilizacijo, tudi ne za beg pred novim načinom življenja, temveč za bolj dosledno upoštevanje zakonitosti telesnega razvoja človeka in njegove delovne sposobnosti. Tisočletja dolgo so se ljudje teleson razvijali kot otroci z igrami, kod odrasli pa s fizičnim delom. In ker je dandanes že marsikje manj možnosti za svobodno igranje otrok, ker možnost udobnega prevažanja omejuje vsakdanjo hojo, ker ljudje veliko sedijo in zlasti še zaradi tega, ker je fizično delo vse bolj okrnjeno, je treba v večji meri kakor doslej, misliti na redno telesno vzgojo, na igre, na
BmMA
SUPEF.-SK1
zadnji. Bolj od tega je važno sodelovanje.
Novost pri nas je, da smo se štirje člani kolektiva: Boris Kozinc, Rudi Kokalj, Miha Pretnar in Alojz Svetina odločili, da s tem letom pričnemo tekmovanje v desetih ra? ličnih panogah, torej v desetcrob'"
ju. Te panoge so:	streljanje, kros
na 2.400 m, tek na 100 m, 100 m kra-velj, plavanje pod vodo na dolžino, alpsko smučanje, smučarski maraton v Trnovskem gozdu, met kopja, plezanje po vrvi — samo z rokami, veslanje — dolžina Blejskega jezera. To so torej discipiline, v katerih bomo tekmovali za začetek le štirje. Pozneje pa se nam bo morda pridružil še kateri navdušeni član našega kolektiva. To pa je med drugim tudi naš namen.
Alojz Svetina
Športni »etveroboj
22.11.1974 je bilo na Jes športno srečanje v počastitev va republike. Tega srečanja s udeležili člani MA-ov Železarne Jesenice, Verige, Enote graničarjev iz Radovljice in seveda Elana ter se pomerili v šahu, namiznem tenisu in kegljanju. Čeprav Elanovci nismo imeli zastopnikov v vseh treh panogah, smo dosegli lep uspeh v kegljanju. Naše barve so zastopali: Eržen Alojz, Kocjančič Jaka, Triplat Marjan in Kokalj Rudi in v tej sestavi tudi zasedli 2. mesto za Verigo. Prvi in zadnji z 204 podrtimi keglji, Jaka in Marjan pa z 161 oziroma 176 podrtimi
keglji. V skupni razvrstitvi pa je zmagala ekipa MA Železarne Jesenice in prejela prehodni pokal. Tudi vse prve ekipe v panogah so prejele pokale v trajno last.
ELNM
Ta četrveroboj je že tradicionalen in pozivam vse mladince, da se naslednjega čotveroboja udeležijo v večjem številu kot letos.
Za MA Kokalj Rudi
Vodič za izbiro smuči
SKIINGOV VODIC ZA IZBIRO SMUČI ZA ODRASLE
Vodič je sestavljen na podlagi 10-letnih izkušenj pri testiranju smuči. Upoštevati je treba prilagoditveni faktor ± 5 cm. Po teži in znanju izbrani dolžini DODAJ 5 cm:
— če je tvoja teža na zgornji meji razreda,
— če si športen tip in se lahko učiš smučanja,
— če se ti zdi odločilnejša stabilnost pri hitrosti, kot pa lahkotnost obračanja,
— če si za svojo težo posebno velik,	_.	.	.
— če uporabljaš toge, mepreklapljive čevlje.
ODŠTEJ PA 5 cm:
— če je tvoja teža na spodnji meji razreda,
— če si »stare šole« In plašen,
— če imaš raje večjo okretnost, kot pa stabilnost pri smuku,
— če si za svojo višino posebno lahek,
— če uporabljaš mehke čevlje, oz. take, ki se dajo prepogibati.
Ce ni na razpolago smuči tvoje dolžine, Izberi malo daljše, če so mehke ali malo krajše — trde.
teže	začetniki	srednji	dobri	odlični	konserv.	agresivni
45—52 kg	cm 150	150	160	165	175	160
53—59 kg	cm 150	155	165	170	180	165
60—66 kg	cm 150	160	170	175	185	170
67—72 kg	cm 160	165	175	180	190	175
73—79 kg	cm 165	170	180	185	203	180
80—86 kg	cm 170	175	185	190	205	185
87—več kg	cm 175	180	190	195	210	190
šport. Pridobitve znanosti so ogrozile biološko prirodo človeka, znanost pa je nakazala tudi rešitev: več športa, več hoje, več bivanaj na planem. In vse bolj aktualno postaja geslo: »Nazaj k naravi — dokler je še čas!«
Namen tega članka ni v tem, da bi razglabljali o koristih športa. To več ali manj vsi vemo. Dejstvo pa je, da je v našemu povprečno zelo mlademu kolektivu, le malo športnikov. Ne malo je tudi takih, ki z nasmeškom opazujejo sodelavce, ki trenirajo tek, kolesarjenje, plavanje in si rečejo: »Da se mu le ljubi!« Vsi vemo, da nam tovarna pomaga s smučarsko opremo, toda kadar je organizirano tekmovanje, je zastopan kolektiv v smešno majhnem številu. Tudi v krosu ni nič bolje. Morda se premalo zavedamo, da ni važno, ali pridemo na cilj prvi ali
Najboljši smučarji vseh časov
SKIING, 1974/4			
Švicarslki strokovnjak Cesare Chigna		je sestavil lestvico najboljših smu-	
čarjev vseh časov:			
Toni Sailer	550 točk	Marielle Goitschel	475 točk
J. C. Killy	400 točk	Dagmar Rom	250 točk
Stein Eriksen	375 točk	Christl Haas	225 aočk
Zeno Colo	350 točk	A. Proll-Moser	225 točk
Gustav Thoeni	350 točk	Lucille Wheeler	225 točk
Karl Schranz	325 točk	Andrea Mead Lavvrence	200 točk
Guy Perillat	275 točk	Marianne John	200 točk
Egon Zimmermann	225 točk	Annie Famose	200 točk
James Couttet	225 točk	Trude Beiser-Jochum	200 točk
Bernhard Russi	200 točk	Marie Therese Nadig	200 točk
Elan tudi za elito
V opisu tujih smuči na italijanskem trgu je tudi Elan, o (katerem pišejo, da je nekdaj izdeloval smuči za »turiste«. Sedaj ipo koncu zadnje sezone za Svetovni pokal, pa je mladi švedski as Stenmark dokazal,
da je ta jugoslovanska hiša sposobna vzdržati tudi trdo preizikušnjo elitnih tekmovanj. To je odločilen 'korak za Elan, katerega izdelke uvaža Colmar iz Monza. Ta odločilni koralk se imenuje Impuls competi-tion, smuči katerih (karakteristike so primerne in katerih prednost je predvsem lahkotnost vodenja.
Podkupnina?
SKI RACING, 1974/9
Švicarska smučarska zveza še ni sporočila odločitve v zvezi s problemom Russi, ki je obtožen, da je prejel visoko vsoto za to, da bo vozil s Kneisslovimi smučmi, namesto z Rossignolom 'kot doslej. Zastopnik Rossignola trdi, da je Russi prestopil h konkurenci zato, ker so mu dali dvaikrat večjo vsoto kot on. Marc Holder, predsednik FIS je izjavil, da Russi ne bo smel nastopiti na olimpijskih igrah, če je res prejel denar za prestop.
Pokal Kandahar
AUSTRIA SKI, 1974/4;
SKI, vol. 39/1
Avgusta letos je umrl Anglež Sir Arnold Lunn, star 86 let. Bil je ena najpomembnejših osebnosti v razvoju tekmovalnega alpskega smučanja. Že 1. 1911 je bil med organizatorji enega prvih smučarskih tekmovanj — smuka za pokal Roberta of Kandahar. Leta 1922 je v Švici izumil in poimenoval slalom (iz norveščine: »Sla« pomeni lahek, gladek, »lom« pa sled).
V letu 1928 je ustanovil tekmovanje Arlberg — Kandahar (prehodni pokal je prispeval sir Robert of Kandahar) in dosegel pri FIS, da so se alpske discipline dokončno ločile od klasičnih. Organiziral je tudi prvo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, 1. 1931 v Murrenu (Švica) in dosegel da je alpsko smučanje postalo olimpijski šport na zimskih olimpijskih igrah, prvič v Gar-misch-Partenkirchnu (ZRN). L. 1952 mu je kraljica Elizabeta »za zasluge pri britanskem smučanju in za odnose med Anglijo in Švico« podelila naslov viteza.
5-:<■ / ‘ vi 'v
v:-..
»!?.%. '.>.-£tj>.:>.'i. if
Kadri - kadri
kadri - kadri
Lastnost delavca so izgubili <-slednji delavci:
1. Vehovec Marjan — KV rez} lec — Inštitut
2. Šmitran Danica — NK delav. v obratu smuči — sporazumno
3. Peterneli Milena — NK delavil v obratu smuči — sporazumno
4. Pogačar Anton — KV avtomc. hanik — smrtno ponesrečil
5. Derlink Zvone — NK delavci.' v pomožnem obratu
6. Ažman Jože — KV kurjač — pomožni obrat — invalidska upokojitev
7. Manasijeva Stanka — NK delavka v poskusni dobi
8. Bratec Ignac — NK delavec v poskusni dobi
9. Kokalj Franc — dipl. pravnik
— sporazumno
10. Finžgar Janez — lesni tehnik
— sporazumno
11. Bešič Zejnil — NK delavec v obratu smuči — v poskusni dobi
12. Vukovič Žarko — KV avtomehanik — odhod v JLA
LASTNOST DELAVCA V MESECU NOVEMBRU SO PRIDOBILI NASLEDNJI DELAVCI:
1. Vidožovič Josip — KV ključavničar v kovinskem oddelku
2. Jerman Milena — NK delavka v obratu smuči
3. Čufar Mira — NK delavka v obratu smuči
4. Huraer Maks — KV zidar v obratu smuči
5. Dežman Francka — NK delavka v obratu smuči
6. Skrlec Minko — KV prodajalec v prodajnem sektorju — trgovina Zagreb
7. Gerčar Matevž — KV str. ključavničar v kovinskem oddelku — vrnil iz JLA
8. Kenda Marija — NK delavka v obratu smuči
9. Calakovič Predrag — KV avto-električar v prodajnem sektorju
10. Praprotnik Branko — KV natakar v obratu smuči
11. Pribanič Ivica — NK delavec v prodajnem sektorju — trgovina Zagreb
12. Pogačar Veronika — NK delavka v obratu smuči
13. Horvat Olga — NK delavka v obratu smuči
14. Ostojič Frandka — KV prodajalka v prodajnem sektorju — trgovina v Zagrebu
15. Puljič Marija — KV prodajalka v prodajnem sektorju — trgovina v Zagrebu
16. Tišma Mirko — KV prodajalec v prodajnem sektorju — trgovina v Zagrebu
17. Sviban Brartka — KV prodajalka v prodajnem sektorju — trgovina v Zagrebu
18. Vuzem Milan — NK delavec v obratu smuči
13. Langus Milan — NK delavec v pomožnem obratu
14. Zukič Izet — NK delavka v kovinskem oddelku — odhod v JLA
15. Golmajer Janez — strojni tehnik — samovoljna
16. Hrovat Franc — KV ključavničar v pomožnem obratu — odhod v JLA
17. Zupan Vinko — PK ddlavec -v obratu smuči — samovoljna
18. Kiselak Jože — NK delavec v obratu smuči — samovoljna v poskusni dobi.
Sonce, zrak bi iportnl užitek
— NO\
Organizatorji naj večjih evropskih tekaških maratonov so ustanovili odbor za poikal Europalopet. Dobi ga tekmovalec, ,ki *bo iz treh maratonov ibral največ točk; vsaj ena tekma pa mora biti v nordijskih de-
želah. Štejejo: Dolomitenlauf (Li-enz. 12. 1. 1975 , 50km), Marcialonga (Cavalese, 26. 1. 1975, 70 km) Finlan-dia Hiihto (Lahti, 23. 2. 1975, 75 km), Vasaloppet (Moza, 2. 3. 1975, 85 km) in Konig Ludvvig Lauf (Oberammcr-gau, 9. 3. 1975, 90 km).
Coca cola je odkupila od COJO (Oamitč organ i sat«ur des Jeux Olim-piques) za 1,300.000,— kanadskih dolarjev pravico uporabe emblema olimpijskih iger 1976 v komercialne namene. Kot uradni olimpijski dobavitelj brezalkoholnih pijač bo z njimi med olimpijado brezplačno oskrbovala tekmovalce in organizatorje.
Werner Mattle, srebrna medalja v VSL iz Sappora, je od Rossignola prestopil k Attenhoferju.
IC E —
SKI RACING 197418
Mednarodni olimpijski komite je na Dunaju 16.—25. oktobra sprejel nov oz. popravljen pravilnik, ki vsebuje važne spremembe. Clen 26. določa, da tekmovalec sme dovoljevati uporabo svoje osebe, imena, fotografij in športnih dosežkov v reklamne namene, če sklene dobavitelj pogodbo z njegovo Športno zvezo in če vsa plačila vrši peko nje, ne pa direktno tekmovalcu.
Ervin Stricker, 2 italijanski reprezentant, si je na treningu pod Monte Biancom poškodoval koleno in ne bo mogel nastopiti na decembrskih tekmah za svetovni polkal.
NEVESPORT, 1974117
Mario Cotelli, tehnični vodja italijanske alpske reprezentance je v razgovoru z novinarji dajal prognoze za itefkmovalno sezono, ki se bo začela. Od Avstrijcev se mu zdi Zw.illing nevarnejši od Hmtersecrja,
Francija nima Šampiona, odkar je stara garda med profesionalci, ŠvL ca tradicionalna z Russijem. Od Nordijcev izstopa Stenmark, ki se mu zdi bez dvoma nevaren, ker je hladnokrven, miren fant, preračunljiv in neobčutljiv. Toda Stenmarku je šlo dobro na koncu sezone, ko je bil dober sneg. Videli pa še bomo, kaj bo naredil decembra in januarja na ledenih progah.
SKI RACING, 1974/10
Anidfej Bachleda je pestopil med profesionalce. Pogodbo za sezono 1974/75 je sklenil z Olinom; v 01 i-novi ekipi so že Bob Cochnan, Ha-roid Rofner in Carlo Demetz.
Distributer Kastlejevih smuči v Ameriki bo v letu 1975 Beconta, ki je obenem zastopnik Nordica čevljev in Look Nevada vezi. Prej je Kastleja zastopala firma Garciija Corporation.
Sylvain Saudan, znan po tem, da ima posebno veselje smučati po čim nevarnejših strminah, prehodnih samo za dobre alpiniste, se ta čas s sedmimi vodniki iz Chamonixa in Courmajerja odpravlja v Ande. Namerava presmučati 3000 m visoko steno Aconcague (7050 m). Ogledi mu bodo vzeli najmanj 15 dni; težave pa, pravi ne bodo presegle tistih v severni steni Mt. Blanca. Posneli bodo tudi film za TV. To bo zadnji Saudanov preizkus pred ekspedicijo na Himalajo.
Za popuste inštruktorjem smučanja pri nakupu opreme so v Ameriki to sezono slabši časi. Glede popustov ni enotne politike, vsaka tovarna jih kroji po svoje. Spalding, Olin, Lange in Rossignol jim dajejo ca. 40 % popusta, K 2, Norstar in Fullpast dajejo inštruktorjem smuči za 1/3 maloprodajne cene.