H. ftroilka. I LM|iil( i srtnto. Z6. fotaja 1916 XL)X. leto. • na dom dostavljen: :e!o leto naprej . . • . K 24*— pol leta m m • » • » 12*— četrt leta „ # • . . . r>— aa mesec • • • • • • 2— .Slovenski Karo d • velja v Lfublfanl v npravniStvu prejeman: cek> leto naprej • 9 • • K 22*— pol leta „ • • • . . 11*— četrt leta „ • • • . . 5*50 na mesec 9 • • • • » 190 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Credniaivo: Knailova ulica sL 5 (v pritličju levo,; telefon it 34. Izhaja vsai dan zvečer iivsemsi nedelje ta preznlfee. Ittserau veljajo: peterostepna petit vrsta za enkrat po IG vin., za dvakrat po U vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano VTSta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpiaviiiJtvu naj se pošiljaio naročnine, reklamacije, inseratl i.t d, to je administrativne stvari. ——— Fosant?£&a etevilka treifa 10 vinarjev. ———— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. -Narodca liskama" telefon ŠU 85. »Slovenski Narod" velja po DOS«: za Avstro-Ogrsko: « za Nemčijo-: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ • • . 13'— četrt leta na mesec 6-50 2-30 četo leto naprej . , , K 3>-za Ameriko in vse druge d dele 3 celo leto naprej . • , «. K 35.—' Vprašanjem glede in^eratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Upravi-istvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica si. 5, ielefen £LS5* OV PORAZ ITALIJANOV PRED DRAČEM. — NAŠI TOPOVI OBVLADUJEJO PRISTANIŠČE. Dunai, 25. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Nase čete v Albaniji so zagnale včeraj Italijane, ki so bili dan poprej poraženi vzhodno in jugovzhodno Drača, na jezik zapadno Durskih ribnikov. Pristaniške naprave Drača s«* nagajajo v ognju naših topov. Vkrca-vanje moštva in vojnega materijala motimo uspešno. Nastop nekaterih italijanskih vojnih ladij ni prav nič vplival na potek dogodkov. V teh bojih smo vjeH dosedaj 11 italijanskih tfikov in nad 7C0 mož ter vplenlli 5 topov in 1 strojno puško. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. * NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25. februarja. (Kor. ur.) ■* olffov urad poroča: Velik? glavni slan: Balkansko bojišče. Nobenih posebno pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. * DRAČ PRED PADCEM. Sijajne operacije naših čet v Albaniji so rodile sijajen uspeh. Italijanska brigada v obkoljenem Draču je po opetovanih porazih obupala in je dala glavnemu mestu srednje Albanije slovo. Italijani odhajajo iz Drača in v mestu bodo skoraj zaplapola-le naše zastave. Vprašanje je le še, ali se bcao mogli Italijani pravočasno odstraniti. Naša artiljerija je zasedla dominujoče pozicije v okolici mesta in granate naših topov občutno motijo vkrcavanie italijanskih čet v Pristanišču. Žalosten konec italijanske slave v Draču. Kralj Peter o Avstriji. O razgovoru zastopnika »Associated Press« s srbskim kraljem Petram se še poroča: Kralj Peter je sko- raj slep. Izjavil je, da je hotela Srbija vedno živeti z monarhijo v miru, toda Avstrija je fevdalna država in bistvo fevdalizma je, da ne trpi okrog sebe nobene svobode. 2e za časa Obrenovićev je hotela monarhija izrabiti Srbijo v korist svojega aristokratičnega sistema. Mi pa smo kmet;, in sicer svobodni kmeti. Moj ded je bil kmet in na to sem bolj ponosen kakor na svoj prestol. Neomajno se nadejam, da bo Srbila zoret svobodna in neodvisna. Ne bom umrl, predno Srbija ne zmaga. Pred Solunom. Iz Carigrada javljajo: Poročila iz Soluna pravijo, da se bo izkrcalo v kratkem v Solunu še 100.000 mož ententnih čet, tako da bo štela en-tentna armada pred Solunom 400.00f mož. Neposredno na to se bo začela ofenziva proti Bolgariji. NOVA NASILJA ČETVEROZVEZL PROTI GRŠKI? Preko Sofije poročajo: Bolgarski podučeni krogi smatrajo, da so dospeli odnošaji med Grško in en-tento v odločilen stadij. Če-tverozveza se poslužuje vseh sredstev, da bi spravila Grško definitivno na svojo stran. Ententa namerava baje zasesti vse v srednjo Grško držeče železniške proge. V Sofiji pričakujejo, da se bo Grška uprla nasilju event. z orožjem v roki. Skuludis poudarja znova, da ostane Grška nevtralna. ?Berliner Tagblatt- priobčuje razgovor svojega posebnega, v Atene poslanega poročevalca, z grškim ministrskim predsednikom Skuludi-som, ki je znova poudarjal: Svoje nevtralistične politike ne spremenimo za nobeno ceno. Ententa nas je hotela izstradati ter nahujska ljudstvo proti vladi, toda grški na~od je bil naravnost heroičen in Cr cro-zveza je uvidela, da naše poli e ne odobrava le armada, temveč t !i večina naroda. Z bajoneti se m: od ne da pognati iz nevtralnosti. Mi vsi upamo, da bodo centralne eržave udarile na Sofan, čim preje, tem bolje. Dejstvo, da so Solun zasedli tuj- ci, nas Grke tlači kakor mor:'. Prepričani srno, da bodo nastopali Bolgari, čim pridejo na grško ozemlje, tako, da ne brdo žalili grške saiao-i zavesti. Na nobeden način pa ne opustimo nevtralnosti Vemzelos pri kralju Konstantinu. Frankfurt, 25. februarja. Kakor javlja »Frankfurter Ztg.«, poroča >Daily Mali« iz Aten, da je kralj Konstantin poklical Venizelosa. s katerim je dolgo konferiral. Konferenca dosedaj ni imela nikakega političnega uspeha. Grško-Halijanska napetost. Iz Aten se poroča, da napetost med Grško in Italijo še vedno narašča. Italianski poslanik bo sprejet od kralja v avdijenci. Temu dejstvu se pripisuje poseben pomen. Francozi so spustili našega solunskega generalnega konzula. Francozi so sedaj izpustil tudi našega solunskega generalnega konzula in njegovo osobie. Dr. pl. Kwi-atko\vski je že prispel v Ženovo. P -!ožaj v Romuniji. Voditelj romunskih intervencijo-nistov Filiocscu je odpotoval v Pe-trograd, od koder se poda na rusko fronto. Pozneje obišče London in Pariz. Pred odhodom je Filipescu izjavil, da nima nikake misije, temveč da hoče le proučiti razmere. Po njegovem mnenju bo odbila ura odločitve za Romaaijo, čim prične velika ofenziva aliirancev na vseli frontah. Ofi-cijozna romunska »Indepenaance Roumaine« se ostro obrača proti Filipescu ter mu očita, da njegovo potovanje nikakor ni patrijotično. Listi noročajo: Ruski vojaški ataše v Bukarešti je bil odpoklican, ker je pošiljal napačna poročila ^ o položaju v Romuniji in o razpoloženju romunske javnosti. mšKi n DALJNI NEMŠKI USPEHI 03 MASI, KJER JE BILO V ZADNJIH DNEH VJETIH 10.000 FRANCOZOV. Berlin. 25. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Ve!»ki glavni stan. Zapadno bojišče. Na desnem brega Mase smo tudi včeraj v raznih smereh izkoristili uspeh, o katerem smo že poročal?. Osvojili smo utrjene vasi in pristave Champ Ncuviile ob Masi, CoteHct-tes, Marmoni, Beaumont, Chanbret-tes. Orne, razentega pa smo zajuri-šali vse sovražne pozicije do grebena Louveront. Zopet ie imel sovražnik izredno velike kivave izgube, naše so ostale znosne. Število vjet-nikov se je zvišalo za več kot 7000 na 10.000. O vplenienem materijalu so t -vedbe še nemogoče. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 23. februarja popoldne. V Artoisu smo zopet zavzeli nekaj delov jarkov v pokrajini pri gozdu pri Givenchvju. Severno od Verdu-na je trajalo sovražno obstreljevanje, mi smo krepko odgovarjali. Čez noč so se razvili infanterijski boji na fronti kakih 15 km. Boj traja z vso silo oJ desnega brega Maase do lierbeboisa. Zapustili smo vas Haut-mont, katere rob pa še držimo, po trdovratnem boju, pri čemer smo prizadejali sovražniku prav občutne izgube. Vzhodno od tega kraja nam je omogočil protinapad zopet zavzeti večji del gozda pri Cauresu, ki se tu razteza v ospredje in ki ga je bil sovražnik včeraj zasedel. Severno od Beaumonta spno z zapornim ognjem gladko zadržali silen nemški napad na liertebois. Glasom izpovedi vjetnikov so nekatere nemške enote popolnoma uničene. Med temi operacijami počasen, prenehajoč artiljerijski boj na obeh straneh v okolici Hauta - Cheriersa in Fremezvja. V Lotaringiji v okolici Nemenvja je Mla naša artiljerija precej delavna. Neka sovražni poizvedovalni oddelek ni mogel dospeti do naših črt severno od Letricourta. 23. februarja zvečer. V Belgiji je napravil razdirajoči ogenj naše artiljerije več vrzeli v nemških jarkih pri Steenstraetu. Severno od Aisne so razdejale naše baterije nemške naprave na visoki planoti pri Vauclersu. Severno od Verduna se je izkazal nemški napad, kakor je bilo pričakovati, kot zelo pomemben in z velikimi sredstvi pripravljen. Boj je trajal danes z naraščajočo silo. Naše čete so se dobro ustavljale ter prizadejale sovražniku velike izgube. Obstreljevanje z granatami velikega kalibra, ki ni prenehalo in na katero je naša artiljerija z isto silo odgovarjala, se je raztezalo na fronto 40 km od Malincourta tja do okob'cc Etzina. Delovanje nemške infanterije v prav velikih zvezah; ki so bile sestavljene iz čet 7 različnih armadnih zborov, se je čez dan med Brabant - sur Meuse in Ornesom nadaljevalo. Ob izhodu vasi Haut-mont nas sovražnik kljub vsem naporom ni mogel vreči iz naših pozicij ob gozdu pri Cauresu, katerega večji del imamo še zaseden. Naši protinapadi so ustavili nemške napade vzhodno od gozda pri Cauresu. Po celi vrsti krvavih napadov se je posrečilo Nemcem vdreti v gozd pri Vaprillu. Severno od Ornesa srna ustavili sovražne napade na našo črto pri lierbeboisu s svojimi protinapadi. Na levem bregu Maase in med Ornesom in Fremezvjem nobenega infanterijskega delovanja. V Alzaciji je napadel sovražnik včeraj proti večeru naše pozicije jugovzhodno od gozda pri Karspachu in jugozapadno od Altkircha. Takojšen protinapad je vrgel večji del zopet iz eksponiranih pozicij, v katerih so se bili ustalili. 24. februarja. Severno od Verduna je sovražnik še nadalje enako silno kakor včeraj obstreljeval našo fronto od Maase tja do južno od Fromeceva. Med desnim bregom Maase in Ornesom se je boril sovražnik z enako ljutostjo, kakor prejšnji dan. Pomnožil je svoje besne napade, ni se mu pa posrečilo predreti naše fronte. Na obeh krilih smo umaknili svoje črte na eni strani za Samogneux, na drugi strani pa južno od Ornesa. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 25. februarja. Preteklo no£ smo zažgali nasproti Hullucha mino ter zasedli jamo. Danes se je končal LISTEK. Zločin v Orcivalu. Francoski spisal E. G a b o r i a n. (Dalje.) Grof Tremorel se je zaman truda bi z zasmehovanjem pregnal rbi, ki so ga obšle po nastopu z to. Vsak čas ga ie prešinila no-l misel, da spada Berta med tiste ske. ki ne poznajo nobenih ozi-rov in se v svoji maščevalnosti ne ustrašijo nobenega škandala, pa če bi same sebe pahnile v nesrečo in v pogubo. »Si i'im, kaj bi najpoprej storila,« je ^sam sebi govoril grof Tremo-2e ko je zahtevala, naj pretr-am z Jennv Fancy vsako zvezo, mi je grozila da prizna svojemu mo-. kake stike ima z menoj. Kaj se ra zgoditi, če izve Sauvresv, da sem njegovo ženo zapeljal? Jaz vem. kaj bi v takem slučaju storil: ljubimca bi kar pobil. A Sauvresv bi me najbrž pozval na dvoboj. Če se zgodi da ostanem jaz v tem dvoboju življenju, moram vsaj pobegniti v inozemstvo, da me ne zapro; če ubije Sauvresy mene, je še slabše. V obeh slučajih bi šla moja poroka z Lavrencijo pp vodi. Za zdaj ne vidim nikakega izhoda; a morda ga še najdem; za zdaj je treba potrpeti in ohraniti mirno kri.« Grof je odslej Ie še skrivaj hodil v hišo župana Courtoi^a, čakaje, kaj stori Berta; trdno je pa bil odločen, da se Lavrenciji ne odpove, ne le zaradi njene dote. marveč tudi zato ne, ker jo je res ljubil. Tak dan. ko se je bil grof Tremorel zopet skrivaj odpravil na obisk v hišo orcivalskega župana, se je Sauvresv zvečer izprehajal po svojem vrtu. Naenkrat je pri ograji zapazil berača, ki mu je namigaval, naj pride do ograje. »Kaj pa želite?« je sicer prijazno, a vendar nezaupno vprašal Sauvresv. »Naročeno mi je, naj vam v lastne roke izročim pisemce in vas prosim, da je prečitate na kraju, kjer vas ne bo nihče videl*« Berač je ponudil Sauvresvju malo pismo in namežikujč rekel: »Poslala me je lepa, mlada gospa.« Sauvresv je pohitel v svojo sobo, zaklenil za soboj vrata, da bi ga nihče ne presenetil, in Stal: »Spoštovani gospod! Ubogo nesrečno dekle bi vam bilo vse žive dni hvaležno, če bi prišli jutri v Cor-beil v hotel pri kolodvoru, kjer vas bo ves dan pričakovala udana vam — Jennv Fancv. P. S. Prosim vas, ne povejte o tem pismu in o tej prošnji ničesar grofu Tremorelu. Mna!« je zadovoljno vzdihnil Sauvresv »Moj dragi prijatelj je dal svoji pariški ljubici slovo. Prav, prav; to je dobro znamenje in bo pospešilo njegovo poroko z Lavrencijo. XVII. Naslenje jutro je bilo vlažno in roDlo. Sauvresv je svoji ženi sporočil, da je šel na lov, a odpravil se je navidezno v gozd in potem krenil v Corbeil, kjer ga je pričakovala Jennv Fancv v tisti sobi, v kateri je z grofom Tremorelom preživela mnogo sladkih ur. Spomin na te ure ljubezenske sreče je bil tako močan, da je imela še vse solzne oči, ko je Sauvresv vstopil v njeno sobo. »Hvala vam, gospod, da ste prišli. To mi priča, da imate blago srce.« »A kaj vam je, gospodična?« je vprašal Sauvresv. »Vsa bleda ste m jokali ste ... le nikar ne izgubit« poguma!« »Vi torej veste, kdo da sem in slutite, zak^j sem vas prosila, da ste prišli na ta sestanek?« »Ničesar ne vem in ničesar nt slutim,« je dejal Sauvresv. »Ker ste mi pisali, naj ničesar ne omenim grofu Tremorelu, sem se točno ravnal do vaši želji.« »Ah,« se je razjokala Jennv Fancv, »pomislite — grof je imel z menoj ljubezensko razmerje . . . naposled pa me je . . . odslovil . . . da, kar . , . spodil me je . . , lahko rečem« . . . »E, ljuba gospodična, sila pač hitro raztrga tako razmerje, kakršno ste vi imeli z grofom Tremorelom. Moj prijatelj vas ni ne odslovil, še mani pa spodil, ampak skrb za prihodnjost ga je prisilila, da je naredil konec razmerju z vami.« »Kaj mislite res, da grofa Tre-morela skrbi prihodnjost? Vi ne poznate njegovega značaja, a jaz ga poznam. Lahko mi verjamete, če vam rečem, da se grof ne meni ne za preteklost in ne za sedanjost, da ne pozna ne ozirov, ne prijateljskih dolžnosti, nego da je skozinskoz egoist, ki pozna le samega sebe. Naj vam povem le to-le: Grof mi je, kar je pri vas, opetovano ponujal svojo denarno podporo, a mene je bilo sram, vzeti ta denar, ker sem vedela, da je vaš. Rekla sem mu: Ali ti ne brani čast, izposojati si denar od prijatelja in debrodelnika ter g*a po- nujati svoji ljubici? A on se mi je smejal. O, jaz ga poznam. Vzlic temu, da ga že dolgo poznam, sem mu vendar verjela, ko je rekel, da se ustreli. Mislila sem, da res tako stori in jokaje sem begala po vsem Parizu, da bi ga obvarovala smrti. O, kako sem bila bedasta. Grof Tremorel — pa da bi se ustrelil? Kaj še! Tega poguma nima. Odkritosrčno vam povem, gospod, jaz grofa prav nič ne spoštujem, on ni ne mož, ne značaj, a kaj, ko pa se mu moje srce ne more odpovedati.« »Bodite brez skrbi, gospodična,;« je rekel Sauvresv, ki so ga te strastne besede razburjenega dekleta hudo vznemirile. »Grof Tremorel vas bo podpiral in vas bo dobro preskrbel.« »Mar mi je za njegovo podporo! Dokler imam zdrave roke, mi ni treba miloščine. Grof me je hotel pre-meniti v imenitno damo. še ime sem morala premeniti. A sedaj riečem več biti Jennv Fancv, ampak sem zopet Pelagija Taponnet, ki se trudi, da zasluži na dan dvainpol franka in gre v nedeljo zvečer v malo predmestno gostilno plesat. Tam se en večer bolje zabavam, kakor sem so z grofom celo leto, čeprav sva zapravila tisočake in tisočake.« (Dalje prihodnjič.). artiljerijski bol pri Baostmaurn nam v prilog. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražne naprave v bližini Frelinghiena ob kanalu Vpres-Cominea ln vzhodno od Boesingha, Pri Verduna. »Temps« Je vznemirjen nad nemškimi uspehi pri Verdunu ter izreka prepričanje, da iščejo Nemci sedaj samo slabotno točko na francoski fronti. Prava ofenziva bo šele prišla. Splošno se opaža v francoskem časopisju veliko vznemirjenje. >Liberto« in »La Presse« skušata javnost pomiriti ter pravita, da ima trdnjava Verdun izborne pozicije na odprtem polju, ki preprečujejo, da bi mogli Nemci fronto prebiti. Vsekakor bo trajalo dolgo, predno bi mogli Nemci trdnjavo zavzeti, tako da bodo izvršili glavni sunek najbrže na Flandrskem. Poročilo nemškega poročevalca. Dne 24. t. m. so došla nemškim Ustom od njih poročevalcev poročila. Poročilo barona Kurta v. Reden pravi: Pridobitev na prostoru, ki so jo dosegle nemške čete severno od Verduna sega že skoro tako daleč, kakor so Francozi pri svoji ofenzivi v Champagni prišli z naravnost nepojmljivimi žrtvami. Kljub temu pa leži glavni pomen včerajšnje zmage v dejstvu, da so sprednjo francosko pozicijo v njenem centrumu na obeh straneh velike ceste s severa v Verdun vpognili. Glasom došlih poročil so si bili vstvarili Francozi v gozdovih in logih severno od vse sedaj zavzete črte pri Consenvovju ob Maasi, Haumontu, Beaumontu, Her-beboisu in Azannesu velikansk sistem nepredornega grmičevja; ne samo, da so bila posamezna debla med seboj zvezana z bodečimi žicami, so nakopičili tudi odstreljene ali odsekane veje, kakor mož visoko in zelo široko ter jih prepledli z žicami. Na ta način so si napravili večkratne rafinirane ovire, ki so se zdele ne samo za napad infanterije, marveč zaradi elasticitete tudi za topovski boj nepremagljive. Samo združen težki ogenj je mogel v sistematičnem delu zlomiti pasivni odpor te silne naprave. Ko je vdrla pehota v gozdove, je zadela zopet ob nove črte. našla pa je kmalu prehode, da je mogla izkoriščajoč strašni učinek nemškega artilierijskega ognja priti tudi za te pozicije. Lastne izgube so zaostajale daleč za pričakovanjem. Vsa ta vrsta bojev se je v celoti odigrala kot bitka v gozdu. Strašen je bil učinek nemške artiljerije v francoskih pozicijah. Na sto in sto mrtvih je ležalo pogosto na prav majhnem prostoru. Iz Budimpešte poročajo po privatnih poročilih, da so poslali Francozi močne Čete z Južnega Francoskega na severovzhodno fronto. Francoske sodbe o boju pri Verdunu. Francosko časopisje govori, kakor poročalo preko 2eneve, o vojaškem položaju pri Verdunu skrajno svobodno. Podpolkovnik Rousset izraža v »Petit Parisiemic željo, da naj se javnosti ne prikriva glavna stvar, da gre za veliko in pomembno bitko. Uspehom, ki so jih Nemci do sedaj izvojevali, se ni čuditi. Prva obrambna črta se sovražniku nikdar ne more ustavljati. Če pripravi ofenzivo z močnim artiljerijskim ognjem. Nekaj malih porazov ne sme vznemirjati. Francoske rezerve, ki so pripravljene za protisunek, bodo že preprečile nadalnje prodiranje nasprotnika. Podpolkovnik Pris vpraša v »Radi-calu« ali so zaporedni francoski strelski jarki zadosti močni, da vzdr-že drug nemški naval, ko je sovražni val preplavil sprednjo obrambno črto. Pris zahteva, da se nemudoma izdelajo nadalnje poljske utrdbe, v katerih lahko vztrajajo čete tako dolgo, da pridejo nova ojačenja. »Information« označuje operacije med Verdunom, Brabantom in Sur-Meuse kot zelo resne. »Echot« ne dvomi, da so pričeli Nemci sedaj s svojo veliko ofenzivo na zapadu. Tudi v Londonu so zelo vznemirjeni ter je več visokih angleških častnikov že odpotovalo v Pariz. Japonska proti centralnim državam. Iz Petrograida poročajo: Prva japonska komora je interpelirala zunanjega ministra kaj je storil po potopitvi japonskega parnika »Jasaka-maru« v Sredozemskem morju, da se kaj podobnega ne ponovi. Minister je odgovoril, da je japonska vlada s posredovanjem Zedinjenih držav protestirala pri centralnih državah in jim sporočila, da si pridržuje Japonska za slučaj, da se kaj podobnega ponovi, da primerno poostri svoje postopanje napram vojnim vjetnikom na Japonskem in interniranim civilnim pf^hanv ^ Vojna z Italijo AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ounal, 25. tcoruarJa» (Koe. urj Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, ImL * • * ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 23. f e ruarja. O uspešnih akcijah naše artiljerije se poroča iz dolin na višinah Cordevole, Boite in Visdende. V krnskem odseku je prodiral sovražnik zjutraj 22. t. m. po intenzivnem artiljerijskem ognju in napadih z bombami s silo proti našim pozicijam na Mrzlem vrhu. Bil je skoro na vsej frontni Črti odbit, samo na malem delu fronte se mu je posrečilo, da je vdrl v naše črte na desnem krilu. Takojšnji krepki protinapad ga je vrgel potem popolnoma iz zasedenega strelskega jarka. Na Kraški planoti artiljerijsko delovanje, kakor navadno. 24. februarja. V dolini Po-pena, Rienz, je razvijala sovražna artiljerija posebno delovanje proti našim pozicijam na hribu Piano, ni po nam napravila škode. Na višinah severnozapadno Gorice so se bližale v noči na 23. t. m, kolone sovražnih oddelkov našim črtam v odseku pri Pevmi in so metale na nje bombe z vdušljivim plinom. Ogenj naših strelcev in nekoliko preciznih strelov ene baterije je zadoščalo, da smo napad zavrnili. Na vsem bojišču je padlo obilo snega. »Capreni«. Dve veliki letali tipa Caproni sta jo skupili pri poletu na Ljubljano. Eno je moglo pribežati poškodovano nazaj z dvema mrtvima oficirjema in ranjenim pilotom, drugo je prišlo v last avstro - ogrskih letalcev pri Mirnu, skoro popolnoma nepoškodovano. V vedno lepši luči se nam predočuje uspeh naših letalcev. Italijane boli izguba svojih letalcev, ki so bili med najboljšimi, m boli jih, da je prišel v avstrijske roke izboren aparat »Caproni«. Ponosna Je bila »Sr> cieta di Aviazione Caproni e Faca-noni« v Vizzoli ob Ticinu, ker so sodili, da je Izdelek tehnično najpopolnejši tip ogromnega bojnega letala. Razne sestave tega letala niso bile znane, ker se je letalo izpopolnilo tekom vojne. Zato je pridobitev letala velike važnosti. Velik pa je tudi pogum naših letalcev, da so se spustili v boj s takim ogromrrlkom. Pet dvo-krovnikov ln štirje enokrovniki Fo-cker so se spustili v boj. Rotacijski motor Guome Italijanskega letala spredaj Je močan sto konjskih sil in ob obeh straneh po en sto konjskih sil močan motor »Mercedes«; z ozi-rom na to ima tudi tri propelerje. Ako so v aparatu tri osebe, nosi lahko več sto kilogramov bomb, težkih do 50 kg Italijani so bili ponosni na svoj aparat, avstrijski letalci s svojimi lahkimi zrakoplovi so strmoglavili ogromnika brez posebnih težav na tla. Napoved vojne Nemčiji? Salandra je imel 23. t. m. jako dolg pogovor s Sonnlnom, v katerem se je najbrže odločilo, da stopi kabinet, sledeč želji radikalne stranke, pred zbornico z napovedjo vojne Nemčiji. Intervencljonlsti proti Salandri. Intervencijonisti se pripravljajo na boj proti Salandri. Intervencijo-nistična parlamentarična skupina pripravlja zborovanje, katerega se udeleže vse skupine s krajne levice do skrajne desnice. Intervencijonisti so razočarani in nezadovoljni do skranjosti zlasti po Briandovem odhodu. DROBNE VESTI IZ ITALIJE, V vojnooskrbovalnem uradu v Novari so naleteli na velika pone-verjenja, kar prebivalstvo posebno razburja. V listu »Idea nazionale« se pritožuje prosesor Chiapelli, da Italijo zanemarjajo zavezniki, ker jej še doslej niso odkazali onega kosa Male Azije, katerega mora dobiti po vojni. Dostavlja, da so italijanski državniki preveč skromni. Sodišče v Rimu je oprostilo vse obtožence v velikem procesu radi nove justične palače, ki je bil velik škandal za Italijo, deloma zbog amnestije deloma zbog zastarelosti. V Italiji se ponavljajo sumljivi požari dan na dan. Elektrarno Conti pri Bergamu Je požar popolnoma vpepelil. škode Je en milijon in poL V dolini Vestino je velik gozdni požar napravil ogromno škodo. Vojaška uprava Je razširila letališče v Milanu na takozvanem prostoru Brusto Arsizio, tako da so pri Milanu sedaj štiri velika letališča. Razširjenje se je zgodilo vsled zračnega napada na Milan. Italijanska vlada pripravlja naredbo, s katero se omeji bivanje tujcev ob morju in v okolišu trdnjav ali pa se popolnoma prepove. Vojna z Rusijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. DunaJ, 25. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Mestoma topovski boji. Namestnik načelnika generalu :a štaba pl. flofer, fml. * NEMŠKO URADNO POROC LO. Berlin, 25. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Nobenih posebno pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 22. februarja. V odseku pri Rigi, ob Dvini med Ogrom in Prob-stingshofom je poletela neka sovražna letalska skupina kljub artilerijskemu ognju preko naših pozicij. Pri Dukernu v odseku pri Jakobstatu (5 km proti jugu) artiljerijski boj z vsemi kalibri. V poziciji pri Dvin-sku je trajal boj s pomočjo artiljerije za jamo pri Ilukutu. Oddelki naših kavkaskih polkov so izvršili uspešno poizvedovanje severozapadno od Svetenskega jezera; odrezali so neko nemško postojanko 150 mož in 2 Častnikov ter uničili in razdejali jarek. Ko so s pomočjo artiljerije odbili došla nasprotnikova ojačenja. so se umaknili v svoje pozicije ter vzeli vjetnike in mnogo vplenjenih pušk s seboj. V okolici Smorgona je razdejal neki naš oddelek sovražno žično oviro in vdrl v jarek. Del posadke so pobili, drugi del je zbežal. Na zgornji Stripi se je poskusil sovražnik približati našim jarkom. Trpel pa je hudo vsled našega artilerijskega in infanterijskega ognja ter smo ga s protinapadom, ki ga Je stal l mnogo izgub in vlctih. vrgli naz^j v njegove pozicije. Na vas Chmielovko (120 km severovzhodno od Bučača) so metali sovražni letalci goreče cunje. Severno od Bojana smo pred neko sovražno mino zažgali več min, ki so razdejale in zasule sovražne pozicije v velikem razsegu. Zasedli smo jamo. Zakopani ruski topovi Iz Ivangoroda poročajo, da so Rusi na svojem begu iz trdnjave Ivangorod v nekem bližnjem kraju izkopali velik grob ter postavili potem na ta grob križe z imeni padlih. Na povelje našega armadnega vodstva so sedaj ta grob odprli ter našli v njem 14 velikokalibrskih topov, mnogo municije, pušk, patron in bodeče žice. Rusija In Japonska. »Echo de Pariš« poroča, da namerava Rusija odkupiti Japonski 4 križarke, ki jih je bila Japonska v rusko - japonski vojni vplenila. Boji na morju. Uspeh podmorskih čolnov. »Nieuve Rottcrdj Cour.« konstatira kot uspeh podmorskih čolnov od 18. februarja lanskega leta to-le. Torpediranih je bilo vsega skupaj 670 ladij, od teh je bilo 611 trgovskih ladij in 59 ladij, ki jih je šteti k vojnemu brodovju. Izgubile pa so: Anglija . 439 ladij, Francoska . 44 » Rusija i i . 29 » Italija ... 28 » Belgija . . 8 » Največji trgovski parniki, ki so bili potopljeni, so bili »Lusitania«, »Arabic«, »Ancona«, »Falabat in »Ville de la Ciodad«. Poostrena pomorska vojna. »Kolnische Ztg.« poroča iz New Yorka z dne 2. t. m.: Včeraj je dospel sem črtrti oboroženi italijanski osebni parnik »Caserta« iz Genove. Imel je na zadnjem delu krova 2 mornariška brzostrelna topa, s katerima je lahko streljal na vse strani; 7 mož italijanske mornariške artiljerije je bilo pri topih. Med Geno- vo In Neaplom se vrte vaje ter streljajo na V« milje na prazne sode na morju. Ladijski častniki odkrito pripovedujejo, da Je sod približno tako velik, kakor vidni cilj podmorskega čolna in da ravno podmorske čolne preganjalo. O sami obrambi torej po znani washingtonski teoriji nI govora. »Kolnische Ztg.t dostavlja: To Je jasen dokaz, da oborožujejo poleg Anglije tudi njeni zavezniki trgovske ladje za napad. Tudi nJim velja bodoča poostrena pomorska vojna. Oboroženi trgovski pamlkL Iz VVashingtona poročajo: Demokrat Gore je poskusil senatu predložiti zakonski načrt, s katerim se nalaga vladi, da posvari Amerikance, da naj se ne vozijo na oboroženih parnikih bojujočih se držav. Republikanec Brandege je preprečil razpravo s tem, da se je proti predlogu pritožil. Predsednik VVilson vztraja pri tem, da ne gre ustvariti zakona, ki bi prepovedal Amerikancem voziti se na oboroženih topovskih parnikih bojujočih se držav. »Mowe-Ponga.« Angleški parnik »Westbunw Je odpeljalo nemško posadno moštvo iz pristanišča v Teneriffi ter ga zunaj pristanišča potopilo. Najbrže je bilo posadno moštvo s parnika »M6we-Ponga«. Konec »Westbuma«. »Times« poročajo iz Madrida: Od Nemcev zaplenjeni angleški parnik »Westbum« se Je peljal mimo angleških in francoskih vojnih ladij, ne da bi bil vzbudil sum. Ko je dospel v Santacruz, je odplula neka v pristanišču se nahajajoča angleška križarka takoj na odprto morje, da dobi ladjo nazaj, če zapusti španske vode. Ko pa je bilo 206 vjetnikov Šestih drugih ladij izkrcanih, so zapustili Nemci tekom 24 ur pristanišče m »Westburn« razstrelili. Nemška posadka se je vrnila v čolnih na Tenerfffo. Potopljeni parniki. Neki nemški podmorski čoln je ustavil obe ribiški ladji »Zeebriigge 8« in »ZeebrUgge 9«. Zadnjo ladjo so pripeljal v Zeebriigge, »Zeebriigge 8« pa je podmorski čoln potopil. Posadka je dospela v Vlisslngen. Švedski parnik »Holand« se je v Severnem morju na poti iz Hal ms tada v Hartlepooi potopiL Od pisemske pošte domov se vračaj očega holandskega parnika »Hollandia« je bilo zaplenjenih 1265 paketov, od pisemske pošte »Jelrije« pa 1290 paketov surovega gumija. Rekvirirane nemške ladje. V italijanskih pristanih stoji mnogo nemških ladij. Te dni so poročali listi, da Je uspeh potovanja francoskega ministrskega predsednika v Rimu ta, da začne Italija gospodarsko vojno proti Nemčiji. Zdaj je angleški trgovski minister Runci-man v angleškem parlamentu povedal, da je italijanska vlada »rekvirirala« 30 nemških ladij, ki stoje v italijanskih pristnih. Turška vojna. Rusko poročilo Iz Kavkaz IJe. 22. februarja. Zasledovanje ostankov turške armade traja. Po padcu Erzemma. Iz Berna poročajo: Na vprašanje aH bi bilo mogoče, da bi Rusi po zavzetju Erzeruma prebili še katero drugo turško obrambno črto, je izjavil turški poslanik v Bernu, da je to po človeški sodbi izključeno, ker leži nova fronta tako, da se armada lahko preskrbi z živili. Sedaj imajo Rusi premagovati one težkoče, ki so jih imeli prej Turki. Turčija ima pod orožjem nad 2 milijona mož, ki dobivajo dan na dan opremo in municijo iz Nemčije. Napadi na maloazijsko obal. Iz Aten poročajo, da ladje zaveznikov redno obstreljujejo razne točke maloazijske obali, zlasti vhod v pristanišče Smirno. Dne 29. januarja so obstreljevale sovražne ladje Umelliki, nasproti Castelloriza zapadno od zaliva pri Adaliji. Napadli so Francozi. Boj je trajal 10 ur. Elez so sovražniki obstreljevali 28., 29. in 30. januarja. Ob Sueškem prekopu. »Secolo« poroča iz Kaira: Na fronti ob Sueškem prekopu vlada absoluten mir. Zadnja bitka na zapadni fronti se je vršila dne 22. januarja. Baje je bila precej pomembna. Na egiptovska tla je vdrlo 5000 Se-nusov, ki tabore sedaj v oazi El Ga-naniati, 40 km od angleških čet. Letala so dognala, da se poglavar Se-nusov ne mudi v El Kari, marveč onstran meje. Njegov sorodnik El Idrisi nabira čete, med tem ko ga brodovje zaveznikov strogD nadzira in skuša preprečiti dovoz vojne kon-terbande. Nemčija in Portugalska. Zaplenjeni nemški parniki na Portugalskem. Na reki Tajo Je bilo zasidranih 35 nemških parnikov, ki jih je sedal portugalska vlada zaplenila. Zaplemba Je prišla popolnoma nepričakovano. Dve portugalski vo'ni ladji sta med zaplembo dve uri »tražili nemške ladje. Portugalski mornaric ški minister navaja kot vzrok za ta korak, da se je bilo bati, da bi ladje ušle, tudi Jih potrebuje vlada za transporte. Na Taju so se nahajale od parobrodne družbe Hamburg-Južna Amerika 1 parnik 3000 ton, poleg tega še 2 parnika v Madejri, VVoermanova proga v Hamburgu nima nobene ladje v Lizboni, Hapag ima tam več ladij, baje 3, Oldenbur-ško - portugalska proga ima 8 parnikov v portugalskih pristaniščih, le-vantska proga 3 ln severonemškf Lloyd 3. Wolffov urad Izve k zaptenitvi parnikov, da je v portugalskih pristaniščih samo en parnik interniran. Ostale nemške ladje so se nahajale tam že pred izbruhom vojne ali pa so pristale tam zaradi varnosti. T e ladje po mednarodnem pravu niso podvržene zaplembi V portugalskih pristaniščih ležeče nemške ladje obsegajo vsega skn~ paj 270.000 ton._ Asqatib naznanja oolno do skrajnosti. V angleškem parlamentu je član delavske stranke Snovwen izrekel željo, da naj se začno mirovna pogajanja, češ, ugoden konec vojne se da doseči samo s pogajanji ne z nadaljevanjem bojev. Bivši minister Treve-lyan je rekel, da je mir le mogoč, če Nemčija pusti Belgijo, a se tudi Če-tverozveza odreče pridobitvam. Ministrski predsednik Asquith je na to rekeL da ga veseli, da Je zbornica ta govora mirno poslušala. Govornika pa nista izrazila demokratičnega javnega mnenja. Pravi smisel Snowdenovega govora je, da na Nemškem žele miru. Na kaj se opira ta trditev? Opozarja na govor drž. kancelarja v nemškem državnem zboru, da je pripravljen na po* gajanja, če se približa druga stran. Tako bi vsak storil. Kancelar pa ni rekel, da hoče on začeti in Je svojo izjavo spopolnil s tem, da je rekel: Nemčija se ni pokazala kot sovražnik vseh narodov, tista Nemčija, ki je uničila in opustošila Belgijo in storila kar mogoče, da je uničila in opustošila Srbijo. Crno goro in Poljsko. Taka izjava v taki zvezi Je silna in brezstidna smelost. Jaz bi pripisoval imaginarnim mirovnim pogojem kancelarja več pomena, če bi sloneli na argumentih in bi ne bili tako hinavski ln brezpotrebni. Res Je, da Je ne^ kaj članov socijalnodemokratične stranke prav pogumno in popularno vzdržalo svoje stališče v splošni zmešnjavi. A kaj se je s tem doseglo, če se je moglo pri odločilnem glasovanju od stranke, ki šteje 110 članov, pregovoriti le 20, da so glasovali proti vojnim kreditom. Trevelyan je vprašal, zakaj ne povem mirovnih pogojev. Povedal sem te pogoje že jasno, našim zaveznikom so znani tudi nemški kancelar Jih pozna. Kar sem že rekel 9. novembra 1914. ponavljam sedaj: Ne bomo vtaknili meča v nožnico, dokler nista dobili Belgija in — dostavljam — Srbija v polni meri vsega in še več, kakor sta žrtvovali, dokler ni Francija zadostno zavarovana proti napadu, dokler niso pravice manjših evropskih narodov postavljene na nedotakljivo podlago in dokler ni vojaško gospodstvo Prusije popolnoma in za vedno uničeno. — Kaj manjka še jasnosti in razločnosti? Šele kadar bo dosegljiv tak mir, od katerih zahtev ne odnehamo ne mi, ne naši zavezniki ne za las, bomo vojno kon^ čali. Razne politične vesti. = Novi davki na Nemškem. Nemška vlada je izdala svoj načrt zakona o davku na vojne dobičke od 1. 1914. do 1916. Davek bo plačati od vsakega dobička, ki presega 3000 mark in sicer se bo po visokosti dobička odmerilo 5 do 25 odstotkov davka. Vsakovrstne družbe bodo plačele 10 do 30%, inozemske družbe pa 10 do 45%, Vrh tega je pripravila vlada še nekaj drugih davčnih projektov, ki naj nesejo na leto 500 milijonov mark. = Švicarska polkovnlška afera. V četrtek je pričel pred vojnim sodiščem v Curihu proces proti švicarskima polkovnikoma Egliju in Wat-tenwylu (glej naš članek), ki sta obtožena zločina proti nevtralnosti Švice. Naval občinstva k obravnavi Je bil tako silen, da je morala polici-ia poklicati gasilce, ki so ljudi raz-gnali z mrzlimi curki. »SUOVfiNSKJ NAUOD*. Une 2J. tebruarja ibib Stran 3. Ogrski državni zbor. V ogrski magnatski zbornici je ministrski predsednik Tisza obljubil, da bo vlada po vojni po možnosti poskrbela za sirote padlih vojakov, a na vsak način bodo morali ostati v tistih razmerah, v katerih bi bili, da niso izgubili očeta. Zakon, s katerim se priznava mohamedanska vera na Ogrskem, je bii sprejet, škofje in pre-latje so pred glasovanjem zapustili dvorano. Pri razpravi o ustanovitvi finančne centrale je grof Aladar Szechenvi pojasnjeval škodljivost velikih bank, pri katerih je udeleženo mnogo avstrijskega kapitalcu zlasti za kmetijstvo, ki je najvažnejši element ogrske države. Bančni ravnatelj Ullmann je zagovarjal banko, trgovce in industrijalce, češ, da so od začetka vojne z največjim patriotizmom delali za splošno korist. Finančni minister Teleszkv je obžaloval, da je bilo v državnem zboru slikati govore, ki mot;jo soglasje med moraličnimi in materijalnim! silami, kakor napadi na banke. fsdl iz PIlIil i&. Gorica. Nunski samostan je obilo trpel. Uršulinke so odšle na razne kraje, nekatere pa so še ostale, bivajo v podzemskih prostorih samostanskih; te dni so priredile procesijo po obširnem samostanskem vrtu, v procesiji je bilo nekaj belo oblečenih deklet, nune. par žensk, vodil jo je samostanski duhovnik. Grmelo je na fronti, izstrelki so žvižgali po zraku, nune so motile in prosile miru. Samostan je poškodovan jako hudo z raznimi poslopji vred. — Ob Gori-ščeku stoji lepa palača Rirterjeva s krasnim vrtom. Priletele so tri vži-galne granate in treščile v notranjost obsežnega poslopja. Soba, jedilnica z dragoceno opravo je popolnoma porušena. Prizadeti so tudi drugi deli. it so prihiteli vrli goriški ojnje-aasci in Dunajčanie ter pogasili kmalu ogenj, ki se je razširjal po poslopju. Pod Kostanjevico je bilo poškodo-vanih več hiš, kakor smo že omenili. T ružina Delpierova se je komaj resila, malo poprej je bila v prodajalni, ki je porušena. — Italijani uničujejo Gorico počasi, dan za dnevom, ne-katere dneve streljajo v en del mesta, potem začno vžigati drugi del. Tako je dan za dne vem. Navzlic vsemu temu in navzlic žrtvam vztrajno tisoči prebivalstva v mestu. V ruskem vjetnistvu se nahaja Josip Šušmeli iz Gorice, lovec, v Cernjajevu, Darja, rojen 1S93. Štefan Zavrtanek iz Solkana, kraj ni naveden, Ivan Zidarič iz Pazina, rojen 1883. Rudolf Bratina iz Gorice, rojen 1892, Fran Kemperle iz tolminskega glavarstva, rojen 1891, eva-kuacijska bolnica v Moskvi, Vovk Fran iz Gorice, rojen 1894. V francoskem vjetnistvu. Kakor znano, je francosko brodovje lani ob svojem pohodu okoli Dubrovnika z rta Grebeni vjelo dva svetilniška čuci. Dolgo se ni vedelo nič o njiju, sedaj se ve, da sta Mato Roverisko in Emil Toretić na Malti. V francoskem vjetnistvu so po došlih infor-cijah meddrugim tudi: Velčič Dominik iz Istre, Lupetin Josip iz Rab-ca, Josip Zagabiča, Bumlčič G. iz Labin? vsi iz Istre, Fran Zetik iz Trsta in Evgen Gobet iz Krmina. Nahajajo se v kraju Užes. V Pulili se je bilo pripetilo zadnje dni nekaj požarov. V enem slučaju se je dognalo, da je bila vzrok po-žara proč vržena goreča smotčica. ■njavski komisar je izdal radi tega razglas, ki nalaga vsakemu kadil-doižnost, da mora biti v tem podu obziren v največji meri, strogo zabranjeno odmetanje gorečih svalčic in smotk. Prekršitelji bodo kaznovani. Dolžnost obdelovanja zemljišč. C. kr. trdnjavski komisar v Pulju opominja v posebnem razglasu, skli-_ se na določbe ministerijalne od-E z dne 15. februarja 1915, da je posestnik obvezan obdelati zemljišče. Kdor bi se ne ravnal po tej odredbi, se ga kaznuje z denarno globo do 1000 kron in z zapori m do enega meseca. Umrla ie v Šibeniku gospa Amalija Dulibič, rojena Jurišič. soproga davnega poslanca dr. Ante Duli-I iea. Rediva starost. Iz Opuzna v Dal-:iji poročajo, da je umrla Joža [Jeg, vdova nokojnega Mata, stara 103 leta. Nikdar ni bila bolna, do ? mrti si je ohranila celo zobovje. Ko Je dosegla sto let, so jej zidali hišo. a sama je pomagala, mešala je apno z' Tarjcm in nosila skupaj razne : trk Zidarjem je prinašala na svo-lečah sodčke vina po 60 litrov, da so pili. Pač redka žena. Najdeno trunio italijanskega častnika. Iz Dubrovnika poročajo, da so našli v zalivu Soline ob otoku Mljetu na morski površini truplo ita^ ' lijanskega častnika - zrakoplovca. Na sebi je imel tri »paletone«, gornji je bil iz kože; okoli desne roke je imel zvezan revolver, na kapi zrakoplovna očala, v žepu so našli njegovo fotografijo in nekoliko drobiža, imena njegovega niso mogli dobiti. Dnevne vesti. — Imenovanja. Cesar je imenoval nadvojvodo Albrehta za poročnika v 1. polku tir. ces. lovcev in ogrskega domobr. ministra gen. inf. Samuela barona H a z a j a za ime-telja pehotnega polka št. 46. — Odlikovanja. Polkovnik kranjskega pešpolka št. 17, Huson Ven-tour plem. Thurnau, je od likovan z viteškim križcem Leopol-dovega reda z z vojno dekoracijo. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda je dobil rezervni kadet 4. domobranskega polka Anton Z d o 1 š c k. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda: rezervni kadet 5. domobranskega polka Vlac'mir Do v g a n, čr-novojniški infanterist 47. pešpolka Viktor Novak ter črnovojniška in-fanterista 87. pešpolka Leopold G 1 i n š e k in Ivan P 1 o 1. — Odlikovanja častnikov in moštva pri S7. pc^polku. Nemški cesar je podelil vojaško zaslužno kolajno narednika Ivanu Glavniku; veliko srebrno so dobili: narednik Mihael P 1 a t i n o v š c k. četovodja Anton Mihelak in desetnika Anton Sajko in Franc Šafarič; malo srebrno praporščak v rezervi Bogdan F e r 1 i n c in Ivan Bernardi, kadet v rezervi Rudolf Horvat k, desetniki: Franc Filipi č. Henrik Ii e i n z k Martin K o k o 1. Ivan K o -v a č i č, Ivan M a 1 g a j, Ivan N o -v a k. Amon P c p e r n i k, Rok\ S e -v e r. Andrej Š k e t, Martin Štor in Franc Z u n a n, poddesetnik Ivan I n k e r t in Franc K o s t a n j š e k ter pešci: Fr. H e r z 1, Erik M i k u š in Jakob P u š n i k. — Odlikovan je bil signum lau-dis poročnik v rezervi bos. herc. pešpolka št. 2 Ivan V o 1 č i č. — Bronasto zaslužno kolajno Rdečega križa je podelil nadvojvoda Franc Salvator med. dr. naredniku č:novoj. okr. poveljstva št. 26 naredniku Fr. G n i i š k u. — Z bojnega polja. Iskrene pozdrave iz nehotičnih vršin italijanskega bojišča pošiljajo vsem znancem in znankam sledeči junaki: četovodja Franc Zupančič, Črnomelj; e oletni prostovoljec desetnik Franc Kurdučič, Kobarid: enol. prostore poddesetnik Srečko Petro v č i č, Trebnje; pešec Ivan Starman, Medvede; pešec Ivan C a r m a n. Medvode. — Dalmatinski domobranec. Slovenski umetnik, akademični kipar, profesor Alojzij R e p i č, ki je od jeseni začasno prideljea c. kr. stavbni in umetneobrtni šoli v Splitu, je iz-rezal tam za Dubrovnik iz lesa v naravni velikosti kip dalmatinskega domobranca. Kakor piše spletski i = st r-Naše Jedinstvo«, si je mislil vojaka, stoječega na straži. Z rokama drži puško, stoječo na tleh, ostro o;: pa mu nepremično zre v daljo, tja 7 vražni svet. S tem umotvorom j nesel naš rojak svoj sloves tudi naše južne brate, delo samo i ceniti še zaradi tega, ker je um z njim posvetil svoje sile dalrna* patrijotični akciji. V ta k;p se namreč v Dubrovniku zabijali žeblji, in kar se bo nabralo, bodo dobile družine padlih dalmatinskih junakov. Da bo teh dohodkov tem več, nameravajo krasno zasnovani in dovršeno izvršeni original porabiti kot vzorec za minijaturne kince. ki se bodo vlili iz malca in prodajaii po deželi. To delo pa bodo izvršili učenci kiparskega oddelka pod nadzorstvom svojega učitelja Slovenca Rekiča. — Pogreša se Franc S i k o š e k, slikarski pomočnik iz Brežic ob Savi, Slovenski Štajer, ki je služil nazaduje pri c. kr. domobranskem polku št. 26, 6. kompanija. Baje je bil vjet dne 23. marca 1915 pri Dukli v Karpatih. Ker že od maja 1915 ni nobenega poročila, se prosi dotičnega, kateremu je kaj znano, naj naznani isto Antonu Sikošeku v Mokronogu na Dolenjskem. — Karo! Vejmelek s Kraljevega Polja pri Brnu, poddesetnik ljubljanskega dom- pp. št. 27, 1. maršbata-Ijon, se svojcem že 16 mesecev ni javil. Kdor bi o njem kaj vedel, naj to ljubeznjivo sporoči na naslov: Tipograf Jaroslav N a j m a n, Lidove No vin y, Brno. — Za slepe vojake. Deželnemu odboru so nadalje poslali darove za nameravani deželni zavod za slepe: gg. Franc Vidmar, župnik v Tržišču, 10 K; Fr. Sehweiger, dekan v Leskovcu, 20 K; Ivan Soukup, župnik v Stari Oselici, 10 K; Janko Mlakar, profesor v Ljubljani. 10 K: šolska mladina v Starem Kotu, zbirko 4 K, po c. kr. okr. šolskem svetu v Kočevju; učiteljski zbor c. k% drž. so-za-icd i ie mik iski odo višje realke v Idriji, mesečni 1% prispevek od plače, 27 K 04 v; Hranilnica in posojilnica v Leskovcu 50 K; dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani, iz neke poravnave, 10 K; županstvo v Moravčah, okraj Litija, mesto venca na krsto pokojnemu Fr. Povšetu, 40 K; upravništvo »Slovenskega Naroda« iz listovske zbirke, 54 kron. — Bog plačaj! — Darila. Njena ekscelenca gospa baronica Sehvvarz je prejela od gospoda Nikolaja viteza Gutsmanstha-la, grajščaka na Novem Dvoru, v imenu g. Antona Krisperja, ravnatelja papirnice v Radečah, 100 krcn in od g. vladnega svetnika primarija dr. Eda Šlajmerja stanarino v znesku 63 K 42 v kot darilo za Rdeči križ. — Darilo. Gosp. inž. O. J. P u k 1, ravnatelj Kolinske tovarne v Ljubljani, je podaril tukajni okrepčevalni postaji 25 kg kavinih surc^atov. — Darilo za Bolgarski Rdeči križ. Za Bolgarski Rdeči križ so darovali: Gospod nadporočnik Fleisch-mann 6 K 50 v, zbirka župnega urada Orni vrh pri Idriji, 50 K podružnica društva Rdečega križa za Kranjsko, 24 K M v. — Našim bolnicam. Gospodični Asti Mattanovič so došla za ranjene in bolne vojake na II. državni gimnaziji sledeča darila: Ga. Marija Ccrne, mesarica in posestniea, 20 K; e;. Teichmann, železniški uradnik, 6 K; ga. Medv Trenkler, soproga štabnega zdravnika, 5 K: gospa M. Zidar, 5 zavitkov čokolade, 2 steklenici marža!i, 3 steklenice sočivnega soka, eno pletenko jabolk in testenine; gospica Mici Drofenig-Miklavec, 40 širen sukanca, blago za S komadov podglavnikov, 1 zavitek peciva; ga. Minka Šarabon, 3 kg sladkor-Čkov, 3 kg koksa, pol ducata nogavic in 6 kosov miia. — Darovalcem najprisrčnejša zahvala. — Deželna gospodarsko-pomož-n3 pisarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnonravni*1 zadevah vpoklican cev m njin svojcev. — Družaben večer. Da se ugodi z mnogih strani izraženim željam, priredi ljubljanska krajevna skupina Avstrijskega mornariškega društva dne 5. marca (na pustno nedeljo) zvečer v veliki dvorani hotela »Union« družaben večer z vojaško godbo in srečolovom. Podrobnejša obvestila slede. — Konjereje cm .v vednost. C. kr. kmetijska družba kranjska nam naznanja, da bo oddala v ponedeljek dne 28. februarja potom javne dražbe deset žrebet različne starosti. Dražba se vrši ch 9. uri dopoldne v prostorih družbene pedkovske šole v Ljubljani na Poljanski cesti. — Posredovalnica za goriške begunce v Lr!b?;a*"i izvršuje prijetno dolžnost, da se javnim potom najtop-leje zahvaljuje za visokodušno podporo, katero je že drugič dobila cd »Glasbene Marice« v Ljubljani in sicer po nrvem dobrodelnem koncertu 700 K in po dragem 600 K ?4 v. — Greml« trgovcev obvešča svoje člane, da smejo biti trgovine glasom razglasa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 13. Januarja t. L, člen \V., ob nedeljah In praznikih odprte samo od 8. do 11. dopoldne. PreK-račanje te ure je kažnjivo. — Umrl je na Starem trgu št* 25 čevljarski mojster gospod Matija Mali č, v starosti 76. let. Pogreb je jutri ob 5. uri popoldne. — Naše so-žalje! — MBn vprašanje. Prosimo pojasnila, kaj je z denarjem, nabranim po pomožnem odboru v Mostah, za podpore sirot? — Ustanov?. S I. tečajem šolskega leta 1915/16 je oddati za deklice določeno mesto »Martina Ho-tschewarja ustanove za dve ustanovni mesti v sirotišnicah družbe sv. Vincenciia Pavlanskega v Ljubljani«. Pravico do te ustanove imajo sirote: 1. kojih stariši so stanovali v mestu Krško; 2. iz Krškega okraja; 3. iz Velikolaškega sodnega okraja. V okviru teh določil se podeli ustanova onim sirotam, ki imajo nrednest po pravilih Vincencijeve družbe. Ustanovo pode'juje c. kr. deželna vlada za Kranjsko. Pravilno sestavljene, z rojstnim in krstnim listom, z domovnico, eventualno s potrdilom o bivanju, dalje s potrdilom o cepljenih kozah, z ubožnim izpri-čevalom ter z izpričevali o dosedanjem šolskem obisku opremljene, od sirotinske oblasti potrjene prošnje je najkasneje do 20. marca 1916 vložiti pri vodstvu sirotišnice Collegium Marianum v Ljubljani. Prste le izgubil. Martfn Pire, posestnik v Mateni, je napravljal doma za živino rezanico, je bil pa tako nepreviden, da mu je slamoreznlca na desni roki odtrgala štiri prste. Iz Celja. Da so naši fantje na južni fronti včasi prav dobre volje, kaže sledeča dopisnica g. An t. Kune-j a, knjigovodje celjske Zadružne Zveze: »Bog ie ustvaril tudi dneve za počivanje in tiste uživam sedaj jaz; kako dolgo bodo trajali — seveda ne vem Je prav prijetno, če se pride zopet v malo bolj »visoke« razmere. Četudi imam za »salon«, spalnico in sprejemnico v neki zapuščeni graščini sobo, kjer so spale grajske dekle in obstoji vse pohištvo iz matrace, ki sem si jo nekje izposodil, ter par žebljev po steni, sem vendar položil včeraj na to imenitno posteljo z neverjetnim zadovoljstvom svojega dolgega rojstva kosti. Bila je to imenitna sprememba napram dosedanjim deskam, to mi lahko iz skušnje verjameš. Žalostilo nas je sicer, da so jo gostilničarji, kujoni, od tod popihali, pa človek je na fronti in blizu nje postal prav skromen ...« Samomor ali umor? Dne 20. t. m. je neka posestnica blizu Celja na stran od ceste našla moško truplo. Dognalo se je, da ima truplo v obrazu rano od strela. Mož je bil kakih 40 do 45 iet star in kmečko oblečen. Doslej se še ne ve, ali se je zgodil samomor ali umor. Iz Žalca poročajo: Tu in v srednjih Grižah se je pojavilo par slučajev koz. Ukrenile so se takoj vse varnostne odredbe. V Zagrebenu je neka ženska na kozah umrla: za ta slučaj so oblasti prepozno zvedele. Vporaba v?etili Rusov za poljska dela. Vojno ministrstvo je izdalo nove odredbe glede vporabe ruskih vjetnikov za poljska dela, ki stopijo v veljavo s 1. marcem. Te odredbe so strankam na razpolago pri okrajnih glavarstvih. Ker te odredbe precej otežujejo vporabo vjetnikov v kmečkih gospodarstvih, je sklenil štajerski deželni odbor prositi vojno ministrstvo za spremembo In je poveril to akcijo deželnima odbornikoma grom Francu Attemsu in Hagcn-hoferju. Vojaška noštna cenzura za politična okraja Radgona in Ljutomer se je ustanovila v Radgoni In pričela 20. februarja poslovati. Od poštnih uradov v slovenskih krajih obsega cenzura: Radince. Iva nje e, Malo Nede-Ho. Križevce, Ljutomer, Št. Jur ob Ščavniei in Sv. Ano na Kremhergu. Razpisana so mesta učiteljic na Šestrazrednici v Dramljah (2. plačilni razred), na štirirazrednici v Dramljah (2. plač. raz.) in na trirazrednici v Teharjih. Prošnje do 1. marca. Aretiran župan. Valetin Fale, župan v Lipnu pri Vrbskcm jezeru, je bil te dni aretiran. Obdolžen je, da 14. t. m. povodom svojega godu povabil v svojo gostilno moške vojne vjetnike. ki delajo na njegovem posestvu, in jih pogostil, a ko je prišla vojaška straže, da vojne vjetnike odpelje, da ie straži utovar "al. Župan Fale je bil že septembra 1014 are-tovan, a je bilo tedaj proti njemu vsako postopanje ustavljeno. V pcs^e?5i se obes?!. Janez Lah, doma ori Sv. Jakobu v Rožu, je živel pri svojem netjaku, a je bil živ-lienja menda že temeljito naveličan, kajti te dni je nad svojo posteljo zabil kljuko v strop in privezal nanjo vrv. potem na se je vsedel v posteljo ter se obesil. Star je bil že 79 let. Grožnja hude ženske In strah bojazljivega krojača. V Beljaku so zaprli žensko, ki sliši na ime Kristina Metzsrer in je doma v Št. Rupertu pri Podkloštru. Posebno krepostna ta ženska ni, pač pa huda, in v isti hiši stanujoči krojač Karol Kastelitz je ime! poseben strah pred njo. Ko je Kristina Metzger nekega iz zapora ubeglega vojaka skrivala v svojem stanovanju, jo je krojač hitro naznanil. Huda Kristina mu je na to napravila velikanski škandal, tako da je krojač bežal pred njo In se zaklenil v svojo sobo. Babnica je z nogama razbijala po vrati n in obetala krojaču, da mu iztrga čreva iz trebuha. Tega se je krojač tako ustrašil, da se ni upal iz sobe, dokler je bila huda Kristina doma. šele ko je ta odšla z doma. je krojač zapustil svoje pribežališče in šel na policijo prosit varstva. Policija je Kristino Mctzrer zaprla in tako se krojaču za sedaj ni bati, da bi mu kdo iztrgal čreva. Dunajska podružnica Slovenskega planinskega društva. Prihodnji prijateljski sestanek je v soboto, dne 4. marca 1916 ob 8. zvečer v restavraciji Fr. Tureckv, III., Kleistgasse 3. — Slovenski gostje dobro došli! V mestni klavnici se je zaklalo od 13. do 20. t. m. 76 volov, 16 bikov, 65 krav, 826 prašičev, 74 telet, 56 koštrunov. 23 kozličev in 4 konji. — Vpeljalo se je 2050 kg mesa in zaklane živine: 1 govedo, 23 prašičev, 64 telet in 1 kozlič. »24 ar odloga za pomislek.« Napeto zanimiva detektivska drama v treh dejanjih z Lotti Neumann in Er-nestom Matrav v glavnih vlogah. Dejanje se vrši sredi čarobnih scene-rij. Drzni skopi ter vratolomno plezanje preseneča gledalca, kajti glavni igralec vsak trenotek tvega svoje življenje. — »Poskušnia v ,< Nordisk veseloigra a Kajx4 Al strupom in Ebbo Thomsen v glavnih vlogah. Velik smeh od začetka do konca. — »Avstrijsko-ogrsko vojno poročilo.« Krasni posnetki z bojišč. Ta senzacijski spored se predvaja danes 26., nedeljo 27., ponedeljek 28. februarja v tukajšnjem Kino Idealu. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. wm stusrt * Praga ima zopet vodo. V četrtek ponoči se je posrečilo glavno čev praškega vodovoda zopet popraviti in od petka zjutraj ima Praga zopet pitno vodo. * Pivo iz koruze. Listi napovedujejo, da bomo kmaiu dobili pivo iz koruze. V raznih pivovarnah se da-lajo že poskusi, da bi se ječmen nadomestil s koruzo. Kako bo to pivo. se seveda še ne ve. * Prihranki italijanskih vojakov. »Neue Zuricher Zeitung« poroča, da so v januarju letos italijanski vojaki poslali potom vojne poŠte svojcem 17,202.837 lir; dobili so od doma denarja 3.405.138 lir. * Zaplenjena premoženja. Sod-beni stel v Zagrebu je na predlog državnega pravdništva odredil zaplembo vsega premoženja enajstih oseb iz Zemuna, ki so na sumu, da so storili zločin proti vojni sili države in zločin veleizdaje. * Svojo ženo je ubil seljak Juro Mrakuza v Donjem Dešnecu pri Jaški na Hrvatskem. Mrakuza je živel že od nekdaj v vednem prepiru s svojo ženo. a to nesoglasje je postalo še večje, ko se je Mrakuza po daljši odsotnosti vrnil iz Amerike in našel doma dva nezakonska otroka. * 250.000 kron kavci?e je položil tovarnar in upravni odbornik hranilne in posojilne zadruge v Kraljevem gradcu Anton HannŠ, da so ga izpustili iz preiskovalnega zapora. Hanuš je z drugimi člani načelstva rečene zadruge v sodni preiskavi zaradi goljufije in konkurza. * Smrtna obsbodba. Na južnem Tirolskem so bili lani aretirali neken ga italijanskega podanika po poklicu sedlarja radi tatvine. Pozneje so našli pri njem pisma, zbog katerih so prijeli nekega knjigoveza. Obtožena sta bila veleizdaje, vohunstva in žaljenja veličanstva, knjigovez je pošiljal v Italijo državi nevarna poro-rila. Knjigovez je obsojen na smrt na vislicah, sedlar na eno leto in pol v ječo. * Ruski pisatelji na Angleškem. »Kčln. Ztg.« javlja, da je na povabilo angleške vlade odpotovalo več ruskih časnikarjev in pisateljev na Angleško. Med njimi so Namirovič-Pončenko, znani vojni poročevalec »Ruskega Slova«, Jegorov, urednik oddelka za zunanjo politiko lista »Novoe Vremja«, Bašmakov - Žu-kovskij. grof Aleksej Tolstoj in Na-i bokov. Namen povabila in obiska je seveda utrditev angleško - ruskega razmerja. * Državni jezik na Turškem. Turška zbornica je sprejela zakon, ki naj uveljavi turški jezik kot državni jezik tudi v gospodarskem življenju. Vse trgovske družbe na Turškem se morajo v bodoče posluževati turškega jezika kot poslovnega jezika, in sicer domače izključno, tudi v vsej svoji korespondenci, tuje pa v prometu z uradi, pri privatnih pogodbah in v svojem knjigovodstvu. Dosedaj je bila trgovski in splošni prometni jezik na Turškem francoščina. * Po vojni pridejo tudi žene na vrsto. V nemški javnosti se živo razpravlja o predlogu, da se naj vpelje po vojni tudi ženska službena dolžnost. Vsaka telesno sposobna žena naj bo zakonito primorana se podvreči eno leto državni in javni službi, da se izvežba v panogah, ki so ženam nrimerne in za razvoj države važne. Žene bi odslužile svoje leto v bolnišnicah, otroških vrtcih, vzgoje-vališčih, kuharskih šolah, vzornih gospodarstvih itd. Ta službena dolžnost naj bi bila splošna, kakor je vojaška že možke. * Podpiranje velelzdaialcev t Inozemstvu. C. in kr. vojaško sodišče za južno Tirolsko je izdalo naslednji razglas: Po predležečih aktih je dokazana, ki večina tistih ljudi, ki so v letih 1914. in 1915. iz južne Tirolske zbežali v Italijo ali v Švico, delajo v teh deželah posredno ali neposredno proti naši državi in s tem na škodo svojih lastnih rojakov ovirajo obnovitev rednih razmer. Ti vojni hujskači dobivajo sredstva za življenje v inozemstvu in za propagando mnogokrat iz naših krajev, zato bodi v splošno posvarjenje povedano, da se bo vsako dejanje na korist takih, veleizdajstva sumljivih oseb, pošiljanje denarja in vrednosti, naj se to godi neposredno ali posredovanjem drugih oseb, dalje vsako kaznivo početje pospešujoče obvestilo smatralo in preganjalo kot hudodelstvo sokrivde na veleizdaistvu ali kot veleizdajstvo. Darila. Darovi za goriške begunce. Prireditev dne 2. februarja t. L v Ljudskem domu v Kranju na korist goriškim beguncem, polovico čistega dobička, 265 K; Karol in Franja Pollak, veletržec, Ljubljana, 100 K; mlade-niška Marijina družba v Dolenji vasi po deželnemu poslancu g. Škulju. 60 K; Ivan Kogovšek, c. in kr. vojni kurat, 50 K; Cenci Urlep, Ljubljana, namesto venca na krsto pok. Blum-auerja, 25 K; Josip Čigon, Gorica, 25 K; Nikolaj Stazinski, župnik v Primskovem pri Kranja, 21 K 54 v; Vincencijeva družba v Idriji 20 K; Jakob ŽuDančič, c. kr. profesor in vodja državne realke v Gorici, 20 K; Ivan Brezovar, župnik v Sv. Martinu pri Litiji. 20 K; Mohorjani po eni, neutrpljivi domači zdrav.li. Ne jemljite manjvrednih ponaredb. Zgubila se je v petek 18. t m. zvečer ne cesti od južnega kolodvora na Bleiweisovo cesto siva, vsajena torbica s K 130*— denarja in več drugih malenkosti. Kdor jo ie našel, naj jo blagovolijo izročiti upravi iSlov. Naroda« proti precejšni nagradi. Na zelo lepem prostoru •e odda « Višnji gori hijtozortom v najem ali se tudi proda. V hiši je prodajalniška oprava in vodovod ter je posebno za trgovce zelo pripravna. Ifikapnina samo 2830 K, ostanek po dogovoru. Pojasnila daje lastnik; L LIS. Blnsolnlčnrkn previd*, ni vmbm m flprofmo T ■uundaktanri trgovini Ech Uesscholder, Radiono. 713 lin da; »t( ki] Samo tisti, kdor posVrusi, ve, kaj je moja šartljeva moka ,Hasin'. Kdor naroči enkrat, bo naročil gotovo večkrat. Pomislite l Za en šartelj samo en zavitek brez kake dru^e moke, brez sladkorja, kvasa itd. Cena še vedno samo K 1"30 za zavitek. Tudi pojasnila, kako se naredi, na razpolago. Zatorej naročite obratno, a ne manj kot 3 zavitke 3315 pri raz~oiilia!nici iartljeve moto ..Hasin" Ivan Krek, $orovlje, Koroško* ? 1nl «tr*oJ! ! . Sfnger" in ^Kavser*1 s podolerastim, okroelim čolničkom, Central- Bobbin za dom in rokodelstvo se kupijo najbolje in naf- ceneje i?rl tirmi A. WEISSBERG, tvorniška zaloga Dunaj II., Untere Donaustrasse 23/111. Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zastonj. 2411 lad 50 let obstoječa parna barvarijainkemično snaženje oblek 124 apretura sukna ==^ Llnbllana, II k f 1111 Rfif G^ce, Selennurgova nI. 6. HlilUll DUV Bnrska ulica 46. Postrežba vestna in točna. g^gnonnng^i^nfaaccMMnar^Mr- %/§ srsflks K S*—* | ™ lm I w Cene za novo vatoPivse igralca 1 ^ _ I« 20 o rentfiine od v\og na knjižice plaža banka sama. 1/1 srećka K 1S0--, '/2 srečka E SO--, 1/« srečke E 40«-, Vi srečke E 10--. I -,,„!■, eopalai Tjiniiknai v vsek ariavmk, Isvrsa e|# se točno in nalknlantnele. 78 C5$0B 0003 7Z 42 6670 05 za tako] M iseei dve sobi in kuhinja eventuelno tudi vit za stalno stranka Ponudbe pod „R. B. 66411 na upravništvo »Slov. Naroda«. 681 ^CigijeniSiia mann/aktura Jnlij Slnger Dunaj l Winin9trstr. I F. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 431 Več spretnih ki cJaških 776 pomočnikov sprejme Jos. Rojina, modni salon in un formiranje, v Ljubljani, Franca Jožefa c. št. 3. b^Ih^s* ■ rf.M MMta^sš Al ■■snMnni ■smili Zltfl wnmm m mmmn otroških vozičkov žime. BLPaklc v ItfaMiud. SMiSSSfj M niliii i smrini .<«oiX*;'--->: .-'.lgcj^x.». 4*cr>&ooffi< ;-»3Bc o» Sf Franc Furlan w naslednik Faschingni rim # ključavničarstvo l zaloga štedilnikov ae nahaja: 125 y. | Ambrožev trg štev. 9. a?o>: -^-<*f^i&ooa<^5Sao«i^^ i i IDO I domače pijaie osvežujoče, slastne in ie-o gaseče si a'- j vsakdo sam napravi s maihnimi stroški V zalogi so ananas, jahoič ik, grenariinec, mali* nox*ec, mnSkatni hrusevec, poprovi inetovec, pomarančevec prvenče-vec, višnievec Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pi:e poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma in igania. Sestavine s natančnim navodilom stane: o K 6*50 tranko po povzetju. Na pet takih porcij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornice, večia gospodarstva, delavnice i. t. d, neprecenljive vrednosti, ker to delavca aveži in ne opijani in njeuova delazmoinost ne trpi Jao GroiLh, Engel-Drcgerie Brna, 11633, Moravsko. za drčo, svež al! snbf v vsaki množini, proti plačila ¥ gotovini in takojšnji dobavi se išče. Ponudbe Iranko drvnik Oori-čane, oziroma postafa Medvode na papirnico Gorifcane, poŠta Medvode, Kranjsko. 573 Imam ca prodaj 40 oralov 30—40 ietaega lepega Ljubljana, Dunajsko testo št 13 Izborna zaloga namiznih in na-stropnih svet iijk najnovejše vrste po nizkib cenaba Ustanovljeno 1845. po B 2000*— oral. Gozd leži ob deželni cesti ta loži 20 ml- ! jaot od postale Mokronog-Bl-strica. Andrej Kržič, Zagorca pri Mokronogu. 672 i Imm ia K I- Rizling...... K 126-— Rizling stari . . . . ft 136"— pristna 50% sfivevka 426 ali tropinovec . „ 400*— star konjak • . . • „ 500*— vinski kis..... „ 44-— po 100 litrov brez sodov proda J. Kravagna v Ptuju. -m__,_, E» B i* X* ZJ X za vojake ln turiste nepogresliiva z žarometom svitlobne d-.i?ave 50 »otrov, tvdi porabna kot namizna svetilka. Toka se porabi kakor pri navadni svetilki z 2 baterijama in 2 žarnicama. Cena le 9 K. Če VDOšljete 80 K dobite 10 „Perlnx" svetilk z 20 baterijami in 29 Žarnicami. Yojaška svetilka, ki se pnvesi na žep. kompl. 2-80 K. Pri od v zet j u 10 komad. 25 K. Edina raz pošilja I niča: EJektrizitatsversandhaus Georg Lohberger, Wien VII. Kaiserstrasse 89. žne kodne na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah Dr. A. Rixa 513 odslrasjevalec »oni Zaj. neškodljivo, gotov uspeh. Pušica za 4 K zadostuj . razpošiljanje strogo diskretno. Kes. dr. A. Rix, laboral.. Senj DL Lakrertriassf i L Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija". 1 parno barvarsivo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. sr\n S. PoljensKI nasip - OzK? elita št. 4. Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. sv JI ■s N s -a: Lep lokal ▼ Kolodvorski ulici s 2 izložbenima oknoma 48 IT se odda tako!. ~mm (Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu Rovsek. Prodam 100 hektolitrov Unega jabolčnika ln 90 U dobrega kisa po zmerni ceni. Kupim vsako množino zdrave zveze mm repe == za nariban je, po nai višji ceni. Karel Gregoroč, Linbl ana, WoIIova nI. it. 12 II. Istotam je na prodaj tudi gramofon s. ploščami. *>~..... ^^*W5Sn^^ kavčnkovib Stampilij LJubljana. Selenburgova ulica L Ceniki franko. Ceniki franko. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd #iton Čeme, i U Mm iMska ieli S I U Ž h kakemu samostojnemu gospodu ali tudi v prodajalno (položi se kavcija). Gre tudi na deželo. Nastop s 1. marcem t. 1. — Naslov se izve v upravn. »Slov. Naroda«. 665 1 1 I kg praske gnali K prekajen kare Ia . . praške alami .... pol'ske salami . . . krakovskih pniatnih salami mortadela salami .... pariških sa!ami..... debrečinskih snlami . . . klobas (:etrnice) .... tirolskih salami..... brunšviških salami . . . gothaških salami . . . . „ mesence.......„ prekajeneira govejega Iezika„ • ■ »» »» f» »» 1 par drnidansk. tečnih klobasic K - razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a Pri naročilih nad 25 kg cene močno reduc Izvoz pragih ffsiats, 760 760 6-00 6- 60 7- 40 7- 20 720 7 20 720 6-80 5-00 8- 20 8-23 8-50 -•55 5 kg irane. za snežne cepiče, moške nogavice, zapestnike i. t. d. Tcni Jafsi* sssV LJUBLJANA Židovska ulica št. 5. V se sprejme!o na deželi za nakap == dir %Tm ===== Zaslužek dober. 670 Ponuabe na upravniŠtvo »Slov. Naroda« pod ttNakupovaleslc- SltlFSkOĐO SL»w za leto 1916 knpufe tovaraa nsn|a Fulgl, Drosaii pri PEzn|^9 Češko. Prosi se nemško korespondenco. 604 JH#P L ti S u* 5? « " M. Kohtii 552 ! Pra^a - Žižkov, HavIiCkova ulica št. 16. I. ▼ veliki zalosri. naffinei&e kakovosti no 7, 9, 12 in 16 kron — vse vrste lasae podloge in mrežice barva za l*se in brado „Keril" po 2 in 4 S — toaletne potrebščine — las^zlfe, brade in drage potrebščino za masH'ranfei vse po zmernib ce^ak priporoča Štefan Sfrmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (£.riiišCe Mestnega in Starega trga)' : Postrežba lačna in vestna, s ieooor ivorn (nopref Henrik Korn) poKrlvalet M io vm, vpeljaloc iMmti ik Instalater vodovodov Wm, PoliansKa m ll 3. Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kieparpkih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriliem z asfeest-temerinim škriljem (Eternit) patsnf BsfsrM z izbočno in ploščnato opeKo, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Ri5a2 in Kubfojski? opravi PasteKiIeoa posoda Poprave točne in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. mladega, zmožnega slovenščine in nemščine, spreime takoj i&rdka Back £k FeS^I^ Iijubljana, Stari trg Stev 3. Predstaviti se je tam. 6S2 blizu 15 pesti visoka, v 4. letu, rujave barve, ffcjgg* sa proda radi mobilizacije nje lastnika. Več se poizve v Ljubljani, Kolizejska ul. 2. (Trnovo). 6S0 priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 65 1^ H?m O & 1? Ck t? tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani. V posskanje se odda 700-800 m8 Samberger, Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju) belemu toku, Črevesnemu in mehurnemu katariu itd. GONOKTblN ie upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč prof. dr. V. Janovskeea. Na praški nemški kliniki vseuč prof dr. K. Kreibicha. TodIo ga priporočajo vseuč prof. dr J. Bu-kovskv, vseuč prof. F. vseuč. docent dr. J. Odstrčil Ud. M. U. Dr. Heinrich, ordinarij Eli-zabetne bo'nice v Praci piše: G nok-ein sem izkusil v mnogih slučajih, posebno v 4 slučajih akutnih — 2 do 3 dni po infekciji in v 2 slučajih kroničnih 1 leto starih. V akutnih slu* ča«ih jr nenadiano hirro ponehalo peči pri vodi kakor tudi huda voda (Urindrang), ka: s? Često ni dalo z drugim lekcn ublažiti. Gnojno odtekanje ie bilo redko in rv»ro nehalo. Vse štiri slučaie sem v kratkem Času popolnoma izlečil. Posebno v ent-m slučaju — kožo sem mikroskopično opazoval — po treh tednih : isem motjel najti niti enega gonokoka. V nobenem slučaju ni bilo komplikacij, niti v žlezah, niti ni b:lo vnetia mošnie. Kronične slučaje sem opetovano pozival in pregledal 4 mesece po izle-čeniu, a v vsem tem času ni bilo exacerbace zjutraj, (kaplje gnojenja) kakor tudi ne neugodnosti pri vodi, vlakenca v vodi so po dvomesečni vporabi Gonokteina popolnoma izginila. Skratka, Gonoktein je pred vsemi preparati, posebno izvrsten v akutnih in kroničnih slučajih. Dobi se po vseh večjih lekarnah. Skatljica K 5—. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubljani: Lekarn Trnkoczj. — Zagreb: Lekarni „Silvator", S. Mittelbics, Jeli-čičef tx%. — Split: Lekarna „k Gospi Sinisktj-, J. Bsčis. Proiz?iji: Pirnskolssks-kcsiicsi libsrs- torij .HERA- Ptafi-VriSflce 552. Mtartteii volnena ministrstva In msđnlnteille : za gospode : Franca Jožefa cesta 3. um ške in uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. na prikladnem prostoru za odvoz na kolodvor državne železnice. Ponudbe pod „bukov les/661" na uprav. »Slovensk. Naroda. 651 KopSm po visoki ceni kosfanje¥ oreiure fesessov Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki : J. P©gašn Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). 2 Na ponudbe brez cene se ne ozira. :: Električne io S L. MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber steznikov iss nolnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. vseh vrst koti iepce svetilke: E 1*40, 2'—, 2-50, Ia baterije a 55 vin., 70 vin. ff. male žarnice: a 24, 30 vin. Acetilenake ročne svetilke iz medi, ponikilane a S 6a50a aceU!. narniane svet.lke, elegantno izdelane a K 6-50, viseče svetilke, a K 13'—. Najcenejša dobaviteljica za prodajalce! En fiTos k&taloai na zahtevo gratis. Pošilja ps povzetja, hrvatska korespondenci. A. WEISSBERG Dunaj II-1 2109 um 44 46. ittv. .SLOVENSKI NAROCr. one 2«. februarja 1916. Stran 7. Filijala. BACK A FEHL LJUBLJANA Stari trg itav. 8. :: Splošni zavod za uniformiranje. Ljubljana. = Szklovujc nifora, niftnukia opremil red h civilnih oblek. - 707 Centrala i BACK * FEHL DUNAJ IX/i BUaabafharoaneaade Ar. 23. 0E za v katerem se pod nadzorstvom zdravnika različno n&rivljeno hrbtenice, Izbočeni hrbti, neenaka ========= pleča In boki ====================== zdravijo, se nahaja 585 jevi ulici štev- 9, I. nadstr. Pojasnila se dobe ob delavnikih od 3.—4. tire popoldne istotam. S| Itte se za takojšnji nastop službe -anaj kontoarlst oiiroma kontoaristinja z večletno prakso in 694 jtrojepijl^a. Nadalje se knpf še dobro ohianjen pisalni stroj in pisarniška oprava za *e6|e podetfe. IE Poljska orodja setveni stroji, plugi, valjarji, brane, knltlvatorjl Žetveni stroji za kožno trave in iita. vezalei snopov, grabi je, obra če v alci sena stroji za mlatev z navadnim in dvojnim čiščenjem, motorji na bencin, lokomobili na bencin, kakor tndi vse ostale poljedelske stro-e in orodja izdeluje in dobavlja v priznano naiboljši izdelavi: PH. MAVFARTH & Co., Dunaj II. Taborstrasse Nr. 71. Katalog št. 82S grais in fran o. Št. 1055/V. u. 708 D klasifikaciji konj, ki se ima izvršiti leta 191B. pri mobilizačnih razmerah. 1. ) Vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 22. januarja 1916, št 417, vrši se ■Jaaifi* W ija konj, ki ?e ima izvršiti leta 1916 pri mobi izačnih razmerah, za mesto Ljubljano dne 18. in 19. marca 1016, vselej ob 8. uri dopoldne na Taboru. 2. ) Klasifikacija se vrši po okrajih, in sxer : a) dne 18. marca za I„ II, III., V. in VI. okraj; b) dne 19, marca za IV okraj in Spodtro Š^ko. 3. ) Konje je oba doeva ob istem času m sicer ob določeni uri pripeljati na trg Tabor. 4. ) Konje je privesti posamez in ob uzdi ter je obenem pokazati opremo za tovorno živino, ki spada k pripe janemu konju* 5. ) Vozove ia vprego je pustiti doma. 6. ) Razvodnice o konjih, ki so žc: pri prejšnjih klasifikacijah dobili razvidnih, je prinesti h klasifikaci i seboi. 7. ) Vojaški zastopniki klas fikacijske komisije smejo ogledati na domu naznanjena vozila, jezcino opravo, konjsko opremo in opremo za toverno živino. Vojaški zastopniki, katerim je naročeno pregledovanje, se izkažejo z uradnimi izkaznicami. 8) Lastniki konj in vozil, ki ne pripeljejo konj h klasifikaciji in ne pokažejo opreme za tovorno živino, kakor to določa zakon, se kaznujejo z denarno globo do 20O*— K. v slučaju neizterljivosti denarne kazni z zaporom V najvišji meri do 1 meseca- Mestni lagistrat v dne 15 februarja 1916. Ljubljani, Priporcčamo sšpeciialiio Nunsko In otroško korekcije zelo solidne tvrdke M. Krištofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Najnovejše SV KOSTUME Najnovejša gaF~ KOSTUME i Plašče, jope i Žalne — domače obleke Perilo, čepice, modrce in modne predmete. KRILA 18 io za aigienieno perilo in drage potrebščine sn novorojenčke. Pošilja na izbiro tudi na deželo- Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1914: K 202,841.494-—. Ponudbe s prepisi izpričeval naj se pošljejo na upravni^tvo »S'ovpn^paa Naroda« pod ^natančno 694 1 G. Flux ■w Gosposka olica 4, I narl-stropje, levo 691 Oradno dovoljena, te 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska I6ir ! id ii v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mest*. Priporoča fin namešča le bolise :: složili! Mm rafe nffl kakor privatno rciovsko in gostilniško osobe Izbira različnih sluieb, zlasti za žens te Vestna in kolikor motno hitra ^ostretaa zagotovljena. Pri vnanjili vprašanjih se nrosi za odgovor znamka. Vabilo na 697 Posojilnice v Črnomlju, reg- zadr. z no o m. zavezo, ki se vrši dne 12. marca ob pol 3. url popoldne v uradnem prostoru s sledečim dnevnim redom: 1. P«jro*ilo načelstva o delovanju po- slovnega leta 1915. 2. Porodilo račun-k^a pre^ledova lca o računskem zaključku za leto 1915 in razdelitvi čistega dobička. 3. Predlogi. Načel stvo. Za slučaj nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor ob i. uri popoldne na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bode sklepal brez ozira na število zastopanih deležev. v*- Proti zcDODom iD gnil izborno delufe dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki o »rdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom K 1-2*. Po pošti se pošilja najmanj 2 steklenici Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1 poie<: Franc Jotefovega jubilejnega mosta. V tei lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagajn in?. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani. Melnslne-nstna In zobna voda. Sunja, Hrvaško. 22. februarja 1908. Blac- erospod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zopet trt steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične meluslne-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaunnović. kr pošte meštar Semenska trgovina na drobno in debelo Al. Korsika, Bleiareiaova cesta, ali Vrtača štev. 3. v Ljubljani. Naznanjam slav. p. t. občinstvu, da je moj cenik za L 1916 izšel in ga je brezplačno za dobiti Ter imam najboljša poljska, zelenjadna in cvetlična semena. Z odličnim spoštovanjem ., v 9. Ala KOPtlKfli PAT NT vseh dežela izposluje inženir 689 sV.OJft§;_ oblastveno avtor, in zapriseženi oatentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstrasse št. 37. Osta-nirijeno I. 1342. Tovorna oljii hi Tiftfon 154. [pminininni BRATA CtK osilkaria. lakirana, stavbna Proriajalnica: Miklošičeva ulica št. 6. * nasproti hotela „Union". ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ »■♦■ EBERL 121 E Delavnica i Igriška ulica štev. 6. £ Električna sila. Spomladanske novosti so za dame svilene obleke in plašči, posamezne jopice in krila najboljše kakovosti in najmodernejšega kroja. Največja izbeia splošne konfekcije za dame, deklice, gospode in dečke v najmodernejših barvah in najnovejši obliki, po znano nizkih cenah. 6J7 JLjubljansk0 SktadijfČe obleJ$ O. Dernalovič Ljubljana, Mestni trg štev. 5 — 6*. T H Vera American Shoe Mideby ncelHDftuins Boston. Mass. U.S. A. On kr. Stenje den. vlog na hran. knjižice 31. Jan. 1916: K 102,031.218-—. n Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer jtajunitai Militi kapital ti reserve 65,000.000 kro«. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje ienernlk etnej na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovaniem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje 1104 BOS talk papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih rapiriev in posoiila nanje. >kn snnaainčN. Najkuiantnejie izvrševanje bet snih aaxo£il na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje ku- Ronov in izžrebanje vrednostnih papiijev — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaia varnih oredalov samoshrambe (safes) za oenjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Mstin, dragotin itd pod lastni zaklepom stranke. - OpravUaece e. kr. rtv. lelerl|e Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev - Promese za vsa žreoanja. UaOaelU Ia nakazila v Ameriko ta ta nanrikn --- ------'— ^—— Mnnljnan. - Teietnn *tev. 41 FD 49 4547 6 8751 PREMOG 618 najboljše kakovosti na vagone ali vozove Ljubljana. Selenbnrgova ulica štev. * 4. Tovarna ČevljevTržič.Gorenjsko PETER KOZINA t. Breg. LJUBLJANA -tt Jakoba PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO ZAHTEVAJTE CENIKE! Prekupcem priporoča so izbira in nakup na zalogi Moderne oblike Solidni izdelki Od dobrih šivilnh strojev najbJjši » i 267 Ot o 6 ■ C? o (P Edina tov?r. zalogs šivala-h slre'er. 2 obijano,F za vodo, blizu frančiSK. mosta, levo, 3 hiša. Sv. Petra nasip štev. 7. JOJ. PETELi?, V-a emu naznanim zastoni, kako sem se rešil pljučne bolezni naduhe, kašlja, ZelotV čmh b'iic .ni. G n6 :c c'vd, k' ie '.ih'c > lobi v^ak. Posilite svoj natančni nn*'ov Tver-nfen Astral". liker fcrez slkoho^ Iv n Zamr<*z 1, Zagreb Elaro7*ka fllca 3. Mnogo zahvalnih n'sem 510 Jf*jvecj3 tovarniška zaloga ur, zlatnme, sre-frrnine in &rIS]an-tev ter lepa darila za Ysa?xo priliko po najnižjih sedanjih cenah. Vljudno vabi za obilni obbk i L 1 ■ % S# M -, 4i. prešei seva ulica r. t St S»66. ..rs^rn: pr- Naročite novi r^tr'.jtićni sian nSvato»Mje|ntf< Velika |ibera list s koledarjem 1918 tudi lepo emajliran H 2-30. f0T po alzkih cen>h_ po pr,jt, „mis. Mrvice iz papirja I ^ fs izdeluje i'i najcenejše dobavlja mehanična tovarna za izdelovanje silvallna in vrvarske?.a blaga, iSružba z. o. - . Nove Benatkv na Češkem, gg bi o Z*?2siče.i eno ali pa denar nazaj. Zdravniki lzliaz o izvrstnem učinku, zraven pa Se na tisoče zahv. pisem na ogled. Kt**J:«ie>, lepe j>3^«^ dobite ob rabi med. 437 \ a- Ji T>\v* !/r3tt*0 73 «irti oblastveno preiskano, par. neškodljivo za -l^fc *• « !•••>» vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K $*-- Razpošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A. Rix, laboratorij, Dua a] XX., Lakierergasse C 2. Zaloge v Lfnbl'aal: Lekarna pri „Zlaiem felesn". drogeriji Kano ln „Adrl-a". Q Ph Ljubljana, SUlestni trg 10 trgovina pletenin, trikotaž ln perila m rf Zaioga pohištva m tapetniškega biaga. - Mtyuytvo. I Popolna spalna oprava. 2 postelji, 2 omari, £ nočni omarici in 1 umivalnik z marm. ploščo in ogledalom K 350—, Jamci s- za solidno 'do. Cene konic u) ene. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik. preje Bilina & Kasch, L!nsb3|a*ia9 Zi? a v s'-£3. nI. 5. nn;»! r A^ velil'O zalo^ ; tkanin, in glace-rokavic, mo^c b'ago za gospode in dame, raznovrstn- fin^ parfn^c, roina dela in raaterifai-^irnr^ićns medmete. 413 Moderna nredtiskorija. E w Izdelovanje preoblečenih num o v. priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno En vojaško perilo im sicer: nogavice, gamaše, doko-ltnice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz velae, velblodje dlake io bombaža. PeriSo za dame ln gospode iz 5 fona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi pSaščs, nahrbtniki i. t. d. KI* V mi I Na debelo in drobno o 8 ^=^.c ar.- 206 « v •rib Otrosfa voyič/(i. — h Pogačnik. Ljubljana, JVfaarije Jeremije cesta št i3 fivao sifzovicar umetni in trgovski vrtnar L"ub!"ana 839 Kolezijska ulica šf. 16 nr'noro^a svojo bogato opreirilieno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. 11 " fzooeo rvnn«( i»b n?rtv0š!»ih odriS: drevesne cvetlice, 'akor tnd! najfinejše dekoraci^ske cvetlice za dvorane fn balkone, s* Vsakovrstne s?dike do najžlahtneiših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno arzofavke: i. Blzovićar, vrtnar Ltablfaoa, Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog .... K 48,5Q9.G00-— Rezervnega zaklada........„ 1,330.000'— Sprejema vloge vsak Delavnik od 8. do 12 ure 9op»l3ne. Hranilnica je pppllarao varna in stoji pod kontrolo c. kr. dežeEne vlado. Za varcevanfe ima vpeljane lične omače Posoja na zoodjliča ln poslopja na EraBfsfedm proti 5 lU %f lz¥8D Krasjs&e pa proti 5 7*% oferostfm ia proti BajsiasJ s/, o /o odplačevanja na dolg. 1 T ijTf *^TP"" JTi~ž etsRii posojilnica liillinske okolice v L obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad X 900.000. brez odbitka rentnega davka. Ustano^jena^kta 1881^ ^