Štev. 230
TRST, v soboto 19. avgusta 1911
Tedaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
lB<fl ob nedeljah In prunikifc t-b 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. FesamiČne SteT. se prodajajo po 3 nv6. (6 8tot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolor.e. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 3t. mm. Za oglase v tfkstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožijtvo v Trstu.
©INOŠT
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroonlna um, nedaljsko Izdanje „EDINOSTI" stan«: za o«lo lato Kron 5*20, za pol leta Kron 2-6O.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne aprejemajo In rokopisi se ne vrafiajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni des). Izdajatelj in odgov- rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna „Ed'noct", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio CJalatti štev. 20. PoStno-hranHnftnl račun Stev. 841-652. TELFF0M Št. 11-57
BRZOJ/UJNE UE5TI.
Cesarjev rojstni dan.
DUNAJ 18. Po vsem cesarstvu so slovesno praznovali 81. rojstni dan cesarjev Danes dopoludne je bila v cerkvi sv. Štefana slovesna služba božja, na kateri so bili ministerski predsednik baron Gautsch in členi kabineta. Tudi v drugih cerkvah so se vršile slovesne službe božje; na vojaškem vežbališču je bila vojaška parada.
IŠL 18. Zdravilišče je v zastavah. Ob 8. uri je bila budnica. Ob 10. uri predpo-ludne je imel linški škof dr. Hittmair v župni cerkvi ob asistenci župne duhovščine pontifikalno mašo, na kateri je bilo več nadvojvod, nadvojvodinj, dvornih dostojanstvenikov, načelniki oblastnij, društev itd — Cesar je bil ob 8. uri v kapeli cesarske vile pri maši, ki jo je služil dvorni župnik, škof dr. Mayer.
BUDIMPEŠTA 18. Cesarjev rojstni dan se je praznovalo tukaj slovesno. Na velikem travniku je bila danes pod poveljstvom zbornega poveljnika generala pehote Schrei-oerja parada čet. Ob 10. uri je imel kardinal knez-primas Vaszary v dvorni cerkvi sv. Matije oficijelno pontifikaino mašo, pri kateri so bili členi vlade, magnatje in poslanci ter načelniki civilnih in vojaških oblastnij. Tudi v drugih cerkvah in hišah božjih so se vršile slovesne službe božje.
WILHELMSHOHE 18. Semkaj je dospel avstro-ogrski poslanik v Berolinu Šzčgyony-Marich z več členi poslaništva.
WILHELMSHOHE 18. Opoludne je cesar Viljem povodom rojstnega dne cesarja Frana Josipa priredi? slavnostni obed, na kateri so bili povabljeni med drugimi tudi gospodje avstro-ogrskega poslaništva. Na obedu je cesar Viljem napil cesarju Franu Josipu, nakar je godba zasvirala avstrijsko himno.
RIM 18. Povodom rojstnega dne cesarja Frana Josipa je bila v Marijini cerkvi na Trajanovem forumu slovesna maša z zahvalno pesmijo, na kateri sta bila voditelja poslaništva pri Vatikanu in Kvirinalj z osob-jem poslaništva ter prvaki avstrijske in ogrske kolonije.
Papeževo zdravje.
RIM 18. Papež, katerega zdravlje se stalno boljša, je danes maševal v svoji privatni kapeli.
Poneverjenje pri „Matici Srpski".
NOVI SAD 18. Preiskava je odkrila, da zavzema poneverba v „Matici Srpski" veče dimenzije. — Uprava „Matice" je imela sejo, katere sklepi so pa tajni. Branitelj dr. Ma-nojlovića dr. Grigorjević zahteva, da se obtoženca duševno pregleda in poživlja se! na izjavo prof. Neusserjeva, da je Manoj-lović paralitičen.
NOVI SAD 18. Zdi se, da „Matica Srbska" ne bo imela materijalne škode, ker se iz prodaje Manojlovićevega posestva dobi 200 do 250.000 kron, ostanek pa pokrijejo členi upravnega odbora, ki so premožne osebe. „Matica" torej ne bo trpela škode, ali srbski listi izražajo bojazen, da1 bi utegnila madjarska vlada porabiti to pri-
PODLISTEK.
Jug,
liko in prisiliti „Matico", da pod pretvezo kontrole prenese svoj sedež v Budimpešto. In to je že star načrt madjarske vlade.
Poljsko-maloruski sporazum.
LVOV 18. „Kuryer Lwovski" pravi, da se v kratkem sestanejo Poljaki in Malorusi, da se posvetujejo o sporazumu. V poljskem klubu da je dispozicija zelo ugodna. V to svrho bo treba sklicati gališki deželni zbor in veliko konferenco poljskih državnih in deželnih poslancev. Omenjeni list pravi, da je predpogoj sporazumu volilna reforma.
Pomanjkanje mesa.
BEROL1N 18. Ravnatelj klavnice v Essenu, Ehrdardt je na vprašanje izjavil, da bo na jesen in zimo veliko pomanjkanje mesa, kakor ni bilo sličnega še nikdar.
Gozdni požar.
BRIKSEN 18. Včeraj popoludne se je v Ausserpflerschu vžgal gozd. Zažgala je iskra iz lokomotive železniškega vlaka. Požar je uničil že okolu 60 hektarjev in ga niso mogli še omejiti, vendar se utegne to posrečiti še tekom današnjega dne, ako ne bo pihal močan sever.
Bolgarsko-turška pogajanja.
SOFIJA 18. Med turško in bolgarsko vlado se vršijo pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe, konzularne konvencije, pogodbe glede izročevanja zločincev in pogodbe glede gradnje železniške proge Ku-manovo-Kiistendil. Turška vlada izjavlja, da bo vse te ponudbe od strani bolgarske vlade pretresala.
Velikodušen dar Čeha.
PRAGA 17. Znani tovarnar sladkorja Kubeš je zapustil vse svoje veliko premoženje v češke narodne svrhe.
Sloga med muslimani v Bosni.
SARAJEVO 18. Včeraj je bil objavljen program nove muslimanske stranke, ki je osnovana z fuzijo obeh dosedanjih strank. V tem programu zahteva stranka popolno avtonomijo Bosne in Hercegovine brez ozira na obe državni polovici Avstrijo in Ogrsko, rešitev agrarnega vprašanja na pravični podlagi, dveletna vojaška služba in polajšanje za vojake muslimane. Program so podpisali vsi ugledneji muslimani. Kulovičeva skupina ni pri tem sodeloval*.
Kolera in vojaške vaje na Krasu.
DUNAJ 18. „D-ut. Volksblatt" pravi, da je čudno, da se bodo vzlic nevarnosti razširjenja kolere vršile na Krasu vojaške vaje 111. armadnega zbora, ter se jih ni preklicalo oziroma odložilo, pač pa da so se že pričele pomikati £ete iz Gradca, Maribora in Ljubljane proti Krasu. Prebivalstvo da je zelo vznemirjeno radi tega in da bi mogli vojaki potem zanesti kolero v razne kraje ter da bi morala vojaška uprava skrbeti tudi za zdravje vojakov. Pričakovati je pa, da vojaško poveljništvo vendar le prekliče vojaške vaje.
Nemško-francoska pogajanja glede Maroka.
PARIZ 18. „Ag. Ha vas" je priobčila sledečo noto: Pogovori poslanika Cambona z državnim tajnikom Kiderlen-Wachterom niso ničesar spremenili na položaju. Državni
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V.
Mileva.
Oko Mileve je zasijalo v ognju radosti, toda v trenotku se je pokrilo s pajčolanom žalosti; solza se je zableščala v njem, toda ni kanila na lice; gospa sultanova jo je vjela med trepalnice in je le vprašala temno in povešene glave:
„Česa se boji tvoj pobratim radi mene? jaz ne potrebujem njegovega varstva, jaz, iti sem do sedaj sama varovala Srbijo, da ne leže na njo roka zmagovalca z vso svojo težo."
„Ne varaj se," je rekel vojvoda, „ni radi tvojega priporočila, pač pa je strah Ba-jazeta, da ne razdraži hrabrega srbskega naroda k obupnemu boju, brzdal njegovo voljo, in tebi je prodajal svoj strah za vspeh ljubezni. Ne, ne ! Srbiji ni žugala nikaka nevarnost; ona zamore biti svobodna, kadarkoli hoče; in da do sedaj ni svobodna, da ni vrgla s sebe sramote bisurmanske nadvlade, tega si kriva ti, žena sultanova! Radi tebe drži tvoj brat srbske meče v nožnicah, mili se mu, da se imenuje svak sultana, njemu, knezu, ki ni poznal bleska in dosto-
janstva carskega; in knez Štefan sprovede one iste junake, ki so s tvojim očetom , carjem krvaveli na Kosovem za domovino in vero, k obrambi in podpori onega istega | Bajazeta, ki je s svojo zahrbtnostjo podrl
I prestol carjev in je iz njegovih razvalin, njim v sramoto, sezidal omahljiv knežji stolček.
„Na zvestobo svojega brata se smem zanašati jaz in sultan moj soprog," je dejala Mileva, ponosno dvignivši glavo, da-si je bilo poznati na njenem pogledu, da je ta ponos prisiljen; „radi tega ne potrebujem drugega varstva; Bajazet je moj ponos in moj ščit, sedaj in v bodoče!"
„Da, tukaj v Drinopolji, v sredini svojih delyov," je rekel vojvoda hladno, „kako pa potem, ko se sreča z Ordyneom ?"
„Potem zmaga, in uporni Timur se bo priklanjal njemu in meni," je odvrnila Mileva ponosno.
„In kaj, če ne zmaga?" je vprašal Kosančić ponovno, „kaj potem? Da, potem se boš hrepeneče ozirala po zaščiti; in samo radi tega smo zapustili svoje gore, od koder smo pričeli večni boj proti bisurman-stvu, radi tega smo privoščili za nekaj časa oddiha morilcu Kristove vere in naše domovine ; kajti ljubezen mojega pobratima do tebe je premagala čas in zavest, da te vidi v objemu glavnega sovraga; on ni vedel, da si srečna v objemu pogana, da radi praznega ponosa, imenovati se žena Bajazeta, rada deliš njegovo naklonjenost s stoterimi sužnjami njegovega harema."
tajnik Kiderlen - Wachter je odpotoval na Wilhelmshohe, odkoder se poda v Marijine vari. Med njegovo odsotnostjo odpotuje poslanik Cambon v Pariz.
Na Portugalskem pride do splošnega štrajka.
PARIZ 11. Nekateri listi poročajo iz Lizbone, da pride na Portugalskem kmalu do splošnega Štrajka. Monarhisti agitirajo štrajku v prilog.
Konec albanske ustaje.
CARIGRAD 18. Govori se, da pride semkaj deputacija sestoječa iz glavnih voditeljev Malisorov, da se zahvali vladi in sultanu za podeljene koncesije.
Štrajkovski nemiri na Angleškem.
LONDON 18. Nekatere železnice delajo skoraj normalno. Na drugih je promet zelo oviran. Nočna pošta in potniki na progi i Fischguard niso mogli odpotovati. Potniki iz Irske se ne morejo izkrcati. Glasom nekega poročila iz Birminghama je zapadna Irska popolnoma odrezana od Miderland-skih železnic.
LONDON 18. Učinki štrajka niso v Londonu še resni. Vlada pač precejšnje motenje, vendar promet ne zastaja. V jutranjih urah je došlo 15 000 vojakov v mesto, kjer so se nastanili.
LONDON 18. Polovica osobja najzna-menitejih londonskih podzemskih železnic je ustavila delo. Na metropolitanski in distriktni podzemski železnici vozi le malo vlakov. Nasprotno pa redno odhajajo kontinentalni vlaki.
LONDON 18. V Manchestru se od 4 velikih kolodvorov dela le na dveh in še tu malo. Štrajku}očih delavcev in železničarjev je okolu 30 000.
Spodnja zbornica.
LONDON 18. V spodnji zbornici je minister za notranje stvari Churchill prečital dolgo poročilo o položaju štrajka. Vlada stori vse možne korake, da zavaruje po železnicah prevažanje živil in železniškega materijala ter drugega važnega blaga. Turčija.
CARIGRAD 18. „Jeune Ture" izjavlja, da bo Turčija protestirala, ako bi bivši šah prišel v Teheran.
CARIGRAD 18. „Jeni Gazeta" je zvedela, da je turški poslanik na Dunaju, ReŠid paša, določen za ministra za unanje stvari.
CARIGRAD 18. Poslanik markiz Palla-vicini, ki nastopi jutri svoj dopust, je bil včeraj na audijenci pri sultanu.
CARIGRAD 18. „feune Ture" poroča, da se je zadnji ministerski svet bavil z vprašanjem, bi se li turško floto odposlalo v krečansko vodovje. Flota, ki se po-jutršnjem poda v Dardanele, da se preskrbi s premogom, je prejela baje zapečačene ukaze.
Iz Perzije.
LONDON 18. „Morning Post" poroča iz Teherana: Sardar Mohid, poveljnik vladnih čet v Firistuhu je poročal brzojavno, da je s 3000 mož močnim oddelkom porazil Čete bivšega šaha in jih pognal v beg. Na
Mileva je sklonila glavo, njeno obličje se je vžalostilo, in globok vzdih je vel črez njene ustne.
„Ti praviš to, vojvoda ! in jaz ti moram verjeti," je dejala črez trenotek s tresočim se glasom, »toda, kje je ostal — on sam ?" je vprašala skoro šepetaje, in njeno lice se je polilo z rudečico.
„On se je bal svoje ljubezni, in ravno tako ljubezni tvoje, ta revež," je rekel Ko-sančić; „ni hotel s svojim pogledom razburiti tvojega srca k bolestnim spominom; samo, če bi sila ukazovala, hoče stati ob tvojem boku, da te brani; toda, če hočeš, reči in videla ga boš."
Mileva je ustavila svojega konja in je zamišljeno zrla na okoli; potem je pokimaia z glavo v dokaz, da je v njej dozorel trden načrt, in vprašala je na kratko: „In kedaj ?"
„Kadar hočeš, še danes I" je odgovoril Kosančić, začudeno zroč na njo nad tako hitrim nepričakovanim njenim namenom.
„Dobro," je rekla Mileva trdno, „uro po večerni molitvi Turkov ga bom pričakovala."
In dala je svoji muselmanski družini znamenje za povratek; ni več našla zabave pri junaških igrah, katerih ni več opazovala, odkar je Kosančić s svojim govorom vzrujal njeno srce in njeno dušo.
„Kako pa, gospa moja," je osupnil Kosančić, „ta otrok tukaj," pokazal je na Manuela, „je slišal najin razgovor, on je Grk K
„In kaj za to ?" je vprašala Mileva po-
šahovi strani je padlo 20 mož, 30 jih je bilo vjetih. Tudi je zaplenil 150 pušk.
Bivši perzijski šah še živi.
DUNAJ 18. „N. Fr. Presse" poroča: Soproga bivšega šaha Mohameda Alija, ki biva že mesec dni z otroci v Helenthalu pri Badenu izjavlja, da so neresnične vse vesti, da so njenega soproga umorili. — Danes zjutraj je prejela od svojega soproga vesti, iz katerih je razvidno, da se počuti dobro in kjer se sedaj nahaja, vladata red in mir.
Rusko-nemška pogodba.
PETROGRAD 18. Rusko-nemška pogodba bo objavljena najkasneje prihodnji ponedeljek ali torek.
Kolera.
DUNAJ 18. Listi poročajo, da je včeraj po noči umrla ona Lujiza Schvvent, ki je v soboto obolela za kolero.
REKA 18. Včeraj se je pripetil tukaj zopet nov sumljiv slučaj kolere. Zbolel je 56-Ietni koiijaž Matej Gorup.
CARIGRAD 18. Včeraj je obolelo za kolero 70 oseb, od teh jih je umrlo 23. Razun teh je umrlo Še 31 oseb, ki so obolele že prej.
CARIGRAD 18. Danes so konstatirali tukaj 56 novih slučajev kolere, od teh je umrlo 14 oseb. Razun teh je od prej obolelih oseb umrlo enajst.
Dunaj 18. ,.N. W. Tagblatt" poroča iz Toblacha, da je tamkaj obolel za pljučnico predsednik avstr. Lloyda dr. Derschatta.
Sofija 18. Danes se je pod protektoratom generalnega konzula Fanta konstituirala tukaj podružnica avstrijskega „Flot-tenvereina".
1Š1 18. Cesar je daroval „Flottenvereimu" 300 kron.
Zagreb 18. Matovšek, napadalec bana Tomašića, je včeraj po noči prišel v Zagreb, ali policije ga ni pustila v mesto. Priobčili so mu, da je za leto dni izgnan iz Zagreba, češ, da nima stalnega poklica, ni zaslužka niti prihodkov in da se ga vrhu tega smatra nevarnim, da bi mogel svoj čin ponoviti. Matovšeka so takoj odposlali v njegovo domovino v Osjek.
Petrograd 17. Širi še govorica, da v kratkem odstopi ruski minister za promet S. V. Ruhlov in da pride na njegovo mesto bivši predsednik ruske dume A. J. Gučkov. Poslednji namerava izvesti mnoge komunikacije, izlasti na skrajnem vztoku.
Rim 17. Privatni balon „Basiola" je preletel črto Milan-Florenca v devetih urah. Preletel je najviše točke Apenin in dosegel visočino 4650 metrov.
Berolin 18. V uradni sobi prometnega nadzorstva na potsdamskem kolodvoru se je predpoludne pripetila eksplozija, ker je bil plinovod poškodovan. Eksplozija je bila tako silna, da so bili iztrgani celi kosi zida in so padli na neki ravno došli vlak in na cesto. Sedem oseb je bilo lahko ranjenih.
Monakovo 18. Govori se, da store škofje Bavarske, Virtemberške in Badenske skupno z avstrijskimi škofiji kerake pri sv. Stolici, da se glede sedanjih praznikov ničesar ne spremeni.
nosno, „če bi hotela, zadostoval bi en edin moj migljaj, da mu zapre usta za večno. „Ali ni res Manuel ?" se je obrnila k onemu s sladkim glasom.
Ta ni odgovoril; med njenim razgovorom z vojvodo je zamišljeno jahal ob njenem boku; trenotkoma je pri drznih govorih vojvode zaiskrilo njegovo oko, njegovo lice se napolnilo s temno rudečico jeze, in njegova roka je nehote prijela ročaj malega meča; ko pa je Mileva izrazila namen, da hoče videti svojega ljubimca izza mladih let, tedaj se je zdrznil, obraz se mu je prevlekel s smrtno bledostjo, oko je zadobilo čuden sijaj ob pogledu na svojo za-povednico, in ustne so se mu skrivile v zasmehu in zlobnosti. Gospa pa ni opazila kretenj dečka, ki ga je imela za igračo svojega razpoloženja. Njegovo včasih čudno ponašanje, ki bi bilo sicer drugače dobro pristajalo zrelejšim letom, ji je provzročalo kratkočasje.
Obrnila je svojega konja in ga podila v diru, spremljana od svoje družine, nazaj proti Drinopolji.
„Blagoslavjena ta ježa," je vriskal v duši Kosančić, prikimujoč z glavo, „dosegel sem svoj namen, ostalo naj dovrši Milan; ni ugasnila ljubezen v njenem srcu, toda" — zdrznil se je naenkrat — „tudi on ljubi, kaj ko bi — ne, ne!" stresel je naglo glavo. „Milan Topličanin ljubi svojo domovino in svojo vero bolj, nego to žensko." in jasnega lica je jahal skozi vrata Drinopolja.	(Pride Še.)
Stran II
»EDINOST« St 230.
Slovenska nevarnost v Tržicj.
Včerajšnji „Piccolo" objavlja dolg člani k, v katerem kliče vse svetnike na pomoč pioti slavizaciji Tržiča. Na dolgo in široko pripoveduje „Piccolo", da se Furlani izseljujejo dočim zavzemajo njih mesta Slovenci prihajajoči s hribov doli.
Kamor je prišel danes Slovan, da najde delo ali kupi zemlje, prihaja jutri agitator in oba si prizadevata potem, da napeljeta reko svojih bratov proti zemlji, ki jih je sprejela za goste.
Čim jih je osem ali deset, se smatrajo že za gospodarje.
Tako da je bilo tudi v Tržiču. Pred leti so se tam naselile nekatere slovenske rodbine, nad temi nek gostilničar, ki je proti izrecni volji občine dobil koncesijo za gostilno, katero je imenoval „International". Pod tem imenom so se skrivale vse proti-italijanske tendence, ker ta gostilna je res postala pravo središče panslavitične propagande.
Malo po malem, z razvojem industrije so prišli v Tržič tudi slovenski delavci, ki so dobili dela v nekaterih eksotičnih tovarnah. Osnovali so se početki agitatorjev, kt so padli iz Kranjske doli, izmislili so za mesto, v katerem so bili gostje, novo ime: Tržič, ter začeli govoriti o potrebi slovenske Šole in slovenskega društva.
Potem pa, ker jih je bilo premalo in ker je agitacija, ki iz Ljubljane razširja svoje mreže v Trst, Gorico in Tržič, še ni smatrala trenotka primernim, ali resničneje: ker jih je reakcija meščanstva prestrašila, so se potuhnili.
Zato pa niso prenehali s svojim tihim delom, kateremu je šlo na roko delo slovenskih bank, posebno onih v Ljubljani.
In v dokaz, kako te banke delujejo, navaja „Piccolo", da je neka slovanska banka na hišo, ki je vredna 54.000 K, posodila 70.000 K. Tako da delajo slovanske banke, seveda iz političnih ozirov.
Posebno ladijodelalnica — pripoveduje „Piccolo" dalje — je postalo ognjišče pan-slavistične propagande. Nekateri delovodje so fanatični panslaviti, ki najemajo le slovenske delavce. V ladijedelnici je zaposlenih 1348 delavcev iz Goriško-Gradiščanske, 482 iz drugih dežel države in 464 inozem-cev. Med temi delavci pa je nekaj stotin Slovencev! To število narašča dan za dnevom, dočim delajo Furlanom pri vspreje-manju v delo vse možne težave. Med 464 inozemci je bilo okoli 200 regnikolov, ki so vsled pritiska od zgorej bili odpuščeni. Ostali 264 so večinoma Angleži in Nemci.
In na koncu svoje dolge Štorije pripoveduje „Piccolo" o panslavistični propagandi in prepotenci Slovencev, v Tržiču, ki hočejo osnovati tam slovensko Šolo, to je eno onih šol, — ki so po „Piccolovem" — ognjišča politične agitacije, jedra, okoli katerih ima nastati slovanski ambijent, sovražno mesto
v mestu, ki jih pogoščuje.
*
* *
Čitatelji naj nam oproste, da smo podali tu tako obširen izvadek, iz „Piccolovih" jereinijad. A zdelo se nam je to potrebno, ker mislimo da je to najlepši dokaz za to, da se Italijani — kregajo s pametjo. Tržič — katerega imenuje naše ljudstvo že od davnine tako — leži na narodni meji med Slovenci in Furlanci. Mesto samo je sicer furlansko, a pod občino spada tudi par slovenskih frakcij, ravnotako, kakor je v sodnem okraju tržiškem par slovenskih občin.
Na eni strani je Tržič obdan od Fur-lanov, na drugi od Slovencev. Jasno je torej, da, čim se mudi v mestu prilika za kruh in zaslužek, prihajajo tja toliko Slovenci, kolikor Furlani. Če je 1348 delavcev ladijedelnice iz Goriško-Gradiške, bi moralo biti med temi dve tretjini Slovencev, ker je dežela po dveh tretjinah slovenska. In vendar pravi „Piccolo" da je komaj par sto Slovencev med temi delavci.
To je najlepši dokaz, da se slovenskim delavcem godi velika krivica, da se jih izpodriva, a ne da bi se jih protežiralo, kakor bi hotel to dokazati „Piccolo".
Naravnost nesramno je, da „Piccolo* pretaka solze za onimi 200 regnicoli, ki so bili odpuščeni, ker so jedli kruh, ki spada v prvi vrsti domačinom in ki so obenem opravljali službo špijonov; da nima nič proti angleškim in nemškim delavcem, pač pa kriči proti slovenskim!
Po „Piccolovi" logiki bi Anglež, Nemec, Amerikanec itd. imeli vso pravico do dela in zaslužka v avstrijskem Tržiču, Italijan iz kraljestva naj bo seveda vsprejet z odprtimi rokami, a le Slovenec iz neposredne bližine Tržiča ne smeš dobiti dela na teh posvečenih „italijanskih" tleh.
To je le dokaz, da se gospodje ne-le, kregajo s pametjo, temveč da so že naravnost pobesneli v svojem slavofobstvu.
A nas pušča to povsem mirne. Taisto priporočamo tudi našim rojakom v Tržiču. Naj nadaljujejo začeto delo mirno, trezno, premišljeno in brez hrupa, ter naj bodo uverjeni, da sadovi njih dela ne morejo izostati. Ko jih bode „Piccolo" in njegovi uredni tovariši zopet oblajali, pa naj se nasmehnejo, ter citirajo pred sebe: Pustimo pse, naj lajajo. To je znamenje, da — mi jašemo.
Dnevne vesti.
Financijelni vspeh sokolskega zleta v Zagrebu. Moralni vspeh tega zleta je bil tako sijajen, da pomenja pravi triumf sokolske ideje. Ali tudi financijelni vspeh je bil — kakor doznajemo iz zagrebških listov — povsem povoljen. Vseh dohodkov je bilo okolo 75.000 K, stroškov pa okolo 65.000 K. Bo celo čistega dobička okola 10.000 K.
Vesti o obnovljenju generalnega Štrajka v Zagrebu niso osnovane. Socialistično glasilo „Slobodna Riječ" dementuje vse vesti o generalnem štrajku in so vsi vznemirljivi glasovi neresnični. O generalnem štrajku ni govora za sedaj, ker je vlada izdala naredbo na vse oblasti, naj ne ovirajo sestankov delavstva v strokovnih stvareh.
Dolgovi Avstrije so znašali koncem 1. 1910: splošni državni dolg 5.199,884.244 K 27 stot.; dolg v državnem zboru zastopanih kraljestev in kronovin 6.911,565.708 K 63 st.; skupno torej 12.111,449.052 K 90 stot. Od te ogromne svote moramo plačevati na obrestih 477,844.862 K 64 stot. — Pa naj reče še kdo, da nismo — moderna država!
KOLERA.
V	Trstu je že minul sedmi dan brez vsakega novega slučaja kolere.
Iz Magdalenske bolnišnice je bilo zopet izpuščenih sedem oseb, ki so popolnoma ozdravele. Sedaj je še v bolnišnici 15 oseb. Pri vseh sumljivih slučajih zadnjih dni je bakteriologična preiskava imela povsod negativen rezultat. Preiskava glede sumljivega slučaja v puljskem poštnem vlaku ni še dovršena.
V	Bertokih se je pripetil nov sumljiv slučaj. Zbolela je ob znakih kolere 15-letna Amalija Kozlan.
Od županstva v Dolini smo prejeli:
Glasom današnjega telefoničnega naznanila c. kr. okr. glavarstva v Kopru se naznanja, da je bakterijologična preiskava odpadkov Albrehta iz Krogelj in Bana iz Ospa dognala, da nista nobeden izmed njiju kolerozna. — Zaradi tega odpadejo vse na-daljne odredbe in sta obadva prosta in se smeta svobodno gibati brez nadaljnega nadzorstva.
Iz zdravstvenih razlogov je okrajno glavarstvo v Sežani prepovedalo običajne slav-nosti povodom Velikega in Malega Šmarna v Repentaboru, v Repnem, Kačičah in Ro-diku. Žendarmerija bo zavračala eventualne romarje, namenjene v one kraje.
Glasom komunikeja sanitetnega oddelka tuk. namestništva je bil bakteriologično konstatiran slučaj kolere pri 15 letni Amaliji Kozlan iz Bcrtokov pri Kopru, ki je dne 18. t. m. obolela.
Ravnotam je tudi obolela dne 12. t. m. 11 mesecev stara Ivanka Novel, hči dne 8. t. m. umrle Antonije Novel, na sumljivih znakih, ki pa je zopet okrevala. Preiskava dne 18. t. m. je dognala, da je nositeljica bacilov. — Bila je seveda takoj izolirana.
Domače vesti.
Cesarjev rojstni dan. — V četrtek na predvečer cesarjevega rojstnega dne sta priredili godbi obeh tukajšnjih polkov mirozov. Veteransko društvo je pa z godbo na čelu priredilo bakljado. Več hotelov in privatnih stanovanj je bilo razsvetljenih. Z Lloydove stare ladije „Stadion" so kakor druga leta spuščali rakete in umetalne ognje. Včeraj na 81. rojstni dan cesarja Frana Josipa so bile ladije v luki odičene z zastavami. Tudi z javnih poslopij, konzulatov in raznih društev so visele zastave. Zjutraj je bila budnica vojaških godb. Ob 9. uri je škof monsignor Karlin služil v baziliki sv. Jušta pontifikalno mašo z zahvalno pesmijo, katere so se med drugim vdeležili nadvojvodinja Marija Josipa s spremstvom, namestnik princ Hohenlohe, župan dr. Valerio in zastopniki civilnih in vojaških oblastnij in korporacij. Po maši je bil v namestništveni palači slavnostni vspre-jem. Za tržaško garnizijo se je vršila maša na planem na vežbališču velike vojašnice. — Ob 1. uri popoludne je namestnik princ Hohenlohe na Lloydovem parniku „Cleopa-tra" usidranem ob pomolu sv. Karla, priredil slavnostni obed, na kateri so bili povabljeni vsi civilni in vojaški dostojanstveniki ter razne druge ličnosti. Namestnik je v krasnih besedah napil cesarju, pri čemur so grmeli topovi nabrežne baterije.
Ču vajmo svoje slovenske krasote!
Prejeli smo: Mesto Trst nima sedaj v neposredni bližini za seboj ravnine. Mesto pa se razširja dan za dnem in ne bo dolgo, ko bo v neposrednem stiku s krasno obmorsko ravnino od sv. Ane dalje, v Žavljah, kjer so se minole dni vršile letalne tekme. Tej slovenski zemlji grozi nevarnost, ako si Slo-venci ne zasiguramo za stalno te jedine ra-vani v bližini Trsta. — Neštevilo naravinih krasot in vrednosti smo Slovenci že izgubili po svoji krivdi in nemarnosti. Te se nam ne povrnejo več, ker drugorodci jih znajo bolj ceniti, nego smo jih znali mi. Zato jih drže in jih bodo tudi držali. Ko sem bil svoje-časno doznal, da se „Bržani" pogajajo z drugorodci radi prodaje žaveljske ravani, sem v tem Ustu opozarjal slovanske industrijske in denarne zavode, v nadi, da to zemljišče ostane vedno v naši posesti. Z ža- ■ lostjo vidim, da se te moje nade do sedaj niso izpolnile.	I
» Avijatiki niso mogli najti v bližini Trsta primernejšega prostora, kakor so ga našli tam — ker ga sploh ni. Sami so priznavali, da boljšega si niso mogli želeti. Morali so torej na slovenska tla. A sedaj sem izvedel iz povsem zanesljivega vira, da se več dru-gorodcev pogaja za nakup tega zemljišča, ! nevarnost je torej, da nam vzamejo najlepšo ;ravan zraven Trsta. To bi se ne smelo | z g o d i t i. Bržani (večina lastnikov so Ric-! manjci) bi gotovo raje prodali Slovencem, nego pa da bi prešla v tuje roke. Cul sem, da se pogaja neko tržaško športno društvo, ki misli prirediti tam dirkališče. Še enkrat se obračam do slovanskih industrijskih in denarnih zavodov, naj ne dopuste, da ta tla preidejo v tujinske roke. Nakupite to zemljišče in investirani denar se vam Jx> gotovo primerno obrestoval. Že smo v Žavljah izgubili nekoliko zemljišča, glejmo, da se to ne bo godilo več, da bi si tujinci od naše zemlje polnili žepe. To zemljišče ne izgubi nikoli svoje vrednosti. Nasprotno: cena se mu bo višala vedno bolj, ker je porabno za vsako industrijo. Uporabno je za vse, ker je ob morju in ob železniškem tiru. Na delo torej, dokler je še čas 1	Ilirski.
Velja tudi za nas! — Zadnja „Naša Sloga" prinaša to-le listnico uredništva:
Oprostite nam, ali mi se ne moremo spuščati v polemiko z onim „omladincem", ki siplje tako modre „sentence" iz rokava. Trebalo bi ga vprašati: zakaj se on in njegovi somišljeniki ne pobrigajo, da bo naš list bolji? Zakaj ne delajo on in njegovi tako, kakor so delali za naš list in okolo njega tisti naši stareji rodoljubi, ki so tudi nekdaj bili „omladinci", a za katere ne bi on dal danes ni pipe tobaka? Naj le po-praša pri starejih rodoljubih, kako so oni zamišljali, sestavljali, pisali in dopisavali v našem listu, ko so bili na visokih in celo še na srednjih šolah. A kaj dela danes — on, kaj delajo njegovi somišljeniki ? Kritizirajo — in nič druzega.
Kako postopajo c. k. oblasti sedaj v času nevarnosti pred kolero ! Prejeli smo :
Kolera je pri nas in bati se je, da se še bolj razširi. C. k. oblastnije pa namesto da bi razglase, ki se tičejo, razpošiljale v deželnih jezikih (slovenski, hrvatski, oziroma italijanski) pošiljajo jih v nemškem jeziku. — Navedem tukaj v dokaz 2 slučaja, katera pa nista osamljena.
I.	Glede prepovedi cerkvenega vsakoletnega praznika v Repentaboru in Kačicah, kateri razglas pošilja ,K. k. Bezirkshaupt-i manuschaft Sesana. Zl. 307-Res. Sesana, am 11. Aug. 1911. Piše tudi izrečno, naj se o tem obvesti ljudstvo koperskega okraja. Kako bo to možno, če se v ne-deželnem jeziku pošilja na slovenske občine ?
II.	Glede potnikov, ki se morajo prijaviti na postajah uradnikom, provizorično postavljenim za to ter biti 5 dni pod nadzorstvom. — To pošilja K. k. kiistenl. Statthalterei in Triest, am 11. August 1911.
—	C. k. okr. glavarstvo v Kopru pošilja le dotični razglas na slov. občino z dodatkom „na znanje". Večkrat so tako slabe kopije, da se ne more ni čitati.
Vprašamo c. k. oblastnije, ali se tako izvršuje § 19 avstr. državnega zakona? — To se pa dogaja sedaj, v času epidemične bolezni !
Italijani v Gorenjskih letoviščih. Od
Bohinjskega jezera nam piše prijatelj: Prelepa Gorenjska, posebno še bisera kranjske dežele: Bled in Bohinj sta letošnje poletje prenapolnjena tujcev-letoviščarjev. Bled in Bohinj nista še imela zaznamovati tolikega Števila gostov, kakor tekoče poletne sezije. Vsi hoteli so polni in oddana so tudi vsa druga, za tujce namenjena stanovanja, tako, da je le težko dobiti primernega prenočišča.
Od vseh strani so prihiteli letoviščarji v ta krasni planinski svet, v te divne kotičke slovenske domovine in vsi so polni hvale, toliko glede krasote krajev, prijetnega in krepilnega gorskega zraka, kolikor tudi glede prijaznosti in postrežljivosti domačega prebivalstva, ki se res trudi, da kolikor le more zadovoljuje željam dostikrat jako nervoznih in sitnih gostov.
V Bohinju je posebno veliko tržažkih Italijanov, ki so deloma radi velike vročine na jugu, a največ še radi — kolere, zapustili „Gentile Trieste italiana" ter bežali tja ven v krasni slovenski svet, kjer se svobodno, neovirano — prav po tržaško — vesele in zabavajo. Kamor koli se obračaš, ti doni na uho „dolce del si" iii povsod srečavaš tržaško — razposajenost. Ko so
—	zbrani več skupaj — seznali za kak nov slučaj kolere v Trstu, pa ti unisono viknejo:
Grazie dio, che semo qua 1", vržejo ponovno „groš" v avtomat ali gramofon, ter se zavrti staro in mlado po podu.
Ko tako opazujem, kako se razposajeni naši „someščani" brez najmanjše ovire in zapreke — kar je pač vse prav in lepo — svobodno po svoje zabavajo in prepevajo na čisto slovenskih tleh znane „canzonette", se mi vselej vzbujajo nekaka grenka čutstva, kako vse drugače nastopajo ti kulturonosci proti Slovanom, posebno še proti nam Slovencem tam, kjer oni le količkaj ukazujejo. Ne le kako kričanje, temveč že navadna slovenska govorica jim je izzivanje. Kak vik in krik bi vzdignili v svojem hujskajočem Časopisju, ako bi Slovani na jednak način nastopali tam kje v Gradežu, Piranu ali celo
v Portorose, ki je pravzaprav na slovenski zemlji! Ne samo, da bi napadali posameznike, temveč bi kar demolirali dotične lokale, kar so že poskušali nad Čehi v Gradežu. (Opozarjamo tu na slučaj, ki se je pripetil nedavno dr.u Rybaru v Chiusaforte. Insultirali so ga, da-si ni prišel v gostilno ne prepevat ne plesat, ampak le v božjem miru večerjat v družbi svoje dece ! Op. ured) Na čisto slovenski zemlji pa ne stavljajo njim nikakih ovir, nasprotno: oni uživajo slovansko gostoljubnost v polni meri, zabavajo se po svoje kakor in kolikor jim drago!
Nisem napisal teh vrstic morda z namenom hujskanja proti Italijanom na slovenskih tleh, marveč v izgled, kako nastopa Slovenec na svoji zemlji nasproti tujcem, a kako vse drugače merijo Italijani svobodo Slovanom tam, kjer so oni le količkaj „gospodarji". Čitatelji naj pa sedaj sodijo, kje je pravzaprav kultura in kje — bruttura I! I Prva slovanska godba v Trstu. Tržaški Slovenci so gotovo najdružabnejši v vsem slovenskem narodu, saj je Trst ne samo znan, temveč skoraj celo razkričan po vsem slovenskem svetu po velikem, ali kakor pravijo drugi, celo po prevelikem številu svojih narodnih društev. Mnogo se je že pisalo o tem, a stvar naj že bo taka ali taka, dejstvo je, da je res v Trstu veliko število narodnih društev in da ta društva prirejajo ravno tako veliko število zabav, veselic, izletov in drugih takih prireditev, pri katerih redno tudi sodeluje — godba. Resnica je. da obstoji v najbližji mestni okolici vtč godb, ki so res narodne, so pa tudi take, da so narodne le toliko, da znajo zaigrati par narodnih koračnic, a izvršujoči člani so
—	Italijani. In tako se dogaja, zlasti tedaj, ako več narodnih društev prireja svoje veselice isti dan, da je to ali ono društvo prisiljeno najeti tako „narodno" nenarodno godbo, ker v Trstu v resnici narodne ni več na razpolago, da bi jo pa naročilo od zunaj, pa preveč stane. Da se torej izogne takim neprilikam, je zlasti tržaško narodno delavstvo že dolgo časa mislilo na to, da bi ustanovilo v svoji sredi res narodno godbo, ki bi bila na razpolago seveda predvsem za prireditve narodnega delavstva, potem pa tudi drugim narodnim društvom. Ustanovil se je v NDO godbeni odsek, ki je deloval tako požrtvovalno, da so se v kratkem nabavila godala in se je tudi moglo začeti z vajami. Člani, sami narodni delavci, jih je 40, so se pridno vadili, žrtvovali čas in denar, samo da čim prej more stopiti pred občinstvo prva narodna godba tržaška. Nabavili so si tudi uniformo, podobno sokolski. Stvar je dozorela tako daleč, da je godba pripravljena za svoj prvi nastop. Dne 3. septembra bo imelo tržaško narodno občinstvo prvikrat priliko slišati to novo, iz lastnih narodnih vrst vzrastlo godbo. Z ozirom na to, da je stvar res vredna vsestranske podpore, se nadejamo, da tržaški Slovenci pokažejo ta dan, da znajo ceniti požrtvovalnost narodnega delavstva, in da prihite v čim najobilnejšem Številu k prvemu nastopu prve slovenske narodne godbe v Trstu!
„Piccolo" in slovanske igralne karte.
Pod naslovom „Episodi" piše včerajšnji „Piccolo" : Že ponovno se je omenjalo popolnosti in nepretržnega dela, s katerim Slovani silijo naprej s svojo narodno organizacijo. Že ponovno se je omenjalo s koliko istoličnostjo skušajo Slovani, da bi naj-natančneje pobarvali slovanski vsako podrobnost svojega življenja, da isto ne bi prišlo iz mej vestnega in dobro vodjenega slovanstva. In evo vam danes novega dokaza za to. Kakor skoro vse igre, katere Slovenci največkrat igrajo, so se Slovenci naučili od Italijanov tudi igro „briškolo" in „trešete*. In glejte! Dočim so se do nedavno temu te igre dobivale in zgubavale z italijanskimi kartami in je igra s tem ohranila svoj italijanski značaj, se danes širijo
med Slovenci.....slavizirane karte. V teh
kartah se vidi slovanske trobojnice, kjer se jih le more namestiti. „Kavali" so postali
—	kazaki ali Slovaki, iz fantov so postale razne Črnogorske, hrvatske, dalmatinske, slovaške in rusinske figure v njih narodnih kostumih v položaju, ko dvigajo palice in nože. Kralji, v kolikor se more soditi iz kostumnov, so iz dinastije Zvonimir. Tu in tam so seveda slovenski napisi. Ta čin je karikatura. Poslovanjenje igralnih kart se zdi nekaj smešnega. Vendar je tudi to epizoda one velike, stalne in razširjene agitacije, katero vzdržujejo Slovenci, da bi vzbudili in ohranili v svojih ljudeh vstrajno narodno zavest. Kot posebnost v teh podrobnostih in kot tozadevno epizodo treba upoštevati tudi to.
Neštevilne igralne mize v neštevilnih gostilnah, daljnih in bližnjih slovenskih dežel in vsaka karta v rokah igralcev je skoro narodna zastavica, je opomin, je spomin, da, četudi igrajo italijansko igro, naj vendar vsak igralec ostane zvest slovanski ideji, naj ostane zaveden Slovan".
Tudi „Indipendente" piše o slovanskih kartah, a on je mnenja, da to ni karikatura, temveč, da bi si morali Italijani vzeti Slovane v izgled narodne zavednosti.
Kar se nas tiče, moramo biti „Piccolu" in „Indipendentu" le hvaležni, da sta napravila slovanskim kartam tako izborno reklamo 1
Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Naredba, izdana te dni od c. kr.
V Trstu dne 19 avgusta 1911.
> EDINOST« št 230.
Stran in
namestništva v Trstu za odpiranje in zapiranje trgovin z jestvinami močno škoduje barkovljanskim trgovcem. Barkovljanski kolegi so v svrho, da jim c. k. namestništvo dovoli podaljšanje časa zapiranja, sestavili spomenico ali prošnjo, katero vložijo te dni na to, poslednje. /
Čeravno se popolnoma strinjam z nameni in vzroki, opisanimi v spomenici, je nisem hotel podpisati, ker je bila sestavljena v italijanskem jeziku, kar pa takoj podpišem z obema rokama, ko se mi predloži prošnja v slovenskem jeziku.
Ker pa nekateri moji barkovljanski kolegi sumijo, da sem jaz avktor onih barkov-Ijanskih dopisov v „Edinosti", v katerih se razpravlja o trgovskih in obrtnih napisih na trgovinah v naših slovenskih Barkovljah, izjavljam, da jaz nisem avktor omenjenih dopisov, (kar tudi cenj. uredništvo „Edinosti" potrdi,) čeravno se popolnoma strinjam in tudi odobravam omenjene dopise, kajti oni trgovec ali obrtnik, ki želi, da ga ljudstvo podpira, naj tudi spoštuje želje ogromne večine barkovljanskega prebivalstva in ga ne zali z italijanskimi napisi.
Z odličnim spoštovanjem Josip Pertot trgovec z vinom in kolonijalnim blagom.
Novi kanonik — člen tržaškega stolnega kapitlja: Pod tem naslovom pišejo „Naši Slogi" iz trž.-koperske Škofije:
Uradni list je priobčil vest, da je kanonikom stolnega kapitlja sv. Justa v Trstu imenovan častni kanonik in župnik sv. Antona starega v Trstu, g. A. Lupetina.
To imenovanje izzove v krogih »lo-vanske duhovščine te Škofije jako neugoden utis. Znano je vsem, da so za to mesto kompetirali najodličneji slovanski župniki in častni kanoniki, ki bi bili v čast in diko vsakemu kapitlju in ki po svoji učenosti, pobožnosti in uzornem svečeniškem življenju slove daleč izven mej te starodavne škofije. Da-li se more vse to reči o novoime-novanem kanoniku — to prepuščnmo onim, ki so ga predložili in imenovali takim. Sicer pa dvomimo, da bi ga vsi oni hoteli in mogli veljavno vsporejati z nekaterimi slovanskih duhovnikov, ki so se potegovali za to mesto.
Še huje zadene ta vest naše narodne kroge, ki ne vedo, da med člani stolnega kapitlja v Trstu ni danes niti enega slovanskega duhovnika — izvzemŠi enera, menda najodličnejega, ali povsem gluhega, torej nasposobnega za vršenje svojega »zvišenega poklica tako, kakor bi on sam želel. Če pa se pomisli, da je bila do nedavno vedno vsaj polovica slovanskih členov tržaškega kapitlja, a da ga danes ni jednega, in to v škofiji, ki je po večini vernikov slovanska, potem se nam ne mora od nobene strani predbacivati pristranost ali pretiranosti, ako se z najnovejšim imenovanjem ne moremo zadovoljiti.
Ako so to imenovanje mogli pozdraviti molče ali odobravanjem židovski in svobo-dozidarski listi, ki se sicer živo zanimajo za vsako imenovanje ali premeščenje tudi zadnjega duhovnega pomočnika, potem je to očiten in jasen znak in dokaz, da ne more nijeden pravi slovanski katolik z izkrenim zadovoljstvom pozdravljati tega imenovanja — ne z verskega, ne z narodnega stališča.
Poznani klečeplazci (puzavci) zahrešče na nas po svoji priliki, da smo — liberalci, da se ne pokorimo slepo odlokom viših cerkvenih poglavarjev, da nismo nikdar zadovoljni itd. itd., ali to nas ne bo oviralo, da ne bi tudi v bodoče iskreno govorili svojih misli bilo o katerem-koli javnem činu katerega-koli javnega činitelja. Mi menimo, da, mi smo celo globeko uverjeni, da se je z gornjim imenovanjem storila velika krivica toliko naši duhovščini kolikor našemu narodu in odgovarjajo naj pred Bogom in zgodovino oni, ki so to zakrivili!
»Trgovsko izobraževalno društvo" bo imelo svoj redni občni zbor dne 23. t. m. ob 8. in pol uri zvečer.
Kakor znano, skrbi to društvo za izobrazbo trgovske in druge mladine s tem, da vzdržuje trgovske tečaje.
Radi tega bi bila pač dolžnost vsakega trgovca in obrtnika, da bi se zanimal za to organizacijo. Temu društvu gre največ zasluge na tem, da se je narodna zavednost med trgovstvom v Trstu ne le ohranila, ampak tudi znatno pomnožila. Društvo ima vsled tega ogromne troške in mnogo dela, potrebuje materijelne pomoči in delavnih moči. Kdor ni še član, ne bi smel odlašati, ampak se kmalu vpisati. Delavnih moči tudi primanjkuje, kajti na delu so vedno eni in isti in so že utrujeni. Trebalo bi torej, da oni trgovci, in sploh tudi drugi, ki imajo veselje do dela v takem društvu, vsprej-mejo kako odborniško mesto.
Imamo mnogo trgovskih uradnikov, ki bi prav lahko sodelovali in mnogo društvu koristili ; torej samo malo dobre volje in narodne požrtvovalnosti, pa bi delali prav brez težav in zamude časa.
Potom tega društva se bo lahko Še mnogo doseglo, ne le samo v korist trgovstva, ampak narodnih pridobitev sploh. Upamo, da teh par besed bodo vsaj kolikor toliko opoštevali oni, ki ne žive v zgolj egoizmu, ampak so v resnici pravi narodni trgovci in narodnjaki. Na vsak način pričakujemo mnogoštevilne udeležbe na občnem zboru prihodnjo sredo.
Na kranjski kmetijski Soli na Grmu
se prične celoletna in zimska šola novembra meseca. Za kranjske mladeniče je razpisanih 20 brezplačnih mest. Plačujoči učenci plačujejo v letni šoli 300 K na leto, v zimskem tečaju pa 150 K. Prošnje za vsprejem in za ustanove je poslati ravnateljstvu imenovane šole do 15. septembra t. I. Tam se dobivajo tudi natančnejša pojasnila.
Iz slikarsko-kiparske Sole. V najkrajšem času se začne poučevanje v slikarstvu in kiparstvu.
Natančni program je v pogled v „Slovanski Čitalnici". Vpisnina stane 3 K.
Potovanje mladih deklic v inozemstvo. Pravosodno ministerstvo je opozorilo sodnije na ministerijalne naredbe od 7. maja 1908 in naredbo notranjega ministerstva od 7. julija ter 31. avgusta 1908, glasom katerih morajo sodnije izdati dovoljenje za potovanje mladoletnih deklet v inozemstvo. S tem bi se imelo zavarovati pred nevarnostmi deklice, katere so se pustile najeti za kake službe v inozemstvu in so zbog kakega slučaja prišle ob službo in padle v bedo. Na podlagi goriomenjenega odloka imajo sodnije kot varstvene oblasti strogo individualizirati in izdati dovoljenje za potovanje v inozemstvo le po vestnem premotrevanju vseh v poštev prihajajočih momentov. Posebno ko se gre za potovanje v orijent ne sme izdati dovoljenja, dokler sodnija ni gotova, da mladoletni ne preti niti v telesnem, niti v nravstvenem oziru nikaka nevarnost.
Argentinsko meso zopet odhaja !! Vsa tesnosrčnost, ki tiči v pretiranem agra-rizmu, ilustrira pač najbolje odiseja argentinskega mesa. Da bi stvar ne bila tako žalostna, bi se človek moral smejati. — Tako nesmiselno je vse to in pač mogoče le v j Avstriji. Že par dni imamo ceno argentinsko mesu v Trstu. Ali ogrska vlada (človek bi rekel višja vlada) ne dovoljuje, da se to meso izkrca. Tu čaka prebivalstvo, sestradano ob neznosni draginji, da pride to meso v mesnice na razprodajo. In kaj se sedaj zgodi ? Ker se meso drugače pokvari, ga mora Austro-Amerikana izvoziti iz Trsta v Ankono. Včeraj je priplul parnik „Atlanta" tudi z naklado 250 tonelatami argentinskega mesa. Tudi to meso pojde bržkone v Italijo, kjer vladajo menda bolj zdrave glave, nego v tej naši ljubi deželi neverjetnosti.
Tržaška mala kronika.
Padel na delu. Peter Comadini, star 60 let, mornar, je delal včeraj popoludne na neki „maoni" v svobodni luki pri pomolu II. Med delom je padel tako nesrečno, da-si je zlomil dve rebri in zadobil še druge poškodbe. Prenesli so ga v bolnišnico. Nje -govo stanje je precej opasno.
Grabežljiva deklina. — Ana Furster, stara 22 let, iz Celovca, je dne 26. julija iz usmiljenja dobila prenočišče v zavodu za nezaposlene dekle v ulici Gatteri 10. Spala je skupaj z Antonijo Ravnik. — Ko je prišla prava prilika, je Furster ukradla tej poslednji znesek K 22, ki ga je Ie-ta skrila pod blazino, par čevljev, 6 srajc, tri spodnje hlače, bluzo in pas v skupni vrednosti kron 85 50. Potem jo je popihnila v Izolo, kjer je dobila službo. Včeraj je pa prišla nazaj v Trst in je imela smolo, da jo je srečala Ravni-kova. Ta je brž poklicala redarja in jo je dala aretirati.
Nagla smrt. Mizar Josip Collovini, star 50 let, stanujoč v ulici Giulia št. 75, je včeraj zjutraj začel bruhati kri in je kmalu nato izdihnil.
Tat v kletki. Amalija Kovič, stanujoča na trgu Caserma, je včeraj zasačila tata, ki je vdrl v njeno stanovanje. Vezal je ravno culico ukradenega perila. Poklicala je redarja, ki je aretiral tatu, 46-letnega Evgenija Feigl iz Trsta.
Koledar in vreme. — Danes: Ludo-vik T., sp. — Jutri: 11. nedelja po Bin.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 28° Cels. — Vreme včeraj : lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, lokalne padavine, vroče, vztočni vetrovi. _
Društvene vesti.
Slovensko akad. fer. društvo „Balkan". Danes v soboto ob 8. in pol uri se vrši redni občni zbor. Točno ob 6. in pol uri odborova seja.
Zahvala. Podpisani odbor Čitalnice pri sv. Jakobu se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je nedeljska veselica izpadla povoljno v vsakem j obziru. Posebna zahvala bodi izrečena vsem,! ki so, ali z darovi za srečkanje, ali s pre- j plačili pomagali Čitalnici. Nadalje bodi izrečena iskrena zahvala bratskemu društvu „Trst" za korporativno vdeležbo, g. J. Bre- • zovcu za pomoč pri blagajni in sploh vsem,; ki so šli pri delu na roko. Istotako bodi izrečena iskrena zahvala si. občinstvu, ki se je veselice vdeležilo v tako častnem številu, ter si. uredništvu „Edinosti", katero nam je šlo vedno blagohotno na roko. Vsem bodi v plačilo zavest, da so pomagali rešiti važno narodno društvo. — Odbor ,Ci-tainiče" pri sv. Jakobu v Trstu.
Pevci pev. društva »Trst« priredijo v nedeljo, dne 20. t. m. izlet v Barkovlje „k rumeni hiši*. Zbirališče ob 3. in pol uri popoludne pred „Nar. domom".
• •
:: Restaurant Wtirschinger
Trst - ulica Stadion štev. 10.
Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste.
cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne.
Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement — s Dopustom 20 % ———
s
STENOGRAFU
— sprejme —
s 1. oktobrom t. L
odvetniška pisarna
dr. Ahrama in dr. Rvbara
== v Trstu. *----
Zahvala.
Podpisani se prisrčno zahvali za dobroto, katero so mu izkazali dobri in usmiljeni ljudje, ki so bili v gostilni (Gospodarsko društvo) v Kontovelju pri Trstu navzoči, ko sem bil na 1. avgnsta 1911 teško od konja ranjen. Naznanjam istim dobrosrčnim osebam, da sem že popolnoma ozdravel.
JULIUS TOSO.
Poskusite FI- Coliiiin« ki Je naJ-GOVO KAVO ff«3<tlllllll finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se
v vseh boljših prodajalnicah. oooo
UMETNI ZOBJE
Plombirajo sobov
izdiranje iobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni tthnU
Or.J.Čermak
: tobozinvnik :
- TRST -
S©!!'* CG>*cr?r* ft 13, IT. o
■ ' * ^TOKa -"i" i * i
P0Z0R!I 50.000 parov
čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 K 50 st.
Radi plačilue zaostalos-ti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženBkih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, a predniki in močno močnimi po>ip)ati, zelo eleganina, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
Pošiljatev po povzetju
H. SP1NGARN, eksport čevljev
Kr&kovo ii. 240
Sme se zamenjati in bo vrne denar.

VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE"
TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST
= V soboto 19., nedeljo 20. in pond. 2 i avg.: ~
1) Naš cesar v 81. letu, po resnici. - 2) Jeal in Sisera,
drama v barvah. - 3) Punčika sirote, pretresujoča drama. 4) Torbolini kot lovec, komičen prizor.
AnniBger & C.o
Trst, ul. S. Nicolo št. 10.
Orožje, prah in strelivo vsake vrste, vrvi za mfiie.
EDINO SKLADIŠČE BISKOTA WERMER.
Uzorci in ilustriran hrvatsko - srbski cenik se pošlje na ieljo zastonj in poštnine prosto.
Podvzetniki fn razprodaja ci dobe post-bne eene.
L
3E
CROATIA
ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU.
Edini domači zavarovalni imi
Ustanovljena leta 1884
Centrala:	Glavna zastopstva :
Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo, Preradovićeve ulice.
Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št. I. II. nad.
1 - - - Telefon 25-94 ---11
3
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja :
I) Na življenje
1)	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti,
2)	Zavarovanje dote
3)	Zavarovanje življenske rente.
2)	Proti Škodi po požaru
1)	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zsjrauJ in tovaren
2)	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga gospodarskih strojev, blaga itd,
3)	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3)	Zavarovanje steklenih šip*
Zadružno imetje v vseh delih znaša..........K 2,319,068*21
Od tega temeljna glavnica..............K 800.000.—
Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,221,748*41
Izplačane škode...................X 4,323,268*44
Sposobni posredovalci in akvizlterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natanjtneje informacije daje PoMCa „CMtiae" M, 7jl flfil IdVaMl) Št. 1. II. B.
in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet in Slivar)
=== t=ii=
□
ŠT.rnn IVr,
EDINOST" St. 230
V Trstu, 19. avgusta 1911.
Mar. del. organizacija.
Delavci iz škedenjskih plavže v so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil danes zvečer ob 7. uri in pol v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju.
Delavci mestne plinarne, Linoleuma, čistilnice petroleja in tovarne olja so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil jutri v nedeljo ob 4. uri in pol v prostorih NDO pri Sv. Jakobu (Campo S. Giacomo 5, II). Naj nihče ne izostane !
DAROVL
— Gospa Rodman Marija darovala za CM šolsko stavbo pri sv. Jakobu 5 kron, kateri denar je naložen pri Trž. p. in hranil.
Gospodarstvo.
Pogozdovanje Krasa. Komisija za pogozdovanje Krasa v goriško-gradiščanski grofovini je izdala svoje 27-letno poročilo o svojem delovanju v letu 1910. Iz njega se posnemlje, kod se je ta akcija v minolem letu razširila ter koliko in kake vrste dreves so se porabile za pogozdovanje. Komisija je imela do 1. 1910. v goriškem, sežanskem in gradiščanskem okraju 8.291 hektarov na razpolago za pogozdovanje. Od tega zemljišča je pogozditi Še 2.172 hektarov. Dohodkov je imela komisija doslej 737 817 38 kron, med temi 584.500 K državnega in 134.700 deželnega prispevka. Izdatkov je bilo 737.488 94 K. Leta 1910 je komisiji predsedoval dvorni svetnik sedanji podpredsednik tržaškega namestništva Henrik grof Attems. Upravo je vodil c. kr. gozdni svetnik Tulij Bersa pl. Leidenthal.
Koliko vode potrebujejo posamezne domače živali. Računa se, da potrebujejo na vsak kilogram suhe klaje in sicer: konji in ovce 2 do 3 litra, voli 4 do 5 litrov, krave 5 do 6 litrov in prešiči 7 do 8 litrov vode. O vsakem letnem času je skrbeti za to, da živina ne dobi premrzle vode, ker jim je takšna le v kvar. Zlasti brej« živino treba varovati premrzle vode, ker po njej rada zvrže.
Vesti iz Istre.
Iz Brega. Neki dopisnik je grajal, da dolinska občina nič ne stori za pobijanje kolere. Temu ni tako. Saj vendar je izdala število razglasov. — Imela je tudi dva sumljiva slučaja, s katerima pa je preiskeva pokazala, da ni bila koiera.
Toča na Rovinjščini. V četrtek zjutraj je silna toča, ki je padala suha, pobila vso tamošnjo okolico. Padala je debela kakor orehi in vzela gotovo polovico poljskih pridelkov.
Iz Kopra. Ven s številkami! Tako me poziva gosp. Nazarij Brtok iz sv. Tomaža. Mene? Narobe svet. Jaz bi moral to zahtevati od njega. Kaj pa sem jaz v letošnjem političnem boju? Kdo se je sploh zmisiil na-me ob agitaciji ? Kdo mi je sploh povedal, da imamo svojega števnega kandidata ? Trume Lahov vseh barv me je prišlo snubit, kakor sploh vse volilce v Kopru ; ali, za Mandića ga ni bilo snubca ne k meni, ne k drugim meščanom. Ako bi slučajno (navadno takih člankov v časopisih ne čitam) ne bil izvedel iz časopisov, da imamo števnega kandidata, ne bil bi niti jaz šel volit! In ker smo se nekateri dogovorili, da gremo volit, brez najmanje vspodbuje od političnega društva, ampak iz golega narodnega „nagona", zato se nas — napada! In, da nisem v časopisih opazi) dotičnega sklepa pol. društva, ne bi se ganil niti jaz, niti truma drugih. Zakaj ni pol. društvo nastavilo koga, ki bi pregledal volilno listo za Koper? Mislim, da bi se kdo tudi brezplačno žrtvoval za tako delo, ali vsaj proti mali odškodnini. In sedaj le s polenom po nas, ker smo volili I
Gospodu Brtoku javljam prvo, da zakon ne pripušča siljenja na volitve. Ako bi hotel jaz voliti Bennata, kdo mi more kaj ? Ampak, jaz bi potem možko priznal : volil sem ga, kakor priznavam sedaj: volil sem Mandića. V tem je razlika mej volilci. Drugo javljam gosp. Bertoku, da mi sod-nija še ni dostavila varuštvenega sklepa za moje kolege; ako je tak sklep došel v njegove roke, zahtevam, da mi ga takoj vpošlje na naslov „Edinosti". Ako bi imel pravico, jaz že vem, kaj bi storil namestu svojih kolegov, za katere sedaj še ne odgovarjam.
Predno naštejem, po pozivu, vsaj nekaj volilcev Mandićevih, za katere vem, poročam, da bi jih bilo gotovo mnogo več, ko bi se nam bilo privoščilo le kak izvod volilne liste, da bi reklamirali. Če je res, da je neko društvo bilo pripravljeno plačati listo, pa je ni dobilo niti pred oči (nekaj neverjetnega), potem : zadostuje !!
Mandića so mej drugimi volili ti le, ki gotovo ne bodo hudi, ako jih izdam ; druge pa bolje, da zamolčim. Državnih uradnikov in finanč. uslužbencev ne imenujem nič. Pc., Strk., Ak., Kr., Gl., Kč., Pk., Kčr., Op., Wjn., Dls, Sab. i., Sab. II., Bč., Jjč., Rk., Jrd., Jmn., Fr., Bbč., Jnk. Iz vasij pa mej drugimi: 8 odbornikov in nadz. kons. društva, 8 rdbornikov „Samo"-ta, 8 godcev, 2 duhovnika, 1 uč. iz Bertokov; iz Pobegi 12 odbornikov in nadz. „Kletarstva", 12
Posojilnega in kons. društva, 9 Posojilnice, 9 „Ilirije4*; iz Cezarjev: 9 odbornikov in nadz. Posojil, in kons. dr., 9 pevskega, 6 godbe ; iz sv. Tomaža : 5 Citalničarjev ; iz Sermina 2 kmeta, iz Rižane 2 kmeta, iz Farancana 2 kmeta, iz Prad 2 kmeta, iz Kančana 2 kmeta, iz Paderne 2 kmeta, iz Tnbana 2 kmeta, iz Salare 1 kmet, iz Bar-bana 1 kmet, iz Karbonarja 1 kmet, iz Se-medele 1 kmet, iz sv. Marka 2 kmeta, Iz Provej 2 kmeta, iz vsake početkom imenovane vasi po 2 kmeta, iz postaje 2 moža in dva agitatorja... Vidite, da znamo računati tudi v Kopru! Ampak, tudi sami ti-le dajo že večje število, nego jih je bilo naštetih na volitvi!
Ako pa ta račun ne drži (patenta si ne jemljem nanj), potem pa ne farbajmo Ijudij in kasirajmo vsaj tri Četrtine vseh narodnih društev, ker za kakih 1000 Slovencev, ki rezultirajo po oddanih glasovih v mestu in občini, vendar ne gre vzdržavati štirih pevskih, treh gcdbenih, štirih gospodarskih kons., enega arimat. pogrebnega, dveh Čitalnic, treh posojilnih društev in zadrug. Ali, — ali — ! Smo, ali — nas ni ? 1
Ker se je g. Brtok obregnil tudi ob posojilnico v Kopru, opozarjam ga dalje, da je pred 4 leti na volitvah bilo več nasprotujočih si kandidatov, ki pa so bili objednem v načelstvu ali nadzorstvu te posojilnice: Valentič, Pečarič sta bila odbornika, Šiško-vić nadzornik, KoŠtial bivši odbornik, Stranj in Mandić dolgoletna člana itd. Kdo je tedaj grajal ? Letos pa kar napad za napadom...
Končno pribijam, da nisem nikdar rekel, da so tisti kmetje, ki so volili Bennata „Slovenci", ker so le „Poturice", pa tudi g. Brtoka nisem napadal.
Bodi dovolj!
(Da, bodi dovolj! Konec bodi tej neplodni polemiki! In prijatelje na Koperščini prosimo, naj nam pišejo o drugih koristne-jih stvareh. Op. ured)
Druge slovenske dežele
Bolgari na Triglavu. Iz Zagreba poročajo, da je del Bolgarov, ki so prišli na hrvatski vsesokolski zlet, napravili izlet na Triglav in v Postojno. Podpredsednik „Hrv. plan. društva" dr. Pasarič je dal Bolgarom potrebna navodila in priporočno pismo na predsednika „Slov. plan. društva".
Ponarejen denar že dalje časa kroži na Spodnjem Štajerskem. Izlasti pogosti so narejeni petkronski in kronski novci. Kljub poizvedovanju orožništva se doslej še ni posrečilo priti na sled ponarejevalcem.
Razne vesti.
Spomenik jezuitu — indijanskemu misijonarju. Zgodovinsko društvo new-yor-ško se je obrnilo na vlado, da bi jezuitu o. Jegensu postavila spomenik. Omenjeni jezuit je deloval v indijanskem delu države New-York kakor prvi misijonar. Vlada je izjavila, da bo dala za spomenik 10 000 dolarjev.
Češke kronske dragocenosti. — Iz Prage poročajo : Pred nekoliko meseci je bilo javljeno., da je izginila češka krona sv. Vaclava. To vest so službeno dementirali. Sedaj poročajo iz Prage, da so se dne 17. t. m. predpoludne v Pragi v stolni cerkvi sv. Vida sestali dostojanstveniki, ki hranijo ključe sv. Vaclavske kapelice, v kateri so shranjene omenjene dragocenosti. Odprli so shrambo in našli, da se nahajajo notri vse dragocenosti.
Obsodba vinogradniških štrajkovcev na Francoskem. 30 vinogradnikov iz de-partementa Marne je bilo pozvanih pred sodnijo radi znanega štrajka, izgredov in nasilja. Po večdnevni razpravi je bila proglašena razsodba: eden je bil obsojen na 4 leta ječe, eden na 3, eden na 2, eden na 4 mesece, drugi so bili oproščeni.
Radi vročine je angleški vojni minister odpovedal jesenske vojaške vaje.
Pametna odredba proti avtomobi-listom. Budimpeštanski mestni glavar je odredil, da se ima odvzeti licenca tistim avtomobilistom, ki se ne pokorijo odredbam, da imajo po mestu voziti le z določeno hitrostjo.
MALI OGLASI m računajo po 4 rtot. besedo. Maštao tiskane besede se računajo enkrat več. Naj' manja prlstojbtna znaia 40 stot Plača M takoj Inser. oddelku.
<B>
V
Nfllfi Sivalui Btroji Sioger, kupljeni na dražbi se niUVI prodajo za polovico kupne cene, za domaČo rabo z vsemi oprembami vred K 62, drugi, moderni, ki služijo tudi za čipkanje K 110, za vse h troje se daja pismeno jamstvo za tri leta. — Ulica S. Caterina 7, magazin na dvorišču.	1419
Prnrla v n*jem °dda se takoj gostilna pod ■rUUd dobrimi pogoji, dobiček zagotovljen. — Pojasnila daja Collarsich, kavarna Corso, telefon 825.	U20
IntaliflOVlton mladenič s stalno plačo želi llllBliyUlllCll znanja z gospodično. Ponudbe s sliko pod „Ženitev" poste restante Gorica 4. 1418
Absolventka
trgovskega tečaja
vešča slov. in nemške korespondence ter stenografije, strojepisja in laščine
želi primerne službe.
Ponudbe pod „Lilija" na Inseratni oddelek „Edinosti".
vratarja v „Narodnem domu" je oddati. Ponudbe z natančnim popisom družinskih razmer, sposobnosti in neomadeževane preteklosti je nasloviti na upraviteljstvo hiše Tržrške posojilnice.	1414
ra železn:šfeimi mostovi je na prodaj. — Naslov pove inseratni
1409
Služba
Zemljišče
oddelek „Edinosti".
Odda se
takrfj meblirana soba v ulici Media
7. I.
1357
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL> ADRIA" v BARKOVLJAH na obrežju štev. 132.
0 najem se oddalo WM
dvokole
Zaloga
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella 501
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop.
I
Slovencev
in
Priljubljeno večerno sestajališče tržaških ------ in Barkovljanov. —
Točijo se samo pristna domača vina Dreherjevo pivo prve vrste.
Potiva se tudi peneče vino po 2*40 steklenica.
Maršala in vsakovrstni likeri. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorklml in mrzlimi jedili
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim! Vekosla? Kocijančič.
Zdravljenje: krvi
Ča]
Antonio Dobner
— urar In zlatar — sodni Izvedenec
se je preselil t nI. DELLE POSTE 3 Togal Torre blan-
ca (TOUAKARNA) Sprejema vsakovrstne poprave PO ZMERNIH CENAH	Z JAMSTVOM.
„Tisočeri cvet" (Mlllefiorl)
Cisti kri ter je izvrstno ired>tvo proti onim alu£ Jim, če p*če t želodca, kakor proti slabemu pribavljanju in hemoroidam. - Jeden omot ra zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - .,AI DUE MORI"
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
PoStne pošiljat ve se izvršujejo takoj in franko, ako se dopofilje Kron 1 10.
Kron 6200!!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij
Rcčljs „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša ln najekonomlčnejla, kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10-11, Tel 1734
Velika oentraln* garags, ulica del Baohl 16, vogal ulloa Boiohetto
TELEFON 22*7. 8TOCK PNEUM GOODRICH (amerikanake). Automobili na posodo po zmerni oeni.
Vantvo in vzdrževanje avtomobilov, — — Solidna poatretb«.
9(ine-3ioskop ,£dria'
- v Škednju . i
— Vsako soboto —
Nov, interesanten program
Bogomil Finci
= = urar in zlatar = —
Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13
nasproti cerfre st. Antona novega I
Bogat Izbor ur
vfake vrtite, kakor tuui nhanoT, prstanov z dlj:i-| m Jin t i }n brez dijamun-tov, ženske terižtce, zlate ln srebrne za moške, vse po konkurenčnih cenah.
Gluseppe Cozzl S Comp.
Delavnica s skladiščem mramorja Trst, via Farneto 12 (vogal via Gelsi)
Izvršuje vsako delo po naročilu za cene, ki ubijajo vsako konkurenco
S®r Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnioa ■■■■
PAVEL VšSINTINI
Trst, nI. Glosue carduccl 31.
FUlJalka ul. 8. Sobaatlano 8.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. • Poprave ee izvršujejo toČ-
no in selidno
Z* po zmernih cenah

-C
33

G. De Vecchi 8 i. Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
klaje in otrobom.
SENO prvo vrate po 8 K. Ove« Boa po 20 K. Slama po K O. Koruzna slama po K 12. Rastlinska t ima po K 2 o- Otrobi ,,V" po 14 K. — Prodaja na drobno in debelo. Cene po dogovoru.
H
H
H Ei ii H
13 13 il E3 EI E3 13 ii 13 Ei ii
i3i3i3E3i3i3lii3i3i3i313E3i3Ell3
CENIKE
JEDIL IN PIJAČ
za gostilne, restavra-cije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih oblikah in po zmerni ceni
tiskarna „Edinost" v Trstu
::: ulica Giorgio Galatti 20. :::
Zfl_o_ne,_Wnnr_o^oo2jasj
Oglase (Inserate) treba našlovljati na na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, nt na „Narodni Dom" in na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
na „Inseratni oddelek" noSego listo
===== ali na Upravo. »
Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo s oglasi nika-kegt opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, kx naročajo oglase v našem listu in £el6, da Isti toCno uvrićsnl. — — —
:: AUSTRO -AMERIČANA ::
brza zveza z Ameriko.
TRST—NEW-YORK
„Oceania" 26. augusta. „Martha Waschington" 19. augusta
potne cene: UL razred K 200; IX. razr. od K 300 naprej ; L razr. od K 350 naprej.
Trst- Buenos-Ayres
Parnik „Sofia Hofcenberg" 31. avgusta 1911.
iz Trata v Buen03-Ayres, ter ee uatavi naed-potoma v Cadix-u, Las Palmas, Santos, Alonte-— video in Rio de Janeiro. —
Dl. razr. K 200; II. razr. od K 525 naprej; I. razr. od K 675 naprej.
V prevozni ceni III. razr. uratunjena je hrana in preno?iš?e v TRSTU, pred odhodom
parobroda. — V vseh cenah uraCunjena je obilna hrana. Največji konfort. - Električna razsvetljava ln ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za inlonnacjje o prodaji prevoznih liutkov I., II. in HI. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napo^j, Cadix in Lax Palmas obrniti se je na „Urad za potnike ▼ Trstu", ulloa Kolin plooolo it. 2, za tovor in blago pa pri Q. TARA30CHIA h C.o, Trst, ulloa Pontorosso flt. 3, I. nad.