Po J t n in a plačana * gotovini.
Cena J = ata

GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJiE
Leto IIL
Trbovlje, dne 28. julija 1950
Štev. 30
Vpis drugega ljudskega posojila
bo nov dokaz ljubezni ljudstva do oblasti
Drugo ljudsko posojilo bo ponoven dokaz enotnosti delovnega ljudstva, ki »e je odlično manifestirala že ob vpisu prvega ljudskega posojila leta 1948, ko so zrušile vse nade informbirojev. skih obrekovalcev, ki so pričakovali, da se bo vpis našega ljudskega posojila ponesrečil, s čimer bo doseženo to, kar jim z njihovo gonjo in nalolce. vanjem ni uspelo.
Najlepši in najzgovornejši dokaz glo. boke politične zavesti in zaupanja delovnega ljudstva Jugoslavije v politiko naše vlade in Partije se vidi v tem, da smo ob vpisu prvega ljudskega posojila dali v merilu cele Jugoslavije 379 milijonov več p<*sojila, kot je bilo razpisano. Ce obravnavamo seveda Slovenijo posebej, je bil njen delež nekoliko manjši, to pa zaradi tega, ker smo pri nas jemali ljudsko posojilo zgolj kot čisti finančni,akt oziroma moralno-političen akt, premalo smo pa pri tem računali na ekonomski efekt, zaradi česar tudi nismo znali najti glav. nih centrov, kjer se je denar kopičil In odtegoval prometu. Ugotovimo lahko tudi, da so naše osnovne frontne organizacije storile za vpis sedanjega ljud. skega posojila vse premalo, kar drži v prvi vrsti za organizacije na vasi. V naših dnevnih novinah beremo, da so rudarji in ostali delavci našega okraja vpisali že čez 4 in pol milijona dinarjev posojila. Ako pa pogledamo, kakšno stanje je na naši vasi, vidimo, da se je tukaj storilo zelo malo. Opazili bomo, da nekatere organizacije, kot so to n. pr. vaški odbori OP Dobec, Mlinše, Senožeti, Breg, Hotemež, Vrhovo, Razbor in Podkum, niso prav nič razmišljale, kako bodo pristopile k tej tako važni nalogi, za katere izid so v prvi vrsti odgovorne.
Pri dosedanjem delu lahko ugotovimo še neko drugo slabost, in sicer, da naše organizacije vse premalo upoštevajo strukturo prebivalstva. Vso akcijo usmerjajo v glavnem na en sam cilj, t. j. ria dosego plana posojila. To je velika napaka. Enaka pogreška se je napravila ob prvem posojiu, ko so delavci v Sloveniji vpisali 193 milijonov ali 61%, kmetje pa le 41 milijonov ali 13%. To so izkušnje, ki jih bodo morale naše množične organizacije upoštevati, če hočemo, da bo gospodarski in politični cilj novega posojila dosežen.
Spričo rovarjenja naših notranjih in
zunanjih sovražnikov, češ da je to posojilo vojno posojilo in da hočemo z njim krepiti naše napadalne namene j itd., je nujno, da te lažnive parole ( najenergičneje pobijamo in prikažemo našemu delovnemu ljudstvu namen na- , lih sovražnikov. Našim ljudem je treba povedati, da je pri nas veliko denarja, ki leži neizkoriščen. Denarja je trenutno par milijard preveč v prometu, kar povzroča v našem finančnem gospodarstvu motnje. Ce hočemo, da bo naše finančno gospodarstvo pravilno, sinemo imeti v prometu le denar, čigar množina mora biti enaka vrednosti naše celokupne blagovne proizvodnje. Seveda pa mora naš denar neprestano krožiti. Kakor hitro pa večje množine denarja odtekajo v kak center ali pa k posameznikom in tamkaj za. ostajajo, je nujno, da mora dati država v obtok nove vsote denarja, čeprav ni za to potrebnega kritja v blagu. Takrat pa Ima ves krožeči denar, tudi denar pri posameznikih.
manjšo vrednost za državo in seveda tudi za vsakega posameznika.
Seveda to stanje ni posledica zgrešene politike, kot nam hoče to na vsak način vsiliti reakcija, temveč je nastal ta pojav v zadnjih dveh ali treh letih iz različnih nepredvidenih vzrokov, česar pa seveda ni mogoče odpraviti kar z enim samim ukrepom.
Kot navodilo naj služi vsem našim množičnim organizacijam, da bo treba za vpis novega posojila še veliko političnega dela, ki se ga ne smemo ustrašiti; treba bo vztrajnega prepričevanja, zlasti še na naši vasi, da bomo imeli od posojila koristi vsi. To poso. jilo bo v izdatni meri pospešilo meha. nizacijo v kmetijstvu in bo v neposredno korist kmetu samemu, v korist pa seveda tudi nam vsem.
Dapes se bije v naši državi velika bitka za izgradnjo socializma, za zmagovito uresničenje nalog našega prvega petletnega plana. Vpis drugega ljudskega posojila bo nov, velik patrio-tični prispevek naših delovnih ljudi za dosego našega velikega cilja, na drugi strani pa odločen odgovor in dokaz vsem našim sovražnikom in obrekovalcem, kako veliko zaupanje in ljubezen
goji naše delovno ljudstvo do svojega državnega vodstva in KPJ in našega nadvse dragega tovariša maršala Tita.
Imenovanje okrajne komisije za vpis drugega ljudskega posojila
Okrajni izvršni odbor OLO Trbovlje je izdal odločbo o imenovanju okrajne komisije za vpis drugega ljudskega posojila.
Za predsednika komisije je bil ime. novan Klemen Anton, član biroja OK KPS, za sekretarja Blajvajs Aleksander, član poverjeništva za finance OLO, za člane pa Perhauc Leon, član IOOF, Mlakar Ema, uslužbenka na poverjeništvu za industrijo In obrt, Zupančič Valči, članica okrajnega plenuma AFZ, Kreže Jože, predsednik OSS, Mraz Emil, prosvetni referent OSS, Jurančič Jože, poverjenik za finance, Rus Hinko, predsednik OZKZ, Hudohlin Tone, član IOOF, Zupančič Vili, član biroja OK LMS.
Imenovana komisija bo vodila delo v zvezi z vpisom in plačevanjem ljudskega posojila.
STANJE IZVRŠITVE PLANSKIH NALOG RUDNIKA TRBOVLJE V MESECU JULIJU
Kakor smo poročali v našem listu že minuli teden, poteka izvršitev proizvodnega plena rudnika Trbovlje v tem mesecu ugodno. Do 17. julija je delovni kolektiv rudnika presegel svoj operativni proizvodni plan 0.3»/», do
24.	julija pa ga je prekoračil le za 6,3%, osnovni produkcijski plan pa je bil do tega dne presežen za 8,1%.
Uspešna je bila proizvodnja premoga minulo nedeljo 23. t. m. Delovni kolektiv rudnika je ta dan presegel svojo dnevno produkcijsko nalogo za 4.5 odstotka.
V zahodnem obratu rudnika Trbovlje delajo ta mesec z največjo požrtvovalnostjo in uspehom v proizvodnji odkopne štev. 451—459 z brigadirjem Zagoriškom Antonom na čelu, nadalje štev. 461 z brigadirjem Klemenom Jožetom, štev. 402 z brigadirjem Erjavcem Francem, štev. 401 z brigadirjem Magistrom Francem. V pripravi za premog se odlikujeta ta mesec tovariša Kamnikar in Knez, pri jamskih vzdrževalnih delih pa znani udarnik Skrinar Franc.
Na vzhodnem obratu pa se trudijo v tem mesecu za proizvodnjo premoga v prvi vrsti odkopna štev. 502 z brigadirjem Žunkom Ladislavom, štev. 505 z brigadirjem Pavlinom Martinom, štev. 520 z brigadirjem Senturom Stan. kom, štev. 521 z brigadirjem Petkom Alojzom in štev. 522 z brigadirjem
Kmetičem Jožetom, prav tako tudi od. kopna šlev. 507 s tovarišem Okornom Vilijemom.
Na dnevnem kopu Neža delata ta mesec z uspehom v produkciji premoga tovariša Kotar Erik in Rozman Jože na odkopni štev. 347 ter tovariš Pasarič Anton na štev. 343, na dnevnem kopu Dobrna pa dosega najboljšo proizvodnjo odkopna štev. 2 tovariša Mlača Andreja.
Zelo vzgledno se trudijo tud! ta
mesec za dosego in prekoračenje proizvodnega plana člani uprave rudnika Trbovlje, med njimi zlasti tovariši Zu_ pančič Jože, Šuštar Miro, Jelen Alojz, Dolanc Ivo, Železnik Ivo in Ulrih Gustl. V dopoldanskih urah vrše službo v pisarni, popoldne ali ponoči pa delajo v jami v produkciji.
Minulo soboto je imel sindikalni pododbor uprave rudnika Trbovlje svoj članski sestanek, na katerem so se člani uprave obvezali, da bodo tudi v mesecu avgustu nakopali v prosi em času 300 ton premoga, ženske članice na upravi rudnika pa so prevzele obveznost, da bodo v mesecu avgustu opravile 100 prostovoljnih ur pri raznih delih na rudniku, tako na dnevnem kopu, pri drobilcih, na stavbiščih In drugod. Tudi članice rudniške uprave se vzgledno zalagajo za Izvršitev obširnih planiranih del rudnika in zaslužijo vso pohvalo.
Rudnik Zagorje v drugem polletju
Najboljši je kolektiv obrata Podstrana
Tudi v drugem polletju nadaljujejo zagorski rudarji junaško borbo za izpolnitev plana. V juliju se borijo z velikimi težkočami v jami. Pritisk in delno pomanjkanje odikopnih delovišč ovi a v nekaterih obratih stoodstotno izpolnjevanje dnevnega proizvodnega plana. V juliju je najboljši obrat Podstrana, ki si je V! prvem polletju
priboril prehodno zastavico. Vsi iz-gledi kažejo, da bo ta obrat obdržal zastavico do konca leta. ker svoj proizvodni plan presega dnevno. Uspeli tega obrata bi bil nedvnnmo še večji, če bi dospelo v jamo dovolj gramoza za zasipanje praznih jamskih prostorov.
V predzadnji številki našega lista
smo objavili, da je bilo ob koncu prvega polletja nagrajenih 14 najboljših proizvodnih brigad, ki so v juniju uspešno presegle operativni plan. Danes objavljamo številke brigad tn imena vodij brigad, ki so dobile nagrade. V obratu Kisovec so bile naL grajene brigade štev. 26 — Burkeijt* Ferdo, štev. 20 — Zupan Ferdo, štev, 31 r~ Rozina Ivan, štev. 28 — Sum Viktor, štev, 40 — Ocepek Viktor, št. 35 — Koderman Jože in štev. 32 —1 Ostrožni* Feliks. V cbraitu Kotredei so prejeli nagrade štev. 157 — Pmvs šnar Ivan, štev. 159 — Strmljan AR»ti štev. 144 — Urankar Ignac, štev. 152
—	Lavrač Jože, štev. 198 — Tuška* Stefan. Iz obrata Podstrane sta bili nagrajeni brigadi štev. 215 — Rogilfi Alojz in štev. 237 — Klopčič Jakob.
—	Tudi najboljši oddelčni pazniki so bili nagrajeni in sicer v Kotredežu Kovač Franc, v Podstrani Pintar Alt. v Kisovcu Fink Ivan ia v Semniku Burkeljc Ivan.
V	juniju »i je kolektiv rudnika Zab gorje priboril razpisano republiško de-4 narno nagrado v znesku 75.000 din. To naj bo vzpodbuda našim rudarjem, da dosežejo tako častno mesto tudi med tekmovanjem v drugem polletji^
Najboljši delovni kolektiv
Pod gornjim naslovom je prinesi* »Ljudska pravica« z dne 22. julij* članek, v katerem se objavlja, da je tekmovalna komisija Republiškega odbora rudarjev Za SOovenijo pr*, znala v tekmovanju rudnikov v mesecu juniju prvo mesto rudniku SeU novo, drugo mesto rudniku Zagorje^ rudniku Trbovlje pa tretje mesto.
Tehniško vodstvo rudnika Trbovlje se ne strinja s to oceno, ker »e j* pri računanju doseženih tekmovalnih točk pripetila po vseh izgledih poi mota. Iz tega razloga je uprava rudnika Trbovlje naslovila na Sindikalne! podružnico rudarjev v Trbovljah pismo, v katerem zahteva od nje, d* izposluje pri Republiškem odboru rudarjev za Slovenijo v Ljubljani revizijo ocene tekmovanja rudnikov * mesecu juniju.
O rezultatu tega rekurza borno S* poročali.
Otvoritev trgovskih' prostorov v zadružnem domu v Mlinšah
V	Mlinšah je bila v nedeljo 22. julij« slovesna otvoritev trgovskih prostorov: v zadružnem domu.
Otvoritveni govor je imel t«v. Fer-luga Ferdo, ki se je »lasti zadržal ob pomenu zadružništva. Poudaril je, da se bo začelo zadružništvo razširjati, kar je za nas vse velikega pomena.
Po slovesnem delu prireditve je sle. dita prosta zabava.
Borba »a socializem jo stvar mobilizacije najširših ljudskih ustvarjalnih sil in vsakodnez•-ne, nepopustljive borbo za uničenje kapitalističnih elementov
Utrdimo kmečke delovne zadruge
Ustanavljanje kmečkih delovnih za-Bmg in socialistična preobrazba vasi na temelju sklepov II. plenuma CK KPJ nudita velikanske možnosti,' da izboljšamo naše zaostalo kmetijstvo in da vskladimo njegov razvoj z razvojem naše. industrije.
V letu 1949 so pod vodstvom nalaga partijskega in frontnega aktiva pošteni delovni kmetje v našem kraju Ustanovili pet kmečkih delovnih zadrug, v katere je pristopilo 49 gospodarstev s skupino obdelovalno površino 227 ha. V primeri z razvojem kmetijskega zadružništva v ostalih okrajih je to malo, vendar je začetek storjen in led prebit. Vsi naši pošteni kmetje *e lahko v svojem okraju prepričajo •> prednostih socialističnega gospodariva in da tu ni »skupnih kotlov«, kot je to trdila naša domača »reakcija.
Zavedati se pa moramo, da ne zado-»tuje samo ustanavljanje kmečkih delovnih zadrug, ki bodo poslale svetel zgled socialističnega kmetijstva, kjer Je zaradi socialistične organizacije dela pospešena kmetijska proizvodnja in z uveljavljanjem raznih agrotehničnih in zootehničnih ukrepov omogočen vččji heklarski dom« in povečana produktivnost živinoreje, kar bo omogočilo, da zagotovimo čim hitreje vsemu prebivalstvu zadostne količine živil. naši industriji pa osnovne surovine.
Hlan setve je bil izpolnjen 99,6«/« ter So vse kulture v celotnem merilu pri-•nemo oskrbovane, kar bo dalo precej lep heklarski donos. V časni največjih kmečkih dni »e pa v naših kmečkih delovnih zadrugah občuti pomanjkanje delovne sile, ker je na teh zadrugah le 93 za delo sposobnih ljudi. Pii košnji, kakor tudi prt okopavanju kultur so lem zadrugam pomagale frontne in sindikalne organizacije, kar pa ne zadostuje, če hočemo, d« bo kmečka delovna zadruga res zgledno aoetahstično gospodarstvo. To se da doseči le s pravilno organizacijo dela po brigadnem in skupinskem sisterhu. Brez pravilne organizacije družbenega deda ni mogoče organizirati proizvodnje in povečati produktivnost. Vsako socialistično gospodarstvo terja novo socialistično organizacijo dela, ki se načelno razločuje od drobno-blagovne-ga gospodarstva v kapitalističnem družabnem redu.
Struktura našega okraja in hriboviti tereni nas silijo, da usmerjamo kmg-tijstvo v glavnem v živinorejsko proizvodnjo in je zaradi (ega plan proizvodnje kmečkih delovnih zadrug usmerjen v povečanje živinorejske baze. Upravni odbori zadrug in vsi zadružniki bi morali zaradi tega skrbeti, da se poveča živinski fond, s čimer bomo dosegli, da damo našemu prebivalstvu kar največ živinorejskih proizvodov, t. j. mleka, mesa in maščobe. Analiza stanja živine nam prikazuje, da bi kmečke delovne zadruge lahko redile mnogo več živinei kot je dejansko imajo. Na 1 ha obdelovalne zemlje se redi goveje živine in prašičev;
ohišniee,
goved prašič, goved praš.
Izlake	0,35	2,21	2,50
Trojane	0.77	0,35	0.H«	0.95
Podkum	0,8«	0,08	1,39	8,84
II« »temveč	0,74	0J51	2,77	4.54
I^ulut pri Zid. mostu 0,71	0,44	1,15	3,05
Povpreček 0,7«	0,36	1,17	2,97
Iz te analize se vidi, da je A z en na KDZ Trojane preveč živine na ohiš-nicnh, kar nujno povzroča, da zadružniki uporabljajo na zadružnem posestvu pridelano krmo za krmljenje živine na ohišnieuh, s čimer se slabi produktivnost kolektivnega gospodarstva. To stanje potrjuje, da redijo na (»hišnicah proti stanju zadružne goveje živine v KDZ Izlake 28«/» goveje živine, KDZ Trojane 20»/o, KDZ Pod-kum 42»/», Hotemež 43«/», Izika pri Zidanem mostu 66»/» goveje živine. Se večje nesorazmerje je pri primerjavi Stanja prašičev in ima KDZ Izlake na •»hišnicah 59«/o več prašičev, KDZ Podkum 342»/» več, KDZ Doka pri Z1--
danem mostu 184%. Te številke nam dokazujejo, da se zadružniki angažirajo za delo na (»hišnicah, zanemarjajo pa povečanje produktivnosti zadružnega gospodarstva. Takšno gospodarstvo vpliva tudi na dohodek kmečkih delovnih zadrug in znaša povprečni čisti dohodek na 1 gospodarstvo v KDZ Trojane 30.000 dinarjev, ki se bo zanesljivo povečal » dvigom donosa, pravilne razporeditve produktov in povečanjem proste prodaje. Tej zadrugi nasproti pa stoje KDZ Podkum in KDZ Loka pri Zidanerit mostu, ki zaradi nezainteresiranosti za povečanje proizvodnje ne bodo dosegle planira-nili dohodkov., še manj pa, da povečajo svoje dohodke s prosto prodajo.
Eden izmed najvažnejših elementov za učvrstitev kmečkih delovnih zadrug
je sprejem zglednih pravil. Sprejetje teh pravil pa ni samo lbrmaftiost. ker so pravila temeljni zakon, po čigar načelih mora biti zgrajena vsaka kmečka delovna zadruga in jih mora poznati vsak član, hkrati pa se mora boriti in se zavzemati za izpolnjevan je načel in jih ne sme nihče kršiti. Ne pa, kot n. pr. v kmečki delovni zadrugi Podkum, kjer redijo na zadružni zemlji 7 prašičev, na ohišnicah pa 37. Sam predsednik Bravc Franc ima 11 prašičev, izkorišča za krmljenje svoje živine zadružno krmo in je cement, ki je bil pripravljen za dograditev Zadružnih svinjakov, 'porabil za popravilo svoje kleti. Ta primer bo moral zbor zadružnikov temeljito obravnavati in napraviti s svojim dosedanjim delom prelomnico.
Poieh voiiiev v odbore
MFŽ v oUealu Trbovlje
Volitve v odbore AFZ so se vršile v zelo kritičnem času, t. j. v času motenj v preskrbi. To se je opazilo že na predvoiivnih sestankih, kjer so žene diskutirale samo o tem vprašanju. Ce so se pa predpriprave izvršile dobro in se je ženam vprašanje preskrbe pravilno prikazalo, hkrati pa analizirala informbirojevska gospodarska blokada, ki se izvaja proti naši domovini, so naše žene razumele položaj, v katerem se nahajamo. Na vse te težave gledajo naše žene pravilno, žele si ie najpotrebnejše, predvsem za svoje otroke.
Volitve v centrih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje so se izvršile že pred enim mesecem, v vaških odborih pa se še vrše. Prve so opravile volitve žene v centru in na sektorju Trbovlje. Obenem so priskočile na pomoč še rade. Alce.rmt sektorju, ki je povsem vaški predel, kjer so imele precej trd oreh, kajti ta teren ni obiskan v zadostni meri po aktivistkah AFZ in so ždhe prepuščene predvsem same sebi. Front), ni odbori na vasi pa tudi niso znali zaktivizirati žene, marveč le kritizirajo njih delo, namesto da bi jih s študijskimi krožki dvignili ter tako skupno reševali naloge svojega terena ali vasi.
Precej truda so vložile tudi žene Zagorja, zlasti še tovarišica Kozmus
Anica, ki dela res kot požrtvovalna aktivistka OF za izvedbo nalog, ki stoje pred njo. Tako je v St. Golardu, v najoddaljenejšem kraju s pomočjo tamkajšnega aktiva izvedla volitve, niso ji pa šli na roke v Zagorju niti toliko, da bi dobila prevozno sredstvo, kar je zelo slab zgled vseh organizacij.
Največje zanimanje med ženami na vasi vzbujajo praktični tečaji, najsi bo to za šiviljsko, kuharsko ali pielilj-sko stroko. Zato upamo, da bo to upoštevala tudi oblast in nam s svoje strani priskočila na pomoč glede preskrbe potrebnega materiala za te vrste tečajev. Izkušnje v lanski sezoni so nam pokazale mnogo pozitivnih rezultatov ravno v najbolj oddaljenih vaseh v okraju, kjer so se organizirali šiviljski tečaji; tu je bilo zajetih 240 žena. Take in podobne tečaje bomo prirejale tudi v prihodnje, zlasti na vasi. — Volitve v odbore AFZ moramo izvesti še v 12 odborih. V centrih Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče so se izvršile volitve s 75 do 80% udeležbo, v ostalih odborih na vaši pa-od 30 do 70%. Diskusije so se vršile le okrog šibkih točk našega gospodarstva in glede pomanjkljive preskrbe, tako v centrih in na vasi, nadalje o vprašanju prirejanja praktičnih tečajev za žene.
Zakaj so se zakasnili
z voHvami v odbore AFZ
V rajonu Zagorje so se volitve v odbore AFZ v nekaterih KLO precej zakasnile. Vzrok je bilo iskali v neaktivnosti odborov AFZ samih, kakor tudi v nerazumevanju krajevnih faktorjev, t. j. krajevnih oblasti i»n množičnih organizacij, ki niso nudili šibkim .odborom AFZ potrebne p<> moči. Tak primer se je dogodil v St. Golardu pri Trojanah, kjer so volitve, ki so bile določene za 9. julij, niso mogle izvršiti zaradi slabe udeležbe ter so se izvršile šele naslednjo nedeljo. K temu moramo pripomniti, da sp delno krivi tudi nekateri člani avt<(moto-k 1 uba Zagorje ki vzlic obljubi niso dali v nedeljo 2. julija na razpolago svojega avtomobila za prevoz predavateljev iz Zagorja, marveč 9o mislili, da je bolj važno, če gredo -z avtom poizvedovat v Laško, če bi '.fliogli dobiti pivo za nameravano prireditev. Zaradi tega je predavatelj prišel z drugim avtom v St. Gotard prepozno, kjer je za najavljeno predavanje vladal h .veliko zanimanje ter je bilo navzočih večji del žena iz tamkajšnje okolice. Ko pa predavatelja ni bilo pravočasno, so se žene prazšle na svoje domovine,'
Tudi v KIXD Senožeti je odbor AFZ dobil premalo pomoči od krajevnih oblasti in množičnih organizacij, čeprav so vse organizacije prejele pravočasno vsa potrebna navodila in tudi pomoč od zunaj, da se volitve izvedejo v nedeljo 16. julija. Ugotovljeno je, do žene v tem kraju niso bile obveščene, kdaj; bodo volitve, ter so na Volišče prišle samo tri žene. Za ta
neuspeh je značilna izjava tajnika KLO, ki je dejal, da organizacija AFZ ■ ni potrebna, da zadostuje OF. Zaradi takega položaja so se morale volitve preložiti na naslednjo nedeljo.
Naloge
delavskih inšpektorjev
Delavski inšpektorji kot pooblaščenci delavcev in uslužbencev igrajo kot pomožni organi inšpekcije dela v našem sistemu zaščite deja zelo važno vloge. Nedvomno so delav. inšpektorji dosegli v dosedanjem delu precejšnje uspehe. Njihova aktivnost se očituje v vrsti predlogov upravam podjetij za odpravo raznih pomanjkljivosti in na. pak v zaščiti dela. Številni so primeri dobrega udejstvovanja in prizadevanja delavskih inšpektorjev, ki so s svojim zavestnim in požrtvovalnim delom pokazali, kafeo mora delati, človek, ki je dobil zaupanje od svojega kolektiva, da kot njegov predstavnik skrbi za zboljšanje delavnih pogojev in varnosti delavcev pri delu.
V delu nekaterih delavskih inšpektorjev je pa ludi vrsta napak. Osnovna hiba je nezadostno poznavanje zakonskih predpisov o delovnih odnosih in o higiensko tehnični zaščiti dela. Iz lega razloga postavljajo nekateri delavski inšpektorji nepravilne in nerealne zahteve. Tako se lahko zgodi, da delavski inšpektor, ki ne pozna svojih pravic in dolžnosti, predlaga kakega
delavca ali nameščenca po krivici za kaznovanje. Nadaljnja napaka se je pokazala v tem, da nudijo delavski inšpektorji premalo pomoči inšpekciji dela, prav tako predvideva Pravilnik o volitvah in delu delavskih inšpektorjev. da delajo inšpektorji po navodilih inšpekcije dela.
Dosedanja praksa je tudi pokazala, da so inšpektorji slabo povezani z ] okrajnim inšpektorjem in ga ne pod-i pirajo v ustrezni meri. Podobno je z organi inšpekcije dela; še vedno se premalo poslužujejo službe delavskih inšpektorjev in se ne naslanjajo nanje kot ,na svoj pomožni organ, s katerim bi laže uresničevali svoje naloge. V kolikor sp dosedaj pomugale inšpekcije dela, je bila ta pomoč običajno skupni pregled podjetja, pregled smrtnih nesreč in podobno. Dogajajo se primeri, da delavski inšpektorji, ko delajo kot izvoljeni in pomožni organi inšpekcije dela. naletijo pri upravah podjetij, ko predlagajo odpravo raznih pomanjkljivosti in napak, na nerazumevanje. Posamezni upravniki podjetij ne razumejo nalog delavskih inšpektorjev in imajo do predlogov inšpektorjev brezbrižen ali pa birokratski odnos. Ne »preje, majo upravičenih predlogov in se posamezna celo jezijo, ker so pomanjkljivosti in nepravilnosti odkrite, ter se izgovarjajo, da jih ti predlogi ovirajo pri izvrševanju plana, namesto da bi v predlogih videli korist in pomoč.
Resna ovira v delu delavskih inšpektorjev je slaba in nezadostna po. moč sindikalne podružnice in pomanjkljivo medsebojno sodelovanje. Pra. vilnik o volitvah in delu delavskih inšpektorjev določa, da se inšpektorji naslanjajo na sindikalne podružnice. Nekatere podružnice so pa mišljenja, da je vprašanje medsebojne pomoči rešeno že s tern. da je delavski inšpektor hkrati član upravnega odbora podružnice. Tam, kjer je delavSloi inšpektor ali pa njegov pomočnik lik rali član upravnega odbora- podružnice ali njenega pododbora ter predsednik komisije za zaščito dela, je sodelovanje dobro. Zaradi tega je zaželeno, da je delavski inšpektor član upravnega od. bora podružnice in predsednik komi. sije za zaščito dela. Vendar pa to ne pomeni, da je s tem že avtomatično rešeno vprašanje pomoči sindikalne podružnice delavskim inšpektorjem. Dosedanja praksa je pokazala, da je sindikalna podružnica v takih primerih pri zaščiti dela pogosto pasivna in da se naslanja le na delavskega inšpek. toja, ki pa brez množične pomoči podružnice ne more videti vseh pomanjkljivosti in napak.
Pravilna pomoč sindikalne podružnice se nudi delavskim inšpektorjem le tedaj, kadar se zaščita dela postavi na široko in množično osnovo. Popolna zaščita dela se bo dosegla' le takrat, če bo ta zaščita postala skrb vsakega posameznega delovnega človeka in če se bo o njej govorilo na sestankih, sindikalnih skupin, pododborov, upravnega odbora podružnice, na sestankih delavskih svetov itd. Sindikalna podružnica mora pomagati delavskim inšpektorjem pri zbiranju podatkov o delovnih pogojih v podjetju, organi! zirati sestanke in posvetovanja, na katerih podaja delavski inšpektor poro. čila Ud. Delavski inšpektor je pred svojim -kolektivom' in pred inšpekcij« dela za delovne pogoje v podjetju najbolj odgovorna oseba. Zaradi tega mora bili povezan s svojimi pomočniki in komisijo, da bodo delali enotno m skupno in s tem pripomogli k izboljšanju delovnih pogojev in varnosti pri delu.
Zaradi vseh leh napak je okrajni sindikalni svet v Trbovljah sporazumno z okrajno inšpekcijo dela v svrho dviga kadra delavskih inšpektorjev or. ganizira! v mesecu maju in juniju večerni tečaj za delavske inšpektorje. Obiskovalo ga je 15 tečajnikov. Na tečaju so si obiskovalci pridobili potrebno teoretično znanje, ki ga bodo v svojem podjetju s pridom uporabljali. Našla so se pa podjetja, ki imajo do tega zelo važnega sektorja v naših sindikatih malomaren odnos in na ta tečaj niso poslala svojega zastopnika.
Nadaljevanje na 4. strani
S skrbno pripravljenimi občnim zbori utrjujemo
organizacijo Zveze borcev NOV
Organizacija Zveze borcev stoji pred velikimi novimi nalogami, ki jih ji je kot sestavnemu borbenemu delu ljudske fronte zaupala naša Partija. Zaradi tega so letošnji občni zbori krajevnih zvez in okrajne skupščine velikega pomena za organizacijsko učvrstitev Zveze borcev in uspešnega reševanja postavljenih nalog.
Pregled dela. naporov in uspehov na občnih zborih osvetljuje veliko razgibanost članstva. Borci dokazujejo, da se zavedajo, da je današnja fronta — fronta graditve socializma. Zato nadaljujemo s še večjo upornostjo na vseh področjih političnega, gospodarskega i#, kulturnega udejstvovanja svoje dere, začeto že v narodnoosvobodilni borbi. Prisotnost članov Zveze borcev, ki v svojem delu ne štedijo z napori in z zgledi vzpodbuja k še širši akti-vizaciji delovnih množic, se vidno od-»aža v naši socialistični graditvi.
Ko krajevne in mestne zveze bor-'eev NOV pregledu jejo, na občnih zborih uspehe, ki so brez divonna rezultat Visoke politične zavesti članstva, ugotavljajo tudi napake, ki so onemogočile dosego še večjih uspehov. Slabosti v pogledu občnih zborov so se pokazale v krajevnih zvezah borcev na Dolu pri Hrastniku. Čečah, Senožetih, Trojani, Cemšeniku in še drugod, ki niso še izvedle občnih zborov zaradi nedelavnosti in mlAčnoti, kjer se ne vodijo organizacije uspešno in ne ■smer ja jo in ne mobilizirajo članstva sa izvršitev najvažnejših političnih, gospodarskih in drugih nalog. Članstvo, ki je sicer aktivno in pripravi jemo izvrševati naloge organizacije, ostane na ta način nedelavno in samo. Delo dostikrat ni organizirano in se cepijo delovne sile za izvršitev manj. važnih in podrejenih nalog. Tako ima-nno tudi primere, da so krajevne ali mestne zveze borcev, namesto da bi delale na formiranju frontnih brigad iz vseh članov fronte, pristopile k formiranju brigad Zveze borcev.
Nekatere krajevtne zveze poročajo, da ne dobe podpore in pomoči od «krajnega odbora Zveze borcev. Krive so pa same krajevne zveze; kadar se skliče spja vseh predsednikov in tajni,koiv, ne pridejo na sestanek vzlic večkratni ustni in pismeni urgenci. Razumljivo je, da taka krajevna ali n«-sina zveza borcev ne more izpolnjevati direktiv in nalogov, ki jih na-
ma:) 128 članov, Dol pri Hrastniku 173, Izlake 137, Trbovlje 1147, Zagorje 613, Hrastnik 364 članov. To niso razveseljive številke. Da je tri četrtine ljudi izven naše organizacije, so krivt odbori, ki niso delali in se sestajali.
Skrb za partizanske družine, vdove in otroke padlih borcev bi morala biti ena najvažnejših nalog naših krajevnih in, mestnih zvez. Tudi ta skrb je včasih pomanjkljiva aii pa sploh izostane zaradi nedelavnosti odborov. Imamo partizanske družine, ki žive v slabih socialnih razmerah in nimajo še v celoti obnovljenih svojih porušenih hiš. čeravno so sj jih drugi manj prizadeti že obnovili. Tudi kontingenti. namenjeni za obnovo podeželja, se razdeljujejo običajno mimo naše organizacije in je razumljivo, da se dogajajo pri tem zaradi tega velike napake in nepravilnosti. Tudi pomoč v blagu socialno šibkim partizanskim družinam vzlic zadostni izkušnji ob priliki Novoletne jelke, ponekod ni bila izvršena pravilno. Primer: Dol pri Hrastniku kaže nepravilno stališče že v samem razdeljevanju, kjer pravijo, da odeje, ki so bile dane na razpolago, niso za v hribe, ker se tamkaj zamažejo. Dolžnost organizacije ZB je. da skrbi za to, da se v prvi vrsti pomaga ljudem iz hribov, ker so ti največ doprinesli za čimprejšnji izgon okupatorja iz naših krajev. Včasih se premalo aii pa niti ne ve, kdo je pomoči najbolj potreben, in se blago deli kar šablonsko neglede na one, ki so pomoči najbolj potrebni.
Slabo delo odborov krajevnih zvez se nadalje kaže ob postavljanju spominskih plošč padlim borcem v organizacijah Trbovlje, Radeče, Dobovec, Podkum, Trojane, Cemšenik, Senožeti itd. Kot zgled lahko služi v tem pogledu vsem organizacijam krajevna zveza Zagorje, ki je v letošnjem letu postavila padlim borcem 6 spominskih plošč, pripravlja pa odkritje plašč padlim borcem na Cemšeniški planini in na Plešah.
Po reorganizaciji mestne zveze Trbovlje so tudi tukaj pričeli resno misliti, da je treba v revirskem centru, kot so Trbovlje, postaviti nekaj spominskih plošč številnim žrlvani tega kraja, dokler ni potrjen osnutek
laga naši organizaciji naša slavna KP. i za spomenik. Vse premalo pozornosti
Dogaja se, da pododbori krajevnih zvez ne znajo reševati niti svojih krajevnih nalog. Zgodi se, da se na sestankih obravnava na dolgo in široko zunanje politična situacija, ne obravnavajo se pa v zadostni meri ali pa sploh ne politična situacija in naloge na območju dotične krajevne zveze. Članstvo ne pozna krajevnih nalog in Vprašanj, prav tako n. pr. pomaga vse premalo pri razkrinkavanju in onemo-gočaaiju sovražnega delovanja raznih skupnosti škodljivih elementov.
Podobno je s pritegnitvijo članov, ki imajo pogoje za sprejem v organizacijo. Tu se kaže nepravilen odnos do vseh onih, ki niso bili aktivni udeleženci v NOV. slab odnos odborov do te naloge. Primer; Radeče imajo ko-
Naifoijevanje s 3. Strani
Primer takega brezbrižnega odnosa je podjetje DES v Trbovljah, ki že na pobudo svojega republiškega odbora sindikatov, ki je v mesecu maju orga. Dtziral tečaj v Rušah, ni poslalo svo. jega zastopnika, kakor ga ni poslalo na tečaj, ki ga je priredil OSS Trbovlje. Tak odnos vpliva kvarno tudi na samo delavstvo podjetja. Kaj je bolj naravnega, kot da ljudska oblast širokih delavnih množic poskrbi za čim učinkovitejšo zaščito delavskega zdravja in s tem tudi za »čuvanje njegove delovne sposobnosti!
Ves naš novi družbeni, politični in gospodarski ustroj, ki je enkrat za vse. lej pomete) z izkoriščanjem našega delovnega človeka, nam daje poroštvo, da se bodo vsi deiovno.zaščitni pred. piši v resnici izvajali v korist in zadovoljstvo vseh delovnih ljudi naše socialistične države.
pri postavljanju spominskih plošč padlim borcem!
Slabosti odborov so se kazale tudi v delu predvojaške vzgoje in pri kultur. ,-prosvetnem delu. Vzroke neaktivnosti so v glavnem ugotovili pravilno že sami občni zbori. Nedelavnost se izraža v nerednih in slabo obiskanih sejah, kjer se ne proučujejo in rešujejo konkretne naloge in problematika organizacij. Odbori ne delujejo kot celota, ne usmerjajo delo organizacije, marveč vodi največkrat organizacijo sam sekretar, ki pa dela ne zmore, ker ima celo vrsto funkcij še drugod.
Vzrok slabosti v delu odborov je pa tudi v slabem sistemu deila okrajnih vodstev. Premajhna pomoč, včasih samo bežen obisk zvez s prenašanjem direktiv ih sklicevanjem množičnih sestankov mimo odborov. Odbori se demobilizirajo in zavira se njihova iniciativa.
Teh slabosti se bomo rešili samo z dobro Izvedenimi občnimi zbori krajevnih zvez in z okrajniriii konferencami, kjer bomo izvolili v odbore take člane naše organizacije, ki bodo poleg svojih zaslug lahko predstavljali vodstvo organizacije, ter so sposobni in ne preobremenjeni z vrsto drugih nalog. Izboljšanje sistema dela, odpravljanje dosedanjih škodljivih pojavov kampanjskega dela bo jiomagalo učvrstiti krajevne zveze borcev.
Na dosedaj izvršenih občnih zborih krajevnih zvez so' nekatere organizacije svoja vprašanja dobro rešile. Tako so kritično ugotovile, da aktivnost članov zveze borcev v okviru drugih organizacij ni vedno zasluga organizacije ZB. V sodelovanju s partijsko in
frontno organizacijo so pravilno razdelile naloge in predlagale v izvolitev občnemu zboru take člane, ki bodo v odboru lahko aktivno delali. Nekatere krajevne zveze so pa svoje občne zbore smatrale samo kot formalno nalogo in jim dale namesto delovnega mani-festativni značaj brez pripravljenega načrta za bodoče delo. Posledica tega je, dia občni zbor ni popravit stanja v organizaciji, marveč se slabosti in napake ponavljajo še naprej.
Delavnost novoizvoljenih odborov krajevnih in mestnih zvez je odvisna tudi od pravilne razdelitve dela na posameznike v odboru. Potrebno je nadalje, d« se poleg že nakazanih nalog naše organizacije na prvih sejah odborov obravnavajo nekatere najvažnejše politične in gospodarske naloge in najdejo za rešitev teh nalog ustrezajoče oblike dela. Pred našo organizacijo stoje v glavnem naloge, Kil jih je postavilo tretje plenarno zasedanje CK KPS, ki jim bodo morale naše
.organizacije posvetiti posebno pozo** nost. Najvažnejše so: pomoč organtuH ljudske oblasti pri odpravljanju v kritiki iznesenih napak in pritegnitev množic k širšemu sodelovanju pri delu ljudske oblasti.
Povezovanje politične aktivnosti z nalogami naše zunanje trgovine, skrb za večanje fondov (zbiranje gozdnih sadežev, zdravilnih zelišč itd.).
Aktivizacija članstva v okviru fnw te za dvig kmetijske produkcije državnega, zadružnega ia privatnega sektorja. Tolmačenj« nove uredbe o vezanih cenah, pomoč pri obdelavi zemlje, odkrivanje zatajenih površin, medsebojna pon* (vaške brigade, stroji, orodje, vprežna živina itd.).
Mobilizacija članstva v okviru sil*, dikalmih organizacij za borbo kvalitete proizvodov.
Sodelovanje članov v delavskih sves Uh, pravilno izkoriščanje delovnega časa, utrjevanje delovne discipline^ odnos do dela, novatorstvo, udarni štvo itd.
Z aktivnim delom pri izvrševanju navedenih nalog bo naša organizaciji doprinesla svoj delež za pravilno iz valjanje politike naše Partije in izpolnjen vanje nalog petletnega plana.
Bled, Bfihinj in
ZELO PAMETEN PREDLOG
Na odhodni postaji se nekako vrineš i oni, ki ne gredo na dopust izven’ v večerni vlak, ki pelje proti Ljub. ! okraja, semkaj le prišli, kajti dostop I-jani. Vsi kupeji so polni in vse police j na Kalsko planoto je zelo ugoden, obložene s kovčki in nahrbtniki, prav tako ni tukaj preoster zrak, saj Vprašaš se, kam neki vse potuje s tem ima ta planina samo 970m nadmorske bremenom, tod akuj hitro ujameš po- višine, lep smrekov gozd, v bližini pa govor, ki se v glavnem suče o letovi- ! je dobra pitna voda. Prav tako je ščih na morju in na Gorenjskem, ugodna gradnja takega doma, saj je zlasti pa se sliši ime Rab, Opatija, les v bližini, električna napeljava od.
daljena dobrih sto metrov, planinsko društvo Hrastnik pa gradi vodovod; priskočiti mu je treba na pomoč, da si tako zagotovimo dobro pitno vodo. V bližini doma bi bito mogoče urediti lastno ekonomijo. Dom bi bilo mogoče urediti in oskrbovati tako, da bi bil odprt celo leto in tako dana možnost za oddih vsak letni čas.
Tak dom bi lahko služil tudi za okrevališče, ne samo za oddih v pasu dopusta; o tem bi izrekli svoje mnenje strokovnjaki. Prepričan sem, da bi se v tem domu na svežem zraku vsakdo dobro počutil, v miru, brez ropota strojev in zavijanja siren. Delati bi mogel kratke izlete in bil bi vsaik čas lahko s svojci v stiku.
Tretjo prednost bi nudil ta dom tudi za prirejanje kakili tečajev. V veliki jedilnici doma bi bilo mogoče napraviti različne kulturne prireditve, kino, radio pa tako ne bi manjkal; preskrbljeno bi bilo vsestransko za ugodno bivanje in razvedrilo.
Marsikomu se bo zdela stvar morda neizvedljiva, vendar ni tako, vse je mogoče napraviti, treba je samo volje in delovnega elana in uspeh je zagotovljen. Poglejmo samo podružnico planinskega društva v Hrastniku, ki je s svojim članstvom začela graditi kočo na Kalu; kaj je imela podružnica oh zasnovi gradnje? Nič, niti dinarja; v članstvu je bil le trden sklep, zgraditi si kočo, delovne vneme ni manjkalo, seveda je pa tukaj pomagala z denarjem tudi ljudska oblast, prav, tako tudi lovsko društvo in s prosto, voljnim delom.
Kaj bi pomenila taka gradnja za vse sindikalne podružnice, kolikor jih Imamo v okraju Trbovlje! Lahko bi bilo stalno 100 članov na delu na prjg pravah in pri nadaljnji gradnji. Podružnice imajo svoje denarne vire, pomagala bi pa tudi podjetja z raznim materialom in uspel) bi bil zagotovljen, OSS naj se torej s svojimi podružnicami. zanima za ta predlog. Z uresničenjem tega predloga bo mogoče vsem izkoristiti svoj letni dopust po mili volji in izbiri krajev za oddih, tudi glede na finančne možnosti posameznika, kar je velikokrat glavna ovira, da se eden ali drugi ne more odtrgati od doma za več dni.
Izkoristimo vse možnosti, vse vire, da bo vsak delovni človek, ki gradi »viaiizem v Titovi državi, preživel
Rovinj, Portorož,
Kranjska gora.
Kakšen preokret v enem samem de. setietju! Prej so hodili na oddih tisti, ki so samo živeli na račun delovne raje, ne meneč se za trud delavca, ki ga je vložil v svoje delo za dosego dobičkov, ki so bili potrebni ali nepotrebni za kapitalista in nje. gove plačance, danes pa delovno ljudstvo samo uživa plod svojega dela; dana mu je možnost, da si ogleda vse zanimivosti in znamenitosti širom po svoji domovini. Danes delovno ljudstvo prebiva v vilah, hotelih in restavracijah, ki mu v stari Jugoslaviji niso bile dostopne. Na plažah ni več tolstih buržujev in milostljivih gospe; to je sad 4-letne borbe, pridobitev narodnoosvobodilne borbe, ki nikoli ne sme biti pozabljena, kakor ne smemo pozabiti tistih žrtev, ki so dale svoje življenje za pridobitve, ki jih danes uživamo mi. Le žal, da se vse premalo zavedamo teh pridobitev, in tako se po končanem dopustu le pogovarjamo, kako je kdo preživel svoj letni oddih, in kdo je bolj zagorel, ožgan od žgočega sonca.
Opažamo pa eno, in to je, da si neka. teri želijo le vedno na morje, drugi na Gorenjsko, v planine, tretji pa sploh nikamor od svojih bivališč, edinole da iščejo gostilno za gostilno, kje bi bilo kaj pijače. Ce bi izračunali, koliko se potroši za žgane pijače v dolini v času dopusta, bi si marsikdo s tem denar, jem lahko privoščil izlet kam v kak drug kraj, ki je ppin zanimivosti, spoznal bi lepoto slovenske zemlje, jo znal ceniti, vzljubil bi jo in jo tudi vedel v danem trenutku braniti. Vprašajte naše južrte -brate o naših krajih in čuli boste, kako eesiijo naše kraje in kako nam jih 'zavidajo.
Za »tiste tretje« je verjetno tudi vzrok v tem, da se držijo doma, ker ne upajo iti na daljšo pot, v bližnje hribe pa zopet ne gredo, ker mislijo, da ne bodo sprejeti v planinske domove in da je celotna preskrba predraga. fi'i,da tudi tukaj je mogoče najti rešitev, kar imam namen predla_ gatl vsem sindikalnim podružnicam, da se pozanimajo za Kalsko planoto, kjer bi bilo mogoče zgraditi moderen sindikalni dom, in to na zelo cenen način, saj bi se pretežni del izvršil na bazi prostovoljnega dela. OSS ftaj bi sklical anketo, na kateri naj bi se o tej stvari razpravljalo. Prepričan sem, da bi vsi I svoj letini dopust čim lepše.
V. F,
Flzkultura in šport
ZAKLJUČNA NOGOMETNA TEKMA spomladanskega dela III. zvezne lige
It udar : Šibenik 4:3 (4:2)
V nedeljo 16. julija se je odigrala v Šibeniku poslednja nogometna prvenstvena tekma med Šibenikom in Rudarjem v jesenskem delu tekmovanja z rezultatom 4:3 (4:2). Zmaga Rudarja je povsem zaslužena. V moštvu ni bilo šibkih mest in vsi so se požrtvovalno borili do skrajnosti. — Po dolgem presledku sta nastopila Florjane in Tauš II. V napadu se je takoj opazila večja razgibanost. Tudi vratar Tauš se je uveljavil in ima za priborjene točke precejšnje zasluge.
Kratek potek igre:
Po začetnem udarcu je uspelo Šibeniku povezati svoje vrste, s čimer je prišel v terensko premoč. Ob nenadnem napadu Rudarja in nesporazumu ožje obrambe je bil Koncilja prvič uspešen. Kmalu zatem so gostje Izenačili igro na 1:1. V 28. minuti je Koncilja zopet izrabil napako vratarja in postavil stanje na 2:1. Cez nekaj minut domačini izenačijo igro na 2:2. V 35. minuti je Koncilja po lepi kombinaciji in s predložkom Florjanca zabil tretji gol 3:2. Končni rezultat prvega polčasa postavi Florjane po predJožku Opresnika z lepim strelom 4:2.
Po odmoru okrepi Rudar obrambo in igra bolj defenzivno. Skoraj pol ure se Rudar uspešno brani. Nasprot-
niku je pomagal še silen veter in bila je velika nevarnost, da dobimo gole. V 36. minuti je nastala pred vrati Rudarja gneča in streljana žoga se je odbila od Kosa nesrečno v gol.
S tem je bil postavljen končni rezultat 4:3. Domačini so dali vse iz sebe, da bi vsaj izenačili igro, vendar so se igralci Rudarja borili res kot je treba do zadnje minute.
Glavni sodnik je sodil n« škodo Rudarja, česar sta kriva do neke mere oba stranska sodnika.
Rudar je nastopil v sledeči postavi: Tauš II, Butkovec, Černe, Sori, Kos, Vodišek, Krasnik, Koncilja, Orač in Opresnik.
Mladinsko prvenstvo Slovenije
It ud ar : Železničar (Maribor) 2:0 (1:0)
Trbovlje, 23. VII. 1950. Danes sta se na igrišču Rudarja za mladinsko prvenstvo Slovenije srečali moštvi mariborskega Železničarja in domačega Rudarja. Mladinci Rudarja so bili terensko močnejši nasprotnik in bi z boljšo igro napada lahko dosegli boljši rezultat. Gole sta dosegla v 15. minuti prvega polčasa Lebar, v 21. minuti drugega polčasa pa Cestnik.
Tudi Multura je med mladinci SGP „Beton“, gradišča Trbovlje dobila svoje ljubitelje
Fizkultumo življenje med gradbenimi delavci je bilo že pred vojno in tudi v začetku po vojni zelo slabo. Toda počasi si je utrio pot tudi med gradbenike; postalo je naša last, prav tako kot naše poklicno delo, kultura in prosveta.
Mladina gradbišča Trbovlje je šele pred kratkim začela delovati na fiz-kulturnem področju in že so se pokazali prvi uspehi. Nogometno moštvo, ki se je ustanovilo na pobudo samih mladincev, je začelo svoje delo brez brez vsake opreme. Ko je OSS Trbovlje organiziral nogometni trening sindikalnih nogometnih društev, se je naše moštvo tudi prijavilo. Na prvi tekmi so naši nogometaši igrali proti razmeroma boljši enajstorici, toda prežeti trdne volje, da zmagajo, so kljub temu, da so igrali bosi in brez nogometne opreme, premagali močnejše moštvo. Prva zmaga, ki so jo s to tekmo dobili, jih je ohrabrila k nadaljnjemu tekmovanju in delu. Hodili so brez vsakega treninga — ker niso dobili niti nogometne žoge z- z ene tekme na drugo in se uspešno borili za dragocene točke. Toda čeprav so se naši nogometaši vedno borili z voljo do zmage, so vseeno morali kloniti pred boljšimi enajsto-ricami. Vendar jih je ravno to šele podžgalo in začeli so trenirati.
Ko je uprava podjetja »Beton« v Celju organizirala fizkuHurni dan. «mo sie sieveda * ve seli, jem odzvali povabilu tudi mi. Ker razpolaga uprava z zelo dobro postavo za odbojko, so bili naš največji up zopet naši nogometaši. Niso nas razočarali. Čeprav niso pokazali take igre, kot bi Jo morali, so vendar premagali nogometaše uprave »Betona« z visokim rezultatom 4:1. Tudi naši odbojkaši so se kar dobro upirali tehnično boljšemu moštvu uslužbencev, toda mo-■ali so kloniti pred rutiniranejšim nasprotnikom.
Pred 14 dnevi smo dobili povabilo zn iizkulturno potovanje h gradbe- I nemu podjetju »Primorje« v Novi I
Gorici. Seveda smo se z veseljem odzvali, toda preden smo odšli gostovat je kombinirano moštvo uprave gradišča »Beton« odigralo še trening z drugim moštvom »Kladivarja« iz Celja. Čeravno smo igro izgubili z rezultatom 3:2, je bila tekma vseeno dobra priprava za Novo Gorico. V Gorici smo se s fizkulturniki »Primorja« srečali y nogometu, odbojki, šahu in namiznem tenisu. Nogometno tekmo in namizni tenis smo izgubili, v odbojki in šahu pa smo premagali nasprotnika. V skupnem stanju točk pa smo bili zmagovalci fizkulturne-ga dne.
Tega poročila o fizkulturnem življenju v našem podjetju nisem pisal morda zaradi tega, da bi hvalil naše gradbišče ali pa fizkulturnike same, marveč zato, da bodo tudi drugi gradbeniki videli, da je mogoče tudi brez vsakega orodja in opreme doseči s krepko voljo dobro uspebe. Vsak izmed nas se mora zavedati, da nisi še fizkulturnik, če si vpisan v iizkulturno vzgojno grupo in imaš izkaznico, marveč šele tedaj, ko se boriš za čim večji lastni uspeh in uspeh celotne fizkulturne organizacije ter se zavedaš, da s tem koristiš skupnosti in delaš čast svoji domovini tudi izven naših meja.	M. D.
■
Mladinske tekme v Zagorju
V	soboto 21. julija so bile v Zagorju tekme v odbojki in šahu za prvenstvo mladinske lige. Rezultati tekem v od. bojki so sledeči: Internat : Zidar 2:0, Strojni : Topilce 2:0, Internat : Strojni 2:0. Najboljše moštvo je moštvo Inter. nata ter je prejelo diplomo od rudniškega komiteja LMS. Najboljši igralci pa so bili nagrajeni s knjigami.
V	šahu je zmagal Internat ; Zidar s 4:2.
Razglas
Vojni odsek okraja Trbovlje poziva vse speda; navedene tovariše, da se takoj: javijo na tukajšnjem odseku, in sicer vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure, zaradi dviga odlikovanj:
1.	Strnad Ivana Franc
2.	Grešak Gvido,
3.	Sribar Mirko,
4.	Kepa Franca Franc
5.	Kadri Rakiba Umi,
6.	Drnovšek J. Janeza,
7.	Mohor Stefana Ludvik,
8.	Piantan I. Julij,
9.	Piantan I. Anton.
10.	Kovač K.,
11.	Križnik F. Jože,
12.	Blimen Stefana’Peter,
13.	Burgar M. Franc,
14.	Dobravec Franca Franc,
15.	Flis M. Jože,
16.	Grašič I. Zlata,
17.	Glešič I. Viktor,
18.	Potočnik I. Stanislava,
19.	Bratuša Antona Avgust,
20.	Lajevic Ivana Ivan,
21.	Deu Rajka Peter,
Motociklistične dirke v Zagorju
V počastitev dneva tankistov JA je avtomobilsko motociklistično društvo Zagorje priredilo dne 16. julija cestne dirke na 7.5 km dolgi progi Zagorje— Izlake. Dirk se je udeležilo 26 vozačev iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Rezultati zmagovalcev v posameznih kategorijah so sledeči: kategorija 125 ccm 9 min. 15 sek. (48.5 km) — Doležalek Miro, kat. 250 ccm Draksler Janko, Hrastnik — 6 min. 21 sek. (71 km), kategorija 350 ccm Juvan Edi, Zagorje — 7 min. 17 sek. (61.8 km), kategorija 500 ccm Drolc Viktor, Trbovlje — 7 min. 26 sek. (60.02 km), prikolica Mejač Jože, Zagorje — 8 min. 3 sek. (56 km). Najboljši čas dneva je dosegel Draksler Janko iz Hrastnika, ki si je prisvojil srebrn pokal. Dirkalna proga je bila težavna z mnogimi ovinki. Dirka je bila dobro organizirana, za kar gre pač največ zaslug avtomobilskemu motociklističnemu društvu Hrastnik, ki je s svojimi izkušnjami pripomoglo k dobremu uspehu tekem.
Zanimanje za ta šport je po dirkah močno porastlo. Društva vabijo vse zainteresirane zlasti pa mladino, da se vključijo v klube.
Zasavski ocvirki
Pred kratkim je neka tovarišica pri_ nesla na trboveljsko pošto na Vodi tri priporočena pisma in jih oddala tamkajšnji uslužbenki, ki sprejema taka pisma; ta jo je nahrulila, da nima pravilno izpisanih naslovov in da pošte ne more sprejeti. Nek tovariš, ki je ta prizor opazoval in videl nepravilen odnos državne uslužbenke do strank, se je zavzel za prizadeto tovarišico.
Cuje se, da to ni prvi primer ter da se marsikatera uslužbenka v naših ustanovah in organizacijah boji prinesti večje število priporočenih pisem na pošto, ker jo zgoraj navedena to-vorišica nahruli.
Uslužbenka na vodenskl pošti verjetno še ne ve, da se ravno v zadnjem času vrši reorganizacija v državnih uradih In da se bodo izločili predvsem uslužbenci s lakim, v socialistični družbi nemogočim vedenjem.
Miuule dni so V Trbovljah grozno rogovilile »Divje mačke«. Največji spopad so uprizorile v kino-dvorani in je v tej bitki padel velik odstotek Trboveljčanov.
Največ žrtev so divje mačke terjale med našo nadobudno mladino. Priznati pa je treba, da so naši mladinci izredno trdoživi in so nekateri podlegli šele po gledanju druge ali tretje predstave.
Druga zanimivost teh divjih mačk je. da so se, čeprav so ameriškega izvora, zelo lepo naučile hrvatskega jezika. Kdor je bil navzoč pri zadnji predstavi 12. t. m., je lahko sam slišal
22.	Klanšel Leo. Leopold
23.	Drgan Ernesta Zdravico
24.	Velpilšek P. Mirko.
25.	Gabršek Alojza Franc,
26.	Kmet Riharda Leopold,
27.	Guna Justina Justin,
28.	Hribar Janeza Albert,
29.	Medved Janeza Stanislav
30.	Štraus J. Zofija,
31.	Lokar F. Franc,
32.	Alauf J. Stane,
33.	Tomlje J. Jože,
34.	Flere Stefana Stanko,
35.	Ilovar M. Ivan,
36.	Knave M. Vinko,
37.	Petje M. Ivan,
38.	Gračnar J. Anton,
39.	Petje I. Ivan,
40.	Popit A. Anton,
41.	Zgonc Matije Franc,
42.	Urh Stefana Anton
43.	Pfajfar-Hmelak J, Neda, * - 44. Mali Anton,
45.	Kakošar A. Gabrijel,
46.	Marol F. Jožef,
47.	Sopar K. Drago.
Vojni odsek okraja Trbovlje.
Načelnik kapetan Piki Ernest s. f,
I v gostilniškem pretetpu na plaitniu leg* hrvutski stavek; »Na kraju škotske go-dine otičiče svi študenti na kugorovaL nje!« Verjetno je, da je k temu znanju mnogo pripomiogel kino-operabert, 'ktO je med »Divje mačke« vlepil kos tednika, ki je prikazoval življenje dijakov v fizkultiunni šoli.
Radovedni smo, če bi bili dijaki nade fizkulturne šole zadovoljni, ako bi jih nekdo kratkomalo prestavil v kak lou kal v divjem zapadu, kjer se treniral le boks.
Naši mladini pa priporočamo da bi z enako potrpežljivostjo gledala tudi druge, res kulturne prireditve, Id ao pa po navadi pri nas zelo slabo otok. skane.
KINEMATOGRAFI
Kino »Trbovlje« predvaja ameriški
film »Sestri iz Bostona«. Predstave od sobote do ponedeljka.
Naslednji teden predvaja ameriški film »Toper potuje«. Predstave od srede do četrtka.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega dobre«, ga očeta Jožeta Marna k večnemu počitku, se najlepše zahvaljujemo, p«, sebno pa pevcem »Loškega glasu« In sindikalni rudarski godbi. — Rodbina Marn, Zagorje.
PREKLIC
Preklicujem žalitve, ki sem jih la. rekel proti Kostanjšek Ljudmili.
Bukovšek Ivan
PREKLIC
Izgubil sem sindikalno knjižico štev. 58664 in jo s tem razglašam za neveljavno. — Lipušček Franc, Retje 43, Trbovlje.
PREKLIC
Odlazek Marija v Trbovljah — l/»-kah št. 356 preklicujem izjave, ki sem jih izrekla proti tov. Juteršku Ivanu, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
PREKLIC
Izgubil sem sindikalno člansko i»-kaznico, izdano od odseka za gradnje OLO Trbovlje in osebno izkaznico pod št. 19, izdano od KI.O Razbor — na ime Poplas Fortunat, rojen 12. Julija 1904, stanujoč Razbor št. 20, okrajni cestar, OLO Trbovlje. — Pnigl,«š«m oba dokumeta za neveljavna,
OBJAVA
»Putnik« Trbovlje poziva vse sindikalne podružnice, da pošljejo svoj plan letnih oddihov za mesec september t. 1. najkasneje do 7. avgusta 1950. Poznejša naročila ne sprejemamo.
Stranke lahko dvigneje napotnice za prvo polovico meseca septembra od 10.. za drugo od 20. avgusta naprej.
Rezervacij ne sprejemamo!
Poslovalnica »Pušnika »Trbovlje,
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.