fiofikvcme /crajtm/ce m, cenjeni /cmjtmt/
September velja za tisti mesec, ko naj bi bili rezultati dela KS že vidni. Naša skupna pričakovanja, želje in hotenja tečejo v skladu s programom del za leto 2004.
Naredili smo...
Na področju cestnega programa je 75 % vseh načrtovanih del že realiziranih. Asfalterska dela so bila opravljena v vaseh Ostrožnik, Beli Grič, Slepšek, Ribjek, Gorenje Laknice in Sveti Vrh. V Slepšku je s prispevki vaščanov izdelanih tudi 200 m pločnikov. S prometno signalizacijo smo opremili križišče pri pokopališču na Belem Griču in nekatere odseke na lokalnih cestah.
Oporna zidova v Ostrožniku in Slepšku, v skupni izmeri 250 m2, že služita svojemu namenu. Pri cestnem programu del je potrebno omeniti tudi položitev ležečih ovir na LC v vasi Hrastovica, pred domačijama Staričevih in Ljubeškovih, s čimer je zagotovljena neprimerno večja varnost tam živečih krajanov.
V	centru Mokronoga, za "sodnijo", smo uredili makadamski parkirni prostor za najmanj 40 vozil. Mokronoški živinsko-kramarski sejem uživa od meseca junija dalje bistveno večjo varnost, oziroma manjšo prometno ogroženost. Zapora starega trškega jedra je sedaj v času sejma popolna. Zapore na regionalni cesti so postavljene pri pokopališču, pri cerkvi in v Pijavicah. Obvoz je urejen.
Nadstreški na kulturnem domu so prišli končno na vrsto in z opravljenimi pleskarskimi deli dobili svoj prvotni videz.
V	teku je...
Na komunalnem področju uresničujemo vodovod Križni Vrh. Taje že priključen na vodovodni sistem Straža-Kremen. V Kremenu pa se vodohran tudi že gradi. Glede na aktivno prizadevanje krajanov -bodočih uporabnikov tega vodovoda, in izvajalcev del predvidevamo, da bo do poletja 2005 voda iz novega vodovodnega omrežja v resnici pritekla, čeprav bodo individualne priključitve na omrežje opravljene že do konca letošnjega septembra.
Trudimo se z ureditvijo živinskega sejma po evropskih predpisih. Ker je ograditev prostora, na katerem se odvija živinski sejem, povezana z velikimi finančnimi stroški, iščemo rešitev tudi izven KS. Kljub temu pa upamo, da bomo delno zagotovili zahtevam veteri-narske inšpekcije že v letošnjem letu. Dokončno bomo ureditev sejmišča izvedli takoj, ko bomo imeli zagotovljena finančna sredstva.
Predvideno je...
Na cestnem področju bomo v Marti nji vasi (LC v Terus) izdelali cca 100 m muld. Nekaj metrov muld načrtujemo tudi ob cesti Pugled - Brezovica.
Sanirali bomo zemeljski plaz ob LC na Brezovici (Sveti Vrh). Plazenje zemlje ob KC v Gorenjih Laknicah bomo zaustavili in obcestne površine na tem mestu uredili v prvotno stanje v septembru.
Za izgradnjo kanalizacije Žalostna gora- Mokronog, tečejo zadnje papirne priprave. Z deli se bo pričelo (po obljubah odgovornih v Komunali Trebnje in na Občini Trebnje) že v mesecu septembru.
Do 15. oktobra načrtujemo tlakovati glavne poti na pokopališču Mokronog in na novo urediti glavni vhod na to pokopališče. Približno v tem času bomo preuredili tudi javno razsvetljavo ob mokronoški mrliški vežici.
Dodatne luči javne razsvetljave bodo v jeseni zagorele tudi v Ostrožniku, če bodo tamkajšnji vaščani s svojim finančnim delom pokazali, da so za to zainteresirani.
Zamenjavo odtočne vertikale v KD Mokronog, za kar imamo zagotovljenih večino sredstev, bomo izvajali v mesecu oktobru.
V Hrastovici bomo uredili priključek z LC na javno pot, proti vodohranu Hrastovica, in odvodnjavanje zalednih in meteornih voda.
Odvodnajvanje zalednih in meteornih voda bomo uredili tudi v vasi Ribjek, če bodo tamkajšnji prebivalci pokazali za to interes.
Po tej poti pa želim vse krajanke in krajane mokro-noške KS obvestiti, da se krajevna skupnost trudi in po svojih močeh prizadeva, da bi Občina Trebnje začutila utrip Mokronoga in z njim potrebo po odkupu zemljišča za Strelovim turnom, (to je med Cesto za zidom in med tenis igrišči). Tja bi v prihodnosti preselili sejem z regionalne ceste. To zemljišče, ki je sedaj v privatni lasti, je v PUP-u v fazi predloga že opredeljeno za sejemsko dejavnost. S preselitvijo sejma na novo lokacijo bi sejem še vedno ostal tik ob centru Mokronoga, prihranili pa bi denar, ki ga mesečno namenjamo za zaporo ceste. Krajankam in krajanom želim tudi sporočiti, da se v krajevni skupnosti po svojih močeh prizadevamo za nova delovna mesta v Mokronogu. Nekaj možnosti se nam kaže s prodajo zemljišča nad TOM-om oziroma nad Švarčevo domačijo, kjer bi SEP (proizvodnja in storitve d.o.o. Šentrupert) gradil nove proizvodne prostore. V KS Mokronog se zavedamo, da pomeni sleherno novo delovno mesto veliko pridobitev za kraj, še posebej pa bi Mokronog pridobil z novimi petdesetimi delovnimi mesti, kolikor jih kupec zemljišča načrtuje v novih proizvodnih prostorih.
Anton Maver
Svet krajevne skupnosti Mokronog je na svoji 10. seji, 16. junija 2004, sprejel sklep, da se v spomin na 17. september 1941, ko je bila v Mokronogu ustanovljena partizanska četa, 23. september 1943, ko je bila ustanovljena 12. SNOUB, in v spomin na žrtve, ki so padle 21., 23. in 27. septembra 1942 v Cugljevi in Kuretovi dolini, se 17. september razglasi
SPOMINSKI DAN
KRAJEVNE SKUPNOSTI MOKRONOG
S kulturnim dogodkom, ki ga bomo ob tem dnevu vsako leto organizirali, bomo na najbolj spoštljiv način ohranjali spomin na najtežje in hkrati najbolj slavne čase v zgodovini slovenskega naroda oziroma našega kraja.
OBRAZLOŽITEV
V času, ko je bil slovenski narod obsojen na smrt, je bila v Ljubljani 27. aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta in začela organizirati odpor proti okupatorju po vsej Sloveniji. Mokronoški študentje vključeni v naprednem društvu Triglav in Klubu Mirnske doline, so že junija istega leta v Majcnovi zidanici na Brezovici ustanovili prvi odbor OF, ki ga je vodil študent veterine Sandi Majcen. Julija se je na povabilo študenta Franca Žlajpaha zbrala mokronoška mladina in ustanovila skojevsko skupino. Sredi julija 1941 je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet izdalo ukaz za začetek oborožene vstaje proti okupatorjem, ki se mu je takoj odzvalo veliko število rodoljubov. Ljubljana z okolico je postala jedro za večino nastajajočih partizanskih enot, ki so se oblikovale na Molniku, Pugledu, Samotorici in Mokrcu. Po napadu italijanske okupatorske vojske na partizansko taborišče na Mokrcu, v dneh od 14. do 16. septembra 1941, so se borci Mokrške čete razdelili v tri skupine. Jedro je ostalo v krimskih gozdovih, ena skupina je odšla na Primorsko, tretja skupina, ki je štela 6 borcev, pa je 17. septembra 1941, pod vodstvom komandirja Milana Majcna, poznejšega narodnega heroja, in komisarja Jožeta Noseta - Špana odšla na Dolenjsko ter se utaborila nad Mokronogom, saj soji za operativno območje določili mimsko in mokronoško kotlino. Skupina seje kmalu razvila v četo. Po kraju sojo poimenovali Mokronoška partizanska četa. 1. novembra 1941 so četo združili z Novomeško partizansko četo v Dolenjski partizanski bataljon. Po spopadu z
italijansko vojaško enoto na Moravški Gori, 14. novembra, je bila četa razbita, toda že konec novembra nad Mokronogom obnovljena. Sredi decembra so jo kot 2. četo vključili v Štajerski partizanski bataljon.
Mokronoška četa je dala pomemben prispevek k razvoju narodnoosvobodilnega boja na Dolenjskem. Njen prvi komandant, Milan Majcen, je 20. oktobra 1941 sprožil prvi partizanski strel v Mirnski dolini.
V Mokronoški partizanski četi so se borili Mokronožani Ivan Majcen, ustreljen kot talec 28. aprila 1942 v Radohovi vasi, Nace Majcen - Taras, umrl po vojni, Janči Mevželj, padel 28. oktobra 1941 v boju v Murcncah, in Franc Žlajpah, ustreljen kot talec 28. aprila 1942 v Radohovi vasi. Dvanajsta SNOUB je bila ustanovljena 23. 9. 1943 v Mokronogu, na dvorišču Čoševe vile. Ob ustanovitvi je štela 1450 borcev. Bojevala seje na Dolenjskem, v Beli krajini, na Hrvaškem in na Kočevskem. Sodelovala je pri osvobajanju Žužemberka, Trebnjega in Mirne Peči. Enega najtežjih in zmagovitih bojev je imela novembra 1944 pri obrambi Bele krajine pri Uršnih selih in Pribišju. 9. maja 1945 je slovesno vkorakala v Ljubljano. Odlikovana je bila z redom zaslug za narod 1. stopnje in z redom bratstva in enotnosti 1. stopnje.
Spominski dan je tudi spomin na 21 aktivistov, ki so padli pod streli italijanskih vojakov 21. in 22. septembra 1942. Pri Marijinem studencu v Cugljevi dolini je prvi dan umrlo nasilne smrti 15 ljudi, naslednji dan še 5 v Kuretovi dolini in 27. septembra še en aktivist pri mokronoškem pokopališču.
KRAJEVNA SKUPNOST
MOKRONOG
Pod gradom 2, 8230 Mokronog
telefon:
07 34 99 586, 041 641-647
elektronska pošta:
ks-mokronog@siol.net
spletna stran:
www.myfreehost.com/mokronog
uradne ure:
ponedeljek	od	17.	ure	do	19. ure
sreda	od	08.	ure	do	11. ure
petek	od	08.	ure	do	11. ure
predsednik sveta KS, Anton MAVER, je dosegljiv vsak dan (041 641 647), prav tako tajnica Jožica Samide (07 30 49 5S2)
OTVORITEV V TERUSU
Ali je kaj trden most? Trden kakor skala, most! Trden kakor Leopoldina Jevnikar, ki ga je, ob prisotnosti predsednika naše krajevne skupnosti, predstavnikov občine Trebnje in krajanov, 24. junija 2004 izročila namenu.
MESEC POŽARNE VARNOSTI
naslovnica: spomenik v Zabukovju hrbtna stran: Most v Terusu foto: Borut Dvornik
ZAPISNIK 10. seje
seje Sveta KS Mokronog, ki je bila v sredo 16. 6. 2004 ob 19.00 uri v sejni sobi KS Mokronog.
PRISOTNI: Boštjan Blatnik, Borut Dvornik, Igor Jevnikar, Jože Kopina, Franci Kos, Anton Maver, Zvone Preskar, Iztok Rep, Anka Zajc, Elizabeta Žlajpah
ODSOTNOST SO OPRAVIČILI: Marjan Kolenc, Rudi Zupančič, Peter Deu,
Sejo je vodil predsednik Anton Maver in predlagal naslednji DNEVNI RED:
1.	Pregled in potrditev zapisnika 9. seje
2.	Pregled aktivnosti o izvajanju letnega programa del za leto 2004
3.	Obravnava vlog in dopisov
4.	Vprašanja in pobude svetnikov
5.	Obravnava predloga Prostorsko ureditvenega plana za dele parcel št. 14, 15/3 in 15/4 k.o. Mokronog (gradnja obrata Plaste in površina za nov sejemski prostor)
6.	Razno
Predlagan dnevni red je sprejet brez pripomb.
K točki 1.
Gospod predsednik poroča o realizaciji sklepov prejšnje seje. Pri tem pove, da je potrebno dopolniti sklep, s katerim je Svet KS PGD Sveti Rok odobril finančna sredstva ter gramoz za gradnjo gasilskega doma v skupni vrednosti 300.000,00 SIT. Iz naše evidence namreč izhaja, daje do sedaj Prostovoljno gasilsko društvo Sveti Rok porabilo iz peskokopa Ostrožnik skupaj z materialom, nakladanjem in prevozom za 422.600,00 SIT. Ravno tako je potrebno dopolniti sklep, s katerim so bila odobrena sredstva v višini 5.000,00 SIT za pleskanje lesenih delov avtobusnega postajališča Gor. Laknice, ker smo enak znesek odobrili tudi za enaka dela za avtobusno postajališče v Dol. Laknicah.
Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi:
SKLEP 1: Dopolni se sklep prejšnje seje, in sicer: Gasilskemu društvu Sveti Rok se kot pomoč pri izgradnji novega doma odobri material (gramoz), nakladanje in prevoz še za dodatnih 122.600,00 SIT.
SKLEP 2: Dopolni se sklep prejšnje seje, in sicer: Za pleskanje kovinskih delov avtobusnega postajališča v Dol. Laknicah se odobri finančna pomoč do 5.000,00 SIT (na podlagi računa). SKLEP 3: Sprejme se zapisnik 9. seje Sveta KS Mokronog z dopolnitvami.
K točki 2.
Gospod predsednik je v svojem poročilu o aktivnostih izvajanja letnega programa del za leto 2004 izpostavil naslednje:
-	Dela v Ostrožniku in Slepšku (pločniki, oporni zid, cerkev sv. Martina) so v teku. Vaščani Slepška bodo za predvidena dela ob LC v vasi sami zbrali 750.000,00 SIT. Vaščani Slepška pa bodo v letošnjem letu obnovili tudi celoten zvonik cerkve (obnovo ladje predvidevajo v naslednjih letih), za kar bodo zbrali dodatnih 3.000.000,00 SIT lastnih sredstev. Skupna vrednost obnove cerkve (zamenjava ostrešja in kritine na ladji in zvoniku, zidarska dela na zvoniku in zidarska dela na ladji) naj bi znašala 7.000.000,00 SIT.
-	Aktivnosti okoli izgradnje kanalizacije v Ribjeku (odvodnja-vanje meteornih voda) so se ustavile, ker se vaščani niso uspeli dogovoriti glede plačila svojega deleža.
-	Aktivnosti glede makadamske ureditve parkirnega prostora za bivšo sodnijo tečejo in so v zaključni fazi.
-	V pripravi sta dve variantni rešitvi glede muld v Martinji vasi.
-	Asfaltirali se bosta križišči na Svetem Vrhu (dela se bodo opravila v letošnjem letu).
-	Glede luči na Puščavi bomo predračun del pridobili od Elektromchanika s.p. Gregorič iz Zabrdja pri Mirni.
-	Tršinar - asfaltiranje do hiše (KS prispeva gramoz za utrditev cestišča).
-	Otvoritev mostu v Terusu bo v četrtek, 24. 6. 2004 ob 12.00 uri. Na otvoritev bi povabili go. županjo, g. Velečiča, direktorja občinske uprave, g. Slaka, svetnike KS, domačine, izvajalca del, nadzornega ... Šolski otroci naj bi pripravili kratek program. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
SKLEP 1: Sprejme se informacija o poteku del v KS za letošnje leto.
SKLEP 2: Nadaljujejo se aktivnosti za izgradnjo kanalizacije za odvodnjavanje meteornih voda v Ribjeku. Dela se uvrstijo v plan za leto 2005.
SKLEP 3: KS organizira svečano otvoritev mostu v Terusu. Ta bo dne 24. 6. 2004 ob 12.00 uri. Krajši kulturni program bodo pripravili učenci OŠ Mokronog.
K točki 3.
Na osnovi prejetih vlog in dopisov so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Krajevna skupnost Mokronog financira čiščenje naplavljenega materiala iz potoka, ki teče skozi vas Ribjek, v dolžini 150 m (pred vasjo) in sicer v višini cene 8 ur dela s kombiniranim strojem.
2.	Folklorni skupini VIDOVO, ki deluje v okviru pevskega društva Šentvid pri Stični se za udeležbo na mednarodnem festivalu v Mehiki, kjer bodo gostovale skupine iz 15 držav sveta, odobri finančna pomoč v višini 30.000,00 SIT.
3.	Svet KS Mokronog daje pozitivno soglasje g. Janezu Kolencu za priključitev na vodovodno omrežje, ki bo v letošnjem letu zgrajeno od Lakovšč do Križnega Vrha.
Ta sklep se, skupaj z vlogo g. Janeza Kolenca, posreduje Komunali Trebnje.
4.	Konjerejskemu društvu Šentrupert za organizacijo tretjega srečanja konjenikov, ne moremo odobriti finančnih sredstev, ker KS Mokronog nima namenskih sredstev, drugih virov pa trenutno žal tudi ne. Predlagamo, da svojo vlogo ponovno pošljejo naslednje leto.
5.	Ge. Nevenki Polanc se odobri 30 m3 gramoza za nasutje dovozne poti do stanovanjske hiše, gramoz za nasutje dvorišča (30 m3) pa bo KS zaračunala po veljavnem ceniku KS.
6.	G. Francu Repšetu se odobri 1 tovornjak gramoza za ureditev - utrditev, gozdne poti v Hrastovici.
7.	G. Branislavu Kosu se odobri 2 tovornjaka gramoza za utrditev poljske poti. Prevoz gramoza je strošek podpisnika vloge oz. občana.
8.	G. Tončku Markeljcu se odobri 3 tovornjake gramoza za ureditev ceste do doma v Spodnji Priči.
9.	Gradbenemu odboru za obnovo cerkve Svetega Martina v Slepšku se odobri finančna pomoč v višini 150.000,00 SIT
10.	G. Francu Tršinarju se odobri 150 m3 gramoza za dvig ceste ob mostu v Terusu. Prevoz in vgradnja gramoza je strošek podpisnika vloge oz. občana.
11.	Športnemu društvu OŠ Mokronog se za izvedbo Tedna počitniških aktivnosti odobri finančna pomoč v višini 50.000,00 SIT.
12.	Osnovni šoli Mokronog se za organizacijo zaključnega nastopa za starše ob koncu šolskega leta odobri brezplačna uporaba dvorane kulturnega doma.
K točki 4.
Ga. Anka Zajc izpostavi problem nepreglednosti križišča pri pokopališču v Mokronogu, prosi pa tudi, da KS ponovno pošlje dopis na Občino Trebnje glede ureditve pločnikov in ceste na Puščavi.
Nadalje ga. Zajčeva pove, da lastnik parcele v neposredni bližini njihove hiše orje njivo vse do ceste - do asfalta. Prosi, da bi KS opozorila lastnika, da s takim početjem preneha. SKLEP: Problem oranja posameznih njiv do cestnih (asfaltnih) površin v KS izpostavi predsednik g. Anton Maver na seji občinskega sveta.
Ga. Elizabeta Žlajpah izpostavi pritožbe krajanov, ki se pritožujejo nad tem, da so betonski cvetličnjaki po vsakem sejmu odmaknjeni ali premaknjeni. Nadalje pove, da je problem z javno razsvetljavo v Starem trgu.
SKLEP: Ob prenehanju delovanja posameznih žarnic glede javne razsvetljave v Mokronogu se zadolži svetnik gospod Borut Dvornik.
SKLEP: Redarji, ki za KS opravljajo redarska dela na sejemskem prostoru, so zadolženi, da po končanem sejmu pospravijo sejemski prostor in poskrbijo, da so eventualno premaknjena cvetlična korita ponovno postavljena v prvotno stanje. G. Igor Jevnikar poroča, da so kontejneiji na Svetem Vrhu premajhni, ker občani vozijo med ostalim tudi kosovne odpadke, zato bi bilo potrebno obvestiti Komunalo, da le-te zamenja z večjimi. Ravno tako je potrebno urediti križišče na Svetem Vrhu. SKLEP: KS Mokronog pisno zaprosi Komunalo Trebnje, da na Svetem Vrhu postavi še en kontejner ali pa obstoječega zamenja z večjim. Hkrati se Komunalo zaprosi, da odpelje kosovne odpadke, ki se nahajajo ob kontejnerjih.
G. Franci Kos prosi, da bi KS financirala gradnjo cca 40 m muld v Gor. Laknicah. Nadalje prosi tudi za 3 luči na avtobusnih postajališčih.
SKLEP: KS Mokronog bo skupaj z g. Francijem Kosom organizirala položitev cca 40 m muld v Gor. Laknicah.
G. Jože Kopina pove, da so se v Belem Griču pogovarjali o gradnji nove kanalizacije in jih zanima, kakšna bi bila ta investicija. Sprašuje tudi, kaj je s prometnimi znaki, naročenimi za Beli Grič.
SKLEP: Svet KS imenuje komisijo, ki naj opravi ogled in pripravi informacijo o stanju odvodnjavanja meteornih voda od Belega Griča do Ostrožnika, in sicer v sestavi:
1.	Jože Kopina - predsednik,
2.	Anton Maver,
3.	Franci Kos.
G. Boštjan Blatnik predlaga ureditev oz. čiščenje jarka, v katerega v Hrastovici nanašajo zaledne vode blato in pesek. SKLEP: KS financira čiščenje naplavljenega materiala (blata in peska) iz jarka, po katerem sicer odtekajo zaledne vode v vasi Hrastovica, in sicer v višini cene 8 ur dela s kombiniranim strojem.
K točki 5.
Gospod predsednik je podal informacijo glede javne obravnave predloga sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Mokronog, kije bila v ponedeljek, 14. 4. 2004 v veliki sejni sobi kulturnega doma v Mokronogu. Javne obravnave seje udeležilo 36 krajanov.
SKLEP: Svet KS podpira predlagani predlog sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Mokronog.
K točki 6.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1.	Za območje ožjega Mokronoga se nabavijo kovinski koši za smeti (po predračunu VIGRAD d.o.o Celje) in sicer 10 kosov (košek barok 30 lit na kovinskem stebričku) in 2 ECCO koša 72 lit (prani inox). Koški barok se postavijo ob pločnikih Gubčeve ceste in ceste proti Doremi. ECCO koša se postavita pred pošto in pred avtobusno postajo.
2.	Svet KS sprejme pisno informacijo glede obračuna in plačila davka na dodano vrednost, ki jo je na podlagi sklepa 8. seje sveta KS, pripravila računovodkinja ga. Sonja Lokar.
3.	Podmladku Turističnega krožka, ki deluje v okviru OŠ Mokronog, se za uspešno sodelovanje na državnem tekmovanju pod naslovom TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA odobri finančna pomoč v višini 20.000,00 SIT.
4.	17. september, dan, ko je bila leta 1941 ustanovljena Mokronoška partizanska četa, se razglasi za SPOMINSKI DAN KS MOKRONOG. S sklepom se seznani OO ZB NOV Mokronog.
5.	Svet KS podpira in v celoti sprejema pripravljeno gradivo, ki utemeljuje potrebo po izgradnji nove večje telovadnice v Mokronogu, ki ga je pripravila Delovna skupina za pripravo stališč do izgradnje nove telovadnice v Mokronogu.
6.	Svet KS soglaša s predlogom računovodkinje, da se predsedniku Sveta KS Mokronog, g. Antonu Mavru, poviša mesečna denarna nagrada za opravljanje dela v KS. Nagrada znaša 50.000,00 SIT.
7.	Nabavita se 2 prometna znaka za omejitev osnega pritiska do 6 ton z 2 dopolnilnima tablama samo za lokalni promet, in sicer za krajevno cesto v Marti nji vasi - Škarja.
8.	Direkciji za ceste se pošlje vloga za postavitev prometnega znaka OMEJITEV HITROSTI 60km/h na odseku regionalne ceste mimo domačije Marije Janežič pri Sv. Florjanu.
V nadaljevanju gospod predsednik prisotne seznani še z osnutkom pogodbe med KS Mokronog in Pogrebno službo Novak o najemu poslovnega prostora v mrliški vežici v Mokronogu. Ravno tako bolj podrobno poda informacijo, ki se nanaša na ogled javne poti, ki jo uporabljata g. Jože Peterle iz Dol. Laknic in g. Jožef Franc iz Zbur.
SKLEPI:
L Pridobi se predračun za preureditev razsvetljave ob mrliški vežici Mokronog v javno razsvetljavo.
2.	KS bo v bodoče tekoče vodila in sproti dopolnjevala NAPOVEDNIK DOGODKOV v Kulturnem domu Mokronog. Napovednik je izobešen na oglasni deski pred vhodom v predprostor velike dvorane. Vodstvo KS pričakuje od zainteresiranih uporabnikov prostorov v KD pravočasno prijavo oz. pravočasno izkazan interes.
3.	Ruševine mokronoškega gradu predstavljajo vse večjo nevarnost. Problematiko predstavi g. Anton Maver na občinskem svetu.
4.	Ob odhodu v pokoj se za plodno delo na področju šolstva in kulture v kraju ravnateljici OŠ Mokronog Marici Murene podari slika v vrednosti cca 50.000,00 SIT.
Seja je bila zaključena ob 22.30 uri.
ZAPISALA: Ruža Brcar PREDSEDNIK SVETA: Anton Maver
ZAPISNIK 11. seje
11. seje Sveta KS Mokronog, ki je bila v ponedeljek 6. 9. 2004 ob 18.00 uri v sejni sobi KS Mokronog, Pod gradom 2 PRISOTNI: Boštjan Blatnik, Peter Deu, Borut Dvornik, Igor Jevnikar, Marjan Kolenc, Franci Kos, Anton Maver, Zvone Preskar, Anka Zajc, Elizabeta Žlajpah ODSOTNOSTI NISO OPRAVIČILI: Jože Kopina, Iztok Rep, Rudi Zupančič
Sejo je vodil g. predsednik Anton Maver.
DNEVNI RED:
L Pregled in potrditev zapisnika 10. seje
2.	Pregled aktivnosti in uresničevanja programa del za leto 2004
3.	Obravnava predlogov pogodb o najemu pokopališč in grobnih prostorov ter potrditev cenika pokopališke uprave za leto 2004
4.	Obravnava vlog in dopisov
5.	Vprašanja in pobude svetnikov
6.	Razno
SKLEPI K TOČKI 1:
L Sklep 10. seje Sveta KS se dopolni tako, da se glasi:
" V spomin na 17. september 1941, ko je bila v Mokronogu ustanovljena partizanska četa, 23. september 1943, ko je bila ustanovljena 12. SNOUB, in v spomin na žrtve, ki so padle 21., 23. in 27. septembra 1942 v Cugljevi in Kuretovi dolini, se 17. september razglasi za SPOMINSKI DAN KS Mokronog".
2.	Sprejme se zapisnik 10. seje Sveta KS Mokronog s spremembo 4. sklepa 6. točke dnevnega reda.
SKLEPI K TOČKI 2:
1.	Svet KS sprejme ustno informacijo o aktivnostih in uresničevanju programa del za leto 2004, ki jo je podal g. predsednik.
SKLEPI K TOČKI 3:
1.	KS sklene pogodbo o najemu groba (grobnega prostora) za dobo 10 let z vsemi najemniki grobov.
2.	KS sklene z Župnijo Mokronog najemno pogodbo za najem pokopališč Beli Grič in Sveti Vrh za dobo 5 let.
3.	Sprejme se spremenjen cenik Pokopališke uprave Mokronog. Cenik prične veljati s L 10. 2004.
4.	Svet KS se seznani z vsebino zapisnika sestanka Pokopališke uprave Mokronog, ki je bil 5. 7. 2004, in sklenjeno pogodbo med KS Mokronog in Pogrebno službo Novak.
SKLEPI K TOČKI 4:
L Svet KS podpira vlogo g. Mitje Sluga. KS bo pred preplastitvijo asfalta skupaj z g. Slugo uredila odvodnjavanje meteornih voda po njegovi parceli.
2.	KS Mokronog bo sofinancirala postavitev treh luči v Ostrožniku, in sicer pod pogojem, da vaščani Ostrožnika zberejo za tri luči vsaj 100.000,00 SIT, kar je 1/3 skupnih stroškov.
3.	Podpisnike (Kralj, Bizjak, Vidmar, Žnidaršič) zahteve za odstranitev ležečih ovir pred Paradižem se
obvesti, da so obstoječe ležeče ovire narejene zaradi večje prometne varnosti in v skladu s predpisi pa tudi v soglasju nekaterih podpisnikov vloge. Iz zgornjih razlogov KS ovir ne bo odstranila.
4.	KS soglaša z ureditvijo cestišča, ki pelje od glavne ceste do stanovanjskih hiš ge. Emice Kastelic in Rozi Golob z Žalostne gore. Sofinancirala bo ureditev cestišča do višine 40.000,00 SIT (navoz gramoza, najnujnejši posek grmovja).
5.	Ureditev javne razsvetljave in preplastitev cestišča skozi Bruno vas bosta uvrščeni kot predlog v plan dela za leto 2005 s tem, da tam živeči krajani prispevajo za izgradnjo javne razsvetljave 1/3 celotnih stroškov, za preplastitev pa 1/5 sredstev vrednosti asfalta.
6.	Ureditev oz. pomoč pri asfaltiranju ceste od cerkve sv. Martina proti stanovanjski hiši Zvoneta Tratarja bo kot predlog uvrščena v plan dela za leto 2005 s tem, da uporabniki ceste financirajo zemeljska dela in 1/3 stroškov asfalta.
7.	KS bo prispevala denar do pol cene ogledala v naselju Hrastovica. Ostala sredstva in postavitev ogledala zagotovijo krajani sami.
8.	KS bo na Občino Trebnje - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, poslala predlog za odstranitev smrekovega nasada ob lokalni cesti v Hrastovici, ker bistveno zmanjšuje vidljivost ob dostopu na lokalno cesto.
SKLEPI K TOČKI 5:
1.	KS bo izjemoma še enkrat poskrbela za odstranitev kosovnih odpadkov ob ekološkem otoku pred vasjo Sveti Vrh in postavila novo tablo z napisom "PREPOVEDANO ODLAGANJE SMETI".
2.	KS bo na Občino Trebnje - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poslala predlog za postavitev ustrezne prometne signalizacije pri kamnitem mostu pri Komarju v Hrastovici.
3.	KS poskrbi za odvoz na sejmišču odvrženih avtomobilskih gum.
4.	Sprejme se pobuda g. Marjana Kolenca, da se proučijo možnosti za ureditev fizičnih ovir na lokalni cesti v naselju Preloge in ureditev pločnikov v naselju Preloge.
SKLEPI K TOČKI 6:
1.	KS bo poravnala stroške goriva, ki jih je imel Etnološki raziskovalni tabor Šentrupert - Mokronog v višini 26.655,63 SIT in 40.000 SIT za stroške prenočevanja. KS Mokronog je s temi sredstvi nastopila kot sponzor raziskovalnega tabora.
2.	Svet KS sprejme pisno informacijo oz. predlog rešitve odvodnjavanja meteornih voda v Martinji vasi.
3.	Svet KS soglaša s pripravljeno vsebino odgovora g. Francu Janežiču in ostalim podpisnikom pritožbe, ki se nanaša na postavitev fizičnih ovir na lokalni cesti Martinja vas -Hrastovica in se strinja, da fizične ovire ostanejo, saj so izdelane v skladu s predpisi in ustrezno označene s prometno signalizacijo.
4.	KS pripravi individualne pogodbe o sofinanciranju izgradnje javne kanalizacije Žalostna gora - Mokronog, ki jih podpišeta KS in naročnik priključka na javno kanalizacijo.
5.	Izgradnja javne razsvetljave na Puščavi (proti vojašnici) bo uvrščena v program del za leto 2005
6.	Svet KS soglaša z nakupom dodatnega programskega paketa (dodelava obstoječega programa) za obračun najema grobov, in sicer pri najugodnejšem ponudniku.
7.	Svet KS se seznani z dopisom ge. Majde Jalšovec, dopisom pisarne KS Mokronog, poslanim g. Cvetanu, in odgovorom g. Cvetana. Slednjega bo KS s spremnim dopisom posredovala ge. Jalšovec.
8.	Svet KS soglaša, da se prepleskata nadstreška na kulturnem domu, avtobusno postajališče v Gor. Laknicah, avtobusno postajališče v Mokronogu in vhod v Kulturni dom Mokronog. Dela se oddajo najugodnejšemu ponudniku.
Z/l P ISA LA. Ruža Brcar PREDSEDNIK SVETA: Anton Maver
NAJEMNA POGODBA
ki stajo sklenila
Župnija Mokronog, Žalostna Gora 2, 8230 Mokronog, matična številka 5948363, davčna številka 83203176, ki jo zastopa župnijski upravitelj Klavdio Peterca, univ.dipl.teolog, kot najemodajalec (v nadaljevanju: "najemodajalec") in
Krajevna skupnost Mokronog, Pod gradom 2, 8230 Mokronog, matična številka 5021154, davčna številka 53357892, ki jo zastopa predsednik sveta KS g. Anton Maver, specialni pedag. profesor defektologije, kot najemnik (v nadaljevanju: "najemnik"), kakor sledi:
1.	člen
Pogodbeni stranki uvodoma sporazumno ugotavljata, da je lastnik pokopališča na Belem Griču - parcelna št. 1309/6 in na Svetem Vrhu - parcelna številka 153/4, Župnija Mokronog. Najemodajalec najemniku odda v najem obe pokopališči.
2.	člen
Najemno razmerje se sklepa za določen čas, za dobo 5 let, in sicer od 1.1.2005 do 31.12.2009, z možnostjo podaljšanja.
3.	člen
Najemnina se obračuna od grobnih prostorov po ceniku pokopališke uprave, ki ga potrdi Svet KS. Najemodajalec prizna najemniku 40 % manipulativnih stroškov.
4.	člen
Najemnik bo pripadajoči, 60 % del najemnine plačal najemodajalcu najkasneje do 15.03. za tekoče leto.
Sredstva bodo nakazana na TRR št. 02971-0092168158 pri NLB s pripisom "najemnina za grobne prostore."
5.	člen
Morebitne davščine je dolžan plačati lastnik zemljišča.
6.	člen
Pogodbeni stranki se sporazumeta, da lahko najemnik v času najema upravlja z najetima pokopališčema in z njima gospodari.
Najemnik je dolžan na svoje stroške vzdrževati pokopališče, poti in pokopališki zid. Za posege, ki presegajo tekoče vzdrževanje, je najemnik dolžan pridobiti ustno soglasje najemodajalca.
7.	člen
Pogodbeni stranki se nadalje izrecno dogovorita, da bo najemodajalec v času najemnega razmerja uporabljal del pokopališča, ki je funkcionalno zemljišče cerkve Sv. Križa in cerkve na Svetem Vrhu in zemljišče, ki je v naravi pot preko pokopališča do cerkvenega objekta.
8.	člen
Pogodbenika soglašata, da bosta eventualne spremembe te pogodbe urejali z aneksi.
Morebitne spore, izvirajoče iz te pogodbe, bosta pogodbenika reševala sporazumno, če pa sporazuma ne bi mogla doseči, pa je za reševanje pristojno Okrajno sodišče v Trebnjem.
9.	člen
Ta pogodba je sestavljena v petih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po dva izvoda, enega pa Nadškofija Ljubljana.
Pogodba prične veljati, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki in jo potrdi Nadškofija Ljubljana.
Najemodajalec:	Najemnik:
Župnija Mokronog	Krajevna skupnost Mokronog
župnijski upravitelj	predsednik Sveta KS
Klavdio Peterca, univ. dipl. teol. Anton Maver, spec. ped. prof. def.
Številka:_____ Številka: 441/2003
Datum:________ Datum: _______________________________________
Podpis in žig:	Podpis in žig:
Potrditev pogodbe:
Nadškofija Ljubljana Ordinariat
Številka:_____
Datum:________
Podpis in žig:
POGODBO O NAJEMU GROBA
CENIK
Svet KS Mokronog je na svoji 11. seji sprejel sklep o povišanju cen stroškov za vzdrževanje pokopališč in višino letne najemnine po pogodbi, in sicer.
1.	Za pokopališča Mokronog, Beli grič in Sveti Vrh je redna letna taksa za vzdrževanje pokopališč sledeča:
CENA	z 20 % ddv
-	enojni grob	3.000,00	3.600,00	sit
-	družinski grob	4.000,00	4.800,00	sit
-	dvo in več prostorski grob	5.000,00	6.000,00	sit.
2.	Letna najemnina za obstoječe grobne prostore znaša :
-	enojni grob	1.000,00 sit
-	družinski grob	1.500,00 sit
-	dvo in več prostorski	grob 2.000,00 sit.
3.	Začetna najemnina za nov grobni prostor (prvi pokop)
10.000,00 sit
4.	Rezervacija grobnega prostora v višini letne najemnine
družinskega groba:	1.500,00 sit.
5.	Elektrika za večno lučko za leto 2004 znaša
300,00 sn .
6.	Uporaba mrliške vežice na dan:
CENA	z 20 % ddv
-	za najemnike, ki so plačevali krajevni samoprispevek za
izgradnjo mrliške vežice 10.000,00	12.000,OOsn
-	ostali najemniki	12.000.000	14.400,00 sit.
7.	Najemniki grobov so dolžni poravnati predpisano takso in najemnino v tekočem letu do 15. novembra, ostalo pa po opravljenih storitvah.
8.	K plačilu takse za vzdrževanje pokopališč (točka 1) in uporabo mrliške vežice (točka 6) najemnik plača davek na dodano vrednost v višini 20 %.
9. Pogodba za opravljanje pokopaliških storitev je sklenjena s Pokopališko službo Novak (tel.št. 07/33 71 420). Za Pokopališko upravo sta v KS Mokronog odgovorna ga. Mici Koračin (tel. št. 07 34 99 031) in g. Jože Novak (tel. št. 07 30 49 543).
Predsednik pokopališke uprave Jože Novak
Na podlagi 21. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 31. in 33. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Trebnje (UL RS, št. 80/98) in 28. člena Pravilnika o pokopališkem redu na pokopališču v KS Mokronog (UL KS Mokronog, št. 1/X-2000) sklepata
1.	KRAJEVNA SKUPNOST MOKRONOG, Pod gradom 2, Mokronog, ki jo zastopa predsednik Sveta Anton Maver, kot najemodajalec
in
2.	_______________________________________________________,
stanujoč ________________________________________________________,
EMŠO ______________________, davčna številka ____________________,
kot najemnik
naslednjo
kakor sledi:
PREDMET POGODBE:
1. člen
Najemnik najame na pokopališču na /v _________________________,
na grobnem polju	grob (v nadaljevanju besedila grobni
prostor) št._________.
DOBA NAJEMA:
2.	člen
Grobni prostor vzame najemnik v najem za obdobje najmanj 10 let,
in sicer za čas od__________do______________ z možnostjo
podaljšanja. Evidenco o dobi najema vodi najemodajalec (v nadaljevanju besedila upravljavec),
VZDRŽEVANJE GROBNEGA PROSTORA:
3.	člen
Najemnik se zavezuje grobni prostor najeti in vzdrževati v skladu z določili Odloka o pokopališkem redu v Občini Trebnje (UL RS, št. 80/98) in določili Pravilnika o pokopališkem redu za pokopališča v KS Mokronog (UL KS MKG, št. l/X-2002), ter v skladu z merili pokopališke uprave, soglaša pa, da v primeru opustitve vzdrževanja, vzdrževanje grobnega prostora izvaja upravljavec na stroške najemnika.
PLAČILO TAKSE ZA VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN NAJEMNINE ZA GROBNI PROSTOR:
4.	člen
Najemnik se zavezuje redno, enkrat letno, plačevati takso za vzdrževanje pokopališč in najemnino za grobni prostor v skladu s cenikom in načinom, kiju določi upravljavec za tekoče leto. Oboje je najemnik dolžan plačati najkasneje do 15. novembra v tekočem letu.
SOGLASJA:
5.	člen
Pred pričetkom gradnje spomenika na grobnem prostoru oziroma ob spremembi obstoječega spomenika, mora najemnik pridobiti pri upravljavcu pokopališča ustrezna ustna navodila oziroma soglasje. Izvedba mora biti v skladu z določili ustreznega občinskega odloka in Pravilnika o pokopališkem redu KS Mokronog.
ODSTOP OD POGODBE:
6.	člen
Mirovna doba traja 10 let. Pred potekom mirovne dobe najemnik od pogodbe ne more odstopiti. V primeru odstopa od te pogodbe po preteku mirovne dobe mora najemnik pri upravljavcu podpisati ustrezno izjavo o odstopu, s katero se tudi zaveže odstraniti z grobnega mesta spomenik na svoje stroške. Odpoved mora prispeti v pisni obliki najkasneje do 31.12. tekočega leta za naslednje leto. Rok za odstranitev opreme z groba znaša šest mesecev.
V primeru smrti najemnika grobnega prostora se o nadaljnjem najemu najemodajalec dogovori z dediči pokojnega najemnika.
SPORI:
7.	člen
Eventualne spore, izvirajoče iz te najemne pogodbe, bosta pogodbenika skušala reševati sporazumno, če pa sporazuma ne bi mogla doseči, pa je za reševanjem sporov pristojno Okrajno sodišče v Trebnjem.
VELJAVNOST POGODBE:
8.	člen
Ta pogodba je napisana v 3 (treh) enakih izvodih, od katerih upravljavec prejme dva izvoda, najemnik pa en izvod, in velja za čas najema, ki je opredeljen v 2. točki te pogodbe.
Številka:__________
Datum: ____________
NAJEMODAJALEC:	NAJEMNIK:
KS MOKRONOG	_________________
Predsednik Sveta	(ime in priimek)
Anton Maver	_________________
_________________ (podpis)
(podpis)
IZ UPRAVNE ENOTE TREBNJE________________________________
EURO LOGO NA REGISTRSKIH TABLICAH - OPOZORILO
V zadnjem času se v cestnem prometu pojavljajo registrske tablice, ki so bile izdane do 1.5. 2004, na njih pa je naknadno nalepljena nalepka z znakom Evropske unije in oznake SLO. Omenjena nalepka se pojavlja na registrskih tablicah RS z zelenim robom, na katerih ni predpisane oznake EU.
Lastnike vozil zato opozarjamo na vsebino določbe 179. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, v katerem je določeno, da vsebine, barve, mere in oblike registrskih tablic na vozilu ni dovoljeno spreminjati.
Zato vozila, ki so v cestnem prometu opremljena z zgoraj opisanimi registrskimi tablicami, niso predpisano označena in niso tehnično brezhibna, za voznika, ki ravna v nasprotju z določbo 2. točke prvega odstavka 174. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, v kateri je določeno, da so v cestnem prometu lahko motoma in priklopna vozila, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami, pa je zagrožena tudi denarna kazen za prekršek.
PODATKI O JAVNIH SHODIH IN PRIREDITVAH
Ministrstvo za notranje zadeve je v maju 2004 na portalu upravnih enot v Sloveniji v okviru E-uprave uvedlo ažurno javno objavljanje vseh prijavljenih oziroma dovoljenih javnih shodov in javnih prireditev v Sloveniji. Zainteresiranim so tako dani na vpogled osnovni podatki o vsakem shodu ali prireditvi
(program, kraj, čas, organizator), kije bila prijavljena tudi na Policijski postaji v Trebnjem ali je zanjo Upravna enota Trebnje izdala dovoljenje.
Objavljeni bodo podatki tudi o tistih shodih in prireditvah, ki bodo na podlagi Zakona o javnih zbiranjih morebiti prepovedane.
Storitev omogoča pregledovanje vseh aktualnih shodov in prireditev v Sloveniji ali v izbrani upravni enoti na trenutni dan ali v naslednjem tednu in je namenjena najširši javnosti.
Republika Slovenija, Upravna enota Trebnje objavlja na podlagi 31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju (Uradni list RS, št. 73/2004) naslednji
JAVNI POZIV
k vložitvi vlog za legalizacijo orožja Vse imetnike, ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, obveščamo, da imajo v enem letu od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju možnost legalizirati orožje.
Vloge za legalizacijo orožja se sprejemajo vsak delavnik
med delovnim časom, in sicer
od 20. julija 2004 do 20. julija 2005
na sedežu Upravne enote Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje.
Vloge se podajo na ustreznem obrazcu, ki je na voljo na
upravni enoti ali preko interneta.
Ob vložitvi vlog naj imetniki ne prinašajo orožja na upravno enoto.
Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne orožne listine za posest ali nošenje orožja, se lahko v skladu z 31. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju izda ustrezna orožna listina po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 61/2000), razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja in če imetnik izpolnjuje naslednje pogoje:
•	daje dopolnil 18 let;
•	da ni zadržkov javnega reda;
•	daje zanesljiv;
•	da ima opravljen zdravniški pregled;
•	da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Ne glede na navedeno se orožna listina ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih.
Za osebe, ki že imajo veljavno orožno listino in želijo legalizirati še posamezne kose orožja, se bo pri legalizaciji tega orožja štelo, da izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. Osebe, ki posedujejo eksplozivno orožje ali gospodarsko razstrelivo oziroma vedo, kje je, o tem osebno ali po telefonu obvestijo policijsko postajo na telefonsko številko 113, ki bo poskrbela za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja.
Osebe, ki posedujejo drugo prepovedano orožje (vojaško, avtomatsko) naj le-to izročijo pristojni policijski postaji oziroma upravni enoti. Pri oddaji takega orožja se zoper posestnike ne bodo izvajale nobene sankcije, saj bodo s svojim ravnanjem prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja.
Legalizirati je možno tudi tisto orožje, ki so ga določene osebe nelegalno posedovale in je bil zoper njih zaradi tega podan ustrezen predlog za uvedbo postopka sodniku za prekrške. To velja za primere, ko sodniki za prekrške niso izrekli varstvenega ukrepa odvzema tega orožja, odločbe pa so že pravnomočne, kakor tudi za primere, ko je od storitve prekrška oziroma podanega predloga že potekel čas absolutnega zastaranja, ne glede na odločanje sodnika za prekrške, pa do sedaj ni bil uveden niti upravni postopek za odvzem takega orožja ali pa je upravni postopek v teku.
Vsa dodatna pojasnila in informacije v zvezi z izvajanjem
legalizacije orožja lahko dobite na Oddelku za upravne
notranje zadeve Upravne enote Trebnje
Kontaktna osebi sta:
referentka za orožne listine Vida Barle
na tel. št. 07-3482-277 in
svetovalka za pomoč strankam Mateja Jaklič
na tel. št. 07-3482-258.
mokronajzarQ
ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O VRAČANJU VLAGANJ
V	JAVNO
TELEKOMUNIKACIJSKO
OMREŽJE
1. člen
V	Zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 83/03 - uradno prečiščeno besedilo) se v prvem odstavku 7. člena besedna zveza "štirih mesecev" nadomesti z besedno zvezo "desetih mesecev".
Enostavno povedano, vse v zvezi z vračanjem vlaganj se oddalji še za šest mesecev.
SPOŠTOVANI SOKRAJANI, DRAGE SOKRAJANKE!
Za ljudi, ki odlagajo odpadke na nedovoljenih krajih, bi težko rekli, da ne vedo kako nevarno in nekulturno je njihovo početje, kajti če bi bili nevedni, neosveščeni, neizobraženi, zaplankani butci in tako naprej v tej smeri, bi odpadke pustili doma, na domačem dvorišču, na domačem travniku, v domači hosti. Pa jim kaj takega niti na misel ne pride. Lahko greste stavit, da bi vam ti isti ljudje, ki neodgovorno in na skrivaj porinejo po strmini izrabljeno hladilno skrinjo, star štedilnik, počen akumulator, odslužen avtomobil ali karkoli drugega odvečnega, s kolom vtepli v hrbet in glavo vse škodljive posledice takega početja, če bi vas zalotili pri podobnem dejanju v njihovem gozdu!
Zakaj torej?!!?
Človeška nespamet res nima meja!
Bi kako drugače naslovili fotografijo, posneto ob cesti proti Svetemu Vrhu? In podobnih fotografij bi lahko posneli na desetine v naši krajevni skupnosti! Sram nas bodi! Tistim, ki ne vedo, mimogrede sporočamo, da je
Komunala Trebnje pred kratkim odprla novo deponijo Globoko, na poti med mimsko Brezovico in Hudejami. Tja lahko pripeljete odpadke praktično v vsakem dnevnem času. Za pol kubičnega metra vam niti zaračunali ne bodo. Zavrtite telefonsko številko (07) 348 260 ali 070 377 724 in se prepričajte. Verjemite, da bo vse skupaj dosti bolj enostavno, koristno, neškodljivo in kulturno, če boste ubrali to pot, ko bo treba spet kaj odvečnega spraviti od hiše.
s. p.
Skupaj kljub temu, da imamo za plastiko in steklo ločene zabojnike!
SKAKANJE ČEZ OVIRE ALI...
Skoraj leto dni je minilo, da smo spet lahko zapeljali proti Mokronogu skozi Martinjo vas po lokalni cesti in občudovali "menda najlepši most v trebanjski občini". Pa ni zanimiv samo most; veliko večjo pozornost pritegnejo cestne ovire pri domačijah Starič in Ljubešek, ki naj bi skrbele za večjo prometno varnost tamkajšnjih prebivalcev (vsaj tako beremo v poročilu predsednika KS Mokronog). Včasih se sprašujem, če je to, da dobesedno trikrat v presledku nekaj sto metrov, "skočim" čez oviro (pri hitrosti lOkm/h ali 30km/h, kolikor dovoljuje prometni znak) res varnost? Kako tudi ne, saj se ti na odseku omenjene ceste lahko zgodi marsikaj - avtomobili ustavijo kar na cesti, in to na nasprotnem voznem pasu, da lahko voznik kramlja z domačinom, otrok pa brezskrbno trenira vožnjo na cestnih asfaltnih površinah, ker jih drugje ni. Za nameček pa te od 6. septembra popoldne pozdravijo nenavadni beli "črtasti okraski" na preveč dvignjenih cestnih ovirah. Skrajni čas je, da spet vzamem v roke prometne predpise in se končno naučim, kaj pomenijo posamezne cestne oznake.
V. M. R.
P. S.: Predlagam, da bi asfalt, ki gaje na previsokih ovirah lokalne ceste preveč, raje "prenesli" v središče naselja Hrastovica, in z njim zapolnili prezrte prepotrebne mulde v ovinku in naprej med domačijama Jakoš in Blatnik, kjer ob vsakem nalivu voda nanosi na cesto ogromno peska, ob robu asfalta pa grozijo vedno globlji jarki, ki so nevarni vami vožnji v primem srečanja s težjimi vozili, pa tudi hoji v mraku.
DOREMA GRADI
- veterani 5. mesto.
Priredili smo letno gasilsko veselico.
Odločili smo se, da v gasilskem domu uredimo ostrešje in sejno dvorano. Akcija za zbiranje lesa že poteka. AVGUST
Sodelovali smo pri gašenju požara, ki gaje zanetila strela na gospodarskem poslopju v Straži pri Šentrupertu. Nabavili smo nekaj zaščitnih oblek in cevi.
SNEŽKA BIZJAK je opravila izpite za čin višje gasilske častnice organizacijske smeri. Čestitamo!
Peter Železnik, poveljnik
Oglasili smo se pri Pavlu JEVŠEVARJU, vodji mokro-noškega obrata Doreme in ga povprašali o razgibani dejavnosti, ki jo je že nekaj časa opaziti okrog njihovih proizvodnih prostorov. Domenili smo se za daljši članek, ko bo zadeva dokončana, za sedaj pa samo naslednja informacija.
Dorema širi svoj trg, zato se povečuje tudi delo v mokro-noškem obratu. Predvsem potrebujejo več skladiščnih prostorov, ki jih bodo zgradili na sedanjem parkirišču, novo parkirišče pa uredili v predelu bivše garaže za šolski avtobus.
Dorema se opravičuje, če bo v teh dneh morda kdaj moten cestni promet ob gradbišču.
s. p.
PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO MOKRONOG
MAJ
Na tekmovanju pionirskih in mladinskih ekip v Velikem Gabru so naši pionirji osvojili 3. mesto, mladinci I 8. mesto, mladinci II pa 14. mesto.
JUNIJ
Sodelovali smo pri gašenju požara v stanovanjski hiši na Svetem Vrhu.
Na članskem tekmovanju, ki je potekalo v obliki avto-relija, smo dosegli:
-	člani A 5. mesto,
-	člani B 3. mesto,
-	članice A 2. mesto,
-	Tone, je bilo kaj ljudi na čaju?
-	Polno.
-	Hudiča, jaz pa ravno zaradi čaja nisem šel.
Pod naslovom Povabilo na čaj je mokronoško kulturno društvo MAJOL1KA UNIKATA skuhalo v dvorani kulturnega doma prijazen, poučen in pester kulturni dogodek. Preprosta ideja, klepet ob čaju, je zbrala raznotere ustvarjalce in poustvarjalce. Nastopili so mokronoški moški pevski zbor KUD Emil Adamič, Ženski pevski zbor Svoboda z Mirne, izdelovalci ročnih del Ani BEVC, Marjan BORŠTNAR, Darian GOLE, Irena GOLE, Irena FLORJANČIČ, Joži HROVAT, Mici KORAČIN, Valči KOS, Vinko KOS, Slavka KRMELJ, Joži LIVK, Tanja MERVAR, Duška PEČEK, Ivanka PETERLE, Jože PETERLE, Lojzka SINUR, Feli ŠKARJA, Milena ŠKARJA, Nika UDOVČ, Tone ZIDAR, Pepca ZIHERLE, Magda ŽNIDARŠIČ in Martin ŽUŽEK ter oblikovalci unikatnih keramičnih izdelkov Lev LAH, Duška PEČEK, Matevž PLANINŠEK, Slavka ŠINIGOJ, Nika UDOVČ in Tanja UHAN.
Čaj, povezovalno jedro dogodka, je v dopadljivo strokovnem jeziku predstavila ga. Meta CAMLOH, vodja mokronoške lekarne. Izvedeli smo marsikaj o poreklu in zgodovini čaja, o različnih navadah in običajih, ki ga spremljajo, in seveda o njegovih zdravilnih pa tudi škodljivih učinkih.
Na ogled so bila tudi zelišča, iz katerih se čaj pripravlja, v več različicah pa ga je bilo moč celo srebati. Udeleženci večera, izvajalci in obiskovalci se ga niso branili, saj so ga posrkali blizu 40 litrov. Očitno je bil dober.
Dogodek pa se ni zaključil z večernim čajem in zaključnimi besedami Bariče KRALJEVSKI, ki je prireditev duhovito povezovala, saj si je razstavo v naslednjih dneh organizirano ogledalo nekaj razredov mokronoške osnovne šole, potem pa jo je še tovarna TOM vključila kot dekoracijo v svojo prodajno razstavo.
KUD Majolika unikata se vsem oblikovalcem večera, tudi obiskovalcem, zahvaljuje za sodelovanje in trud. Posebna zahvala velja tudi Krajevni skupnosti Mokronog in Zvezi kulturnih društev Trebnje.
Duška Peček, predsednica KUD Majolika unikata
POROČILO
DOBRODOŠLI, PRVOŠOLCI! ZAUPAM V ZNANJE IN
DOBRO VOLJO
Letos je v Mokronogu in na Trebelnem vstopila v novo šolsko leto že četrta generacija prvošolcev devetletke. Učenci so v spremstvu svojih staršev najprej prisluhnili petju otroškega pevskega zbora, potem pa so po pozdravu ravnateljice spoznali svoji učiteljici, ki sta jih popeljali v prikupno urejen razred.
Male glavice smo nagradili s prikupnimi čepicami in slikanicami. Poučili smo jih o varnosti v prometu in jim zavezali rumene rutice ter jim nadeli odsevne zapestnice. Po pravljici in igrivem prepevanju so učenci poiskali še svoje simbole in se seveda posladkali s torto. Zadovoljnih obrazov so v spremstvu svojih staršev odšli domov z željo, da se taki in podobni dnevi nikoli ne nehajo.
Polona Kralj Zupančič
Prijazen pogled, topel nasmeh, prijateljski stisk roke... To so drobci, ki me spominjajo na prvo (povsem naključno) srečanje z go. Zvonimiro Kostrevc, sedanjo ravnateljico Osnovne šole Mokronog, v dneh, ko še ni bila zaposlena na naši šoli. Pridružila se nam je 1. 1993, in sicer kot svetovalna delavka. S svojo odprtostjo in iskrenostjo ter pripravljenostjo poslušati, se pogovoriti, iskati nove možnosti in poti... je pomagala vsakomur, za katerega je le zaslutila, da se je znašel v stiski. Zdaj je sprejela nov izziv - vodenje šole, in sicer v trenutku, ko smo dobili kar precej novih sodelavcev. Učence je ob vstopu v novo šolsko leto razveselila z drobnim darilcem, nas, delavce, pa spremljajo njene besede: "Želim, da pogumno stopimo v novo šolsko leto in se skupaj uspešno soočimo z vsemi izzivi, ki nam jih bo prineslo. Verjamem, da bomo najbolj uspešni takrat, ko bomo združili naša skupna prizadevanja. Zaupam v naše znanje in dobro voljo."
Mi pa zaupamo v Vas, spoštovana ravnateljica!
V M. R.
Človek bi rad: ljubezen, toplino...
In mir, sonce, luno, zvezd sijaj, otrok smehljaja, šepet vetra in trave, pesem narave...
Rad bi imel miren kotiček, zabavo, sprostitev, rad bi pel, se smehljal, obujal spomine (trenutke v času),
spomine na dni, ki smo jih, cenjena gospa ravnateljica in spoštovana gospa Majda, preživeli skupaj in sijali vsak po svoje; včasih bolj, drugič spet manj. Mnogokrat nas je prehitel čas, da bi si izrekli vse svoje misli in si dodobra pogledali v oči. Večkrat so samo pogledi govorili, da nas pa vendarle veže neka "tiha pajčevina", in smo slutili, da stojimo drug ob drugem. Neugnana mla-
dost nas je kdaj pa kdaj premotila, da nismo slišali vsega tistega, kar sta nam Vidve govorili, pa vseeno - vsega nismo pozabili, zato dovolite, da se Vama v teh dneh, ko se poslavljata od nas, v imenu vseh (sedanjih in nekdanjih) učencev zahvalimo za vse misli, lepe želje, drobne sončne žarke in spodbude v dneh žalosti, neugnanosti in skrbi, in Vama zaželimo veliko prijetnih trenutkov in drobnih radosti v življenju (še posebej ob obujanju spominov na doživetja v šoli), lepoto tišine, sijaj sončne svetlobe...
Te besede so ob koncu letošnjega šolskega leta na zaključni prireditvi učenci OŠ Mokronog namenili ravnateljici Marici Murene in učiteljici Majdi Jalšovec. Obe sta letošnjo jesen na začetku nove poti v njunem življenju. Dolgo sta se razdajali učencem in na svoji koži preizkusili lepoto, ki jo daje s svojimi navihanci razredna stopnja oz. zahtevnost vodenja šole. Veliko otrok je okušalo Vajino skrb, ljubezen, razumevanje, požrtvovalnost, toplino, bojazen, upanje, razdajanje in sprejemanje, dobro voljo in skrb za bližnjega.
Tudi sodelavci smo čutili vse to, Vaju ves čas spoštovali, predvsem pa imeli radi, Vaju, Vajin zgled, preprostost in iskrenost.
Ostanimo prijatelji in se zavedajmo, da "kadar je v ljudeh svetloba, žarči iz njih. Tedaj se prepoznamo, ko hodimo skupaj v temi, ne da bi morali z roko drug drugega pobožati po licu ali se usesti drug drugemu v srce". Hvala in srečno, dragi Majda in Marica!
V. M. R.
TEDEN POČITNIŠKIH AKTIVNOSTI V OŠ MOKRONOG
Kljub počitnicam je v začetku julija v OŠ Mokronog odmeval otroški vrvež, v nekaterih učilnicah pa je bilo opaziti pravo delavno vnemo. Na pobudo staršev smo namreč organizirali Teden počitniških aktivnosti. Namenjen je bil osnovnošolskim otrokom, ki so pod vodstvom strokovnjakov iz posameznih področij razvijali različne spretnosti.
Program, ki so ga sestavili predstavniki sveta staršev in strokovni delavci naše šole, je bil zelo pester in raznolik. Tako so se otroci vsak dan eno uro igraje seznanjali z nemškim jezikom, zaplesali, pod vodstvom skavtinje pripravili taborni ogenj in si ob njem spekli hrenovke, na orientacijskem pohodu iskali skriti zaklad, spekli kruh in pecivo, v različnih ustvarjalnih delavnicah pa so nastali številni likovni izdelki. Otroci so si ogledali konje in se preizkusili v ježi, z lovcem spregovorili o skrbi za živali, občudovali spretnost reševalnega psa, na rolarjih zaigrali hokej in napeli čisto prave loke pod strokovnim vodstvom lokostrelca. Zadnji dan smo zaključili s pohodom na Trebelno, kamor smo povabili tudi starše. Na zaključku so otroci dobili priznanja za sodelovanje, skupaj smo si ogledali razstavo plakatov in izdelkov, ki so nastali med tednom, in se ob prijetnem klepetu razšli v upanju, da naslednje počitnice začnemo zopet tako delavno.
Drugačen počitniški teden so s svojo aktivnostjo popestrili strokovni delavci OŠ Mokronog, člani Športnega društva Mokronog, Društvo upokojencev Mokronog, Lovski družini Mokronog in Trebelno, Odbojkarski klub Mokronog, Lokostrelski klub Novo mesto in skavti iz Tržišča.
Dodatno pa so ga obogatili tudi sponzorji Krka Novo mesto. Krajevna skupnost Mokronog, Občina Trebnje, Mesarstvo Cvetan, Mesarstvo Bizjak, Kamnoseštvo Meglič, TEM Čatež, Šola jahanja Viktorija, Terca Šentrupert, Pekarna Mokronog, Tilia Trebnje, Gostilna Deu, Gostilna Žlajpah, TOM Mokronog, Presek Slovenska vas, Fisher, Novoles in Zdravstveni dom Trebnje. Za njihov prispevek se jim najtopleje zahvaljujemo.
Po tako zanimivem in uspešnem tednu smo bili zadovoljni vsi - vodje delavnic, starši, še najbolj pa otroci, ki so bogato, predvsem pa brez posedanja pred televizorjem oziroma računalnikom, preživljali prosti čas.
Stanka Ban Virant
BRAT' SE MORA,
DA MOŽGANI NE ZASPIJO
Proti koncu junija, takrat, ko vsi mislimo le na prijetne počitniške dni, brezskrbnost in toplo sonce, smo petošolke v spremstvu mentorice Vesne Magovec Regent obiskale go. Poldi Jcvnikar, najstarejšo krajanko Martinje vasi pri Mokronogu; 26. junija je dopolnila 95 let življenja.
Zaželele smo ji predvsem zdravja, vedrine, dobre volje in topline, ki jo nosi v sebi, ter z njo malce poklepetale.
Česa se spominjate iz svojega otroštva?
Revna sem bila. Oče mi je umrl že, ko sem bila stara komaj 11 let. Bil je rudar in z njim sem bila malo skupaj. Imeli nismo nobenih igrač, tudi moji sinovi ne. Mama meje uporabila za delo, zato tudi nimam končanih vseh razredov osnovne šole, kajti pazila sem brata in sestro ter delala na njivi. Tam je bilo lepo. Veliko nas je bilo, zapeli smo in bili prijatelji med seboj.
Se morda spominjate kakšne zgodbe, ki ste jo slišali v otroštvu?
Moja mama mi je pripovedovala, kako je dobila sestrico. Dražili sojo, ona pa je zgrabila sestrico s plenicami vred in jo skoraj vrgla v vodo. To pa še ni bilo vse; dva dni ni doma hotela jesti, saj je čakala, kdaj bo mama s "tabrha" v predpasniku prinesla piškote.
Nam lahko kaj poveste o tem, kako je bilo takrat, ko ste Vi obiskovali osnovno šolo?
Malice v šoli ni bilo. Če sem imela, sem jo vzela s seboj, če ne, pa ne. Nerada sem telovadila, saj sem bila preveč utrujena od dela. Za slovenščino smo imeli hudo učiteljico. Imela sem jo rada( učiteljico in slovenščino), najraje pa zgodovino. Vse meje zanimalo in še zdaj rada berem. Spominjam se čitanke in slike v njej. Na sliki je bil cesar Franc Jožef v uniformi, pred njim na sliki pa je bila deklica, ki mu je podarjala krasen šopek.
Domače naloge smo imeli veliko, najtežje pa je bilo pri računstvu (zdaj matematika). Zame je bilo težko; ni mi šlo. Kaj menite o mladih? Kakšni smo?
Mladi premalo berejo, brat? pa se mora, da možgani ne
zaspijo. V šoli bi se morala predvsem za fante spet pojaviti palica (dekleta so v njenih letih vlekli za "ta sladke"). Vedenje bi se moralo ocenjevati, da bi mladina do nas, starejših, in odraslih nasploh imela drugačno spoštovanje. Mladi bi bili lahko malo bolj skromni, sladkarije naj bi namenili tudi revnim otrokom.
Napolnili ste kar veliko listov v Vaši knjigi življenja. Vemo, da ste poleg lepih preživeli tudi težke trenutke. Česa se spominjate? Kaj Vam je lepšalo dni? S čim ste se ukvarjali, kadar ste imeli kaj prostega časa?
Oče mi je zelo zgodaj umrl, preživela sem dve vojni. Najlepše je bilo, ko sem šla kot dekle služit v Ljubljano. Imela sem dva brata in sestro. Sama sem ostala brez poklica, saj smo bili revni in je mama zmogla komaj za brata, da sta se izšolala. Pogosto ni imela denarja, da bi kupila kruh.
Naučila pa sem se tudi rusko. Moja vnukinja Ljudmila je v šoli v Novem mestu povedala pesmico in takoj dobila dobro oceno.
Vesela sem, da so moji otroci radi brali. Pogosto je sin rekel, da mora brati, kadar bi bilo potrebno doma delati. Mož je šel v šolo vprašat učiteljico, če se je sin zlagal, ona pa je rekla, naj le bere, ker lepo razloži.
V mojem otroštvu me starši niso pustili, da bi se potepala. Drugje ni bilo otrok moje starosti, bila pa sem kar šest let starejša od bratov.
Zdi se nam, da imate še danes sokolje oči in da še vedno veliko berete? Nam lahko poveste, kaj berete, pa tudi, kdaj to počnete? Katera je Vaša najljubša knjiga? Berem Nedeljski dnevnik, Dolenjski list, Novice, Svobodno misel, Plamenčke, Vzajemnost, Družino... To je moje življenje. Vmes pa še vedno berem tudi knjige. Kolikor dopušča pokojnina, kupim knjige, časopise pa si sposodim. Časopis je moj prvi zajtrk.
Naj jih bo še veliko!
Hvala za pogovor in za prijetne trenutke Vaše jeseni Življenja, ki ste jih delili z nami.
Nina Dvornik, Neža Gerden, Elizabeta Jevnikar in Manja Rep
KRAJEVNA SKUPNOST MOKRONOG, TURISTIČNO DRUŠTVO MOKRONOG, KRAJEVNA SKUPNOST TRŽIŠČE, OBČINA ŠKOCJAN
IN TAMKAJŠNJA TURISTIČNA DRUŠTVA TUDI LETOS, ŽE OSMIČ, ORGANIZIRAJO POHOD
PO VORANČEVIPOTI OD MOKRONOGA DO PIJANE GORE. DOBIMO SE
16. OKTOBRA (tretjo soboto) 2004, OB 8. URI PRED GOSTIŠČEM DEU. TURISTIČNO DRUŠTVO MOKRONOG
ČE TE NI NA INTERNETU,
NE OBSTAJAŠ!
Ne zgodi se tako poredko, da pokliče v župnišče kakšna predsednica društva upokojencev ali kdo drug in reče: "Znanka mi je pravila, da so bili na izletu po Dolenjski. Pravi, da se splača obiskati vašo Žalostno goro? Kje je sploh to in kaj si lahko človek ogleda pri vas? Saj je moj vnuk brskal po internetu, ampak nismo našli nič konkretnega..." .
Potem seveda na hitro povem nekaj podatkov, ponudim, da lahko pošljem priložnostno informativno zgibanko in povabim, naj nas s skupino kar obiščejo, ker je Gora vredna ogleda. Vedno pa mi je ostal grenak priokus zaradi tistega na internetu vas pa nismo našli...
Kadar se za zimovanje ali poletni tabor zanimajo skavti, postane vprašanje župnijske internetne strani še bolj akutno. "A daje še nimate, to je pa res kriza," mi je rekel eden izmed mladincev s prejšnje fare. "Kriza gor, kriza dol; pridi, pa jo pomagaj narediti," mu nisem ostal dolžan. "No, ja, zdajle so kontrolke. Ampak nič ne rečem, med počitnicami bi se pa to res lahko zgodilo. Vi pripravite besedilo, skupaj bova naredila kakšno fotko, pa bo ratalo nekaj..." In seveda, ker takih obljub zlepa ne pozabim, mladeniču ni preostalo drugega, kot daje avgusta prišel v Mokronog in naredil, kar je obljubil.
Kaj je na voljo obiskovalcem naše župnijske strani? Geografija kraja, razlaga imena, predstavitev romarskega kompleksa, nekaj podatkov o župniji in podružnicah. "Pa da ne bo preveč suhoparno. Skavtom moramo nameniti posebno rubriko. Pa spominsko knjigo obiskovalcev bi lahko pripravili. Pa obvestila iz Župnijskega glasa tudi lahko objavimo. Pa fotografije, to je zanimivo. Albumu mora biti posvečena posebna rubrika..." sem hitel naštevati. Matej pa je potrpežljivo tipkal, slikal in ustvarjal.
Ko sem ga gledal, kako je zjutraj od šestih pa zvečer do pol enajstih buljil v računalniški monitor, se mi je kar smilil. Res seje zelo potrudil. Ob tem pa sem razmišljal, kje je pravzaprav tista meja med koristno uporabnostjo in škodljivo odvisnostjo. Ali se bodo čez leta ljudje res pogovarjali samo še preko internetnih sporočil? Bodo živeli v virtualni resničnosti, osiromašeni za toplino odnosov in dinamiko iskanj lastnega mesta pod soncem? In seveda na koncu pride človek vedno do istega sklepa. Nobena stvar, noben aparat ali stroj ni ne dober in ne slab. Za kakšen namen bo reč služila, to je odvisno od njenega uporabnika, ne od njenega izumitelja.
Ni čudno, da imajo mladi navado reči, da česar ni na internetu, to preprosto ne obstaja. Župnijsko stran si je namreč v prvih dveh urah ogledalo več deset obiskovalcev.
Dragi romarji, spoštovani izletniki! Od zdaj naprej tudi Žalostna gora je, ker je od 22. avgusta 2004 dostopna tudi na svetovnem spletu in sicer na naslovu: mokronog.kvips.com. Iščite, brskajte, srfajte in ...obiščite Goro! Sploh pa, tudi domačini boste na tej strani našli
novice, vredne vašega posebnega zanimanja.
Klavdio Peterca, župnik
PRAZNIK V SLEPSKU
Dež, ki se je 14. avgusta prav po aprilsko norčeval iz poznega sobotnega popoldneva, je na koncu obupal, kajti zbranim v Slepšku ni mogel do živega in so predvideni program izpeljali tako, kot so si ga zamislili. V obnovljeno kapelico so slovesno (s konji in zapravljivčkom Tonija Mavra) pripeljali restavriran kip Marije, župnik Klavdio Peterca je opravil obred blagoslova, oglasil seje cerkveni zbor, mala Tinca je odrecitirala Marijino pesem, zavižali so vaški godci, zapeli še vaški pevci, predsednik KS Mokronog Anton Maver in predsednik obnovitvenega odbora Branko Safič sta povedala, kar se ob takih dogodkih pove, Jelka Žgajnar Berce se je v imenu vaščanov vsem zahvalila, Lucija Žgajnar, ki je prireditev prikupno in suvereno vodila, pa je ob koncu še vse po-
TRIMO SKI TEAM
vabi nove člane za Alpsko šolo (6-8 let) informacije 041 606 707
vabila pod kozolec na prigrizek, ki so ga pripravile gospodinje.
Proti koncu lanskega leta so se vaščani, ob podpori Krajevne skupnosti Mokronog, občine Trebnje in župnijskega urada Mokronog, odločili, da uresničijo že precej bradato zamisel o obnovi cerkve sv. Martina in njene okolice. In kot je običajno pri obnavljanjih, ena poteza sproži drugo in tako naprej dokler se krog ne zaključi. Tako je ob grbini, na kateri stoji cerkev, zrasel prepotreben podporni zid, ki je zaradi prometne varnosti takoj zahteval pločnik. Elegantno se je ulegel v vznožje zidu in se raztegnil do spodnjega križišča. Asfaltne površine so bile tudi potrebne preplastitve. V tako obnovljenem prostoru pa je stara kapelica še bolj prepričljivo prosila za popravilo v času nabranih tegob.
Imenovani obnovitveni odbor, Branko Safič (predsednik), Jelka Žgajnar Berce in Stanko Rajer ml., je tako (na glasno izraženo željo in pripravljenost za soudeležbo vaščanov Slepška in okoliških vasi) v obnovitveni program zapisal še kapelico.
"Ni bilo enostavno," je na slovesnoti rekel predsednik Branko, "veliko dela in denarja je vloženega. Toda splačalo seje. Prav je tudi, da se danes poveselimo, kajti čaka nas še veliko dela. Zvonik sicer že ima novo kapo, do zdravega izgleda pa mu še precej manjka. Sebi in svetemu Martinu smo obljubili, da zvonik do konca uredimo in pripravimo za blagoslov prav na njegov god, na martinovo. V naslednjih letih, ko bomo malo zajeli sapo, bomo prenovili še ostalo."
Torej, nasvidenje na martinovo.
s. p.
MOŠKI PEVSKI ZBOR MOKRONOG ŽENSKI PEVSKI ZBOR MOKRONOG
vabita k sodelovanju sveže glasove informacije: Stane Peček 031 296 111
STREL
Professional marathon swimmer, comes from the tovn of Mokronog in Slovenia's Dolenjska region - profesionalni maratonski plavalec iz Mokronoga, Dolenjska, Slovenija. Ti podatki so bili v preteklem desetletju tisoč in tisočkrat zapisani v vseh mogočih pisavah, izgovoijeni v številnih jezikih in po pisnih in elektronskim medijih razposlani po vsem svetu. Nazadnje iz Kitajske, ko se je 11. junija začel boriti z reko Jangtze in jo 31. julija, po 4600 km tudi premagal. Tako Mokronožan Martin Strel s svojimi podvigi, ki velikokrat presegajo meje doumljivega, širi tudi vedenje o Sloveniji, Dolenjski in rodnem Mokronogu. Najprej je leta 1992 preplaval KRKO od izvira do izliva (105 km, 28 ur), nato 1993 KOLPO (62 km, 16 ur), 1998 MURO (38 km, 3 ure, 20 min) in leta 1998 LJUBLJANICO (25 km, 5 ur, 45 min). Slovensko morje je prekravlal podolgem in počez, leta 1994 pretepal valove od Liguana do Ravene (162,5 km, 55 ur in 11 min.), 1995 od Caorla do Umaga (56 km, 18 ur in 28 min.), leta 1996 je priplaval iz Benetk v Portorož (100 km, 41 ur, 11 min.), čez tri leta pa je zabredel v moije v Kopru in stopil na suho v Benetkah (100 km, 36 ur, 30 min.). Čez Rokavski preliv, iz Anglije v Francijo (35,2 km, 16 ur, 28 min.), je plaval 1997, nato še iz Afrike v Evropo (78 km, 29 ur, 36 min.).
Drugo tisočletje je Martin začel z Donavo (3004 km, od 25. julija do 23. avgusta). Naslednje leto ga je Donava nosila še enkrat, ko je od avstrijskega Melka do
madžarskega Paksa neprekinjeno plaval 84 ur in 10 minut ter postavil nov daljinski mejnik 504,5 km.
Leta 2002 seje lotil Misisipija (3797 km, od 4. julija do 9. septembra), naslednje leto je preplaval argentinsko Parano (1390 km, od 15. novembra do 8. decembra) in letos, kot smo že zapisali, kitajsko modro reko Jangce. Ginessova knjiga rekordov bo tako odmerila prostor še enemu Martinovemu rekordu, saj ni takšne razdalje preplaval še nihče.
Ob naštevanju teh podatkov, ki vsak nosi svojo zgodbo o preseganju meje človeške zmogljivosti, sem se nehote vprašal, iz kakšne materije je Martinov organizem, od kod mu ta trma, da ne odneha, da vzdrži! Pričakoval sem, da bom dobil kakšen odgovor pri njegovih starših.
Seveda sta oba ponosna in vesela, sta mi povedala, vendar predvsem zaradi tega, ker se je do sedaj še vedno srečno končalo. Saj ne, da ne bi verjela vanj, da bi podvomila v to, da ne bo zmogel, toda ... ali kdo ve, kaj se skriva v tistih nepreglednih vodnih masah? Morda je še najmanj nevaren krokodil, saj ga je verjetno lažje premagati kot kakšen nenaden vrtinec, podvodno čer ali neviden bacil, ki zleze v telo. Sicer pa tudi sama ne vesta, od kod Martinu ta "vodna strast". Mama Pepca niti ne zna plavati. Oče Tomo se je s športom sicer bolj ukvarjal, bil je član sokolske telovadne vrste, dobro je smučal, solidno plava, desetletja je bil aktiven lovec, vendar vse v nekih običajnih ljubiteljskih okvirih. Tudi ne vesta, da bi bil kdo iz prejšnjih rodov kakšen športni posebnež. Je pa posebnež Martinov brat Tomaž, ki skače v vodo z mostov, stolpov in drugih naprav. Udeležuje se tekmovanj po Sloveniji in dosega vidne uspehe. "Mulca to počneta samo zato, da me jezita!" se pošali (ali pa tudi ne!) mama. "Od trenutka, ko zvem, da seje Martin odpravil na nov podvig ali pa Tomaž na kakšno tekmo v skakanju v vodo, nimam miru. Ves čas trepetam za njuno srečo."
Prvega oktobra letos čaka Martina Strela še en hud napor. Srečal bo Abrahama. Naj mu prinese še veliko zdravih in uspešnih let!
Stane Peček
[ HOKRONAJZAR
V RUŠEVINAH IN GOZDU
Od 25.8. do 29.8. je v Celju potekal mednarodni tabor vodnikov reševalnih psov. Sodelovalo je več kot 200 udeležencev iz sedmih držav, med njimi pa je bil tudi Matej Dreža s svojim psom Borom. Namen vaje sta bila zlasti preverjanje usposobljenosti in izmenjava izkušenj. Matej in Bor sta člana kinološkega društva Novo mesto in sta vključena v reševalno enoto psov. Matej je po poklicu profesor športne vzgoje in poučuje na OŠ Mokronog športno vzgojo. Bor pa je iz vrste prinašalcev in sicer Labradorec, star 3 leta. Oba se z aktivnim reševanjem ukvarja dobrih sedem mesecev, prej pa sta seveda uspešno opravila vse izpite državnega ranga: poslušnost, sledenje in obramba.
Udeleženci tabora so bili razdeljeni v skupine in se pod vodstvom inštruktorjev urili v iskanju pogrešanih oseb v naravi in zasutih pod ruševinami. Delo je potekalo na 22 deloviščih in je bilo zelo naporno tako za vodnike, kot tudi za njihove štirinožne prijatelje, saj je potekalo tudi v slabem vremenu. Pri transportu vodnikov in psov pa je pomagala tudi slovenska vojska s tovornjaki in helikopterjem.
V Sloveniji je 194 reševalnih parov, ki delujejo v 16 kinoloških društvih. Večina jih je še na šolanju, okrog 60 pa jih je operativno sposobnih za reševalne akcije. Do te stopnje usposobljenosti je potrebno uspešno opraviti tečaje iz poznavanja nevarnosti v gorah in na terenu, v ruševinah, orientacije, topografije, vrvne tehnike, uporabe radijskih zvez, prav tako pa je potrebno obvladati prvo pomoč in prvo veterinarsko pomoč.
Vse vodnike, ki so prostovoljci, in njihove pse pa veže medsebojna ljubezen, navezanost in tudi velika mera zaupanja drug drugemu. Brez tega skoraj ni uspešnega reševalnega para. Naša dva reševalca čaka sredi meseca že nova vaja v Ljubljani.
TRIMO SKI TEAM z novim vetrom
Z novo tekmovalno sezono so v trenutno verjetno najbolj dejavnem smučarskem klubu na Dolenjskem dobili novo vodstvo, ki si je zastavilo ambiciozne načrte. Klub bo
deloval v štirih skupinah, dveh tekmovalnih, Ski Open in v Alpski šoli.
Rezultatsko največ pričakujejo v tekmovalni skupini "mlajših", kjer sta do sedaj največ pokazala Pika Dvornik in Rok Opara. Najnovejša pridobitev za klub pa je nekdanji reprezentančni trener Roman Podlipnik. Z novim trenerjem je skupina že trikrat opravila na snežne treninge v Avstriji. Opravili so tudi nekaj posebnih suhih adrenalinskih treningov na Gorenjskem. Trenerka Tanja Brodnik (nova pridobitev), specialistka za kondicijsko pripravo, vodi suhe treninge, kjer je poudarjena vadba motoričnih in koordinacijskih sposobnosti. Po besedah Podlipnika so cilji letos visoki a realni, saj lahko pričakujejo uvrstitve v sam vrh.
Ponovno je zaživela tekmovalna skupina Cicibanov, ki jo vodi tretji novinec med trenerji-Rok Kocjan, ki ima nalogo pripraviti otroke za tekmovanja v naslednjih sezonah, saj je ta skupina za svojo kategorijo izredno mlada in se bodo letos težko kosali s konkurenco.
Velike načrte imajo z najmlajšimi v Alpski šoli, saj ob dosedanjih pričakujejo nove člane (6-8 let, 041 606 707). Skupino vodi vodi trener Božo Radovan s pomočnico Tjašo Kržič. Ti otroci naj bi osvojili osnovne smučarske korake v prijetno zabavnem vzdušju tako na suhih kot snežnih treningih. Njihova organizirana vadba naj bi trajala od sredine septembra do marca.
Skupino Ski Open vodi Joško Zorenč. Sestavljajo jo predvsem otroci, ki niso več rangirani in ne tekmujejo na državnih tekmah, pač pa se udeležujejo najrazličnejših pokalnih tekem po Sloveniji.
BD
GUBČEVA JE PRAZNOVALA
Krajevna skupnost Trebelno je 4. septembra, v sodelovanju z območnim odborom ZZB Trebnje in skupnostjo borcev Gubčeve brigade, pripravila tradicionalno proslavo in srečanje borcev ter drugih udeležencev NOB in krajanov Trebanjskega, Mimske doline in osrednje Dolenjske. Tako so se spomnili zgodovinskega dogodka iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega ljudstva, ko se je v jeku največje ofenzive italijanskega okupatorja zbralo v gozdu, komaj streljaj od Trebelnega, prek 800 partizanov. Ustanovili so, drugo po vrsti, slovensko partizansko brigado in jo poimenovali po vodji največjega kmečkega punta Matiji Gubcu. Bojna pot brigade je potekala predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini, da bi 9. maja 1945 vkorakala v osvobojeno Ljubljano. Za Gubčevo brigado so vezane najsvetlejše zmage slovenske partizanske vojske. Nekdaj občinski praznik občine Trebnje je v današnjih časih postal spominski dan borcev in udeležencev NOB občine Trebnje in Mimske doline.
Gubčevec, arhitekt in slikar Boris Kobe je z nekdanjim komisarjem brigade Francijem Kolarjem, sredi
sedemdesetih let obšel čez 130 pomembnih postaj na bojni poti Gubčeve brigade. Nastal je edinstven slikarski zapis, ki ga verjetno nima nobena vojaška enota na svetu. Slike ne oživljajo grozot vojne, slike pripovedujejo o lepoti te zemlje, ki je razumljiva tudi našim mladim rodovom in tistim, ki prihajajo. Ob pogledu na to lepoto lahko razumejo, zakaj se narod upre zavojevalcu, razumejo, zakaj so nastali in se borili partizani. Slikarjeva pripoved "Po poteh Gubčeve brigade" je tako tudi najbolj človeški spravni akt, ki v nobenem detajlu nikogar ne obtožuje, temveč samo preprosto, s črto in barvo, pripoveduje - tu in za to lepoto smo se borili. Del te zbirke, vendar še vseeno dovolj govorljive enote, je v mokronoški osnovni šoli.
Stane Peček
RAZISKOVALNI TABOR V MOKRONOGU
O ciljih in ugotovitvah Poletnega interdisciplinarnega raziskovalnega tabora (P.I.R.T) Mokronog 2004
Mimska dolina z bogato naravno in kulturno dediščino že vrsto let privablja številne raziskovalce. V preteklosti je bilo na tem območju, točneje v Šentrupertu, organiziranih več različnih študentskih raziskovalnih taborov. Po nekajletnem sušnem obdobju je po spletu okoliščin letos
ponovno, tokrat prvič v Mokronogu, potekal raziskovalni tabor z naslovom Poletni interdisciplinarni raziskovalni tabor (P.I.R.T.) Mokronog 2004. Potekal je med 5. in 11. julijem 2004.
Pobudnika in organizatorja tabora sta bila domačin Marko Kapus in študentka etnologije in kulturne antropologije Alenka Lamovšek iz Novega mesta. Prva dogovarjanja in osnutek tabora sta zasnovala že leta 2002, vendar pa je do realizacije prišlo šele letos, ko seje na povabilo k sodelovanju odzval tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto. Strokovno vodstvo tabora je prevzel konservator Dušan Štepec Dobemik.
Skupaj smo opredelili namen tabora, določili njegove cilje ter oblikovali program. Ciljev tabora je bilo več, in sicer:
-	izdaja nove publikacije o kulturni dediščini Mimske doline,
-	izdelava topografije kapelic in znamenj mokronoške župnije,
-	zbrati gradivo o dediščini gostilniške obrti v Mimski dolini, s poudarkom na aplikaciji,
-	izdaja zgoščenke z ljudskimi pesmimi iz Mirnske doline v interpretaciji pevske skupine Ragle iz Trebnjega.
Med drugim so študentje lahko z udeležbo na taboru opravili obvezno terensko prakso in s tem pridobili bogate terenske izkušnje.
Tabora se je udeležilo 11 študentk in študentov Filozofske fakultete (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo) in Fakultete za arhitekturo ter diplomirana pedagoginja in profesor zgodovine Petra Kiderič. Poleg študentov so na taboru sodelovali tudi člani skupine Ragle iz Trebnjega. V treh delovnih skupinah so raziskovali gostilne v Mimski dolini, znamenja in kapelice v mokronoški župniji ter ljudsko petje na širšem območju Mirnske doline. Skupine so vodili izkušenejši študentje po programu, ki je bil usklajen s strokovnim vodjem tabora in konzultanti na obeh fakultetah. Sedež tabora je bil v mokronoškem župnišču na Žalostni gori. Tu so študentje spali in imeli na voljo prostore za delo. Za njihovo prehrano je poskrbela gostilna Javornik na Rakovniku pri Šentrupertu. Tu je ob večerih potekal tudi spremljevalni program tabora s predavanji. Miha Šinkovec, študent etnologije in kulturne antropologije, je imel predavanje o metodah dela v folkloristiki, Mitja Gros, univ. dipl. etnolog in kulturni antropolog in profesor zgodovine, je predaval o kapelicah in znamenjih na širšem območju Novega mesta, Petra Kiderič, univ. dipl. pedagoginja in profesor zgodovine, je predstavila gospodarski razvoj Mirne med leti 1918 in 2003 ter Rupert Gole, asistent na Fakulteti za arhitekturo, ki je predaval o možnostih predstavitve projektov na določenem primeru.
Tabor smo uspešno zaključili z razstavo v prostorih župnišča na Žalostni gori. Ob tej priložnosti so udeleženci tabora predstavili svoje delo, pridobljene izkušenj in prve izsledke. Zaključno prireditev so s petjem in igranjem popestrili tudi domači ljudski pevci in
[ MOKBONAJZAR
godci. Obsežno gradivo so udeleženci po taboru uredili in pripravili vsa poročila. Na podlagi tako urejenega gradiva lahko o raziskovalnih temah strnemo nekaj prvih zaključkov oz. ugotovitev.
Izkazalo se je, da je bila gostilniška dejavnost v preteklosti v Mirnski dolini izredno bogata in razširjena. Med drugim je značilnost gostiln v Mimski dolini, da se njihovi lastniki niso mogli preživljati zgolj z gostilniško dejavnostjo, temveč so se morali ukvarjati še s kmetijsko ali kakšno obrtniško dejavnostjo. Na podlagi zbranega gradiva smo ugotovili, da je še veliko tem ostalo neodkritih in s tem primernih za nadaljnjo raziskavo. Udeleženci tabora niso obdelali vseh gostiln v Mimski dolini, zaradi preobsežnosti tako teme kot tudi samega koncepta dela na terenu.
Dlje so z raziskavo prišli člani skupine, ki so obdelovali znamenja in kapelice v mokronoški župniji. Uspelo jim je pregledati, opisati, fotodokumentirati 60 znanih znamenj in kapelic. Prevladujejo leseni križi z rezljanim Križanim, ki so zaščiteni s polkrožno pločevinasto streho ter likovno skromne kapelice zaprtega in odprtega tipa.
ga leta pripravile prispevke z ugotovitvami, ki bodo podlaga za kandidiranje na občinskem razpisu naslednje leto. Cilje, ki smo si jih zadali smo v večji meri izpolnili. Skupine so se s svojim aktivnim delom izkazale kot izredno samostojne in zrele za terensko raziskovalno delo. O tem priča tudi zbrano gradivo, ki ga je v urejeni obliki sprejelo v hranjenje ZVKDS, OE Novo mesto, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo ter Marko Kapus. Za strokovne predhodne usmeritve študentom se zahvaljujemo asistentu Rupertu Goletu s Fakultete za arhitekturo, rednemu prof. dr. Janezu Bogataju, docentu dr. Vitu Hazlerju, izredni prof. Marko Terseglav in dokumentalistki Mihaeli Hudelja s Filozofske fakultete, Oddeleka za etnologijo in kulturno antropologijo, zgodovinarki Marjeti Bregar in etnologinji Ivici Križ iz Dolenjskega muzeja, Igorju Cvetku iz Slovenskega etnografskega muzeja, Dragu Kuneju in Marjanci Klobčar z Glasbeno narodopisnega inštituta, Jasni Vidakovič z RTV Slovenija ter študentoma etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Mihi Šinkovec in Bojanu Knific.
Razlogi za njihovo postavitev so bili različni, največkrat pa srečna vrnitev iz Amerike, vojske ali srečna ozdravitev. Dokumentacijo so dodatno obogatili tudi z arhitekturnimi skicami z osnovnimi merami.
Skupina, ki seje ukvarjala z ljudskim petjem je na terenu sodelovala s člani skupine Ragle in zbrala ogromno gradiva. Le-tega pa sestavljajo besedila pesmi in posnetki melodij. Raziskovanje ljudskega petja ne pomeni le delo na terenu, temveč v veliki meri tudi obdelava vsega pridobljenega gradiva, katerega rezultati lahko podajo konkretne ugotovitve.
V celoti gledano je šlo za organizacijo zahtevnega tabora, saj gre za interdisciplinarni pristop terenskega dela, kar pomeni, da so študentje različnih strok delovali znotraj ene skupine. Na ta način so spoznavali metode dela različnih strok, izmenjavali mnenja in s tem skušali uskladiti interese različnih strokovnih pristopov na eno temo. Poleg tega pa interdisciplinarna raziskava poda razširjene in bolj poglobljene podatke.
Vso zbrano gradivo imata organizatorja namen izdati tudi v obliki zbornika. Zato bodo skupine do konca letošnje-
Uspešne izvedbe tabora ne bi bilo brez sponzorjev, ki so nam s finančnimi sredstvi, materialom za delo, s streho nad glavo, s pijačo in hrano pomagali. Zahvaljujemo se Gostilni Javornik, KS Mokronog, KS Šentrupert, Občini Trebnje, Župniji Mokronog in Studiu 5. Za strokovno pomoč se zahvaljujemo vsem konzultatom ter za strokovno vodenje tabora tudi Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, prav tako pa vsem, ki so pomagali pri pripravah metod dela za posamezne skupine, in sicer sta Aleš Plut in Dejan Radovanovič pripravila metodologijo za arhitekte, Vera Jačimovič in Alenka Lamovšek za etnologe ter Petra Kiderič za zgodovinarje. Seveda pa vsega tega gradiva ne bi bilo brez sodelovanja prijaznih domačinov, ki so študente prijazno sprejeli medse in jim posredovali številne pomembne podatke o gostilniški obrti, znamenjih in kapelicah ter o ljudskem petju in godčevstvu, zato se zahvaljujemo tudi njim.
Marko Kapus, pobudnik tabora Alenka Lamovšek, organizacijski vodja tabora Dušan Štepec Dobernik, konservator ZVKDS, OE Novo mesto,
strokovni vodja tabora
mokronajzar|
V PETEK,
17. SEPTEMBRA 2004,
OB 19. URI
BOMO V KULTURNEM DOMU PRAZNOVALI
SPOMINSKI DAN
KRAJEVNE SKUPNOSTI MOKRONOG.
Scenarij
DOMOVINA JE DOMOVINA
je pripravil Stanc Peček, izvedli ga bodo
Bariča Kraljevski, Beti Jevnikar, moški pevski zbor Emil Adamič Mokronog in ženski pevski zbor Svoboda Mirna. Spomine bosta obudila Franta Komel, borec Mokronoške čete, in Mirko Mirtič, borec 12. brigade, k prazniku pa čestital
Anton Maver, predsednik KS Mokronog.
PRIJAZNO VABLJENI!
POKRIVAMO STREHE Z VSEMI PLOČEVINASTIMI KRITINAMI TPODOM, TRIMOFORM, S-METAL, HOSEKRA IN DRUGE
MONTER KOCJAN d.o.o MAJCNOVA ULICA 13, 8230 MOKRONOG GSM: 041 732 980

2
'b
SMO LICENČNI PARTNER PODJETJA TRIMO TREBNJE IZDELUJEMO KLEPARSKE ELEMENTE NUDIMO STORITVE Z AVTODVIGALOM
MOKR^AJZAR
■MK/