Stev. 45 V Ljubljani, v četrteh, 25. februarja 1943-XXI Leto VIII. Uključo« oooblašfcenke to oglaievan|e Itatllanskei?« to tujega | UredaiStv« to opilil Hopltarlev* tt. Ljubljana | -kmcesslonaria nscluslva pet la pubbllcltfl d) provlnlenza llallana Uvora Onloue PubbUcilS ILallaim ti A. Milana g Sedazlone Auimlnlstrazlonei Kopltarlev* & Lublana g ed osterai Uulone PutoblicitS (Lallaua d A. Milana. Prezzo * Cena Ur 0.50 Poštnina platana v goioriai Speduione m abbonameoto postale Vojno poročilo št. 1005 Hude nasprotne letalske izgube v Tuniziji Lovci in protiletalstvo sestrelili 13 bombnikov — Letalski napad na Tripolis in Alžir Italijansko uradno vojno poročilo Stev. 1005 pravi: Na tuniškem bojišču krajevni spopadi med oglednimi oridelkj ter povečano delovanje obojega letalstva. Sestreljenih jo bilo 11 nasprotnih strojev, od teh so nemški lovci v letalskih bojih zbili 7, protiletalska obramba pa 4. Italijanska letala so bombardirala pristanišči Tripoli in A I ž i r ter v poslednji luki povzročila obširen požar. Ameriška štirimotorna letala so včeraj vrgla mnogo bomb na Messino. Med prebivalstvom je bilo 8 mrtvih in 32 ranjenih. Na civilnih zgradbah je bila povzročena znatna škoda. s Italijanski lovci so se takoj dvignili v zrak, napadli bombnike in dva od njih sestrelili v morje. V pokraiini Catanzaro so nasprotna letala obstreljevala vlake in železniške postaje ter vrgla nekaj bomb pri Turingi (S. Pietro a Muidii). Ti napadi so ostali brez posledic. Dodatek k vojnemu poročilu 1005: Torpedna letala ki so napadla in torpedirala nasprotne parnike, kakor omenja poročilo štev. 1003, so vodili naslednji piloti: kapitan Mancini Urbano iz S. Giorgia in Bosco (Padova), poročnik Borrelli Ernesto iz Grugnane (Napoli), poročnik Pulsetti Alfredo iz Cescnatica fForli). narednik Franckini Vinizio iz Badia Polesine (Hovigo), narednik Grifoni Orlando iz Fabriana (Ancona), narednik Boi Bruno iz Aoste. Rim. 25. februarja, s. Po smrti nekaterih težkih ranjencev in po odstranitvi ruševin znašajo civilne žrtve pri poslednjih letalskih napadih: Milano 187 mrtvih in 505 ranjenih. Cagliari in okolica 155 mrtvih in 204 ranjeni. Palermo 2f>0 mrtvih in 442 ranienih, Napoli 117 mrtvih in 264 ranjenih Gioia Tauro (Reggio Calabria) 60 mrtvih in 100 ranjenih, Amantea (Cosenza) 21 mrtvih in 20 ranjenih, Trapani 14 ranjenih. Nemške podmornice uničile ladijski sprevod 17 ladij s skupno I04J00 tonami potopljenih — Sovjetske sile med Doncem in Dnjeprom obkoljene Krvave sovjetske izgube v hudi bitki pri Orlu — V Tuniziji samo krajevni boji Hitlerjei glavni stan, 25. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo jo včeraj objavilo tolo posebno uradno vojno poročilo: Skupine nemških podmornic so v Atlantiku napadle močno zavarovan ladijski sprevod V najtežjih borbah so potopile 17 ladij s 104.000 tonami in .torpedirale tri nadaljnje parnike. Hitlerjev glavni stan, 25. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tolo uradno vojno poročilo: Ob Kubanjsketn mostišču so bili odbiti novi sovjetski napadi, deloma pa razbiti v izhodiščnih postojankah. Na bojišču ob Miusu so Sovjeti z združenimi in močnimi pehotnimi in oklepnimi silami nadaljevali svoje prodorne poskuse, ne da bi dosegli kakšno uspehe. Dalje proti zahodu je bil v večdnevnih ogorčenih bojih za fronto ob Miusu obkoljen četrti motoriziran gardni zbor uničen. Med mrtvimi je tudi poveljujoči general zbora, generalni major Barastišin. Več ko 1000 ujetnikov je bilo zajetih. 44 oklepnikov in mnogo doslej še nepreštetega orožja ter mnogo vozil in orodja zaplenjenega. Med Doncem in Dnjeprom so čete vojske in oboroženi napadalni oddelki nadaljevali nastope proti sovjetski obkoljevalni koloni in so obkolili močne sovjetske sile. Izpadni poskusi in razbremenilni sovjetski napadi so se z velikimi izgubami ponesrečil. V prostoru zapadno od Harkova in Kurska so se ponesrečili številni sovjetski napadi. Nek izločen sovjetski oddelek je bil s štabom neko strelske divizije uničen. Obrambna bitka južno in severno od Orla se nadaljuje.. Sovjetski napadalni oddelki so pri tem utrpeli najhujšo izgube. Samo na odseku severno od Orla je pri neuspešnih napadih v zadnjih treh dneh obležalo pred nemškimi postojankami nad 10.000 mrtvecev, včeraj pa 47 uničenih oklepnikov. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera je nasprotnik nastopil na široki fronti z močno podporo oklepnih sredstev in topništva z novim napadom. V teh bojih, ki še niso zaključeni, je bilo Rim in boljševiška nevarnost Duce je že davno opozarjal na nevarnost, ki jo predstavlja boljševizem Berlin, 25 febr. s. »Deutsche Allgemeine Zeitung« prinaša prvi člauek svojega dopisnika iz Rima pod naslovom »Rim in boljševiška nevarnost«. Člankar najprej poudarja zagrizen boj, ki ga morajo vzdrževati italijanske sile v Afriki proti vojskam Angležev in Amerikancev, boj, v katerem se Italija s skrajnimi napori prizadeva, da bi odstranila nevarnost, ki grozi njenemu morju, nato pa piše o ponosnem vedenju italijanskih čet v Tboju proti boljševiškim tolpam. Pravi, da je ta l>oj svetel simliol neizprosnega nastopanja Italije proti boljševizmu v vseli časih. Pisec potem navaja posamezna razdobja boja. ki ga je fašistična Italija bila proti boljševizmu od začetka fašistične revolucije do vojne v Španiji in do odkritega spopada, ki se ga zdaj Italija udeležuje ob boku nemških in zavezniških čet na vzhodnem bojišču, da bi pre- prečila nevarnost, ki preti Evropi od vzhoda. Svoj članek končuje pisec s trditvijo, da ni moglo biti drugače, zakaj med fašizmom in boljševizmom je prevelik prepad, ter citira besede Duceja, ki je že pred dolgimi leti opozarjal na veliko nevarnost, ki jo predstavlja Ijoljš^vizcm za Evropo. 37 oklepnikov uničenih, od tega 32 od ene same | Od 17 ladij, potopljenih po nemških podmornicah, motorizirane pehotne divizije. jo bilo 8 petrolejskih ladij, ki so prevažale za 77 Tudi južno od Ladoškcga jezera je nasprotnik po močni topniški pripravi, podprt od neštevilnih bojnih letal, nadaljeval svoje napade. Tudi včeraj je bil zopet z najtežjimi krvavimi izgubami odbit. Oddelki letalstva so v tesnem sodelovanju s četami kopne vojsko posegli v napadalne in obrambne nastope. Sovjetska zbirališča in kolone ter oskrbovalni promet v sovjetskem zaledju so bili težko zadeti. Naprave nmrinanske 'železnice in mnogo železniškega blaga ob Kandalaškem zalivu jo bilo razbitega v napadih strinoglavcev. Nemški lovci so včeraj v neštetih letalskih bitkah ob samo šestih lastnih izgubah sestrelili skupno 99 sovjetskih letal. Protiletalsko topništvo letalskega orožja je sestrelilo nadaljnjih 19 letal. S tuniškega bojišča poročajo včeraj samo o krajevnem boinem delovanju. Nemški letalski oddelki so v strmoglavih in nizkih poletih razpršili nasprotnikove oskrbovalne čete. Berlin 25. februarja, s V dopolnilo k včerajšnjemu izrednemu vojnemu poročilu so v berlinskih vojaških krogih objavili te-le podrobnosti: tisoč ton goriva. Med njimi sta angleška petrolejska ladja »Eulina« s 6207 tonami ter norveška petrolejska ladja »Stigstadtc s 5964 tonami, ki jo v angleški službi. Novi udarec, ki ga je utrpelo angleško trgovsko brodovje, bodo posebno občutili v Angliji in na severnoasriškem bojišču, ki sta docela odvisna od uvoženega petroleja. Po prvih poročilih, ki so jih podali poveljniki podmomiških enot, je razvidno, da so bili boji med podmornicami in zaščitnimi, enotami ladijskega sprevoda zelo hudi in da je nasprotnik dajal silovit odpor. Rušilci in stražne ladie so s peklenskim ognjeni obsipavali podmornice, kadar so te morale za kratek čas priti na površje. Nato so jih obdelovali z globinskimi bombami. Po napadu so se podmornice znova spustile v globino. V nemških vojaških! krogih poudarjajo, da so morali uspehi nemških podmornic v mesecu januarju nasprotnika prav gotovo presenetiti, saj prekašajo potopitve v mesecu januarju 1941 za 30%. Od začetka letošnjega leta pa do danes je bilo potopljenih 844.500 ton nasprotnega brodovja. kar dokazuje, da sila nemških podmornic ne slabi, marveč stalno narašča, kakor potrjuje tudi včerajšnje vojno poročilo. Hitlerjeva poslanica za 23. obletnico objave narodnosocialističnih načel Nemčija bo za končno zmago vpregla tolikšne sile, kakor jih svet do danes še ni videl Miinchen, 25. febr. s. V zgodovinski pivovarni »llofbriiu« je državni tajnik Esser, mož iz sture garde, ki je bil vedno eden najtesnejših Hitlerjevih tovarišev, včeraj na običajnem letnem zborovanju najzvestejših Hitlerjevih sodelavcev ob priliki 23. obletnice proglasitve narodnosocialističnega programa prebral Hitlerjevo poslanico. Hitler najprej obžaluje, da ne more priti k proslavi zgodovinske seje 24. februarja 1920, ki je imela tolikšno važnost za nemški narod. Nihče si ne bi mogel predstavljati, kakšna bi bila usoda Nemčije, če bi na tej seji ne objavili znanih osnovnih načel nacionasocialistične revolucije, ki so zbudila nemški narod ter mu dala moč v nevarnem boju proti judovstvu. Hitler nato omenja, kako težavno pot in kako silne boje je imel nemški narod z istimi nasprotniki, s katerimi se danes bije na bojiščih. Pri tem opozarja, da so bile vse težave, vsi neuspehi premagani po neomajni veri in goreči iljubezni do dobre stvari, tako da je iz težav in Načrti s Tunizijo so bili povsem prekrižani Zanimiva priznanja zavezniških porazov in težav v Afriki Lizbona. 25. febr- s. »Daily Mail« pi svojem uvodniku naslednje: Polkovnik E iše v disc h Dunkan Raff, vrhovni poveljnik ameriških pa- Stalin svari pred prenagljenimi upi na hitro zmago Med Poljaki in Rusi spori še niso poravnani Bern, 23. febr. s. Pod naslovom »Stalinov opomin in poljsko ruski spori, gledani iz Londona« je list »La Suisse« objavil članek svojega dopisnika iz Londona in v njem pravi med drugim: Prva verzija Stalinovega govora, ki je prispela, je zelo poučna, ker se Rusi niso spustili v tisto propagando, katero so delali v trenutku začetku svoje zimske ofenzive. Z drugimi besedami povedano, Stalin ni zatrdil: Mi bomo zmagali letos, kakor je bil zatrdil ob začetku imenovane ofenzive. Pač pa poudarja, da je nasprotnik še vedno zelo močan in se zdi, tla je odločen boriti se za vsako ped zemlje. Stalin ne mara, da bi nemško trditev »umik na črte, predvidene po načrtu« kot neresno jemali v rdeči vojski in v ruski javnosti kakor tildi v Angliji in Ameriki. Ta način razlaganja položaja je v tukajšnjih merodajnih krogih- naletel na polno razumevanje, kajti tukaj so prepričani, da Nemci še dolgo niso na koncu svojih sil, dalje da bi bili demoralizirani in zato nikoli ne bodo sprejeli brezpogojne udaje. Isti Stalin razglaša, da zmage ruske vojske nimajo odločilnega pomena in da ga ni razloga, ki bi govoril o nasprotnem. Podobno je tudi s polj-sko-ruskimi trenji. Ti spori sicer niso novi in jih bo težko "oravnati, kajti obe strani sta prepričani, da imata popolnoma prav. Rusko stališče je sledeče: Mi mislimo dati Ukrajini naravne narodnostne meje in zato ne vidimo razloga, zakaj naj bi v ukrajinskem prebivalstvu gledali poljske podanike, kakor jih sicer v Ukrajincih gfedu poljska vlada. Poljaki pa mislijo, da je to stališče v nasprotju z rusko-nemško pogodbo septembra 1939, kajti obstoj, neodvisnost in nedotakljivost Poljske je bil neposreden vzrok sedanje vojne in čudno bi bilo, ako bi sedaj zahtevali od Poljske, da bi se odrekla ozemelj, katera,ji skozi vso zgodovino pripadajo. V londonskih krogih poudarjajo, da utegne Stulinovo namigavanje na osvoboditev Ukrajine povečati zaskrbljenost Poljakov, ki so že po svoji naravi občutljivi. Nekateri angleški časopisi, med njimi »News Chronicle«, smatrajo za potrebno, da je treba v zadevo takoj poseči, da se ne bo razrasla v strupene oblike. Gandi začenja tretji teden gladovne stavke Bangkok, 25. tebr. s. Gandi je začel tretji in zadnji teden svoje gladovne stavke. V -voji sobi v palači Aga Knana v Pooni leži obdan od svojih prijateljev, katerim so zdravniki priporočili, naj ne silijo vanj, da ga ne bi zmučili. Tisti, ki so ga videli, pravijo o njem, da še nikoli ni bil la'ko shujšan. Navzlic temu pa se mu je v zadnjib 14 urah vrnila zavest in je hotel za svojo odpornost dokazati s tem, da je stavil za 25 rupijev, da še vedno zmore napisati svojo imo v bengal-ščini. To jo tudi storil pod nadzorstvom zdravnikov. Stalno prihajajo na podkralja brzojavke od raznih političnih organizacij, da, celo iz Avstralije. Podporniki 'Anglije, katerih je vedno manj, so zagrozili, da bodo glasovali za nezaupnico podkraljevi vladi, ker je dala objaviti znano knjižico, v kateri poskuša odgovornost za vse nerede v Indiji v zadnjem času zvreči na Gandija. Bangkok, 25. febr. s. Govornik krajevnega odseka zveze za indijsko neodvisnost je v radijskem govoru ostro kritiziral obtožbe, katere je na račun Gandija in indijske narodne stranke izrekel indijski podkralj Linlightovv. Govornik je zatrdil, da bi v primeru, ako bi iz Indije prispela novica 0 Gandijevi smrti, za zmerom smatrali podkralja kot pravega njegovega morilca. Veliki indijski domoljub bo živ ali mrtev za vedno ostal največja nevarnost za britanski imperij, proti kateremu se nezadovoljstvo indijskih množic čezdalje bolj kopiči. Ukrepi in odloki indijskega podkralja imajo vsi isti cilj: brezpogojna podrejenost britanskim ukazom, čeprav so ukazi popolnoma nesmiselni. 1 o mnenju podkralja ima britanski imperializem vso pravico, da bombardira indijska naselja, strelja na prebivalstvo, zapira na tisoče domoljubov, medtem ko Britanci uničujejo dobrine milijonov Indijcev, loda nodkralj pozablja, da so Indijci prihranili življenje premnogim Britancem in tisoči in tisoči njihovih žena in otrok se morajo ■'.a svoje življenje zahvaliti velikemu Maliatmu. dulcev, ki je sodeloval pri začetku severnoameriških nastopov v Severni Afriki, je včeraj v Londonu dejal, da so se severno-ameriške čete v Tuniziji vedle kot amaterji, ki naj bi zmagali v boju z boksačem Joe Luisom. Nato pa je pripomnil še tole: Niso imeli nobenih vojnih skušenj, a nauki, ki nam jih zdaj tako bridko dajejo, nam bodo koristili. V nekem uvodniku pod naslovom »Ameriška beseda« isti časopis piše, da poraz, ki so ga doživele severnoameriške čete, ni nepopravljiv, čeprav je težek. List daje poguma zaveznikom s pripombo, da Anglija |>opolnoma dobro pozna tu položaj in da je tista 8. armada, ki Amerikanci zro vanjo s tolikšnim upanjem, spoznala položaje te vrste. Končuje pa svoja izvajanja takole: Vsekakor so bili načrti zaveznikov z nastopi v Tuniziji povsem prekrižani. Meseca decembra se je govorilo, da smo pri izvajanju teh načrtov za cel mesec spredaj. To je bila trditev, ki je danes ni mogoče ponoviti. V nekem trenutku so nam dejali, da so sprednji oddelki 1. armade samo šc nekaj milj proč od Bizerte in Tunisa. Danes je južna Tunizija v sovražnikovih rokah z vsemi svojimi železniškimi progami, ki so speljane od Suse proti jugu. Izguba treh letališč v notranjosti je druga težka neprijetnost, prav tako pa tudi dejstvo, da je sovražnik zavzel širna slana moč-yirja- Vse to bo samo še bolj otežkočilo prodiranje 8. armade. Sicer pa se mora ta armada čimprej združiti z zuvezniškimi silami, da bo mogoče začeti z napadom, ki bi imel namen, pregnati osne sile iz Severne Afrike. Tudi »Dailv Express« čuti potrebo povedati tolažilno besedo Amerikancem, »Nupočil je trenutek,« piše nek člankar v njem, »ko moramo mi, ki smo tolikokrat občutili vso bridkost jn poraze, podpreti in okreniti svojega velikega ameriškega zaveznika.* Končuje pa svoja izvajanja s pripombo, da je ta vojna vsesplošna in da je zmage enega treba smatrati »a ,z.mage vseh, prav tako, kakor morajo vsi čutiti in razumeti poraze. Za predsednika urugvajske republike je bil izvoljen Juan Jose A.mezaga, za zunanjega ministra pa postavljen bivši predsednik Sorrati. Ameriški odbor za nadzorstvo v »posojevanju in najemanju« je predlagal ustanovitev mednarodne bančne ustanove, ki naj bi po vojni nadzorovala surovine na vseh celinah. Po tem načrtu naj bi Amerika dobila 51% delnic bančnega zavoda, ostalo pa druge sodelujoče države. ovir vzniknila nova sila za pohod, ki ga nobena sila ne more ustaviti. Stranko je preveval neomajen duh, da se ne bo vdala za nobeno ceno in da ne bo odnehala od l>oja, dokler ne bo potolkla sovražne zurote. Z isto vero in z isto trdno voljo se danes nemški narod bojuje proti svetovnemu judovstvu, ki ga hoče pregnati, in tako pomagati, da bi človeštvo osvojilo končno zmago za svojo svobodo, za svoje življenje in vsakdanji kruh. Ista železna voljo, pravi Hitler, me preveva še danes, da bom izpolnil poslanstvo ki mi ga je usoda zaupala. Hitler potem poudarja, da je edina razlika med nekdanjim narodnosocialističnim gibanjem in današnjim samo v tem. da je danes vsa ogromna sila nemškega narod« tesno združena pod zastavami nove Nemčije, stranka sama pa da predstavlja zelezni izraz te velikanske sile in hkrati jamči za dosego zmiige ter za obstoj nemškega no-irn V . KK^°'ino‘;*i- Posebno danes, nadaljnje Hitler, ima stranka nalogo, da krepi narodni duh da ljudstvu pojasni veliko nevarnost, ki mu preti, in ga napolni z zaupanjem ter da s silo nastopi proti slabotnim značajem in nasprotnika brez usmiljenja prežene. ... Tlitlcr se nato obrača na mladino, nosite-Ijieo plamena zvestobe prejšnjih pokolenj, nrt nemške žene, ki so fako odločilno pomagale, da se je gibanje razvilo, in ki IhhIo tudi danes najmočnejša sila v boju za ohranitev nemškega naroda. Ko srovori o usodi, ki bi jo nasprotniki pripravljali Nemčiji, če bi zmagali. Hitler izjavlja, da jim bo Nemčiia dala jasen odgovor, , zaslužijo. Ta velikanska borba se ne bo končala z uničenjem arijskih ljudstev, marveč z iztrebljenjem judovstva v Evropi, V sedanji vojni, je jasno predvsem to. da sta si plutokracija jn boljševizem docela podobna. V njih odsevajo težnje judovstva, ki hoče kakor vedno izkoriščati v«e narode. Tudi danes Judje mislijo. d« so že skoraj dosegli svoje stoletne cilje, kakor so mislili lani po prvi zimski ofenzivi v Rusiji. A tudi to pot se bodo hudo razočarali Nemški narod, talco nadnliuje poslanica, bo vpregel vse v svoje sile v tolikšni meri. kakor jo zgodovina človeštva vse do danes še ni videla. Niti za hip se ne Itomo obotavljali poklicati tudi tiste narode, ki so tudi sokrivi izbruha te vojne, naj prispevajo k borbi, ki bo odločilna za lmdočnost. Tesno zvezani z našimi zavezniki bomo vzbudili vse duhovne in gmotne sile Evrope v takem obsegu, kakor ga naša celina šo ni poznala v svoji tisočletni zgodovini. Te silo so potrebne, da jamčijo Evropi lastni obstoj, v katerem ni le temelj naše velike skupne omike marveč tudi pogoj za gmotni obstoj vse našo celine. Hitler znkljnčnie poslaniceo s pohvalnimi besedami za junaške nemške armnde, ki se na vzhodnem boiiščn ob boku zaveznikov bijejo ter kujejo bodočnost Evrope in ji osvajajo gotovo končno zmago. Knox o podmorniški nevarnosti Buenos Aires, 25 februarja, s. Iz. Washing-tona javljajo, da je ameriški mornariški minister Knox na časnikarski konferenci izjavil, da Združene države spravljajo skupaj vse razpoložljivo orožje, da bi bile kos podmorniški nevarnosti na Atlantske, morju. Pristavil je, da nasprotnik zgradi vec podmornic kakor pa jih zavezniki potope, v odgovoru na neko, vprašanje je moral priznati, da upi na zmago v tem pogledu še niso na mestu in da je treba pojave izboljšanja stanja na tem morju v zadnjih treh mesecih pripisati bolj neugodnim vremenskim pogojem. Tisti, ki govore, da jih bodo boljševiki osvobo, (lili, bi morali prestati vsaj trimesečno izkušnjo pod boljševiško vlado, pa bi bili zn vedno ozdravljeni, je dejala neka estonska osebnost. Pomembne izjave Vis. komisarja na prvi seji Pokrajinskega korporacijskega sveta Ljubljana, 24. februarja. Včeraj se je v Ljubljani 6e6tal prvikrat Pokrajinski 6vet korporacij. Temu prvemu sestanku 60 dali s svojo navzočnostjo še poseben povdarek visoki gostje. Med njimi je bil tudi Ekscelenca Visoki komisar, ki je ob tej priliki spregovoril važne besede, katere so vredne, da jih komentiramo na tem mestu. Predvsem je Ekscelenca Visoki komisar poudaril, da je z ustanovitvijo Pokrajinskega sveta korporacij zaključena korporacijska ureditev v naši pokrajini, kajti Pokrajinski svet korporacij ima nalogo enotno in vsestransko predstavljati gospodarstvo v italijanski Sloveniji. Pokrajinski svet korporacij je nadomestil prejšnjo Trgovinsko-in-du6trijsko zbornico, ki pa je predstavljala samo del delodajalcev, dočim so 6edaj v Pokrajinskem svetu koiporacij zastopani ne samo delodajslci, temveč tudi delavci, nadalje pripadniki svobodnih in umetniških poklicev, zadružništva in drugih ustanov obenem z zastopniki oblastev. Pokrajinski 6vet korppiacij je postal najvišja gospodarska ustanova v pokrajini, ki obsega vse panoge proizvajalne delavnosti pri nas. Pokrajinski svet kor- , poracij je ustanova, ki se je uveliavila že preje v starih pokrajinah in bo 6edaj lahko svoje delova- nje razvijala v istem smislu kot v drugih pokrajinah. Pokrajinski svet korporacij je odraz -duha, ki vlada v gospodarskem, političnem in socialnem sistemu v Italiji. Je korporativna ustanova, katere naloga je zastopati interese včlanjenih 6kupin, in jih spravljati v sklad s splošnimi političnimi, gospodarskimi in socialnimi smernicami, ki danes vladajo. Zaradi tega je njegova naloga izredno obsežna in delo se razvija na vseh poljih našega gospodarskega' življenja. Drug jKHidarek nagovora Ekscelence Visokega komisarja je bil v navedbah tega, kar si je režim jx>6tavil kot cilj ob zasedbi pokrajine in kateri cilj je doslej tudi izvajal v tako obilni meri. Predvsem je bilo to vokvirienje gospodarstva pokrajine v 6estav Italije in povečanje produktivnih možnosti jjokrajine z izkoriščanjem njenih prirodnih bogastev. V ta namen služijo predvsem velika javna dela. Za javna dela V naši jx>krajini je predvidenih okoli 100 milijonov lir. Iz izjave je nadalje razvidno, da je bilo lani dovršenih javnih del za 36,707.000 lir Javna dela ne izvršuje pri "s* samo Visoki komisariat, temveč tudi ministrstvo za javna dela Državna podjetja za ceste in ministrstvo za promet. Program javnih del bo zaposlil vse razpoložljive moči v pokrajini. Odveč je poudar- K» 41 Uspešno delo pokrajinskega korporacijskega sveta Izčrpno poročilo predsednika dr. Bisia o delu korporacijskega sveta v lanskem letu Z reorganizacijo združenj delodajalcev in delojemalcev v sindikalne korporacije, ki je bila izvršena v prvi polovici preteklega leta, je bila ustvarjena podlaga za ustanovitev Pokrajinskega sveta korporacij, katero je napovedal Visoki komisar v svojem nagovoru ob obletnici ustanovitve Ljubljanske pokrajine dne 3. maja 1942-XX. Z razliko nasproti bivši Trgovinsko-industrij-ski zbornici, ki jo združevala v svojem okrilju le del delodajalcev, je okraj inski svet korporacij kot sinteza V6eh tvornih'slojev gospodarstva organ, ki ima vse potrebne predpogoje, da more z uspehom pospeševati gospodarstvo v pokrajini in zastopati enotno in povsem koristi vseh gospodarskih skupin ter skrbeti za vzporeditev interesov in razvoja v skladu s splošnimi koristmi V začetku je Pokrajinski svet korporacij nadaljeval posle bivše Trgovinsko-industrijske zbornica in njenih organov. Postopoma pa je bila poverjena 1 Pokrajinskemu svetu korporacij vrsta novih poslov, ki spadajo v njegov delokrog. Izvršila se jo notranja preureditev urada po predpisih, ki veljajo za pokrajinske urade korporacij v drugih pokrajinah Izkazalo se je potrebno, da se poveča število nameščencev in poskrbi za razširitev upravne ureditve, da bi bil urad v stanju, da brez težkoč izpolnjuje vse nove naloge, ki so bile poverjene Pokrajinskemu svetu korjioracij. Lahko rečem, da je to delo v glavnem in z uspehom zaključeno in je bila preureditev poslovanja in sestave urada dovršena ob intenzivnem sodelovanju g. dr. Apollonija, strokovnjaka Visokega komisariata pri Pokrajinskem 6velu korporacij. Posebna naloga Pokrajinskega sveta korporacij v tej dobi je bila, da zagotovi ra-cionalno potrošnjo obstoječih zalog, da prepreči 9>i» odtegovanje surovin predelovanju, kopičenje izdelkov, neosnovano dviganje cen in izkoriščanje potrošnika, kar bi bilo sicer pri pomanjkanju korporativnega nadzora in brez stroge discipline v vojni dobi neizbežno. Visoki komisariat je poveril Pokrajinskemu svetu poleg raznih diugih začasnih nalog še: a) nadzorstvo nad proizvodnjo, izvozom in porabo tehničnega lesa; b) organizacijo razdelitve kuriva med prebivalstvo in obrate; c) nadzorstvo nad predelavo, razdelitvijo in potrošnjo tekstilnega blaga; d) nakazovanje in razdelitev surovin in pomožnih sredstev za obrtništvo in industrijo in e) sodelovanje pri obravnavanju prošenj za uvoz in izvoz. Lahko 6e ugotovi, da so bila navedena dela glede organizacije in ureditve potrošnje nadzorovanih proizvodov pravočasno končana. Številke, ki jih bom navedel v podrobnem delu poročila, kažejo silo izvršenega dela in zadevnih uspehov. , Da bi mogel te naloge uspešno izvrševati, je Pokrajinski svet organiziral posebne urade, med drugimi urad za izvoz in uvoz blaga iz inozemstva. Ta urad je obravnaval 1276 prošenj za uvoz in 240 prošenj za izvoz v inozemstvo ter je o njih podal na podlagi izvršenih službenih ugotovitev odboru za izmenjavo in valute, v katerem sodeluje tudi zastopnik urada Pokrajinskega sveta, s stališča splošnih interesov pokrajine svoje mišljenje glede primernosti ugoditve odnosno odklonitve zadevnih prošenj. Število proženj za odobritev izvoza blaga v staro pokrajine kraljevine, ki jih je urad obravnaval, dosega 5028. Med njimi niso vštete prošnje za odpremo lesa. ’ Pri reševanju izvoznih in uvoznih prošenj se je stremelo za teni, da se jača gospodarska avtarkija pokrajine in da so uvozni m izvozni režim za Ljubljansko pokrajino čimbolj prilagodi splošnim predpisom, kateri veljajo v kraljevini. Pripominja se, da se je promet z inozemstvom zmanjšal, ker se je trgovina, proizvodnja in potrošnja pokrajine v kratkem času skoraj popolnoma preusmerila na notranje tržišče ter stopila v stik in zasnovala nove poslovne zveze z dobavitelji in nakupovalci v vsej kraljevini. K ugodnemu razvoju takih zvez je v veliki meri pripomogla prireditev ljubljanskega velesejma, ki je seznanila gospodarske kroge pokrajine z gospodarstveniki v kraljevini. Pri najvažnejši panogi gospodarstva v pokrajini, to je gozdarsko-lesni stroki, se je napravil splošni popis in občasna prijava zalog ter podrobna organizacija proizvodnje, prodaje in porabe ter izvoza tehničnega lesa po analognih načelih, kakor veljajo v starih pokrajinah. Pri Pokrajinskem svetu je bil osnovan posebni urad za tehnični les, ki vodi evidenco vseh zalog lesa, ki so pod zaporo, pri gozdnih posestnikih, trgovcih, industrijcih in obrtniških podjetjih ter vpiše vse kupoprodajne pogodbe za promet s tehničnim lesom v pokrajini kakor tudi za izvoz lesa. Prt tej tpčki je podal poročevalec glavne statistične podatke o prometu z lesom. Nato je nadaljeval: Za razpravljanje strokovnih vprašanj lesne stroke posluje pri Pokrajinskemu svetu korporacij v smislu naredbe Visokega komisariata poseben strokovni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov oblasti, gozdne milice ter zastopnikov gozdnih posestnikov, trgovcev in induslrijcev, ki na svojih vsakomesečnih sejah razpravljajo o vseh aktualnih vprašanjih. Med njimi je posebno omeniti niz predlogov za obnovo dela v lesni stroki, nadalje sodelovanje pri izdelavi maksimalnega cenika za les, vpis novih tvrdk v seznam pooblaščenih iz- voznikov in na splošno vse posle, ki se tičejo ureditve lesnega trga. Med ostalimi posli, ki so poverjeni Pokrajinskemu svetu korporacij na polju ureditve proizvodnje, predelave in potrošnje industrijskih proizvodov, ima najpomembnejšo vlogo nadzor nad prometom tekstilnega blaga. To obsežno delo jo bilo poverjeno uradu za tekstilije. Pokrajinski svet korporacij je prevzel izdajo oblačilnih nakaznic za vso pokrajino in organiziral njihovo razdelitev potom občin. V smislu okrožnic, ki jih je izdala Generalna direkcija za potrošnjo industrijskih proizvodov pri ministrstvu korporacij, se vrši v tukajšnjem uradu za tekstilije nadzor nabav in prodaje tekstilnega blaga pri trgovcih, nadzor in razvid inventarjev, so izdajajo poblastila za nove na-kujje in nabavnice za predelovalce in trgovce, so stavljajo predlogi za puščanje v promet in izvoz ter se sestavljajo o tem mesečna poročila in statistike. Obsežnost tega dela se vidi iz naslednjih statističnih podatkov. Poleg razdelitve oblačilnih izkaznic za celokupno prebivalstvo nadzoruje urad za tekstilije 550 nadrobnih prodajalcev tekstilnega blaga, ki morajo voditi vpisnik nakupov in prodaj blaga. Urad je prejel in poveril v smislu okrožnic Generalne direkcije za konzum industrijskih proizvodov 571 prijav inventarjev. Število proizvajalcev tekstilnega blaga, ki jo pod nadzorom v Ljubljanski pokrajini, znaša 15 industrijskih podjetij, 4 konfekcije in 170 obrtnikov, dočim znaša število grosistov 22 tvrdk. Naslednja važna naloga je bila organizacija razdelitve kuriva. Naporom gozdne milice je zahvaliti, da je bila Ljubljana pravočasno preskrbljena s primernimi količinami drv za kurjavo Oskrba pokrajine s premogom pa je nalelela na razne težkoče, ki so napravile položaj vso dobo preteklih zimskih mesecev dokaj negotov. *V svrlio nadzora nad proizvodnjo ter razdelitvijo mineralnega in vegetabilnega kuriva za potrošnjo je bil meseca septembra organiziran pri svetu poseben urad. Uvedba discipline na tem polju je povzročila mnogo dela. Predvsem je bilo treba za to zbrati podrobne podatke o sestavi doma-činstev, potrebah in zalogah kuriva v zasebnih gospodinjstvih, nadalje popis vseh vrst obrtniških delavnic, poslovnih prostorov, ugostiteljskih podjetij, naprav za centralno kurjavo ter pogonskih instalacij industrije. Nato se je izvršila njihova razvrstitev po skupinah in vrstah ter tehnično ocenila potreba na pogonskem kurivu. Zmanjšan dovoz premoga iz inozemstva in reducirana produkcija v sami pokrajini sta zahtevala izvedbo štednje v vseh smereh. Kot strokovni posvetovalni odbor je sodeloval pri Pokrajinskem svelu korporacij odbor za kurivo, sestavljen iz predstavnikov oblasti in organizacij, ki je v 11 sejah razpravljal vsa važnejša načelna vprašanja glede razdelitve kuriva med prebivalstvo in obrate. Do 15. januarja 1943 je bilo izdanih za doma-činstva 19.342 nakaznic, s katerimi je bilo nakazanih skupno 55.221.69 q drv ter 230.071.85 q premoga. Nadalje je bilo izdano podnajemnikom 1842 nakaznic in za poslovno prostore pa 2009 nakaznic. Da bi se doseglo kritje in razpoložljivi drobni premog za industrijo čim pravilneje porazdelil, so bile kurilne in obratne naprave industrijskih podjetij strokovno pregledane. Med ostalimi kontroliranimi proizvodi, katerih razdelitev in nadzorstvo predelave jo poverjeno Pokrajinskemu svetu korporacij, moramo v prvi vrsti omeniti surove kože, usnje in izdelke iz usnja. Tudi za te predmete obstoja pri Pokrajinskem svetu kor|ioracij poseben urad, ki dodeljuje usnjar-nam vse jjotom Centralo za kožo zbrane surovine, vodi nadzor nad predelavo, skrbi za vskladiščenje gotovega usnja in ga dodeljuje vsem čevljarskim obratom za izdelavo čevljev, pogonskih jermenov in tehničnih predmetov. Tekom preteklega lela je bila poraba usnja za izdelavo torbarskih predmetov prepovedana in dodeljevanje za te svrhe ukinjeno. Odnosne zaloge so bile likvidirane in prodaja teh predmetov zaključena. Industrija Ljubljanske pokrajine je znaten višek svojih proizvodov, predvsem na svinjskem usnju, izvozila v na daljno predelavo v kraljevino, dočim so bile težke kože potrošene v pokrajini sami za izdelavo čevljev. Razdelilna organizacija obsega 4 industrijska podjetja za predelavo usnja ter 21 obrtniških usnjarjev, nadalje 36 pooblaščenih trgovcev za prodajo usnja in 681 čevljarjev. Med ostalimi kontroliranimi industrijskimi proizvodi, katerih razdelitev je poverjena Pokrajinskemu sv6tu korporacij, je omeniti posebno špi rit, klej, petrolej in bencin za industrijske svrhe, karbid, sukanec, mastne kisline, šelak, škrob, jermena in gumijeve izdelke. Urad Pokrajinskega sveta se je trudil, da pre skrbi pravočasno obnovo in dopolnitev zalog ter da prilagodi pri vsakomesečnih razdelitvah nalta zila izpremenjenim prilikam in obsegu prevzetih det. Pri vsakem posameznem koristniku so se te okolnosti vedno vpoštevale. Potrošače se je nava jalo postopoma k racionelni štednji, uporabljajoč analogno smernice, ki so bile izdane za discipli niranje potrošnje v starih pokrajinah Kjer so bile navedene surovine nadomestljive z drugimi proizvodi, kakor na primer pri izdelavi kisa, destila- jati veliki pomen javnih del za gospodaretvo in socialno politiko saj smo o tem že večkrat pisali. Končno je Ekscelenca Visoki komisar izrecno poudaril, da 60 bile izpolnjene obljube, temu nasprotno pa del slovenskega prebivalstva ni vračal z hvaležnostjo. Poudaril je, da izvaja Italija politiko dobrohotnosti napram lojalnim, da vodi borbo proti komunizmu, da izvaja to politiko oblast, ki sloni na moči in pravici, tesno združeni z rimskim pojmovanjem človeškega dostojanstva napram potrebnim in napram vsem tistim, ki to zaslužijo. Za to. kar je napravila in podarila fašistična Italija, ima pravico zahtevati vsaj spoštovanje do svojih zakonov in lojalnost slovenskega prebivalstva.. To so besede poglavarja Ljubljanske jx>krajine, ki znova poudarjajo, kakšni so nameni režima in kaj zahteva na nasprotni strani od slovenskega prebivalstva. Odobravanje, ki je zaključilo besede Visokega komisarja, je pokazalo, da 6e vsi navzoči zavedajo jiomena delovanja Pokrajinskega sveta korporacij kot najvišje gospodarske ustanove v pokrajini, kt ima tudi nalogo delati za povečanje blagostanja v naši pokrajini, in da so hvaležni Visokemu komisarju za njegova prizadevanja v prid vsemu prebivalstvu Ljubljanske pokrajine vedoč, da bodo ta prizadevanja rodila dober 6ad. I Delovanje GILL-a Otvoritev iuformativnega sesinnkn za telesno vzgojo Tiskovni urad Zveze fašijev objavlja: V nedeljo, dne 21. t. m. ob 10 je v telovadnici Zveznega poveljstva GILL-a Dida otvoritev tečaja za telesno vzgojo za učitelje v pokrajinskem glavnem mestu. Bili so prisotni: zvezni podtajnik Capurso v zastopstvu zveznega tajnika, šolski komisar comm. Depoli, voditelji GILL-a in šole. Zvezni podiajnik je orisal svrho tega tečaja in je priporočil voditeljem zavoda in poučujočim skrbeti za koristnost in cilje vzgoje, da bi gojenci z zammanje-m in privrženostjo sledili tečajem za tele«uo vzgojo. Odlikovanje šol in zavodov, ki se bodo izkazali, bo služilo za še večjo pobudo udeležencem. Nato je naslovil besede zahvale in zadovoljstva za v lanskem letu dosežene rezultate in za zanimanje, ki so ga pokazali vsi udeleženci. Nato je bilo predvajanih nekaj vaj iz gimnastike za tekoče šolsko leto. Na koncu prevajanja je zvezni nodtainik odredil pozdrav Duceju. ciji itd., so bili potrošniki sčasom napoteni na uporabo drugih surovin, da bi se čim večje količine zalog racioniranih proizvodov mogle rezervirati za ostale vrste produktivne delavnosti’ in takim podjetjem omogočilo nemoteno okratovanje. * Ob času ustanovitve Pokrajinskega sveta korporacij je bilo v katastru 1’okrajinskega sveta vpisanih 145 industrijskih obratov, 5580 obrtniških. 3296 trgovinskih in 1520 gostinskih obratov. Od tedaj je bilo obravnavanih 142 prošenj odnosno prijav za nastop novih obrtov in sicer 8 za industrijska, 62 za trgovske, 54 za obrtniške in 18 za gostinske obrate. Tekom iste poslovne dobe je bilo pri vpisanih podjetjih zabeleženih skupno 726 iz-prememb, Od vsega tega gibanja odpade največji del na mesto Ljubljana Sorazmerno znatnejše število odjav se tolmači zaradi izselitve mnogih imetnikov obrtov, deloma pa so bili obrti odjavljeni zaradi koncentracije poslovanja in reorganizacije razdeljevanja gotovih proizvodov potom Prevoda, medtem ko so bile začasne odjave povzročene doloma zaradi redukcije poslovnega prometa ali preureditve poslovnih prostorov odnosno izprememb v lastništvu tvrdk. V trgoviuskem registru sveta je bilo vpisanih 16 iii izbrisanih 9 trgovsko-sodno protokoliranih tvrdk. Izpremembe so nastale pri 35 protokolirauih tvrdkah. Te izpremembe so deloma v zvezi s sistemizacijo podružnic, ki so se prilagodile novirn prilikam. V šestih primerih družb z omejeno z*a-vezo je bila zabeležena uvedba likvidacije. V zadružnem registru so bile vpisane 4 nove zadruge, izbrisani 2, izpremembe so bile registrirane pri 32 zadrugah. Konkurzov in poravnalnih postopanj v poslovni dobi ni bilo. Pri' Pokrajinskem svelu korporacij posluje posebna preizkuševalna komisija za mojstrske izpite, ki jih morajo polagati pomočniki po dovršeni pomočniški dobi, da dokažejo potrebno splošno izobrazbo in tehnično usposobljenost za samostojno Izvrševanje posameznih rokodelskih obrtov. V drugem polletju preteklega leta se je vršilo 65 mojstrskih izpitov. V dveh primerih kandidati niso prestali preizkušnje. Največje število izpitov se nanaša na izpite krojačev, mizanjov, čevljarjev ter mesarjev, dočim so ostale stroke zastopane v manjšem številu. Opaža 30 interes za izdelavo surogatnih živilskih proizvodov ter za produkcijo raznh nadomestil za manjkajoče vrste blaga kemične in materialne stroke iz nadomestkov, ki so na .razpolago. Mnogo obratov se v tej smeri uspešno uveljavlja in je razvilo že svojo aktivnost preko mej Ljubljanske pokrajine. V splošnem se je izvoz proizvodov pokrajine v poslovni dobi zadovoljivo razvijal predvsem v stroki papirja, kartonažnih in galanterijskih izdelkov ter torbarstva, kovinskih predmetov in pohištva ter pletenin. Zavod za pospeševanje strokovne izobrazbe za obrtništvo, ki obstoja pri Pokrajinskem svetu korporacij, je priredil v preteklem letu tečaj za mizarsko risanje, ki še traja. Specialni tečaji 60 se poleg tega vršili še za grafične stroke in elektro-mstalaterje. Za tekoče leto je predviden obširnejši program 15 gtrokovnih tečajev za obrtništvo ter so bili v to švrlio stavljeni potrebni zneski za kritje stroškov v proračun. Na novo je bila osnovana pri svetu posebna komisija za reševanje pritožb proti neupravičeno visokim najemninam v novih zgradbah, ki bo v kratkem sklicana k zasedanju. Za strokovno izobrazbo naraščaja skrbi Pokrajinski svet na eni strani z denarnimi prispevki in učili za vzdrževanje strokovnih in nadaljevalnih šol, ki obstojajo v jx>krajim, kakor tudi za vzdrževanje nadaljevalnih tečajev za trgovske in obrtne vajence v onih krajih, kjer se ne morejo vršiti redne šole. Poleg tega pa ima Pokrajinski svet korporacij tudi dvoje lastnih učilišč, in sicer dvorazred-no trgovsko šolo ter abiturientski tečaj. Na dvo-razredni trgovski šoli je vpisano v 1. letniku 16 učencev, v II. letniku i6totako 16. V abiturientski tevaj je v tekočem letu vpisanih od početka šolskega leta 117 rednih slušateljev in 3 izredni, dočim se jih je 11 vpisalo naknadno V tečaju poučuje 13 strokovnih moči, ki predavajo skupno 35 učnih ur tedensko. Omenjeni zavodi uživajo po 6voji organizaciji in učnem uspehu dober sloves. Posebno abiturientski tečaj nudi v prilikah, ko je moralo mnogo oseb opustiti nadaljnje študije ali izpreme-niti poklice, dobrodošlo priliko za izpopolnitev znanja o gospodarstvu. Zavodi se vzdržujejo z lastnimi dohodki in ne obremenjujejo proračuna Pokrajinskega sveta korjjoracij. Za tekoče leto je bil sestavljen proračun v višini 3,375.372 lir stroškov in istotoliko dohodkov, ki so potrebni, da se stvori Pokrajinskemu 6vetu korporacij primerna podlaga za uspešno udejstvovanje na širokem delokrogu nove pristojnosti. Pri teni se je posebno jemalo ozira na mnogobrojne potrebe akcij za obnovo gospodarstva- ter za pospeševanje strokovne izobrazbe obrtniškega, po-Ijedelskega ter industrijskega naraščaja. Za obsežno in koristno jioslovanje sveta gte j>osebna zahvala podpredsedniku, ki v svo 'm vztrajnem in neumornem delovanju pozorno motri gospodarsko življenje pokrajine ter poslovanje uradov, ki se pod preudarnim in hvalevrednim vodstvom podravnatelja in oddelkovih starešin kar najbolje trudijo, da se poverjena jim dela točno, tedno in hitro izvršijo. * Temu kratkemu prikazu poslovanja 6veta v prvi dobi svojega delovanja je treba, da sledi vsaj v glavnih obrisih še očrtanje gospodarskega položaja pokrajine. Sprememba v odpravi na postajališču Drenov grič Direkcija državnih železnic v Ljubljani obvešča, da se odpravljajo od dne 1. marca t. 1. dalje na postajališču Drenov grit potniki, prtljaga in ekspresna roba. Brzovozne in sporovozne ko-madne pošiljke postajališče od navedenega dne dalje ne bo več prevzemalo in oddajalo. Postaja Vrhnika pa bo posredovala pri predaji in oddaji vagonskih pošiljk, ki se bodo lahko še nadalje predajale in oddajale na nezasedenem tovorišču. Vse potrebne informacije dobe udeležene stranko v uradnih urah pri šefih postaj. Pogozditev ob cestah in železnicah posekanih gozdnih pasov Ljubljansko mestno poglavarstvo opozarja prizadete posestnike, naj v lastnem interesu takoj začno s j>ogozdovanjem ob cestah in železnicah posekanih gozdnih pasov. Sadike bo oddajala pokrajinska drevesnica, a manj premožni gospodarji bodo na predlog mestnega poglavarstva dobili sadike brezplačno. Zato naj posestniki s posredovanjem gozdnih čuvajev ali pa kar neposredno mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici 7, soba št. 35 naznanijo, koliko sadik potrebujejo za pogozditev gozdnih jas in posek. Omejitve porabe električnega toka — ukinjene Pozimi ob najhujšem mrazu je morala bili zaradi zamrzovanja rek poraba električnega toka v Ljubljani omejena ter je Visoki komisariat zato odredil prepoved obratovanja z elektromotorji in z drugimi električnimi aparati med 16. in 19. uro. Ker je pa sedaj dobava električne energijo iz liidrocentral zanesljivejša ter je večerna obtežba mestne električne centrale zarndi daljšega dneva postala nižja, jo bo centrnla mestne elektrarne z elektrarno v Tacnu lahko sama krila, če tudi bi odpadla dobava energije od drugod. Zato jt Visoki komisariat omejitev porabe električnega toka ukinil ter preklical prejx)ved obratovanja z elektromotorji in drugimi električnimi aparati. Navzlic dovoljenju, da odjemalci električnega toka smejo brez omejitve,, obratovati z elektromotorji in drugimi električnimi aparati, vendar opozarjamo stranke na čim največje varčevanje z električno energijo. Razdeljevanje krmil za krave mlekarice Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da se bodo dne 24., 25. in 26. t. m. od 8 do 12 in 15 do 18 delile pri Uradu za razdeljevanje mleka v Maistrovi 10 nakaznice za riževe otrobe producentom kravjega mleka tostran kontrolne črte, ki oddajajo mleko po nalogu Prevoda. Krmila se bodo razdeljevala na podlagi količine mleka, ki ga vsak proizvajalec oddaja. Prihodnjo nedeljo spet najboljši med seboj Prvi igralni dan — prva tri kola — Hermesovega tekmovanja reprezentančne skupine ni prinesel nikakili posebnih presenečenj — razen dejstva, da se je moral favorit tekmovanja Bradeško precej s srečo boriti, da je premagal Recka. Vodilna skupina — Bogataj in Strojnik R. s tremi točkami in Bradeško z dvema točkama -- bo to nedeljo naletela na močne nasprotnike ter bodo to nedeljo padle važne odločitve, ki bodo gotovo močno vplivale na končni razpored najboljših. Najvažnejše srečanjo bo gotovo med Bogatajem in Strojnikom R. Ta igra bo odločila, ali ima zmagovalec kake nade za dosego prvega mesta — seveda če zmaga še v nadaljnjih borbah. Poraz enega ali drugega bi pa pomenil, da bi njegove šanse tudi za drugo mesto zelo padle. Druga najvažnejša partija bo ona med Šubertom in Bradeškom, kjer se bo Bradeško moral potruditi, če bo hotel zmagati. Zelo važna bo tudi borba med Šubertom in Strojnikom Romanom. Strojnik Roman se bo gotovo hotel Šubertu revanžirali za poraz, ki ga jo doživel na Hermesovem klubskem prvenstvu, razen tega pa mu bo tudi ta točka nujno potrebna. Brez dvoma pa je, da bo igra Bradeško-Poženel zelo napeta in bo vsaka točka odločevala o končnem izidu. Merala-Bogataj bo jako izenačena borba. Meralina igra očividno Bogataju 119 odgovarja, kar dokazuje, da ga je v zadnjem času Merala že dvakrat premagal. Toda lokrat bo moral Bogataj napeti vse sile, da se otrese Merale, kajti vsaka izgubljena igra bi mu mogla zelo škodovati. Dvanajst iger bo v nedeljo na sporedu, dvanajst napetih, izenačenih borb, ki bodo gledalce gotovo navdušile Tekmovanje se bo pričelo ob 9 v dvorani hotela Miklič. Vstopnina propagandna. Poročevalec je nato podal kratko sliRo o gospodarskem položaju Pokrajine, ki se tiče dela korporacijskega 3veta in je zaključil takole: Ne morem zaključiti tega kratkega pregleda o poslovanju Sveta v prvi dobi njegove nove ureditve, ne da bi izrazil v imenu Sveta vdano zahvalo Ekscelenci Visokemu komisarju za veliko in stalno podporo, s katero je olajšal našo, ne baš vedno lahko nalogo. Naše delo bo moglo postati bolj intenzivno in učinkovito v novi dobi, ki pričenja danes z neposrednim dedovanjem predstavnikov produktivnih kaicgorij, ki ?o vse zastopane v krogu Sveta. Prevzemamo nase obvezo, da se bomo pri našem bodočem delovanju ravnali z vnemo in di-I sciplmo |x> navodilih našega odličnega poglavarja 1 pokiajine. 9. Zlodej potegne pri priči iz žepa ustrojeno kozjo kožo, na katero bo napisal pogodbo. S tal pobere še priostreno vejico, ki mu jo zabode v glavno žilo na desnici in 1edaj napiše z njegovo srčno krvjo peklensko pogodbo, kakor sta s; bila pravkar domenila. Ko jo je pastir že podpisal, jo zlodej vesel zvije in jo vtakne v svoj žep. »Jaz se bom pogodbe držal, ti pa glej, da ne pozabiš nanjo v svojem bogastvu in sreči! Ha, ha, ha!« se peklensko zakrohoče in pri tej priči izgine v nočni temi. 1°. Ko je ostal pastir sam s svojo bolečo desno roko, se je ob ognju kar sesedel, nekaj od bolečine, nekaj od groze in strahu, saj je prodal svojo dušo zlodeju, ali pa dušo nekoga, ki ga še niti ne pozna, niti ga še nima. »Kar je, zdaj je! Pomagati si in kaj predrugačiti ne morem več!« sklene in se tolaži. Ogenj pogasi z zemljo in kamenjem, da se ne bo mogel hudič greti. Šele tedaj je napoti proti graščini na vrh črnega hribovja; za njim je drobila ovčja čreda, nad vsem pa je migljalo zvezdnato nebo z luninim krajcem. V spomin Kozinčevim mučencem! V petek, 26. t. m. bo minilo pol leta, ko 60 ponoči komunistični partizani pridrveli v Zapotok pri Sodražici. Kakor judje, ki jih je vodil odpadli apostol Juda na Jezusa, tako so oboroženi do zob obkolili nezavarovano Kozinčevo in Arkotovn hišo. Kakor je povsod, kamor 6topi partizanska peta, jok, rop in umor, tako tudi tu to noč ni bilo brez tega. Kdo pa je še, ki od partizanov kaj drugega pričakuje?! Pravili so, da so Kozinčevi in Arko Janez izdajalci. Kako je mogel biti Kozinčev oče izdajalec — ta mož globoke vere, neomejen v na-celih, ki je bolj kakor kdo drugi ljubil svoj narod . .. . ie’ potem k° so,mu odpeljali in zverinsko mučili in ubili sina Franceta, imel vedno na ustih: I>og, ne maščevanja, odpusti jim! Kaj je zagrešila vzorna mati, ki je v nemajhnih bolečinah dala narodu enajst otrok in jih 6krbno vzgojila. Kaj je bila Kozinčeva mati. vedo povedati nešteti reveži, ki so se v bedi zatekli k njej, in ni jih pustila praznih rok, pri tem pa ni vedela levica kaj je dala desnica. In Janez, siromak od tretjega leta popolnoma hrom! Kdo je bil, ki v njegovi družbi ne bi bil vesel. Kdo mu je prinesel še tako pokvarjeno stvar in je ne bi on popravil? In umreti je moral, ker je bil, kakor so pravili partizani, on brom, ki 60 ga morali domači nositi na svojih rokah — izdajalec! So mar kreposti te družine grehi, da 60 morali prestati mučenisko smrt? Res je! Ker so bili glo-bokoverni, ker so obljubili zvestobo presv. Srcu Jezusovemu, ker 60 bili čisti Slovenci, ker so odpirali oči slepim in svarili pred nevarnostjo komunizma, so bili v napofje komunistični drhali. Zato so jih ti izdajalci naroda in vere umorili! Prosite skromni mučenci za tiste v ribniški dolini, ki jim vaš zgled še ni odprl oči. Na vas pa je vsa ribniška dolina ponosna! Slava vam! V petek bo ob polletnici mučeniške smrti Kozinčeve družine sv. maša zadušniea, h kateri so vabljeni zlasti rojaki. Spominska 6v. maša bo ob 10 v stolnici. Slutnja pomladi v botaničnem vrtu Ribiško društvo v Ljubljani prosi svoje člane, ki so poravnali članarino za leto 1943, da predlo-že svoje članske izkaznice pri g. Ivanu Bogataju na Kongresnem trgu zaradi obnovitve. Obenem naj mu izroče tudi tri svoje fotografije za legitimacijo, ki bodo potrebno za evidenco. Pomladni viharji še niso razgibali ogromnih krošenj stoletnih dreves, ki jih je posadil 6am Marmont, kri v njih je še zaspana in lena, zato popki še ni60 nabrekli in svetli od smole. Topli popoldnevi pa so že privabili iz zemlje prve znanilce pomladi zvončke in ozimnico (eranthis hiemalis). Zjutraj, ko pokriva zemljo mrzla 6lana, so drobne cvetke zaprte, j>ovešajo glavice in 6anjajo v božajočih sončnih žarkih. Čim prepodi veter debelo, meglo in posije sonce, 6e odpirajo cvetovi med velo travo, da 6e zdi, kot bi kdo natresel samih zlatnikov. Ozimnica je re6 Čudovita rožica. Vztrajna in odfiorna, ne boji se hudega mraza, 6ai za-cvete prva, dostikrat še pred zvončkom. Med ru-menookimi ozimnicami se prerivajo zvončki in bude zaspane rožice k novemu življenju. Njih beji cvetovi so živo nasprotje zlati barvi ozimnice in obrob-&redic in travniki so kakor pisana nedeljska ruta. c« ^,?n£ki.> ozimnice niso 6ame. Iz sna so se prebudili tudi telohi: črni in zeleni. Prvi s svojimi kot sneg belimi, rožnatimi ali rdečkastimi cvetovi oznanjujejo, da ni več daleč do pomladi. Slana, sneg in mraz jun ne morejo do živega, saj so vujeci z e vso zimo in 60 komaj pričakali prvih toplejših dni. Čas za počitek si vzamejo tedai ko bodo travniki in gorske jase polne najlepševa cvetja. Oni so junaki, ki se žrtvujejo, da ima .narava tudi v prvih dnevih svojo, čeprav 6kromno odevalo. Zeleni teloh na visokih pecljih in 6 kimajočimi cvetovi modro premišljuje, kaj se mu je 6anjalo. Čudno 6e mu zdi, da ne vidi nobene tako visoke cvetlice. Pod grmičevjem 60 si izbrale skromno domovanje trobentice. Tiho in ponižno čakajo sončnih žarkov, da bi jim pozlatili drobne cvetne glavice. Kot male zvezdice mežikajo v 6ončno luč, ko jim poredni 6onček ponagaja. Tudi vijolice ti 6em in tja zadiše. Sicer vedo, da njih cvetovi ne bodo vsi oprašeni, ker primanjkuje ljubezenskih svatov — čebelic in čmrljev. Toda kaj zato. Ljubi Bog bo potolažil obupane rožice in jim naklonil ponovno cvetenje v toplejših mesecih. Seveda bodo tokrat vijolice brez medu, prijetnega vonja in brez modrih svatovskih oblek. Opraševanje se bo zgodilo v zelenem 6vetu či6to skrivaj, brez snubcev in posredovalcev ... Na gredici cvete, lapuh, ali kot smo mu kot šolarji rekli ti s’ lagala barbara — tussilago farfara. Z luskolisti porasla cvetna betev nosi zlatorumene cvetove, in ko bodo ti odmrli, se razvijejo veliki sivokuštrasti listi. Leska že razvija mačice, tudi ženski cvetovi mole iz popka dve rdeči nitki. Ko bo zavel topli veter in jrotresel leskove mačice, 6e bo vsul iz njih zlatorumeni cvetni prah. In če bo sreča mila, bo jradlo nekaj zrn tega življenjskega prahu tudi na oba pestiča in pričela se bo tiha sreča oplojenega cveta. Na vrbah 6e mačice komaj zadržujejo od radovednosti. Kako rade bi že piogledale v 6ončni dan, pa trde lupinice zabranjujejo radovednicam pogledati na svet, ker so noči in jutra še mrzla. Vendar 6e jim 6em in tja posreči, da odrinejo kako luskinico in se zasveti na 60ncu drobna bela 6rajčka. - Tudi resa 6e prebuja. Na prisojnih legah že Kole«! ar Četrtek, 25. svečana: Valburga, devica la opatica; Feliks III., papež; Cezarij, spoznavalec. Petek, 26. svečana: Matilda, devica; Viktor, sjroznavalec; Aleksander, škof. Ohvoptila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Blef-vvcisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 02, iu mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. »Poziv uslužbencem gostinske stroke! Sindikat delojemalcev gostinske stroke sjroroča, da je prejel dodatne živilske nakaznice za ono osebje, ki se je v preteklem tednu v to svrho na sindikatu prijavilo. Te karte lahko vsak interesent osebno dvigne,, in sicer v četrtek 25., petek 26. in 6oboto 27. t. m. med uradnimi urami sindikata od 9,—11. dojx>l-dne na sedežu sindikata, Miklošičeva cesta 22., soba štev. 14. v I. nadstropju. Vsak mora prinesti s seboj svojo živilsko nakaznico za mesec februar v svrho vpisa številke. Ojvozarja se vse, da te dodatne karte zagotovo dvignejo v teku navedenih dni, ker sicer jim za mesec februar zapadejo. Dodatne živilske nakaznice so odobrene vsem uslužbencem gostinske stroke razen kuharicam in kuharjem v gostilnah in restavracijah in blagajničarkam. Na sporedu tretje javne produkcije Glasbene akademije, ki bo v petek 26. februarja točno ob 18.30 v veliki filharmonični dvorani, so zastopani naslednji skladatelji: Beethoven, Brahms, Mozart, Schumann, Leoncavallo, Sgambati, Brawinsky, Chopin, Musorgski, Rahmaninov, Pavčič in Škerjanc. Sodelujejo slušatelji GA in gojenci SGŠ. Sporedi, ki veljajo kot vstopnice, se dobe po 3 lire, dijaki po 1 liro v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. »Pričarani ženin« je v nedeljo v frančiškanski dvorani razveselil prav vse. Nabito polna dvorana 6e je do solz nasmejala spletkam okoli ameriškega ženina, vaškim klepetuljam in čevljarju Urhu, ki tako zapletejo dejanje, da se komaj razvozlja. Na splošno željo občinstva se igra ponovi v soboto, 27. februarja ob petih jjopoldne zadnjič in nepreklicno^ Ker je v nedeljo jrar 6to ljudi odšlo brez vstopnic, priporočamo, da si vstopnice preskrbite v predprodaji v četrtek in petek od 17. do 19. ure pri dnevni blagajni. fj inbljansfto gledališče Drumn: Četrtek, 25. februarja ob 17.30: »Mirandolina«. Red Četrtek. Petek, 26. februarja ob 14.30: »Učiteljica«. Izven. Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30 »V Ljubljano jo dajmo.« Red B. Opera: Četrtek, 25. februarja ob 17: »Zemlja smehljaja*. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 26. februarja ob 17.: »Thais«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sobota, 27. februarja ob 17.: »Janko in Metka«, Premiera. Red Premierski. ROKODELSKI ODER Nedelja ob 5 pojroldne: »Lažnivec«, veseloigra. Predprodaja vstopnic bo na dan predstavo od 10—12 in dve uri pred pričetkom predstavo V društveni pisarni, Petrarkova 12-1. pričenja cveteti, da zašume trdi cvetovi, če potegneš z roko po njih. Na planinskem griču še vse spi. Listje stoletne; lipe pokriva iu varuje visokogorske rožice. Pač, sem in tja 6e že opazi življenje. Kamenokreš (sa-xifragi llaagii) bo vsak čas odprla prve cVetke, jrrav tako kokošnica (draba Haynaldi). V topli gredi cveto Burserijev kamenokreč (saxifraga Burseri-ana), mala perunika (iris refictilata), žefran (cro-cus Tomassiniana) in grozdek (muscari). . V toplih popoldnevih privabijo prve znanilke lepših dni, 6voje najbolj verne prijateljice čebelice, ki že z rumenimi hlačicami nabirajo prvi med. Slutnja pomladi postaja počasi resnica. Tempacclo da Aspirina! Ciia diluvio! Ben presto i piedi si bagnano o si corre il rischio di buscarsi m raffreddore. Per evitare matanni prendete subifo le compresse di Aspirina. Za slabo vreme Aspirin! Kak naliv! Noge se hitro zmočijo in obstoja možnost prehlada. V izogib bolezni vzemite takoj tablete Aspirin. «uc frel. Milano . 31014 Edgar VVallace: 28 Žabar s »Kaj pa ti tukaj počenjaš?« ga je vprašal v zapovedujočem tonu. — »Saj sem ti zabičal, da ostani pri svetilki!« Elkove oči so se navadile teme in hitro je ocenil razdaljo med njim in stražarjem. »Dva smešna človeka sta prišla po cesti. Hotel bi, da si ju ogledaš še ti!« je šepnil. V mladosti je bil Elk dober nogometaš. Ko se mu je Žabar približal, ga je udaril z vso silo z nogo v trebuh. Mož je z rojvotom telebnil na t‘la. Zaradi silnega udarca mu je sapa pošja in še preden se je zavedal in oj>omo-gcl, da bi zaklical na j>omoč, so bili že detektivi pri njem. Kaj hitro so odstranili še tega drugega motilca, ki jim je bil napoti v njihovi akciji. * Tudi njega so spravili v policijski avtomobil. »Zdaj pa moramo skozi zadnja vra-’ mhideniči!« je dejal Lik. — Tokrat so biila vrtna vraten odprta. Lik je sezul" čevlje in se v nogavicah ■»lazil skozi temačen hodnik ter z ahnim pritiskom odjirl vrata Maitlnn-dove sobe. 1« je bila prazna in temna. Lik se je vrnil v umivalnico. »V pritličju ni nikogar,« je dejal. »?>e bomo morali že potruditi v prvo nadstropje.« Fa I Podal se je po stopnicah navzgor in videl, da je svetlobni pramen šinil skozi sobna vrata, v kateri je po njegovem mneju bivala Maintlandova služabnica. Preskakujoč kar po dve sfoj>nici naenkrat je pohitel proti vratom in se zaletel vanje. Vrata so se treskom ziru-šila. V sobi je bilo čisto temno. »Roke kvišku!« je zakričal v temo, ki je nikakor ni pričakoval. Popolnoma mirno ie bilo. Sklonil se je in posvetil po sobi s svojo žepno svetilko. V sobi ni bilo nikogar. Njegovi pomagači so pridrveli z,a njim v sobo. Prižgali so svetilko, ki je stala na mizi. Opazili so, da je bil cilinder še vroč. Sobo so takoj preiskali, pa je bila že tako majhna, da sc nihče ni bil upal skrivati v njej. Ko so jiogledali skozi okno, so videli, da tudi j>o tej poti zločinci niso mogli pobegniti. V drugem kotu sobe je stala omara za obleko, ki jih je bila jjolna in ki so visele na kljukah. »Vrzite te stvari ven!« je zapovedal Elk »Zn temi stvarmi morajo biti vrata ki vodijo v drugo poslopje.« I Detektivi so zmetali obleke na tla 'in se spravili na delo, kako odstraniti leseno zadnjo omarno steno. Dik pa je 'medtem marljivo pregledoval papirje, I ki jih je našel na mizi. »Mills-ovo priznanje,« je rekel iz-' | redno začuden. »Kako je pa to mogoče? Saj je bila njegova izpoved narejena le v dveh izvodih, od katerih ene-1 ga imam jaz spravljenega v mojem uradu, drugi pa je zaklenjen v vaši pisarni, kajne, Elk?« V naslednjem trenutku so detektivi razbili zadnjo steno omare in skozi .odprtino vdrli v sosednjo hišo. ' Ugotovili so nekaj čudnega: namreč to, tla je poseben skriven hodnik vodil skozi cel blok desetih hiš in bilo | je takoj jasno, da so v teh hišah stanovali izključno Žabarji. Ker bi bil lahko vsak izmed teh Žabar številka 7, 1 ih je dal Dik vse aretirati. Čeprav so »ila vsa vrata tega skrivnega hodnika odobna druga drugim, vendar niso »ila nobena maskirana, kakor je bil maskiran tisti izhod v Maiflandovi hiši. »Dvomim, da smo prijeli pravega,« je dejal Elk, ki se je ves upehan vrnil k Diku. »Niti enega med temi nisem videl, kateremu bi prisodil malo večjo ]>orcijo pameti.« »Ali ni morda kdo ušel iz hišnega bloka?« je vprašal Dik, ves zaskrbljen. Elk je odkimal. »Moji pomagači so na cesti in v hodniku. Dalje je tukaj že tudi lepa četa uniformiranih jjolici-stov Ali morda .niste slišali piskanja policije?« Elkov pomočnik je prišel, da bi mu podal poročilo. i rM)d oih | »Neki mož je bil na dvorišču tretje hiše. Dul sem ga aretirati ter ga pri- peljal sem. Ali ga želite videti?« i Lakoj ga privedite!« je rekel Elk. ‘ Nekaj trenutkov za tem je privedel vkljenjenega moža, ki ga je porinil v sobo. Bil je precej visoke postave, imel je dolge, kostanjave lase. Plava brada mu je bila ostro pristrižena. Za trenutek ga je gledal Dik ves začuden, j potem pa je vzkliknil: »Ah, saj to je pa naš stari znanec Karlo!« »Jaz pa sem čisto jirepričan, da je to sam llagn!« je rekel Elk. »Snemi si takoj tole svojo brado, ti žabarska baraba, ti! Zdaj se bova pa malo pogovarjala o številki sedem!« | Celo Dik ni mogel verjeti 6vojim očem. Lasulja je bila tako vešče narejena, da bi premotrila celo njegovo iz-kbšeno policijsko oko; bradica je bila tako vešče priirjena, da se nikomur j niti sanjalo ne bi, da bi bil to ravnatelj Ileronovega kluba. Ko jm je slišal njegov glas, je ugotovil, ilu se Elk prav nič ne vinra. »Številka sedem?« je nosljal llagn. ! »Jaz pa mislim, da bo številki sedem prej uspelo priti skozi vaš kordon, kot vi mislitedn'ne da bi ga vi kakor koli I mogli nadlegovati. On je namreč s policijo v zelo dobrih odnošajih. Čemu me pa potrebujete, gospod Elk?« »Potrebujem vas, ker hočem zvedeti, kakšno vlogo ste imeli v noči od 14 na 15 maja, ko je bil umorjen glavni policijski inšpektor mr. Center.« IJIagen se jc namrdnil, i »Čemu pa v tej stvari raje ne vprn-I šate samega Broud-a? Ta je bil tudi j zraven. Le jioglcjte malo skozi okno! Tudi tukaj je zraven!« | Dik je odprl okno ter se sklonil skozenj. Velika množica ljudi je opazovala, kako je policija odpeljala aretirane. I Refleks nekega cilindre je pritegnil Dikov j>ogled nase. Istočasno pa jc .slišal znani mu glas, ki mu je zaiklical: (»Dobro jutro, gosjxid kapetan! Delnice Žabarjev so pa danes občutno padle, ' kaj? Recite mi, ali ste videli otroka?« 14. Poziv vsem žnbnrskim glavarjem. Elk je stopil na cesto z namenom, da pozdravi Američana. Gospod Broad * je bil v fraku in žarometi njegovegu avtomobila so razs veti jc vali’ umazano I ulico. »Ko sem videl dvajset stražnikov pridrveti z vso naglico iz Ileronovega kluba, sem bil pač prepričan, da ne hite zaradi tega, ker bi še radi do druge ure prišli v postelje, ampak je namenjena ta brzina gotovo Žabarjem,« ■ je dejal smehljaje. »Jaz prihajam v I ta klub namreč redno šele v jutranjih urah. Člani tega kluba niso bog ve kaj prida ljudje, morda celo slabši od marsikaterega Žabarja. Ampak mene zanimajo in jaz se ob pogledu nanje, imenitno zabavam. — /daj ponavljam vprašanje: ali ste videli otroka, ki se komaj uči titati?« LJUBLJANA Sramotni računi in spletke v prid boljševiški Rusiji Vsa Srednja Evropa naj bi bila izročena Stalinu Rim, 24. febr. s. Angleški mesečnik »Econo-mist« je svoje dni objavil sovjetski načrt za uničenje Finske, pozneje pa je »Pravda« pisala o uradnih sovjetskih zahtevah do Besarabije, do Le-tonske, do Estonske in Litvanije, zdaj pa je Se angleški list »Observer« odkril namene rdeče vojske, ki bi rada zbrisala z zemljevida Bolgarijo in Hrvaško. Tako so polagoma Moskva in njeni kapitalistični zavezniki prišli na dan s proslulim Molotovljevim načrtom, zaradi katerega je prišlo do vojne med silami osi ter izdajalskim in zahrbtnim boljševizmom. Tedaj so v Moskvi, Londonu in Washingtonu zanikavali Molotovljevo zamisel. Usoda pa je tako hotela, da morajo vsi to danes priznati. Za zdaj še ne omenjajo Dardanel, ki so bili tudi v teh načrtih, ker se boje turškega vznemirjenja. Angleški tisk ne prikriva svojega popolnega soglasja z zahtevami omenjenih listov. Saj tudi ne bi mogel drugače, zakaj o vsem tem so se že pogajali Stafford Cripps in Anthony Eden s Kremljem. Dogovore pa je potrdil Churchill v Moskvi, ko se je vpričo Rooseveltovega zastopnika pogajal s Stalinom. London, Washington in Moskva so se torej dogovorili, da se bodo lotili vseh teh držav in da se ne bodo med seboj zgrizli pri obilni pojedini. Ta dogovor velja za dobo 20 let, napisali pa so ga na .listino, ki je seveda napis Atlantske karte. Izročitev Madžarske, Bolgarije in Romunije sovjetski Rusiji pomeni, da se Angleži in Amerikanci strinjajo v tem, da bi se boljševizem lahko razlil po vsej srednji Evropi prav tja do Adriatika. Churchill in Roosevelt sta Evropo vrgla v Stalinovo žrelo, ki naj počenja z njo, kar mu drago. Do tega pa ne bo prišlo, ker se bo Evropa z vsemi silami, narodnimi in plemenskimi, postavila po robu strahotni pretnji, ki tlači vso celino. Divjaški boljševiški naval se bo zdrobil ob trdni in ču.ječi evropski volji, ki je v tisočletni zgodovini že večkrat nastopala proti podobnim nevarnostim ter jih vedno premagala s silo svoje notranje moči To se bo zgodilo tudi to pot. Ko bo nevarnost pri kraju, bodo omenjeni narodi zahtevali svoje pravice, zahtevali vrh tega pa še to, naj krivce te sramotne kupčije postavijo pred evropsko sodišče. Oslepljeni umetniki Iztaknili so jim oči, da ne bi še kje drugod ustvarjali takšnih umetnin Za kakega umetnika je bilo zlasti v prejšnjih 'zgodovinskih časih precej nevarno, če je ustvaril kake izredne umetnine. Marsikak arhitekt, slikar in kipar je moral zaradi 6voje umetnine izgubiti vid. Tako beremo, na primer, da je dal neki faraon iz rodu Ptolomejcev 06lepiti nekega arhitekta, ki mu je bil zgradi: zakladnico z jako utnelnim tajnim vhodom. Ko je bil vladarju pokazal vhod in ga je je la občudoval, pa 6e hkrati zbal, da bi ga utegnil kdo najti, je odvrnil nesrečni stavbenik: »Ne bojte se — le dva para oči vesta za vhod«, pri čemer je mislil na faraonove in 6voje oči. A vlada’-je odgovoril: »En par je tu odveč,« in dal stavbenika oslepiti. Slična zgodba je znana o Bazilijevi katedrali v Moskvi, ki jo je bil dal zgraditi car Ivan IV. v 6pomin na zavzetje Kazana, leta 1554. Kakor pravi sporočilo, je dal stavbenika oslepiti, češ da ne bi mogel nikjer več postaviti take lepe katedrale. Isto pripovedujejo o berlinski cerkvi v Samostanski ulici. Ta ima zgoraj na zvoniku uro s posebnim bitjem, kjer se vsako uro zasliši pesem. Vrhnji del zvonika, strma piramida, počiva na štirih levih, ki 60 imeli prej posebno napravo, tako da so zarjoveli, preden 6e je ura oglasila. Berlinski magistrat je bil baje na te leve tako ponosen, da je dal umetnika, ki jih je napravil, oslepiti iz bojazni, da ne bi še kje drugje dobili take ure z rjovečimi levi. A umetnik je zaprosil še za poslednjo milost: naj bi mu dovolili, da bi šel na zvonik in 6e dotaknil za 6lovo svoje umetnine. Odvedli 60 ga navzgor. Umetnik je iztegnil roko, se nečesa dotaknil in vsi levi 60 za vedno onemeli. Na Madžarskem pa je dal tedanji knez Esterhdzy iz istega vzroka oslepiti kovača, ki mu je bil napravil železna vrata, višek kovaške umetelnosti, za v grad. Proglas turškega državnega predsednika svojemu narodu Carigrad, 25. febr. s. Kot stalni predsednik turške ljudske stranke je predsednik republike Izmet Ineni naslovil ob priliki bližajočih se volitev za »veliko narodno skupščino« na turško ljudstvu poseben proglas. Najprej je poudaril težave, s katerimi se je Turčija morala boriti v štirih zadnjih letih in rekel, da navzlic težkim časom obnovitveno delo v državi ni bilo moteno. Kar se tiče zunanje politike, je izjavil, da pred štirimi leti nihče' ni mogel misliti, da Turčija ne bo sodelovala v sedanji vojni. Ko so se na obzorju začeli kopičiti temni oblaki, smo sklenili odstraniti iz naše bližine vse nevihte in sicer v korist naše države. Nikoli se nismo tako trudili za obrambo naše države kakonska razpolaga v svojih zasedenih deželah z večjimi podpornimi viri kakor pa Nemčija, je trdila gospa Čankajškova. In čim d'l j e bo Japonska lahko razpolagala s temi vini, tem močnejša in nevarnejša bo postala za zaveznike. _ Japonsko vojaško silo je treba zdrobiti, je nadaljevala Čankajškova. Po vojni naj bi se ustanovila Zveza narodov, v katero bi imele dostop vse države. II koncu je gospa Čankajškova še pripomnila, da je čunkinška Kitajska po petih letih vojne z japonci prišla do prepričanja, da »je najjiametneje tvegati p roti udar. Kakoir jo zvedel j>oročevalec INB-ja iz Washingtona, se Čankajškova soproga namerava iz Zoruženih držav j>odati tudi v Kanado ter tudi tam spregovoriti pred kanadskimi poslanci. HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH h © 253. V atriju se je dvignil Sum. Vsi so se začeli umikati od Petronija, celo najzvestejši njegovi prijatelji, tako so se bali, da ne bi cesarjeva jeza padla tudi nanje. Kmalu je stal Petro-nij čisto sam na levi strani atrija. Smehljal se je, gladil gube svoje toge in čakal, kaj bo storil cesar. Ta je spregovoril: »Vi bi radi, da bi ga kaznoval, toda Petronij je moj prijatelj. Dasi mi je ranil srce, naj ve, da Ima to srce za prijatelje samo... odpuščanje.« »Izgubil sem igro. Po meni je!« je šinilo Petroniju po glavi. A medtem je cesar vstal in posvet je bil končan. 254. Neron in Tigelin sta odšla v Popejino palačo, kjer sta čakala dva judovska duhovna, mlad pisar in pa — Hilon. Rabina sta pri pogledu na cesarja prebledela od razburjenja, dvignila roke ter začela Nerona pozdravljati. Cesar je vprašal: »Vi dolžite kristjane, da so zažgali Rim?« »Mi jih samo obtožujemo, da so sovražniki človeškega rodu in da so že zdavnaj grozili mestu in svetu z ognjem. Drugo ti bo povedal ta mož, čigar usta ne lažejo, ker je po žilah njegove matere tekla kri izvoljenega ljudstva.« OBVESTILA »Lažnivec« je naslov veseloigri, ki jo bo upj-i-zoril Rokodelski oder po uspelih prvih predstavah v nedeljo 28. t. m. ob 5 popoldne. Cenjeno občinstvo vljudno opozarjamo, da si preskrbi vstopnice v predprodaji v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova ulica 12-1., desno. Za smeli in zabavo vam bo preskrbel frančiškanski oder z uprizoritvijo veseloigre »Ulica številka 15«, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Zanimanje za igro je veliko, zato si preskrbite vstopnice pravočasno v trgovini Sfiligoj. Vabimo prav vse, ker smo pre-pričani, da bo igra v vsakem oziru zadovoljila prav slehernega gledalca, ki si želi veselega predpustnega razvedrila. Orkestralno društvo Glasbeno Matice, ki se nahaja v 24, lelu svojega obstoja, bo nastopilo na ponedeljkovem velikem koncertu v unionski dvo- rani. V teku svojega umetniškega dela je priredilo bodisi samostojno ali v zvezi z drugimi koncertnimi činitelji^ preko 200 koncertov, na katerh je izvajalo dobršen del svetovne glasbene literature, predvsem pa celotno, doslej obstoječo slovensko glasbo za godalni orkester. Orkestralno društvo je pogosto nastopalo tudi v ljubljanski radijski jK>staji z izbranim sporedom, čigar sestavni del so vedno tvorile slovenske skladbe, za katere ]e dalo društveno delo marsikatero bistveno pobudo. Tako je dobila slovenska glasba po zaslugi Orkestralnega društva Glasbene Matice več samoniklih del za godalni orkester, od katerih bosta dvo izvajani na ponedeljkovem koncertu. Poleg teh dveh del pa tudi del: iz italijanske klasične literature. Orkestralno društvo vodi že celo vrsto let z največjim uspehom skladatelj L M. Škerjanec. Koncert bo 1 marca ob pol sedmih zvečer v veliki unionski dvorani in so vstopnice že razprodane. & S »t IZVIRNI ROMAN U j Kaj ti je, Minka, da tako molčiš?« je zmotil Boštjan spokojnost večera in molka. »Nič mi ni,« se je branila. »Veš, toliko ti imam povedati, pa so mi ne dž. Ne, res se mi ne d6. Zmerom 6em si mislila: to ti moram povedati, ko boš prišel, ono vprašati, da si bom na jasnem. Zdaj pa ne morem. Vso mi mrgoli po glavi, da ne vem, kje bi začela...« »Kar povej, Minka!« se jo on nekoliko zbal. »No morem. Bom že. No misli, da je kaj slabega. O, ne! Same majhne stvari so, prav nič važne.« Ni vedel, kaj naj ji reče, pa mu je pomagala ona: »No morem ti razložiti. Beseda mi ne gre iz ust, čeprav se mi zdi; da jo imam..., ah, saj me ne razumeš. Gotovo si ti na istem ko jaz.« Prikimal ji je. »Domov moram,« se jo spomnil. »Počakaj še, da pride oče. Jezen bi bil, če bi ne bil več tu.« »Bom pa počakal,« se je vdal. »Vsak čas mora biti tu.« Iz veže se je oglasila mati: »Minka, daj, napravi za prašiče! Malo je manjkalo, pa bi pozabila. Kar krulijo, tako so lačni.« Minka je vstala in povabila Boštjana, naj gre v vežo. »Tu ti bo dolg čas,« je omen.la. Sel je za njo v kuhinjo. Sedel je na klop blizu vrat in opazoval ženski. Posebno ga je zanimala Minka, ki se je pridno sukala okoli ognjišča, sekljala zelenjad, pomagala materi, pristav- ljala lonce in ni držala rok križem. Dobra gospodinja bo, si je priznal in jo veselo objel z očmi'. Take mu je treba! Od zunaj se je začul moški glas: »Presneto je pa hitro noč! Človek komaj malo pomiga, a že ne vidi več. Kmalu bo jesen.« »Oče je prišel,« je vzkliknila Minka in skočila k Boštjanu. »Skrij se, da to ne bo videl. Iznenadenje mu pripraviva.« Vstal je in potisnila ga je v temen kot. V tem je oče že vstopil. »Dober večer, oče!« je Minka pozdravila, mati pa še utegnila ni. »Bog daj, Bog daj! Bo kmalu kaj? Lačen sem že.« »Bo, bo!« je spregovorila mati. »Kar potrpi!« Sedel je na klop, kjer je prej sedel Boštjan. Tedaj se je Minka sklonila k njemu in mu pošepnila na uho: »Ata, nekdo je prišel.« »Kdo neki?« je bil še on otročji. »No, uganite!« Oče je ugibal: »Stric Jože?« »Ne,« se je ona smejala. »Teta Ana?« »O, kje! Ugibljitek »I, vraga!« je navidezno zarobantil. »Kdo pa vendar?« »Uganite!« se mu je zvito nasmehnila. i . »Kakšno pismo iz Amerike?« »Ne. Če pa pravim, da jo človek.« »Boštjan?« »Da, Bošljan!« V tem je pristopil Boštjan. Stari je kar zazijal. »Bog daj, Boštjan!« ga je pozdravil in mu moško segel v roko. »Tako, tako... Prav, da si prišel. Naša je že kar norela, da jc ni bilo mogoče več prenašati. Samo: Boštjan, Boštjan in spel samo Bošljan...« »Ata, kako pa govorile!« ga je pocukala Minka za rokav. »Pa reci, če ni res.« »Nič ne račem ...« »Slopiva v hišo!« mu je velel oče. »Se bova malo pomenila.« Obrnil se je k Minki. »Luč prinesi, da se bova vsaj videla!« Stopila sta v hišo in za njima je prinesla Minka gorečo trsko ter nažgala leščerbo. »Saperlot, kakšen možak si postal!« je vzkliknil Tehar, ko si ga je ogledal natančneje pri luči. »Zdaj se moraš j>a res ženiti, nič ne pomaga.« ... »Saj zato sem pa prišel,« se jo hotel še on ponorčevati, »Prav, prav. Bomo že napravili. Saj pravim: starim luč, mladim ključ. Mar ne Boštjan?« Boštjan ni zinil nobene. Videl je, da se je tudi Tehar postaral in zlezel v dve gubi. Pridržali so ga še pri večerji. ★ »Sedaj pa res moram iti,« se je dvignil Boštjan po večerji prvi izza mize. Vstal je tudi Tehar. »No, pojdem pa s teboj. Očetu bom dejal: ,Oče, pa snjo ga pripeljali domov!* Mar ne, Boštjan? Pa katero bomo rekli, da bo hitreje minil čas.« »Le pojdite, le!« je bil vesel njegovega predloga. »Pa hitro se vrni!« je žena potlej naročala možu. »Mi poj-demo takoj spat. Z lučjo te ne bomo čakali.« »Prav, prav,« je govoril stari že zunaj. »Pa stopiva!« je velel Boštjanu. Stopila sla v korak, a Boštjan je bil vedno za nekaj stopinj pred Teharjem Sila se mu je mudilo. Ko sta dospela med hiše, sta videla, da imajo samo še nekateri luč, drugi pa so že jx>gasill in pospali. »Kam se ti pa tako mudi? Saj oče ne gre nikoli pred polnoč)* spat. Luč mu gori vso noč. Saj veš, star je, in luč mora biti veda* pri roki.« »Tako, tako,« je rekel Boštjan, samo da je nekaj zinil. »Nič se n! dosti spremenilo na vasi.«- je dodal čez čas. »Ra?en Bebrščin oroh so posekali, kakor vidim, In trhnele lipe tudi ni več.t Za Ljudska tiskarno » Ljubljani: Jože Rramarit — Izdajatelj: Inž. 8odja. - DredniU: Mirko Javornik. - Kokopisov ne vračamo. - »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12. - Ueoetra naročnina 11 lir, ca Inozemsko 20 lir. «. Dredaillioj Kopitarje t a ulica 6, Ul. nadstropje, _ Ufi »Hi JKopitarjeia ulica 6, Ljubljana. — lelelou 8te»* 40-01 do 40 05. — Podruinlcaj Doto me»f*