DNEVNIK
__________GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Let0 VI • Stev. 271 (1959)	 TRST.	petek	16. novembra 1951
Prispevajte za Kulturni dom
Ceno 20 lir
NE MISLITE,
daje vse pozabljeno!
^ zt>ezi z izzvanim a melju« J™ incidentom, ki se je do-j preteklo nedeljo pri ,rnariahl je združena reakci-™i Kominformom na čelu vik in krik, da do T*™ ogleda kost, kot mrho-JJJ*1* To je sicer postal že si-/•j* šovinistične reakcije, ki 7* incident ali nesrečo, ki jWi v Jugoslaviji opisuje JV ki je lasten samo ita• šovinističnim. Iz a sovraštva do Jugosla-v svojem pisarjenju iz-JWiii vsak kriterij, da o ob-
Ku'"'vsli sPloh ^ govorimo. J* Vhieninio nesrečo v Vin-
I itt?1’ al1 v strunlem ki jo I i*® reakcionarni tisk s hi-naslado izrabljal, kar I J?) 'dokazuje nivo dopisni-^"0 ter njihovo šovinistič-, ^Hjugoslovartsko razpolovit.
Jk govorimo o incidentu SniCTjah, ki ga ne odobra-W * ‘P°frebTX>< objek-
^^ocerHmo razloge, ki so I <ton5»* **° ta*'° "masovnega j.	nastopa	množice.
^ine tega moramo iskati v časih, ko je J? Mspodoval brezobzirni za-pot ec ~~ italijanski okupator.
k- ^rkavče, v vas’ kjer j? W se vršila birma, vodi Šmarje, skozi vas, ki je hLfo tal požgana za časa hi! . e okuPaeije. Nad 400 j, . 'n gospodarskih poslopij okupator spremenil v '** že celin šest let si vaščani ponovno iT^liajo svoje domove. Da H*l<*in večji, je takrat rta tJ*!ne ruševine prišel nihče Jj". kot sam škof Santin, faš:stična avtoriteta ter b.tooorelih domovih pozival n« lojalnost z oku-ter za požig krivil
& P*
Tisti, ki je blago-faiistično orožje, s je okupator pobijal „ vudi fTu požigal vati, se k® Posmeh vsem pojavil na bj* nesreče, ki so jo pov-* njegovi uč°nci. NaSte-IV,** PoJvirre ki jih je za ^ »"niervi sUlfbci!'av ja na t (hj robiti izvršil Santin, l) ® Popolnoma odveč. Ma-''tit ’	^ slovenskemu
\ ””tt povzročilo t’e<! žJcode napravil
škof Santin. Zato
*Kii ’ t-s?i ^ar 3e 2
in U *weji o sovraženo V**® skozi n'k*aj p žga-*W ^a71'“^ oNio v! ;e”0 ras ^ J® je prefrigan- provo^a-* svoiega n<itnr"'*r>ika <• JO slovensko vas Krk-v-,kjr stoj* šn ohranjeni ,r**l spomeniki in kjer '50, n'izi'wle» že le'a * stav-la italijansko šolo ^onenakem Jrraiu z
^ P^so^ši t•ftrna-rr,-rfc k 1f> Sloilr-n ?!*,»/•.*. ŽiVlja.
ir*"
slovanskega letih Tmant> nad Snl7r^ein In rsvobo;evia <T1 tne^f’, tf-> je prif^l
'•(jj	• fco se i ah l^o portcn>-
\,;-i d"lo zlog'asm-’ «T eg »
!Stv °b,;Jcn^ M'‘■ni je *>t '' ?*> je čns wbr sni sle-in kn'nv h ob-' " ovobo^Hni ivtini )	Bn	°tl	rO'011'!
P iz rrre^k’'»'« T '-,f‘ WVrfje niso poznb li.
K
1*».
'V"h
nn.nivTM rs„h
rnču-
n» tn-re-
JiJ''?),.,	**	»lobodo res'luciie
)"3i jo« v me-tnom sretu S?' It, <niPa krhanje ti-kr vi za zlax ne v
"On-.
V , nW"tw
k^^ri.h p os’r d’ce
S	*e	pra-	ilni	r>o-
’.*ce ob'a-t\ njen j de-]	Ureditvi,	ulit	ki
ta!?1 sofitja
Kr««*«
X
ennk^prav-’ah':n Z 1^0 . dn je na rod-foo 0°f'ovancke cone inc.!dr nt fcl-nb 1N^rr^>,fn/'ij'.rn kakor pa \	!>i k j or koli v pokra-
Jjbnj,’10 zanadu. Ko’ifco 1,%^ 1	fco'	ko
wS	koliko atrn-
’><in-jr<’ter'0v in 2',hrbt-
“d ri,>” lahko naiteje n}'h Ut h? Kai se
8kve*i*Jcj Beneč')’?
tisfc mnl4< v fco*
M
’e(la knr odk ito ne Posameznih zloč i*
T wi v tem, koli-
L. )e J*1'«
V	Bistvo	*	v
% So-‘-a. aaVj 'nska reak-
Vki
>fn*ki
živelj za nižio
^	ni,na enakih pw-
V^ir» ° kulturnima ita-\%ti n/lrryiom. Tu je tre-Vzrnk razpihnjeni V« *?TopaOandi in sto-
V '1)e /♦Predstavnikov
V	ijp Pribi« roo od „ °L ^ /talt j a rto?c
^ .*%, °;!ajet- rned enako-C «<,rn ed71i"iI rarryJi in
V ^iis,!’!lperioll»ti«w<i P(>-
tfai.ItaIije ,Mda-
S>tn°.da se
V>l)	‘Preganjanja«
lZl^Zn<e na (X,ffC-
; ki »° neeafconi-
u;ad"e rif>ku-
V 'M	izkaznice
%	oblasti
2 g sorno
dejstvo, da je med tistimi, ki so izvršili nezakonit aikt tudi precejšnje število Slovencev in da je postopek popolnoma nepristranski, preprečljivo de-rantira šovinistično stališče. Popolnoma naravno je, da zakoniti predpisi veljajo za vse enako in se jih morajo psi točno držati.
Mislimo, da je čas, da se imperialistična italijanska reakcija sprijazni z dejstvom, da nima kaj iskati v Istrskem okrožju in da vsi njeni izbruhi, resolucije in apeli ne morejo v ničemer vplivati, niti spremeniti teh dejstev. Ideale, za katere se je prebivalstvo Istrskega okrožja borilo skupno z raarodi Jugoslavije in dalo zanje ogromne žrtve, uresničuje in jih bo uresničilo do kraja. Samo je prevzelo usodo v svoje roke, samo je postalo kovač svoje sreče.
Obžalovanja vreden incident nad Smarjami je Samtinova provokacija; ki je izzvala spontan upor do včeraj brezpravnega in zatiranega ljudstva. Take preteklosti, kakršno je pod Italijo in njenimi fašističnimi posvetnimi in cerkvenimi glavarji doživelo istrsko ljudstvo, ni mogoče pozabiti v šestih letih.
GOVOR EDVARDA KARDELJA NA VČERAJŠNJI SEJI GLAVNE SKUPŠČINE OZN
Vladam sovjetskega bloka na) skupščina priporoči ponovno vzpostavitev normalnih odnosov s FLRJ
FJLRJ bo podrobno dokumentirala vse svoje obtožbe proti sovjetskemu bloku, ki jih je Kardelj v svojem govoru razčlenil - OZN naj v posebni izjavi določi pravice in dolžnosti držav v mednarodnih odnosih
PARIZ, 15. — Sef jugoslovanske delegacije na letošnjem zasedanju glavne skupščine OZN Edvard Kardelj je danes dopoldne imel govor, za katerega ie vladalo izredno veliko zanimanje in ki so ga delegati poslušali z veliko pazljivostjo.
Kardelj je med drugim poudaril. da bi bilo v današnjih resnih časih, ko se čuti, da je zaupanje v možnost ohranitve miru v precejšnji meri omajano in da življenje vsega človeštva poteka pod pritiskom intenzivne vojne grožnje, nevarno iti po poti propagandističnih bitk, ki zamegljujejo bistvo vprašanja o vzrokih mednarodne napetosti in o poteh za njeno odstranitev.
«To se prav posebej nanaša — je poudaril Kardelj — na napore, da se z besedami o miru prekrijejo prav tista dejanja, ki so vzrok vojn. ali da se miroljubne težnje človeštva usmerijo izključno na> razpravljanje o postranskih pojavih sedanje krize v mednarodnih odnosih, ne pa o njenih pravih in neposrednih vzrokih«.
«Po vesteh in propagandi ko-minformovskega tipa — je nadaljeval Kardelj — se ves svet n. pr. deli na prijatelje miru in na vojne hujskače. Tako je tukaj govoril gospod Višinski. Toda bistvo, vprašanja o miru ali vojni ne more biti strnjeno v vprašanje, te ali one države želijo ali ne želijo vojne, temveč je bistvo v tem KAJ ONE DELAJO, OZIROMA KAKŠNE CILJE IMAJO V SVOJI MEDNARODNI POLITIKI. Na tej poti imajo, ljudje usodo miru v svojih rokah samo do določene stopnje. V skrajni liniji imata mir in vojna svojo lastno logiko. Vlada, kj izvaja hegemoni-stično osvajalno politiko do drugih držav, mogoče tudi ne želi vojne, vsaj ne svetovne vojne, toda s svojo politiko jo kljub temu pripravlja«.
Kardelj je nato dejal, da formalne deklaracije o miru in predlogi o zmanjšanju oborožitve, o prepovedi atomskega orožja, o paktu petih itd. same po sebi v nobenem primeru nn dokazujejo, da vlada, ki jih predlaga, dejansko dela za mir.
Nobenega posredovanja ZDA v anglo-egiptovshem sporu
Nahas poša poziva v kronskem govoru Egipčanef naj nadaljujejo borbo - Edenove izjave o Sudanu
KAIRO, 15. — Danes se je začelo v Egiptu parlamentarno zasedanje ob navzočnosti kralja Faruka s čitanjem kronskega govora. Cital ga je ministrski predsednik Nahas Paša.
V govoru se poziva parlament in egiptovsko ljudstvo, naj bo »vredno svobode, in ne-^dvLi^osU. ki. soi'jo sklenili zagotoviti Nilski nižini«. Poziva dalje poslance, naj se držijo «edine poti, ki vodi do edinega smotra: zmaga v bitki za svobodo«.
((Civiliziran svet — nadaljuje govor — gleda danes na to potrpežljivo in mirno ljudstvo, ki ie odločeno da pridobi vse svoje pravice in neodvisnost svoje domovine naslanjajoč se na svojo pravico do svo. bode in neodvisnosti. To ljudstvo se drži določb listine OZN, ne da bi mislilo kogar koli napasti. toda tudi ne dovoljuje, da bi ga kdo napadel. Njegova skrb je predvsem živeti v miru s svobodnimi in neodvisnimi deželami, izpolnjevati mednarodne obveznosti in uspešno prispevati k zmagi stvari miru«.
Dalje je v govoru rečeno: ((Angleži bi bili bolje napravili, če t>i izbrali mir, toda rajši so se poslužili nasilja. Egipt, niegova vlada in njegovo ljudstvo pa kljubujejo temu napadu, Egiptovska vlada ne bo preklicala svojega sklepa, ki ste ga vi soglasno odobrili in ne bo popustila pred nobenim pritiskom in ustrahovanjem«.
Kronski govor je kralj Faruk podpisal tudi kot kralj Sudana.
Egiptovski zunanji minister Fuad Serag Edin paša je na tiskovni konferenci sporočil, da ie vlada sklenila organizirati vojaške pripravljalne tečaje za mladeniče, ki jih bodo uvrstili v ((osvobodilne enote«. Izjavil le tudi, da se je včerajšnje manifestacije udeležilo en milijon ljudi.
Angleški zunanji minister Eden je danes v spodnji zbornici izjavil, da ima britanska vlada sudanskega guvernerja in sedanjo sudansko vlado popolnoma za odgovorno za upravljanje te dežele. Izjavil je tudi, da bo britanska vlada podprla ukrepe, ki jih bo sudanski guverner podvzel, da privede Sudan naglo do avtonomije. «Ta avtonomija — je dodal Eden — bo prvi korak k izbiri režima, ki ga bo izbralo sudansko ljud. stvo«.
Namestnik egiptovskega zunanjega ministra je izjavil d -pisniku lista «A1 Ahr.;m», da v sponi z Anglijo nj nobenega ameriškega nosredovinja. «Ce ZDA želijo res mir in va nost na Srednjem vzhodu — je pripomnil — bodo bolj,;, napravili, da se obrnejo na Britance, ki trdovratno odklanjajo, egiptovske zahteve in s tem dej nsko spravljajo v nevarnost mir in varnost«.
Trumanova
tiskovna Konferenca
KEY WEST (Florida), 15. — Predsednik Truman se tudi v Key West, kjer preživlja počitnice. ni hotel Izneveriti tradiciji in je priredil svojo običajno tedensko tiskovno konferenco. Dejal je, da bi po njegovem mnenju mednarodne spore morali reševati prej ZdTU. ‘ženi narodi kot pa »štirje veliki«.
Na vprašanja o včerajšnjem poročilu VIII. armade s Koreje, da so Severnokorejski in Kitajci streljali ameriške vojne ujet-nike, je Truinant dejal, da urad. |
no o stvari še ni bil obveščen; če Pa bi to bilo res, je dodal, bi to bilo ((najbolj barbarsio dejanje od začetka lega stoletja«. Predsednik ni hotel odgovoriti na vprašanje nekega no v:narja. ali bi ta zadeva mogla ((približati dan. ko bi ZDA uporabile atomsko bombo na Koreji«.
Nato Je Truman izrazi] upanje, da bo ZSSR končno vendarle sprejela tristranski predlog o razorožitvi, ki so ga . tri zahodne velesile predložile na zasedanju glavne skupščine OZN.
Končno je Truman zanikal, da bi med njegovimi zadnjimi razgovori z Eisenhowerjem razpravljali o notranjepolitičnih vprašanjih. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali bi pod-piial Eisenhowerja če bi ta hotel nastopiti kol demokratični kandidat na predsedniških volitvah.
Med počitnicami na Floridi pripravlja Truman svoje letno poročilo o ((položaju zveze«, ki ga mora predložiti januarja ob ponovem začetku zasedanja (beh domov kongresa- Kot pravijo v krogih, ki so predsedniku dokaj b!izu. bo Truman ponovno zahteval od kongresa, naj odobri zakone o ((notranjem sožitju«, in obenem zahteval, naj se odpravi protb,tavkovni zakon Taft-Hartley. Nadalje bo Tmman zahteval, naj kongres sprejme njegov načrt notranje pomoči in podpor.
Glede zunanji politike se bo predsednik zavz. mal za nadaljevanje ameriške gospodarske pomoči tujini in zastopal sta lišče. da nadaljevanje te pomoči ne bo škodljivo vplivalo na ameriško gospodarstvo kot trdi opoz:cija. Za finansiranje oborožitve in pomočj tujini bo Truman verjetno zahteval nove davke.
Tajna seja
o britanskem oboroževanju
LONDON. 15. — Računajo, da bo tajna seja v zvezi z bri. tanskim oboroževanjem sklicana prihodnji teden. To sejo je Churchill vseh šest povojnih let. ko je bij v opoziciji, zahte. val. Laburistična vlada pa je vedno izjavljala, da ne bo skli-
cala take seje v času miru.
Sedaj, ko Je laburistična stranka v opoziciji, ni opustila tega stališča. Zveifclo se .je, da bodo nekateri latburistični poslane; bojkotirali predlagano sejo. Skupina laburističnih po. siancev je pod vodstvom bivšega ShinweUov3ga parlamentarnega tajnika Wodrowa Wyatta skušala pripraviti vse laburistične poslance do tega, a ni u. spela. Judi oni poslanci, ki se bodo seje udeležili, so načelno proti njej.
Proces v iucci
Ml in stani odbori
LUCCA. 15. — Danes je bil zaslišan ing. Martignoni, član bivšega pokrajinskega odbora CLN zj «Tre Venezie«, ki je b-l sestavljen iz več političnih strank in v katerem je bil tud> vojaški predstavnik. Priča je omenil tud; dve slovenski brigadi, ki sta s« borili i n g zapsd-nem bregu Soče. Dejal je, da ie bilo v nekem se^tankii v Padovi rečeno, da morajo Slovenci in Italijani imeti skupn? osvobodil ln*> odbore ker je pač vojna proti nacifašistoro sikoipi. na, nad čemer t>a se zdii, da se je priča zgražal in je z vsem svojim pričanjem zagovarjal ozopovce. Dejal je tudi, da je med ozopovci prevladovala de. inokrščanska stranka.
Nato ie bil zaslišan bivši vo-diteli CLN v Vidmu dr. Dome-nico del Bianco, ki je poveda'1, d« se je v Padovi sestalo okrog 15 oseb v juliju 1944. Dejal je, da je CLN Al (Corrjitato Libe-razione Nazionale Alta Italia) smatral za potrebno, da se Italijani borijo v Furlaniji skupno s Slovenci in imajo mešane odbore. Zaslišan je bil tudi predstavnik Akcijske stranke Spartaco ter čian KPI Al<Jo Ci-cutin. o čemer pa ne moremo objaviti podrobnosti, ker je ro. coj izostalo telefonsko sporočilo našega posebnima dopisnika zaradi prekinjene telefonske zveze z Lucco, verjetno vsled o-gromnih poplav v severni Italiji. Zato bomo o današnjem zaslišanju podrobneje poročali naknadno. a gornje poročilo podajamo po vesteh ANSE.
in je navedel primere Hitlerjevih manevrov s predlogi o miru v razdobju pred drugo svetovno vojno, ki so izzvali propagandistično igro. katera je izredno nenavadno podobna tej danes.
Hitler ie yse od leta 1936 pa do odkritega izbruha druge svetovne vojne postavljal »predloge« za zmanjšanje oborožitve in za prepoved določenih vrst orožja, a leta 1936 je »predložil« tako imenovani načrt za petindvajsetletni mir v Evropi. Skupaj z Mussolinijem je tudi vztrajno predlagal in končno dosegel sklenitev pakta štirih.
Edvard Kardelj je nato navedel celo vrsto nadaljnjih podob, nih primerov in pouaar.l, da je zaradi tega mogoče imeti zaupanje v iskrenost miroljubnih besed in predlogov za zmanjšanje oborožitve ali prepoved neke vrste orožja »samo tedaj, ko je s temi predlogi v soglasju tudi praktična politika njihovih predlagateljev v mednarodnih odnosih, ker se prav v tej politiki odraža pravi odnos te ali one vlade do miru«.
Kardelj je nadaljeval:
((Napadalna vojna je v današnjem času v pravilu nadaljevanje hegemonistične politike. Ce se hočemo boriti proti napadalni vojni, potem je predvsem potrebno, da se postavimo po robu tej politiki, ki nenehno in vsakodnevno kopiči nove konflikte med narodi. In obratno: tisto, kar morajo Združeni narodi v svojih naporih za utrditev miru v prvi vrsti storiti, to so po našem mnenju stalni in vsakodnevni napori za afirmacijo di mokratičnih načel v mednarodn h odnosih, ki lahko edini zajamčijo neodvisnost in enakopravnost ter s tem tudi mir vsem narodom. Brez takšnih napore v vsakega posameznega nar<. da in vlade ne bomo ustvarili niti j>otrebnih pogojev za vi ..evanje r.ajvečjih vprašanj da.iažnje mednarodne politike kri , Svetovni mir, neodvisnost in enakopravnost narodov, njihovi demokratični in vzajemni odnosi so v današnjem času neločljive kategorije. Kdor zlorablja QZN in miroljubne težnje človeštva, kdor poskuša, da bi jih porabil za neiskrena propagandistična licitiranja. a istočasno s svojimi preteklimi postopki o-mogoča, da se rešujejo in branijo prav tisti sporni problemi in tisti zaostreni položaji, ki so stvarni in nepotrebni vir mednarodne napetosti. A to niso samo takšna pereča vprašanja, kakršno je korejsko in nemško, temveč cela vrsia drugih vprašanj. ki izhajajo iz hegemonistične politike ter nedemokratičnih in napadalnih postopkov v mednarodnih odnosih«.
Kardelj je poudaril, da je eden tipični h položajev te vrste in takšne nevarnosti ustvarjen tudi v jugoslovansko-sovjetskih odnosiii zaradi napadalnega prL tislca sovjetske vlade na Jugoslavijo. kar je bilo razlog, da je jugoslovanska vlada sklenila predložiti pritožbo na OZN.
Dodal je da bo jugoslovanska delegacija dodatno predložila podrobne podatke o tem položaju. in je navedel naslednje glavne oblike napadalnega pritiska na Jugoslavijo:
sistematično organiziranje obmejnih incidentov, ki nenehno naraščajo po številu jn po vrsrtah;
popolna gospodarska blokada celo do prekinitve železniškega in postnega prometa;
onemogočanje normalnih diplomatskih stikov do takšne me. re, da predstavlja to prekinitev praktično diplomatskih odnosov:
diskriminacija, maltretiranje In izgon preostalega diplomatskega osebja;
vztrajni poskusi vmešavanja v jugoslovanske notranje zadeve;
sistem groženj m zastraševanja s pomočjo diplomatskih aktov vojaških demonstracij, u-
radnih izjav odgovornih ljudi, propagande itd;.
hujskanje vlad pod sovjetsko kontrolo na neprijateljska dejanja proti Jugoslaviji;
naperi, da se razvije vohunska, diverzantska in prevratna dejavno sit v deželi, kateri na. men je izpodkopavanje obrambne sile dežele, ustvarjanje agentur sovjetske zunanje poli tike v Jugoslaviji in nasilna sprememba političnema sistema;
ogromna kampanja klevet laži in varanja;
ja/vmi pozivi narodom Jugoslavije z uradnih položajev sovjetskega bloka za nasilno spre. membo vlade;
preganjanje jugoslovanskih narodnih manjših in jugoslovanskih državljanov v aeželati sovjetskega bloka;
teptanj« vseh dotočil mirovnih pogodbe, ki se nanašajo na obveznosti do Jugoslavije, in enostavno ukinjanje skoro vseh pogodb in sporazumov med deželami sovjetskega bloka in Jugoslavijo;
prekinitev vseh kulturnih in drur>ih vezi itd. itd
Kardelj je poudaril, da je Jugoslavija zaradi tega prisiljena pripisovati posebno važnost hitremu in stalnemu povečevanju vojaških efektivov in vrst oborožitve v Madžarski, Rrmu-niji in Bolgariji, ki že dan^s dale-s presegajo meje, ki jih dovoljuje mirovna pogodba. Na jugoslovanskih mejah je bilo do pred dvema letoma 14 divizij omenjenih dežel, mectem ko jih je sedaj približno 25 od skupn0 53, s katerimi te dežele skupno z Albanijo razpolagajo. «Ce si pogledamo to sliko v celoti, je poudaril K?rdelj, — mar nj jasno, da so naredi Jugoslavije upravičeno zaskrbljeni za mir in svojo neodvisnost?«
V nadaljevanju svoiega govora je Kardelj dejal, d2 je jugoslovanska vlada predlež la gl?.vrij skupščini pritožbo proti takemu ravnaniu sdvfetske i’i drugih vlsd s"v.i'l'kega hin ka prvič zaradi tega, ker meni da se ie tako ravnanje držav sovjetskega bloka nakopičilo do take mere, da je pristalo resna grožnja za neodvisnost in mir narodov Jugoslavije, kakor tudi eden irened virov resne nevarnosti za mir sploh, in drugič ker ne plede na akut-nost tepa problema jugoslovanska vlada meni. da mora OZN vedno p^m™a^i pri odstranjevanju (o’oža;ev. ki bi se sčasoma m^gli razviti v neposredno nevarnost za mir.
Kardeli je n'to načel vprašanje, zakaj sovjetska vl=da izvaja ta napadalni pritisk na Jugoslavijo in k'j pravzaprav hoče od Juc'«lavi poudaril je. da narodi Jugoslavije ne goiijo nobenega sovrrš*vo in tudi nobenih sovražn h namenov proti sosedom ;o da je Jugoslavija v splošnih vprašanjih mednarodn- roliVke, vedno zavzemala mir ljubro stališče. da je tr?ila in fe *ež k /n'memu in sporo z-mr emu reševanju PtvTnih v^raš^nj in k vsestranskemu nrroljubne-mu mednarodnemu sodelovanju. kot tndi, da s0 uradni ored'tavnikj ju^oslovi ske vla-dp 0b vsaki d iliki poudarjali, da Jugo*laviia žoli ?. veti v miru s «o«edn’m" dež«l’m’.
«Bistvo vprašanja je v tem. je dejal Kordelj, da ima sovjetska vlada, Jugoslavijo za svoj vojni plen. za svojo ((trofejno blago« iz druge svetovje vojne in do je zato že od samega začetka delala na tem. da se nova Jugoslavija njen’ narodi, njihova sila in n^hovo gospodarsko bort»^tvo podredijo sovjetski hegom^Tji j., izkoriščanju. Sovietska vlada ne nožna več enakopravnega sodelovanja med narodi, temveč hoče «amo podre^anie *n pokoravanje narodov nj^emu diktatu. Nihče te resn;ce ne M mogel tako Jasno iz^zlti. kot 5o je izrazila ona sama z zloglasno protijugoslovansko resolucijo Kominforma iz leta 1948, kj jugo'lovansk» narode
Skozi sito in rešeto
Riko Malalan u Moskvi
Na tisti znameniti seji Vida. lijevega centrailnega komiteja, ki je trajala skoraj osem dni, je bil — kot se je izvedelo — glavni nasprotnik Vidalijeve-mu po»kusu, naj bi tudi tržaški kaminfwmisti začeli s popolnoma iredentistično politiko — glavni nasprotnik takšnega odkritega kominfermov-skega iredentizma Iiiko Mala. lan. Sedaj pa smo izvedeli, da so jioslaii tega in takšniga Ri. kota Malalana naravnost t> Moskvo, kjer ga bodo izpostavili takšnemu i>o-stopku, ka te. remu se po italijansko praui nCORSO Dl RIQUAL1FICA-ZlONE» po nemško pa *UM-SCHUHLUNC» oziroma bolje vGLEICHSCHALTUNG».
Izraza za takšen postopek v slouarju slovenskih besed pa še nimamo iz enostavnega raz. loga. ker se nad Slovenci podobne sttiari še niso dcga ale in je Malalanov primer prvi v zgodovini. Zato bo dolžnost koniinjmmovskega znanstve-
nega odseka in sicer njegovih tržaških slovenskih kominfor. movskih članov, Bufona, Zore Košut ove, Gombaccija et comp.), da uvedejo odgovarjajoči izraz za tisto, kar bo Riko Malalan v Moikvi d oži. vel, da bi ,*> po povratku — ali pa že med bivanjem — lah. ko strinjal z VidaHjem. Vseka-kor pa mu želimo, da ga ne bi v Moskvi po rusko ozdravili kot so že marsikoga.
Kaj je pa s STO?
V zadnjem času smo opazili da se kominfcrmciMke fraze o potrebi spoštovanja mirovne iXH)Odbe in dokončni uredit, vi STO kot ga določa stalni statut, v člankih milanske *L’UNITA’» in tržaškega «IL LAVORATOREa skoro ni<> več ne pojavljajo. Kar je od vseh dosedanjih kominjormovskih tržaških gesel ostalo, v samo še znameniti uBARATTO IN-FAME», s katerim hočep prikriti poč tisto pravo baranta-
"Jč. ki ga pnpratvijajo s tem, da vlada SZ ponuja Italiji svoj pristanek na revizijo mirovne pogodbe, če bo Italija izstopila iz atlantskega pakta ter postala utaj nevtralna, če se že ne bi kar vključila — vmutatis mutandis» — v sovjetski blok. Pod to revizijo razume SZ se. veda tudi mejo med Italijo in STO pri Stivanu, ki naj bi se v tem primeru — po sovjetskem pristanku — premestila ne samo onkraj Trsta temveč tudi onkraj Buj, Kot si pobožno ž'elita Togliatti in Pajetta, ali pa onkraj Pulja, kot bi hotel LOngo in tja do Učke — kot hrepeni Pietro Nemi, Zlasti pa se kominformisti bojijo katere koli drugačne rešitve tržaškega vprašanja zato, da ne bi vlada SZ s tem izgubila predmet za barantanje, ko bo ~ kot upa — začela pogaja;nja in mešetarenja na predvideni konferenci petih velikih sil seveda na račun malih držav, med katere spada tudi STO,
Še «Europeo»
V zadnji številki «Europea» (ki je znamenita po dopisu senatorja F. Parrija njegovim tržaškim prijateljem) je objav. Ijen tudi članek o nekih tajnih sestankih in pogajanjih z Jugoslovani u Salzburgu ter seveda tudi o ((pranem sporazumu med Italijo in Jugosla-vijo», ki pa ni bil dosežen, pa tudi imena udeležencev sestanka se ne vedd itd. Kot se spominjamo je «£uropeo» na sen. zacionalen način pred kratkim objavil, da je «Tito pristala-
Za gotovo pa se ve le to. da vse takšne članke kominfor-movska Unita vneto ponati-skuje Kakor tudi to, da za vsemi takimi «senzacijami» stoji pobožna rimska vlada, ki bi — kot smo že nekoč zapisali — rada videla, da bi se zgodilo tisto, o čemer se ji sanja. Namreč: tako lepd in prijetno sanja kot na pr. cigan, o belem kruhu.
odkrito poziva, naj prisilijo svojo vlado, da se podredi zahtevam Kominforma, to je, da se podvrže hegemoniji sovjetske vlade, ali pa naj odstranijo svojo vlado in postavijo drugo, to je takšno ki bi se tej hegemoniji podredila.
Toda — je poudaril Kardelj — v Jugoslaviji še se nikoli ni zgodilo, da bi ljudstvo vrglo svojo vlado zato, ker se ni hotela pokoraviti tuji hegemoniji. Nekolikokrat pa se je že zgodilo, da je vrglo take vlade, kr so se začele podrejati tuji hegemoniji. Popolnoma jasno je, da je tudi sedaj naše ljudstvo soglasno podprlo svojo vlado, ko se je uprla hegemo-nističnim težnjam neke tuje vlade«.
Vodja jugoslovanske delegacije je nato dejal, da je bil sovjetski načrt proii neodvisnosti in svobodi narodov Jugoslavije v bistvu zasinovan, kot je dokazano, že med drugo svetovno vojno in da je sovjetska vlada svoje cilje predvsem poskušala doseči s staro preizkušeno metodo spreminjanja vodilnih po. litičnih sil v Jugoslaviji v svoj instrument. Ker pa se je pokazalo, da Jugoslavija ni primeren mehanizem za take cilje, jo je sovjetska vlada napadla in o klevetala, in proti njej spravila v pogon vsa mogoča sredstva grožnje, zastraševanja, provokaciji in pritiska.
«To je torej osnovni vzrok za položaj, ki je bil ustvarjen v sovjetsko-jugoslovanskih _ od. nosih«, je poudaril Kardelj.
Kar se tiče narodov Jugoslavije in njihove vlade, je Kardelj dejal, da živijo mimo v svojih mejah in da so pripravljeni storiti vse, kar je v skladu z njihovo suverenostjo, svobodo in častjo, da bi mir ohranili in s tem obenem prispevali k o-krepitvi miru v svetu sploh. Toda glede ene stvari ni mogoče dvomiti, je poudaril Kardelj. Pred grožnjami mi ne bomo pokleknili, kot • nismo poklekali v preteklosti, ne glede r.a to, ali =o te grožnje sredstvo strahovanja in izsiljevanja, ali pa s<> predznak nadaljnjih napadalnih dejanj.
«Mi r.e zahtevamo od sovjetske vlade, da ljubi ali hvali našo ureditev. Mi zahtevamo od n ie samo eno, da se odreče načrtom o podrejanju Jugoslavije svoji hegemoniji, da preneha i napadalnim pritiskom in s sovražnim delovamiem proti naši državi im da pokaže vsa' oni minimum spoštovanja suverenosti svobodnega naroda, brez katerega sta kakršno koli med. narobno sodelovanje ta mir nemogoča«.
Edvard Kardelj je poudaril, da jugoslovanska delegacija glede na cilj OZN, «da razvija prijateljske odnose med narodi, temelječe na spoštovanju nače. la enakopravnosti in samoodločbe narodov« (čl. 12 Listine OZN), kot tudi glede na njeno pooblastilo, da priporoči «ukre. pe za mirno reševanje vseh položajev. ne glede na njihov iz; vor, ki bi utegnili ogrožati splošno blaginjo ali prijateljske odnose med narodi« (čl. 14 Listine OZN):
izraža željo, da glavna skvo-ščina priporoči sovjetski vladi in drugim vladani sovjetskega bloka;	,	..
da v sporazumu z Jugoslavijo je kot članice OZN vsklad"jo svoje ravnanje z duhom nacei Listine OZN;
ca diplomatskim odnosom vrnejo njihovo konvencionalno
^a v°šporazumu v Jugoslavijo urede obmejni režim in da pn-stanelo na vzpostavljanje mešanih komisij za reševanje obmejnih sporov, in
da izkoristijo vsa druga sredstva za mirno
vprašam! med njimi »n frLKJ.
((Popolnoma se zavedamo, je dejal Kardelj, da ti miroljubni predlogi niso sorazmerni 2 ostrino sovražnega delovanja vlad sovjetskega bloka proti Jugoslaviji. Toda vlada FLRJ želi s svoje strani storiti vse, kar je mogoče, da bi se olajšalo iskanje rešitve, in da bi se rte oteževal že tako težki mednarodni položaj. Naj tudi sovjetska vlada pokaže vsaj minimum pripravljenosti, živeti v miroljubnih odnosih z narodi Jugoslavije!«
Kardelj je nato rekel, da problem sovjetskega napadalnega pritiska na Jugoslavijo ni samo izoliran primer, noben specifičen spor. temveč da je značilen za današnji položaj v svetu, predvsem pa za globoko protislovje med besedami in dejanji, ki kaiakterizira .sedanjo sovjetsko zunanjo politiko. Napadalni pritisk na Jugoslavijo ni dal zaželenih rezultatov, dal pa jih je v drugih evropskih deželah. Pod plaščem protijugoslovanske akcije je bilo izvršeno zasužnjenje vzhodnoevropskih dežel. Napad na Jugoslavijo je bil začetek popolnega podrejanja vzhodnoevropskih do žel in to z istimi metodami in sredstvi, ki so v Jugoslaviji doživela neuspeh.
Nato je zunanji minister FRLJ govoril o splošnih mednarodnih vprašanjih, o katerih razpravlja glavna skpuščina, in poudaril mnenje jugoslovanske delegacije, da bodo predlogi za zmanjšanje oborožitve in prepoved atomskega orožja postali izključno propagandistični instrument. vse dokler bodo po-
stavljali ločeno od reševanja perečih vprašanj v mednarodnih odnosih in ločeno od naporov, da se paralizira delovanje osnovnih vzrokov sedanje med narodne napetosti.
((Nasilje proti svobodi jn neodvisnosti. je rekej Kardelj, se lahko izvrši tudi brez atomske bombe jn kot ie bilo v tej skupi, ščini že nekajkrat poudarjeno, so navdane« bombe, letalstvo, razno težko orožje, itd izredlio ((Učinkovita« sredstva množič. nega pokoračevanja«.
Nato je govoril o paktu petih velesil za mir in dejal, da je tak pakt petorice nepotreben, kot je bilo v skupščini že večkrat rečeno, če naj samo ponavlja načela, ki jih vsebuje Li. stina OZN. Vsekakor 60 narodov potneni več kot pet. Toda tega ni treba tolmačiti tako, da Jugoslavija meni, da je nepotrebno in nekoristno, da bi se velesile posebej posvetovale z namenom vzdrževanja miru.
Ob koncu je Kardelj še prav posebej poudaril pomen demo-kratičnih odnosov med narodi in podčrtaj mnenje jugoslovanske delegacije, «da so demokratični odnosi med narodi eden od glavnih pogojev za mir in d>a je stopnja spoštovanja teh odnosov obenem tudi v največji meri stopnja prispevanja k okrepitvi miru v svetu«. Ponovno je poudaril svoje prepričanje, da bi določitev pravic in dolžnosti držav v mednarodnih odnosih, ki bi jo vsebovala posebna izjava OZN, pomenila zelo koristen prispevek k okrepitvi zaupauja v možnost ohranitve miru. Na koncu je posvetil posebno pozornost Združenim narodom in kolektivni varnosti. Poudaril je, da je preteklo leto ponovno nesporno dokazalo, da je OZN najsigur-nejša ovira za napadalne tendence, kar jih je doslej ustvarilo združeno človeštvo.
Bodočnost OZN je po mnenju jugoslovanske delegacije v veliki meri odvisna tudi odi tega, v kakšni meri se bo izrazila sposobnost, da se v njej razvije rarmstojna mi rol jv.fcna pobudia vseh, to je velikh in malih narodov’.
NOVA KNJIGA 0 TRSTU
TRST
VPRAŠANJE
»NEVA
ZAGREB, 15. — Znani hrvaški novinar Iz Istre IVE MIHO* VILOVIC, avtor knjige iz leta 1946 »TRST», je napisal novo knjigo o Trstu pod naslovom iTRST — PROBLEM DANA* ki je te dni izšla v založbi Društva novinarjev LRHrvatskc.
Knjiga obsega ltl strani ia podaja kratek zgodovinski, politični in gospodarski razvoj tržaškega mesta. Glavni del knjige pa Je posvečen najnovejšim korakom in Izjavam, ki so bili storjeni v mednarodnem svetu v zvezi z rešitvijo trta-šega vprašanja. Posebno po-glavje Je posvečeno položaja tržaških Slovencev, Obširno se obravnavajo tudi vse politične stranke v coni A STO in pa volitve pred dvema letoma kakor tudi vprašanje letošnjih volitev, ki so bile odložene.
O knjigi bomo v kratkem objavili obširno poročilo. Izvedeli smo tndi, da bo knjiga prevedena v angleščino in eventualno tu<H v francoščino.
RIM 15. — Na današnji seji je italijanska vlada odobrila načrt dekreta predsednika republike o izvajanju posebnega statuta za Trident in Po-adižje. Poročilo poluradne a-gencije Arna pravi o tem:
«Ta ukrep ima namen olaj. šati prevzemanje dvojezičnega osebja v one državne uprave, ki imajo svoje urade v Poad ž-ju, in daje tem upravam možnost. da za pet let vključijo nemški jezik v obvezne ali fakultativne predmete za izpite pri natečajih, tudi če posamezni pravilniki ne bi dovoljevali te vključitve. Dekret ima namen, da zagotovi možnost postavitve primernega števila dvojezičnih uradnikov u javnih uradih».
Vladimir Velebit
poslanik FLRJ v Rimu
BEOGRAD, 15. — Prezidif Ljudske skupščine FLRJ je imenoval dr. Vladini i ra Vele-bita, bivšega pomočnika mi i-stra za zunanjo trgovino, za opolnomočenega ministra in poslanika FLRJ v Rimu pri vladi republike Italije. Dosedanji poslanik FLRJ v Rimu čr. Mladen Ivakovič je premeščen v zunanje ministrstvo v Beogradu.
SPLOSM RAZPRAVA
v glavni skupščini OZN
PAKIŽ, 15. — Dai.es se je v glavni sKupš—ni OZN nadaljevala splošna razprava. Se pred jugoslovanskim zunanjem ministrom Karueljun so govo.ili ukrajinsk oelegat Baranowsky, venezuelski d. legat Luis Emi-li0 Gorne?. in tur. ki zunanji
minister Kop.ulu,
Baranowsky je obsojal oboroževanje zahodnih držav in obtoževal ZDA. da podaljšujejo vojno na Koreji in ustvarjajo vedno nove ovire za pogajanja. Tristanski predlog za razorožitev je označil za navadno propagandistično spletko.
Venezuelski delegat je izjavil, da bi morali proučiti vprašanje vključitve nekaterih držav, ki niso še članice, v OZN. Ulede vojne na Koreji je poudarjal potrebo okrepitve kolektivne varnosti, glede Nemčije pa je podprl predlog zahodnih držav.
Tudi Turški zunanj; minister je izjavil, da bo podprl zahodne predloge glede razorožitve.
Za njim je govoril jugoslovanski zunanji minister Kardelj, nato pa predstavnik dominikanske republike Max Hen-riquez Urena, ki' se je izrekel proti pravici yeta. Libanonski zunanji minister Charles Helu je izjavil, da se male države zavedajo, da prispevajo k varnosti ostalih držav,- Za velike države je v veliko korist, da male države sodelujejo z njimi na podlagi polne enakopravnosti. Govoril je nato o vprašan-ju arabskih beguncev in o internacionalizaciji Jeruzalema ter napadal «režim nasilja ui krivičnosti, ki vlada v Palestini«.
Na popoldanski seji je prvi govoril argentinski delegat Jezus Hipolito. k* je omenil od sotnost večjega števila držav v OZN. Izraelski delegat Moše Saret d& je odgovarjal na napade predstavnika Iraka in na pripombe libanonskega delegata. Dejal je, da so arabske države odgovorne za sedanji položaj arabskih beguncev. Dtle-gat Nikarague Sevilla Sagaya je podprl predlog treh zahodnih držav o razorožitvi.
Beloruski zunanji minister Kiselev ie izjavil, da so zahodni predlogi o razorožitvi nesprejemljivi. Posebno pa ga je zadel današnji Kardeljev govor in zatq se je obeni obregnil ter ga označil za nesramnega. O dogovoru, ki so ga včeraj podpisali v Beogradu med Jugoslavijo in ZDA. pa je izjavil, da bo sedaj Jugoslavija »postala orodje napada proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam«.
Sledil je govor podpredsednika republik« Costarica, za njim pa j? govoril indonezijski zunanji minister, ki je predvsem omenil borbo Indonezijskega ljudstva za svobodo. Poudaril je tudi. da Indonezija s simpa-
tijo in razumevanjem gleda na narode, ki se borijo za svojo narodno neodvisnost. Pri tem je dodal, da bo maroško vprašanje lahko postalo resno mednarodno vprašanje, če ga bodo zanemarjali. Govorii je nato o vprašanjih južno-vzhodne Azije ter pohval prizadete države, naj pospešijo osamosvojitev podrejenih narodov in naj odpravijo ostanke kolonialnega režima, ki so v nasprotju z listino OZN.
Zadnji govornik je bil etio-pijski zunanji minister, ki je izrekel zadovoljstvo nad tem, da so Združeni narodi vojaško nastopili zato da zajamčijo spoštovanje listiiie OZN. Upvoril je nato o gospodarskenfin socialnem napredku v njegovi državi in podprl predlog treh zahodnih držav 'za razorožitev. Prihodnja seja bo jutri zjutraj.
Upravni in proračunski odbor je danes z 41 glasovi in 5 vzdržanimi sprejel finančno poročilo OZN za leto 1950, soglasno pa finančno poročilo mednarodnega fonda OZN za pomoč otrobom za isto poslovno leto.
Iz Novega Delhija javljajo, da bo indija podprla kandidaturo Pakistana za «7; nstvo v Varnostnem svetu OZN, ki naj bi nadomestil Indijo, katere mandat poteče konec tega leta.
Auriol odgovarja
na obtožbe kommformistov
PARIZ, 15.	— Francoski
predsednik vlade Auriol je na kosilu, ki ga je danes priredilo društvo tujih novinarjev njemu na čast. imel go^or, v katerem je med drugim govoril o vlogi v Francije v skupnosti narodov in o njenem delu v francoski zvezi. V svo-jem govoru je v glavnem odgovarjal na kominformistične obtožbe, da je v svojem zadnjem govoru prekoračil oblast, ki mu jo daje ustava.
Kratke vesti
PARIZ, 15. — Državni tajnik Dean Aeheson je bil danes na kosilu z italijanskim poslanikom Quaronijem.
2ENEVA, 15. — Za prihodnjo pomlad se pripravlja švicarska ekspedicija na Himalajo. V ekspedicij) bo tudw ena ženska, in sicer Marguerite Lossinger, ki je ravnateljica etnografskega muzeja v 2enevi.
BONN. IS. — Vlada i# urad no razrešila podkanclerja Blue-cherja z mesta voditelja nemške delegacije pri mednarodni oblasti za Porurje in je na njegovo n**to imenoval^ delegata Hein. za Pottftoffa.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Daues, petek 16. novembra
Neža, Večerin Sonce vzide ob 7.04, zatone ob 18.34. Dolžina dneva 9.30. Luna vzide ob 18.03, zatone ob 10.11.
OBJAVE - MALI OGLASI	Jutri,	sobota	17. novembra
KOLEDAR
Santin je vpil „Piu torte!”
Prejeli smo iz vrst naših či-tateljev sledeči dopis:
V zvezi z dogodki pri Krkav. čah bi žele! omeniti in po možnosti tu<M ako se vam ždi objaviti sledeči dogodek:
29. junija 1935 je bila v Trnovem pri Ilirski Bistrici, torej v kraju, kjer ni bilo razen priseljencev niti enega Italijana, birma, ki jo je imel takratni reški in sedanji tržar ški škof Santin. Birmi sem prisostvoval tudi jaz, ker sem takrat tudi. jaz imel svoja otroka med birmanci. Spominjam se dobro, da so takrat molili otroci v cerkvi na glas najprej v slovenščini in nato v italijanščini. Veronauk so takrat poučevali v slovenščini in so zalo otroke naučili nekaj dni prej italijanski «Oče naš». da bi pred škofom pokazali, da znajo tudi po italijan. sko moliti. Ker pa niso otroci bili preveč trdni v italijanski molitvi, so molili bolj po tiho, kar je škofa tako razkačilo, da je sredi cerkve zavpil na vso moč nad otroki: uPIU’ FORTE !»
To je otroke tako zmedlo in prestrašilo, da jim ni šla več beseda iz ust. Popoldne istega dne so tamešnji italijanski pri seljenci, večinoma državni uradniki, organizirali v podružnici cerkve v Ilirski Bi strici večerne molitve, pri katerih je tudi bil škof Santin. Organizirani «verniki« so začeli prav glasno moliti, da je kar odmevalo po cerkvi. Ko so odmolili, je stopil pred oltar škof Santin in s solzami v očeh spregovoril:
«MIEI CARISSIMI FEDELI, NON POSSO ESPRIMERE LA MIA COMMOZIONE Dl PO-TER SENTIRE ANCHE IN QUESTE NOSTRE TERRE LA NOSTRA BELLA LINGUA Dl DANTEi).
To je torej namen birm, ki jih je imel škof Santin po na. ši slovenski zemlji in bi tudi sedaj še hotel enako počenjati po raznih svojih zastopnikih.
Hvala za objavo. Za pristnost izjave jamčim.
A. PETKOVŠEK
Za izboljšanje našega kmetijstva
je nujno potrebno kmečko strokovno šolstvo
Kriza tržaškega brodovja je dosegla svoj vrhunec. Vse delovanje italijanskega ministra za pomorstvo pa je poleg tega usmerjeno za tem, da krepi «svobodno plovbo« in slabi družbe, vključene v poldržavni holding Finmare. Ta njegova politika vodi še k večji slabitvi tržaškega pomorstva.
Nevarnost, ki preti vsem po. morskim družbam, ki imajo se. dež v Trstu, je tako velika, da so celo precej šovinistično razpoloženi uradniki omenjenih družb bili prisiljeni, da so protestirali. Ta njihova gesta je popolnoma razumljiva saj gre za njihov zaslužek.
Kot dobri ((Italijani« so seveda protestirali pri predsedniku italijanske vlade in pri ministru samem.
Prav kmalu so dobili odgovor. Sprva so direkcije družb posta, vile sindikalnim predstavnikom formalen ultimat in zahtevale, da vse svoje izjave prekličejo
DELAVCI!
Poslušajte danes zvečer ob 20.15 na radiu Trst, jugoslovanska cona oddajo «Iz delavskega sveta«.
in to v desetih dneh — drugače sledi suspenzija z dela ali celo odpust.
Drugi odgovor pa je dala ita. lijanska poluradna agencija «ANSA» v treh svojih poročilih. Zanimivo je, da se je ton in vsebina njenih poročil iz dneva v dan izpreminjal. Prvi dan je ugotovila, kako je težak položaj tržaških družb in povedala sveto resnico, da Tržačani prav neradi gledajo, kako plovejo ladje, zgrajene v Trstu in to prvenstveno za tržaška sred. stva, v Italijo.
Videti je, da je dobila agencija pošteno lekcijo iz Rima in je zato takoj obrnila ploščo. Včeraj smo že lahko brali dolga opravičila in dokazovanja, kako skrbi mati Italija za svojega rodnega otroka — Trst. Koliko ladij so zgradili v Trstu in to predvsem za Tržaški Lloyd, koliko rednih prog ima Trst in seveda te proge oskrbuje Italija — vse to je bilo v poročilu in še kai več.
Ne bi se spuščali v dolgo polemiko z «ANSO», ker so to de. loma že napravili drugi listi, vendar hočemo poudariti, da je nekam čudno njeno preobračanje v borih nekaj dnevih. Kaj neki bo napisala ANSA danes ali jutri?
Naštevanje trditev., ki so že zdavnaj ovržene, kot' je napri-mer ona o pomoči Italije za gradnjo ladij v Trstu, ko vendar že vrabct čivkajo na strehi, da je Italija na ta način prišla do 96.000 ton modernega brodovja, je očiten nesmisel. Edino novost, ki jo je ANSA prinesla, je obljuba, da bosta dve motorni ladji in to »Europa« in «Afrika» prišli v kratkem v Trst in bi s tem ojačili tržaški del brodovja. Ne vemo, odkod je vzela ANSA to vest, ker žal, na tržaškemu Lloydu pred nekaj časa niso o podobnih premestitvah nič vedeli. Dejstvo pa je. da so kar tri nove ladje odplule letos iz Trsta v Italijo. To je dejstvo vse ostalo so pa le meglene obljube.
Kuliurni dom
2e mnogokrat smo pisali, da bi morale oblasti posvečati več skrbj kmetijskemu strokovnemu šolstvu in zlasti poudarjali, da bi morale ustanoviti dvoletno kmetijsko šolo Kmečka zveza je temu vprašanju stalno posvečala veliko pažnjo in se zavzemala pri oblasteh za ustanovitev omenjene šole. Na zadnjem občnem zboru Kmečke zveze pa so med sklepi sprejeli tudi naslednjega: «Skrb za kmečko strokovno izobrazbo je na nažem področju nezadostna in pomanjkljiva. Kmetje poudarjajo potrebo po ustanovitvi srednje kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom, ki naj bi postala obenem središče koristnih poizkusov in praktičnega prikazovanja sodobne agrotehnike in metod.
Ustanoviti je treba kmečke nadaljevalne šole, kjer koli je to potrebno...« Zapostavljanje slovenskega kmetijskega Sodstva spada seveda v splošno zapostavljanje slovenskega šolstva. Toda medtem ko ima šol-stvo splošen nacionalen pomen zlasti v obrambi ogroženega slovenstva in slovenske kulture ter prj vzgajanju novega naraščaja izobražencev vpliva kmetijsko strokovnp šolstvo neposredno na kmečko gospodarstvo sploh. Od razvoja in ravni tega šolstva sta zato odvisna tudi razvoj in raven kmetijstva.
Vsakomur je namreč jasno, da se mora naša kmetijska proizvodnja modernizirati, če hoče vzdržati veliko konkurenco na tržišču. Za to pa je potrebna strokovna izobrazba. To velja tembolj pri nas, kjer se mora zemlja obdelovati intenzivno z uporabo vseh modernih agrotehničnih pripomočkov.
Naši sedanji upravniki pa zanemarjajo naše kmetijstvo m seveda tudi kmečke strokovne šole. To našo trditev potrjujejo odgovori urada za prosveto ZVU in urada za kmetijstvo in ribištvo ZVU Kmečki zvezi na vse njene dosedanje vloge o potrebi ustanovitve dvoletne kmetijske šole.
Ze 12. aprila 1950 je Kmečka zveza poslala uradu za prosveto prošnjo za otvoritev dvoletne slovenske kmetijske šole. V prošnji je ugotovila, da je s primernim strokovnim poukom v raznih panogah sodobnega kmetijstva tesno povezana bodočnost tukajšnjega kmečkega naraščaja in je zato tudi povezan sam obstoj kmečkega življa. Zato je zahtevala. naj se šola ustanovi ter da se ji doda potrebno zemljišče za sodobno kmetijsko preizkusno postajo-- ter praktične vaje za učence. Sola bi morala imeti tudi internat ter drevesnico in trsnico.
Junija mesecg je KZ poslala prepis omenjenega pisma tudi na urad za kmetijstvo in ribištvo pri ZVU, da bi posredoval pri pristojnih oblasteh za ustanovitev šole.
Končno je urad za prosveto odgovoril in prošnjo z raznimi jalovimi izgovori odbil. Med drugim so se izgovarjali, da ni za tako šolo sredstev, da bi bilo malo učencev in da bi tudi ti ne našli zaposlitve, čes kmetijstvo na našem ozemlju ne nudi možnosti zaposlitve. To je pač značilno za omalovaževanje našega kmetijstva s strani ZVU.
Pri tem so se tudi izgovarjali, da že obstajajo dvaletni kmetrj-ki tečaji v Skednju, na Vrdel-ci in na Opčinah, da pa kaže prebivalstvo malo zanimanja zanje. Ti tečaji pa so bili seveda italijanski, čeprav je pri nas 90 odstotkov kmetov slovenske narodnosti.
Kmečka zveza je decembra meseca 1950 ponovno pisala
prosvetnemu oddelku in zahtevala ustanovitev dvoletne kmetijske šole. pa je zopet prejela odklonilen odgovor, ki je bil podoben prvemu in v katerem so zopet navajali razne izgovore in še dodali, da lahko kmetijska šola žanje uspehe le na izključno kmetijskem ozemlju.
Ta zadnji izgovor je bil seveda popolnoma neutemeljen, sa-j je znano, da je na primer Holandska močno industrijsko razvita dežela, pa ima vendar tudi tako razvito kmetijstvo, ds. krije vse svoje potrebe ter ji ostane še kmetijskih pridelkov za izvoz.
Kljub vsem tem negativnim odgovorom pa ostaja vprašanje kmetijskih strokovnih šol vedno pereče in aa bo treba končno rešiti. Kmečko prebivalstvo predstavlja na tem področju STO 10 odstotkov vsega prebivalstva. vrednost letne kmetijske _ proizvodnje Pa znaša povprečno nad 2.5 milijardi lir. Ta proizvodnja pa bi se znatrto povečala. če bi se kmetijstvo mo-moderniziralo in bi se kmetje strokovno izobrazili. V primeri z drugimi evropskimi deželemi ie namreč naše kmetijstvo zelo zaostalo. kar dokazuje med drugim tudi zelo nizka uporaba umetnih gnojil.
Tudj izgovor, da bi gojenci ne našlj. zaposlitve ne drži. Pomislimo le. v kolikšno korist bi bila strokovno, izobrazba bodočim gospodarjem, ki bi z umnim kmetovanjem izboljšali svoja kmečka gospodarstva. Pri tem seveda upoštevamo vse objektivne težkoče in ovire, kakor so kraški tereni, pomanjkanje vode itd.. Toda z vztrajnim delom ter potrebnimi krediti bi se marsičemu odpomoglo. Kmetijska šola s svojo eksperimentalno postajo pa bi bila tudi važno središče za razne poskuse, ki bi prav gotovo koristili kmetijstvu.
Ob vsem rem moramo ugotoviti. da je le brezbrižnost, ki jo kaže ZVU do našega kmetijstva kriva, da še sedaj nimamo potrebnega strokovnega kmetijskega šolstva. Prav zaradi tega omalovaževanja niso hoteli najti nikoli kreditov za to šolstvo. Naši kmetje pa ne bodo odnehali od svojih zahtev, pri čemer jih bo vedno podpirala prav Kmečka zveza.
Poziv občine za pomoč poplavijencem v Italiji
Včeraj so začeli pobirati v Trstu prispevke za poplavljen-
ce v Italiji V ta namen je mesto r^sdeljeno na ..štiri sektorje, po katerih krožijo kamioni, ki pobirajo blago, obleke, posteljnino jtd.. Glavni center je na Trgu Goldoni, kjer pa sprejemajo predvsem denarne prispevke za poplavljence.
Tržaška občina poziva meščane, da pomagajo poplavijencem.
Tiskovna konferenca
o nabiralni akciji za poplavljence
Tržaški župan Bartoli je ime! sinoči v prostorih županstva tiskovno konferenco, na kateri je govoril o akciji, ki jo je poseben občinski odbor pričel v korist poplavljencev v Italiji. Dejal je, da so včeraj nabrali okoli dvajset kamionov oblek in raznega pohištva ter vse skupaj vskladiščili v paviljonu E na velesejmu. Nabiralna akcija bo trajala še danes in jutri. na kar bodo zbrano blago takoj poslali prizadetim pokrajinam. Zupan je navedel nekatere tvrdke, ki so se najbolj izkazale in dejal, da so doslej nabrali tudi 250.000 lir v gotovini.
Seja okrajnega odbora za novoletno jelko za III. okraj
Včeraj zvečer je bila prva seja okrajnega odbora za novo. letno jelko III. okraja, na kateri so bili izvoljeni predsednik. tajnik in blagajnik. Sklenjeno je bilo, da se bo odbor enkrat tedensko sestal, ter podal poročilo o že izvršenem delu. V poročilu, ki ga je imela predsednica odbora za novolet. no jelko, je poudarila željo, da bi k uspehu letošnje novoletne jelke prispevali prav vsi demokratični prebivalci, s čimer bi bila dana možnost, da bi bilo kar največ potrebnih otrok ob. darovanih. Kot pretekla leta, bodo tudi letos žene pričele z izdelovanjem igračk in drugih stvari, ki jih bodo naši malčki z veseljem sprejeli. V korist novoletne jelke bo tudi III. o-kraj pripravil kulturne prireditve.
General Winterton
za pomoč poplavljencev
Komandant angloameriške co. ne STO general Winterton je poslal danes v svojem in v imenu generala Sebreea, komandanta ameriških čet v Trstu, naslednjo brzojavko, naslovljeno generalu Marrasu:
((General Sebree in jaz želiva izraziti naše iskreno obžalovanje zaradi smrtnih žrtev in zaradi škode, ki so jo povzročile poplave v severni Italiji. Hočemo Vam nuditi pomoč na kakršen koli način. Tehnični oddelki, ki so nam na razpolago, so sicer omejeni, toda mi Vam lahko pošljemo skupine tehnikov in angloameriških vojakov z vso tehnično opremo v kraje, ki so v nevarnosti. Prosimo Vas, da nas obvestite če Vam lahko pomagamo«.
Ponudba je bila s priznanjem sprejeta. Britanske in ameriške sile zdaj pripravljene čakajo, da izkažejo vso pomoč. za katero bi zaprosili.
Čim več lulhovnih predstav
Veliko število otrok se je odzvalo vabilu Pavlihe ter je prisostvovalo predstavam v Dolini, Borštu in v Trstu Nova gostovanja v Prebenegu, Nabrežini in Barkovljah
Kot blisk se je raznesla med našimi malčki vest, da bo že vsem dobro znano in priljubljeno lutkovno gledališče gostovalo prav v središču mesta, to je na sedežu SHPZ v Ul. Roma. Ni čuda torej, da je prišlo na predstavo, ki je bila včeraj ob 17. uri toliko otrok (in tudi odraslih), da je bila dvorana prav do zadnjega kotička zasedena.
Kdor še ni prisostvoval predstavam lutkovnega gledališča, ta si sploh ne more predstavljati in zamišljati, s kakšnim navdušenjem in pozornostjo sledijo otroci dogajanju na majhnem odru. Lahko rečemo, da sploh ni več gledalcev, temveč postanejo prav vsi igralci. Lutkovne predstave niso zato samo zabava za otroke, temveč predstavljajo prav zaradi velike povezanosti med majhnim občinstvom ter lutkami na odru, zabavo	tudi	za
odrasle.
Včerajšnja predstava je bila prav gotovo za vsakogar, ki ji je prisostvoval, posebno doživetje. Cim je tov. Marsič javil, da bo ket prva točka sporeda nekaka agitka v prid Kulturnega doma. že je'nastal v dvorani nemir in šepet, ki je pa takoj potihnil, kakor hitro se je odprla zavesa in se je pokazal Pavliha, ki je v kratkih, otrokom razumljivih	besedah
poudaril pomen graditve našega Kulturnega doma. Ko je pozval otroke, naj bi tudi oni prisoevali po svoiih močeh, je zaoril po dvorani en sam «Da, bemo«. In kako so bil; otroci šele jezni na staro Cinco Marinčo, ki je predstavljala italijansko reakcijo, k! noče, da bi Slovenci imeli v Trstu svoj Kulturni dom, S takšnim užitkom so privoščili niej, kot tudi črnosrajčniku, da	sta	jih
končno le dobila p0 glavj	od
hrabrega Pavlike, ki premaga končno vse ovire in zmaga.
Druga zgodbica, ki je sledila agitki za Kulturni dom je bila prigoda Pavlihe, ki ga osumijo, da je ukradel skopulji Nešplji cekine, pa končno otroci zanj pričajo, da je nedolžen. Ko je sodnik otroke vprašal, kai bi naredili z denarjem skopulje, so otroci še vsi prežeti od prizora o Kulturnem domu, so-
GORIŠKEGA
Prosta cona razočarala
Neizčrpen vir razpravljanj pri goriškj javnost* je še vedi-no podražitev kave, ki je vzbudila pozornost tudi v trgovskih krogih, zlasti v tistem ožjem krogu, ki kopiči vse koristi, ki jih jP zakon o prosti coni namerni poživitvj usahlega gospodarstva nagega mesta.
Kava po 25 lir za skodelico je predstavljala do sedaj skoraj edino dejansko ((dobroto«, s katerimi nas pita prosta cona. Te. ga niso občutili samo domači, temveč tudj ljudjc iz drugih mest, ki se ob nedeljah mimogrede ustavljajo v naših kavarnah. Seveda si je prosta cona s petimi lirami, ki jih je potrošnik prihranil pri skodelici kave. delala veliko reklamo. Sedaj pa so se kavarnarji odpovedali takemu reklamističnemu poslu in javnosti odkrito povedali, da v «deveti deželi« proste cone ne morejo shajati. Dejstvo, da so bilj primorani podražiti kavo, dokazuje, da niti kavarnarjem, ki so sp od proste cone s prodajo kave in likerjev obetali največ dobička, ni uprava proste cone dala niti gToša zaslužka od dveh milijard, katerimi se je državna blagajna odpovedala z zakonom 1. decembra.
Posvetovalna komisija za prosto cono je na sejo povabila ka. varnarje in sindikaliste, ki so zastopali potrošnike ter hotela prve prisiliti, da cdstopjjo od svojega sklepa, drugim pa dokazati. da nima uprava proste cone s podražitvijo kave prav nič opravka in da je to samovoljen sklep kavamarjev. Ker so kavarnarji trmoglavo vztrajali prt svoji odločbi in jo podprli z argumenti, katerim ni bilo mogoče ugovarjati, je posvetovalna komisija iznesla kompromisni predlog, nai bo kava po 28 lir. S takim pred. logom )e hotela nasititi volka in rešiti ovco. toda kavarnarji niso in n<> bodo preklicali svo. jega sklepa, kar nam ponovno
dokazuje nezmožnost uprave proste cone, ki odreka, javnim obratnikom, rokodelcem in malim trgovcem na splošno vsako korist, ki jim j0 je vlada nudila z davčnimi in carinskimi olajšavami v podkrepitev tukajšnje trgovine in industrije ter potrošnikom z znižanjem cene najpotrebnejšim živilom.
Natečaj za podtajnike
V uradnem listu št. 234 z dne 11. oktobra t. 1. je bil napovedan natečaj za 80 službenih mest za podtajnike.
Za pripustitev k omenjenemu natečaju je potrebno potrdilo o dovršeni višji srednji šoli.
Prošnje morajo interesenti, skupno z vsemi potrebnimi dokumenti. vložiti na Ministrstvo za delo in Socialno skrbstvo (Ministero del Lavoro e della Previdenza Sociale - Direzione Generale degli AA. GO. e Per. sonale - Div V. — čas 60 dni po objavi natečaja v Uradnem listu.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse interesente, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11 lahko o-gledajo sledeče okrožnice:
podaljšanje uvoznih dovoljenj iz Avstrije; razdeljevanje kontingentov, ki so predvideni po trgovinskem sporazumu med Italijo in Portugalsko: uvozi in kontroliran nakup blaga v Federalni nemški republiki in v zapadnih predelih Berlina; razna poročila o zapadni Nemčiji; vložitev 75.000 dolarjev za uvoz konserviranih rib iz Italije v Federalno nemško republiko in v zapadne predele Berlina; dobava 150.000 volnenih plaht za Pakistan; pogajanja z Avstrijo za prireditev velesejma v Boc-nu; uvoz izdelkov medenine v
države OECE; dostavek dohodninskega davka na fotografski material.
Ni se več vrnil domov
Preteklo nedeljo je 50-letni Arturo Scarpa iz Selc pri Ron. kah takoj po kosilu vzel kolo in se odlpravii v Romke h kmo-predstavi. Toda do danes se še ni vrnil. Včeraj se je njegova žena obrnila na orožnike, da ji najdejo moža. Orožniki so nemudoma vprašali pG njem v vsej okolici in po vseh bolnišnicah ter policijskih poveljstvih v pokrajini. Teda o Scarpi ni ne duha ne sluha. Njegovo kolo Sp našlj zapuščeno na neki njivi v bližini Selc. Domnevajo, da je Scarpa pobegnil v Jugoslavijo,
Šovinistična roka ne prizanaša niti osmrtnicam
Koliko imamo Slovenci v Italiji pravic, smo že psi na lastni kozi občutili. Namesto, da bi oblasti skrbele za izvajanje mirovne pogodbe, p kateri so naši manjšim zajamčene vse osnovne pravice, še vedno neposredno podpirajo šovinistične izpade proti nam in proti našim bratom. Vsako šovinistično dejanje. bodisi še tako protizakonito in podlo, ostane vselej nekaznovano.
Šovinizem in sovraštvo do vsega kar je slovensko, je prišlo ponovno do svojega podlega izraza.
V bližini avtobusne postaje v Ul. IX. avgusta je osmrtnica v italijanščini in slovenščini o. znanjala smrt ravnatelja slovenskih osnovnih šol Petra Lapanja, Toda čitati je bilo mogoče le italijanski del, kajti slovenski je bil raztrgan.
Dvojezična osmrtnica je pse, kar imamo od dvojezičnosti v naš’ občini in še nad to se zna. ša šovinistična umazanosti
glasno zavpili:	((Dajte	ga za
Kulturni dom«.
Pretekli torek je bila lutkovna predstava tudi v Dolini, kjer so se povabilu Pavlihe odzvali številni otroci, ki so se prav tako do solz nasmejali in nazabavali. Ob koncu predstave so izrazili željo, da bi jih lutkovno gledališče kaj kmali zopet obiskalo.
Naslednji dan je lutkovno gledališče obiskalo otroke iz Boršta in Ricmanj; obisk je bil še večji kot v Dolini. Tudi v Borštu je predstava potekla ob velikem navdušenju vseh otrok, ki so iz srca privoščili junaku Pavlihi zmago nad sovražniki Kulturnega doma.
Danes ob 19-30 bo Pavliha obiskaj vas Prebeneg, kjer bo nastopil prav v enakih prizorih. kot prej v Dolini, Borštu in Trstu.
Jutri, ob 18. bo lutkovno gledališče gostovalo v Nabrežini, kjer bo predstava v Kulturnem domu «Igo Gruden«.
Tudi otroci iz Barkovelj bodo imeli v svoji sredi lutkovno gledališče in sicer bo predstava v nedeljo ob 10.30.
Komunike poverjeništva za notranje zadeve v Kopru
o nedeljskem incidentu v Krkavčah
Poverjeništvo za notranje zadeve pri Istrskem okrožnem
ljudskem odboru v Kopru je danes objavilo obvestilo v zvezi z incidentom v Krkavčah, kjer je preteklo nedeljo prišlo do spopada med skupino kmetov in koprskim župnikom don Brunom ter njegovim spremstvom. Kakor je bilo že javlje-no, je prišlo do incidenta zaradi ogorčenja slovenskih kmetov’ da prihaja k birmi zastopnik osovraženega tržaškega škofa Santina.
Organi narodne zaščite in odseka za notranje zadeve so v teku razprave zaslišali 11 oseb in ugotovili, da so bile pri medsebojnem fizičnem obračunavanju teže ranjene poleg koprskega župnika don Brunija Gior-gia še naslednje osebe: Beržan Rafael, delavec in sekretar antifašistične mladine iz Šmarij, kmeta Palčič Avgust in Kocjančič Franc iz Šmarij ter kmet Novak Vincenc iz Kampel-Sa-lare.
Poverjeništvo za notranje zadeve pri IOLO je izročilo prijavo tega incidenta pristojnemu javnemu tožilstvu v nadaljnji postopek.
Trgovina Richard Ginori na Korzu je bila včeraj odprta
Tvrdka s keramičnimi izdelki Richard Ginori je včeraj odprla svojo novo trgovino na Korzu št. 22 in je tako edina podružnica velike milanske družbe v našem mestu. V 100 letih delovanja družbe si je ta pridobila zaradi umetniških izdelkov tovarne v Docci (Florenca) in v tovarnah S. Cristoforo (Milan) ter ostalih modernih obratih v Šesto Fiorentino. Livornu, Lam-bratti, Mondovi. Pisi in Rifredi sloves po vsem svetu.
Nova trgovina, ki bo brez dvoma v okras središču mesta, je urejena v najmodernejšem slogu, elegantna, toda resna. Velike izložbe, so razvrščene po vsei dolžini trgovine, celotni videz pa olepšujejo posrečeno nameščene luči in barve-
V spodnjem delu trgovine so predvsem umetniško izdelani predmeti in servisi najboljših vrst. medtem ko se v zgornjem delu trgovine prodajajo vse o-stale gospodinjske potrebščine. V trgovini se na splošno dobe najboljši porcelanasti, keramič-
ni. kristalni in kovinski izdelki, primerni za darila.
Načrt za novo elegantno trgovino je napravil arhitekt Gio-vanni Gariboldi, medtem ko je za pohištvo in ostalo opremo poskrbela tvrtka «Aries Perizzi et comp. Gradi«, pleskarska dela je napravila tvrtka Narciso Alberi, električno napeljavo tvrtka G. Sembianti et comp., ogledala in kristale je preskrbela družba Checchin. kovinska dela je izvedla tvrtka Rossi, Pod pa ie izdelala tvrtka Pa-dovan.
Otvoritev nove trgovine Richard Ginori je dokaz važnosti Trsta za trgovino z vsemi bližnjimi državami. Trgovina je bila otvorjena brez posebnih slovesnosti in je od tedaj dalje dostopna vsem prebivalcem ki si žele nabaviti izbrane predmete po zmerni ceni.
Mrtva ženska v stanovanju
Kakor vsak dan. tako je tudi včeraj okoli 10. ure zjutraj 55-1 etna Angela, Carretta por. Mancspierti iz Ul. Giulianj 26 hotela obiskati svojo 43-letno sestro Lauro Carretta vd Piaz-zola, stanujočo v neki sohi tret jega nadstropja stavbe št. 43 v Ul. del Rivo. Ker se na njeno trkanjp ni nihče oglasit, je Ma. racspdertijeva stopila k sesedo-vim, si izposodila nož in z njim odprla vrata. Cim- pa je vstopila. je presenečena onazila svojo sestro, k; je ležala n» trebuhu na tleh in ni dirjala ni-kafcih znakov življenja. Zdravnik. ki je prišel na ir.esto, je u. .gotcvil, da je smirt nastopila pred 8 ali 10 urami. Vzroka ni mogel ugotoviti, zato je bilo truplo preneseno v mrtvašnico, kjer bo izvršena avtopsija, ki b0 odkrila vzroke skrivnostne smrti.
2 meseca bolnice zaradi padca
Včeraj se je z rešilnim avtom zatekla v bolnišnico 56-letna Ana, Anzolin por. Lorigliola doma iz Nabrežine - kamnolomi št. 21. Zensko, ki ima zlom grodiiice ter razne poškodbe na hrbtu in nogaih, so sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer bo ostala najmanj dva, meseca. Iz. javila je, da je v bližini svojega doma po nesreči padla v 3 metre globok pirepad.
IZ PRED VIŠJEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
Razprava o orožja odložena
Samo dva izmed šestih obtožencev, Venier st. in Cravero na začasni svobodi
Prvo dejanje razprave proti člena VII. ZVU, ker je bil po-
sestim skrivalcem orožja se je začelo včeraj zjutraj p.ed višjim vojaškim sodiščem. Predsednik sodišča maj. Bayliss je po izjavi javnega tožilca maj. Grabba, da je pripravljen z obtožbo, dal besedo odv. Gef-terju Wondrichu. Odvetnik je izjavil, da še niso znani rezultati psihiatričnega pregleda Fabretta, ker je zdravnik začasno odsoten. Zato predlaga odgoditev ter prosi za začasno svobodo svojega varovanca.
Maj. Bayliss je sicer privolil v odgoditev, vendar je določil, da se prečitajo obtožnice, na kar lahko odvetniki prosijo za svobodo svojih varovancev.
Odv. Iacuzzi je vstal in hotel sodišču dokazati, da ni kompetentno v tej zadevi. Obtožence bi moralo soditi civilno sodišče ali kakor je on dobesedno dejal «i giudici na-turali«. to je istega pokolenja. Potegnil je celo na svetlo nek ukaz ZVU št. 264, ki je izšel v Uradnem listu št. 25, maja meseca 1948. Na podlagi tega ukaza je zahteval da izročijo akte rednemu sodišču.
Maj. htrabb ga je tedaj ostro zavrnil, da se nikakor ne bo dal prelisičiti s čisto akademskim razglabljanjem odv. Ia-cuzzija, ker isti ukaz predvideva, da lahko sodi v takem primeru tudi vojaško sodišče. Sodnik Bayliss je zavrgel istanco odv. Iacuzzija. na kar mu je maj, Grabb izročil obtožnice, ki'jih je prebral:
VENIER MARIO je obtožen kršitve proglasa št. 2, člena III, odstavka «A» Vojaške u-prave. ker je posedoval v času pred 21. oktobrom brez dovoljenja ZVU sledeče orožje in municijo:
4 brzostrelke Berretta kal. 9, 1 signalni samokres, 97 izstrelkov kal. 9, 10 izstrelkov kal 9 (krajše), 8 izstrelkov kal. 6.05, 10 izstrelkov raznih kalibrov, 13 izstrelkov za signalni samokres, vrečico svinčenih kroglic, nekaj žvepla, 40 cm dolgo cev za samokres z ogluševal-cem, 4 kovinaste palice za čiščenje puškinih cevi. del puške Mauser.
V drugem delu obtožnice je obdolžen kršitve preglasa 1. člena VII. ZVU, ker je hotel skupno z Mizzanom, Fabret-tom, Craverom in R‘vo ilegalno prodajati orožje in je v ta aamen preskrbel 3 brzostrelke z 8o izstrelki.
VENIER EMILTO je obtožen kršitve proglasa št. 2, člena III, odstavka «A» ZVU ker ie posedoval v svojem stanovanju v Ul, Gatteri orožje, našteto že v obtožnici njegovega sina.
MIZZAN TITO *e bp moral zagovarjati zaradi kršitve Proglasa št. 2. člena IH. odstavka «A» ZVU ker je skupno s Fa-brettom. Vmierjem in Rivo posedoval orožje in sicer 3 brzostrelke ((Berettaii z 80 izstrelki ter kršitve proglasa št. 1,
budnik prodajanja in je tudi ponudil na prodaj skupno z Venier jem, Fabrettom, Craverom in Riv0 3 brzostrelke «Be-retta« z 80 izstrelki.
RIVA ARRIGO pa se bo moral zagovarjati zaradi kršitve proglasa št. 1, člena VII. ZVU ker je skupno z ostalimi sodeloval pri nedovoljenem prodajanju orožja brez posebnega dovoljenja oblasti.
Tudi CRAVERO VINICIO je obdolžen kršitve proglasa št. 2, ker je posedoval 2 brzostrelki «Beretta» ter proglasa št. 1. člena VII. ker je sodeloval pri prodajanju 3 brzostrelk.
Takoj po prečitanju vsake obtožnice posebej so bili vsi naprošali, da se izjasnijo, če se čutijo krive. Samo Venier Mario sc je čutil krivega vendar ga je njegov odvetnik takoj popravil in izjavil, da se absolutno ne čuti. kar bo kasneje tudi dokazal. Vsi ostali so izjavili, da se ne čutijo krive.
Obtožnice Fabretta niso pre* čitali, ker je sodišče določilo, da morajo biti znani prej rezultati psihiatričnega pregleda.
Maj. Bayliss je ponovno dovolil začasno svobodo Venier-ju Emiliju m Craveru Vinici-ju pod istimi pogoji kot doslej, to je. da se javita trikrat dnevno na policiji.
O Venierju Mariju ni hotel ničesar slišati. O Rivi je izjavil, da je sicer slišal, da ni preveč trdnega zdravja ter je določil, da se ga podvrže zdravniškemu pregledu.
Tudi Mizzan si je zmislil, da ga boli želodec To je presenetilo javnega tožilca, vendar bo tudi ta obtoženec podvržen zdravniškemu pregledu. Ce bo bolezen dognana, mu bodo dovolili primemo dieto.
Sodnik Bayliss se je tedaj vmešal in dejal, da je že splošno znano da se obtoženci, čim slišijo obtožbo, izmislijo in potegnejo na piano povest o bolezni, ki je tem nevarnejša, čim težja je obtožba.
Kar se tiče Fabretta je bolje, da ostane v zaporu ter bo tako stalno na razpolago psihiatru, kar bj gotovo ne bilo, če bi bil svoboden.
Razprava je bila nato odgo-dena na 28. novembra.
Nesrečen nadec po stopnicah
77-letna Amelia Dreossi iz Ul. G. Vasarj je včeraj popoldne tako nesrečno padla in se zakotalila po stopnicah svojega stanovanja, pri čemer si je prebila lobanjo, da so jo morali sprejeti na II. kirurškem oddelku. Ponesrečenka. ki ima močan pretres možganov ne ‘govori Njeno stanje je obupno.
GLASBENO-UMETNIŠKI NASTOP PROSVETNEGA DRUŠTVA
dVdl VOJKO« - ^KOSKlt.KOSTOVKl
V NEDELJO 18. NOV. 1951 OB 17. URI V DVORANI NA KONTOVELU
1. Kot uvod zapoje nekaj narodnih pesmi mešani Pev ski zbor.
2. Sledi veseloigra v enem dejanju.
,.ČUDEŽ V PUSTINJI"
Spisal: V. Katajev — Prevedel: Fran Žižek Režiser: Alojzij Starc
OSEBE:	...
Mešedi Husein, star lakomnež - Livio Albi; Džami e, njegova mlada žena . Slavka Bam; Hudadat, njen oce ' Slavko Pirjevec; Nasredi, mula - Danilo Škabar; Sin Igolkin, turist _ Mario Puntar; Valja Zotov, turl*,.j Ivam Ban; Abal Kasin, sosed - Mario Gerlanc; Medzi Kahn, sosed - Viktor Stoka; Sepetalec - Mara Da®* •
3. Spevoigra narodnih pesmi :
II
LOJTERCA”
Scenarij napisal: Lojze C jak — Zbral in priredil: tor Čermelj — Režiser: Lojze Cjak — Dirigent: Vi Čermelj.
Osebe nastopajočih:	n-c
Mati . Cvetama Stoka; Njena hči - Licia Milič;
Drago Stoka; Njegova hči . Anica st0 . Ada Daneu; Jure - Slavko Pirjevec; T°ne
Vane
Dekle
Ljubo Stoka; Jože - Rado Briščik; Tine - Mario
puntat-
Sodeluje mešani pevski zbor «Ivan Vojko« Prosek-K
tovel — Spremlja na harmoniko: Daneu Adi- . Na tem glasbeno - umetniškem večeru nastopa skupno n 100 članov !
Okrajna skupščina OF za Nabrežino
V nedeljo 18. novembra 1951 ob 9. uri bo v Nabrežini v kul. turnem domu Igo Gruden skupščina OF slovenskega naroda za nabrežinski okraj s sledečim dnevnim redom:
1. politični in gospodarski pregled in naloge OF;
2. organizacijsko poročilo;
3. diskusija;
4. stklepi;
5. izvolitev okrajnega odbora;
Literarno predavanje v Barkovljah
Obveščamo vse člane in prijatelje prosvetnega društva v Barkovljah, da bo v soboto 17. nov. ob 20.30 v društvenih pro. štorih v Frankolovem lepo literarno predavanje. O slovenski moderni bo predavala prof. Valerija Glavič, njena izvajanja pa bo ilustrirala članica SNG Nada Gabrijelčič z raznimi recitacijami. Ker bo to ve-* lik kulturni dogodek za Bar-kovlje, pozivamo vse društvene člane in prijatelje našega društva, da se tega predavanja gotovo udeleže.
Na pobudo kroga
tržaški^
Slovenk bo imela in študijska knjižnica j 22. novembra 1951 ob v Ulici Roma 15> 1 DRUGI LITERARNI vECE“
O pisateljici Zofki _ der Demetrovič bo oX\-la univerzitetna Pr_° . v> ca gospa Marja Bor^111j/Ore namesto gospe pr°f- „0 Kernčeve, ki je slu*" zadržana.
Iz izbora del Pisat,®i,jž Zofke Kveder Demc,^en-bodo recitirali člami b
skega narodnega gle<*a
v Trstu. Vabila se dobe v
Nar'
in študijski knjižnici.
Obvestilo izletnikom v Sežano
Obveščamo vse. ki so se prijavili za izlet v Sežano, naj se zberejo v nedeljo 18. t. m. na Senenen trgu (Piazza Foraggi) pravočasno. Avtobusi bodo odpeljali s Senenega trga (Piazza Foraggi) točno in nepreklicno ob 8.30 uri zjutraj. Izlet bo ob vsakem vremenu.
Opozarjamo še enkrat vse na točnost, ker avtobusi ne bodo čakali zamudnikov in bodo odpeljali po določenem urniku. Starši, ki še niso oddali rojstnih listov svojih otrok, naj jih gotovo prinesejo s seboj.
Pionirska organizacija III. okraja * * *
Vsi izletniki, ki so se vpisali na openskem okraju za izlet v Dutovlje, naj se javijo na sedežu v soboto popoldne od 15. do 18. ure.
Eksplozija ranila otroka
Popoldne so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico .'n takoj sprejeli na II. kirurškem1 oddelku 14-letne ga Jožeta Miliča, doma iz Male. ga Repna. Fant je imel polno ran po prsih in obrazu. Njegova mati, ki g-a je spremljala, je izjavila:, da je fant verjetno med pašo po nesreči udaril po kakem izstrelku ali bombi, ki je eksplodirala in ga ranila. Malega Miliča je našel neki moški ležečega na travniku vsega kr vavega. Zdravniki upajo, da bo pastirček okreval v enem mesecu.
Gledališče
Pri gledališki bIaif>e prične danes razde abonmajev «B».
SINDIKALNE VESTI ------------------
Sindikalno vodstvo vse delavce, da je ERS- raznih strok na 1	$*•
za informacije članom se<je*u ve od 18. do 20. ure n» u, v Ul. Machiavelli št.
PROSVETNA
   g alk0'"
Prosvetno društvo v ^ peV-ljah ima' danes sko vajo.
***	-	ion	Je!1’
Prosvetna društva Smeiei» ko, Rojan, Simon GrJela0^-Tržaški zvon bodo 1 rji nes 16. nov. ob 20.30 jla gero Manna 29 skul^o sCj0l dramske družine odo
DAROVI IN
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Nova vas
Oljke so dozorele
Naša pričakovanja in napovedi za dobro letino oljk so se uresničila. Oljčna drevesa' se ši-bijo pod1 težo sadov. Nastaja vprašanje, kako bomo obrali vsn to bogastvo. Nekateri so po. trgali že precej oljk, drugi pa so stopili v stike z revnejšimi, ki jih sami nimajo. Tu pa se kaže tista stara -n nelepa navada premožnejših kmetov. Ne. kateri so se dogovoriti za obiranje na tretjino, drugi pa za t in pol litra olja od brente. Premožnejši kmetje še vedlno računajo da bi poceni trgovali z delovno silo, da bi bile njihove oljke pobrane brez poseb. n ih stroškov in truda,
V Krkavčah bodo nekateri itr.eli tudj Po 109 stotov oljk. Tam je drevje tako polno, da ie zadnji veter nekatera drevesa izruval.
Premožnejše kmete že sedaj skrbi, ali bo mogoče prodajati olje po prostih cenah. Pritožujejo se tudi 0 delu in vsakdanjih težavah in še o «velikih» davkih. Tem oa je bilo na zadnjem zasedanju okrajnega ljudskega odbora pojasnjeno, da na splošno prispevajo kmetje in e. brtniki samo 9 odstotkov od
svojih dohodkov, medtem, ko daje industrija, kjer delajo delavci, 30 odstotkov. Nekateri že sedaj računajo, da bj tudi z oljem tako napravili, kot je napravil Mihael Pribac iz Padne št. 74. ko je pri popisu prikrij 500 litrov vina. Takih je še ne. ka j, večina pa jih obsoja.
Koper Mesina knjižnica v Kopru
Čitalnica in izposojevailnica Mestne knjižnice v Kopru, ki je bila odprta prejšnji teden, posluje za javnost dnevno od 15. do 20. ure.
Uprava knjižnice sprejema vpisP in letne abonmaje od! 10. db 12. ure in od 15. (Jo 20. ure.
ljudsko gledališče v Kopru
Slovenska družina Ljudskega gledališča v Kopru ima za prvo četrtletje sezone na sporedu trj igre. Prva je na repertoarju Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi«, ki jo bodo prcdfvi-dlorr.a uprizorili na dan Republike. Za novo leto bodio člani Ljudskega gledališča predvajali Sieberjevo opereto «ŠvojegJav-ček«, Na sporedu je še drama angleškega sodobnega pisca Priestley-a ((Inšpektor na obi-
sku«. v kateri razkrinkuje avtor kapitalistično družbo. V drami, ki bo predvajana prvič v slovenskem jeziku, bodo sodelovali tudli člana Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta.
Gostovanje Komornega gledališča iz Ljubljane
Komorno gledališče jz Ljubljane bo gostovalo jutri v soboto in v nedeljo v Ljudskem gledališču v Kopru z Benedetti-je. vo veseloigro «Dva ducata rdečih vrtnic«. V nedeljo popoldne bo z jsto veseloigro gostovalo v Dekanih v dvorani zadružnega doma.
Člani itailijanskp drame Ljudskega gledališča z Reke bodo na svoji turneji po Istrskem okrožju gostovali prihodnji te-den v Kopru.
Obvestilo ljudske tehnike
Ljudska tehnika v Kopru poziva vse pilote ki se zanimajo tre. nažo ali nadaljnje usposabljanje, in ki so končali motorno pilotažo v Rumi ali katereir. dirugem kraju, da »e morajo javiti na sedežu Ljudskp tehnike, Verdijeva ulica št. U—i- v Ko pru do 20, novembra,
Za	Dijaško	Ma‘ic°
S. L.	1000 lir.	<j8rU)
Za	Dijaško	Matico
P. D. 1.000 lir.	.j svolf'
Ob 10. obletnici, sm br3 ga nepozabnega sin gtish Edita	darujejo	druži*	pijašk
in Polduzzi 2000 lir Matico.	jooO 1
Bratož Ana daruje za Dijaški teden.
^ jtf. <J
Okrajni odbor	StaSS
kraj izraža sožalje	„\et°
Boletu ob smrti očeta.	—
ROJSTVA, SMRTI IN * J«
Dne 15. novembra fc tj^j. v Trstu rodilo J °tr?e bl'V s0 4 osebe, Pnrf* b. ii& ptr Cerkvene P°**e„io ti*Ltr
ski izvedenec plor^‘vla go;
vič in bolničarka	0	j
vec, krojač Marici	,	Kjflja
spodinja Itaha B goSS^o^0 Duilio Montagna m *
Rosina Furlan.	U%i
Ciacchi in gospodiW Augu fl, Družina, kuhar C«^ Cs^ f in gospodinja B zz8 i^fl* invalid Paolo Vp|jse, jS,•fši spodinja Valena Veh vec Fulvio Sardi " sla^i; Marija Gl?van^‘ jn Angelo Bra<?astCebokiU'. . A®' nja Ferruccia sPodi^ojin0 Tullio Koban n	U>jc8
tonia Mazzaroli. sol	fra„c
Frisolini in siviU8 Furlani.
ADEX
DVODNEVN^ra 1. in
v Poreč Moloi/iin Opatiio
na Beko	^
enddnev^bt,
I Malerim	,
Inšlorieprlf^-
VP^bra- °
17. nf>vei
Mi. novembra 1951
Slovenska pisateljica
ZOFKA KVEDROVA
i *'!lr‘Co vsi poznamo. Kako bi rod	Tržačanka	je	po
7°.^’ QO duhu, dc dognanijih. ■r, le-teh prične izdajati
'Slovenko,,
Prvo žensko lite-in poljubno-znanstveno
svojem srcu nosi rod.
tarno slasilo. v
^ mes*0> njena duša čuti nje-Kot urednica »Sloni «,e>>iJe Pitala prvi literar-^rovidev?1" Kveder^Deine-
Kdo je Zofka? Menda ga ni j. «■“*• ki bi ne vedel, da i Boli j slovenska pisateljica, redki so morda le tisti,
Ksafev\ da segla 3 svo3im peresom daleč čez lavinsko obzorje. Gnalo jo sjt; Sv^t in postala je mar-0|||. - svetu znana. Za nas je danes največja slo-
v«ska
Pisateljica, človek, ki
tjA^dovito znal poglobiti f|ta in dal vse, tudi same-Se^e> za človeka ric letih. ko
je pričela Maji a, 12dajati svojo «Slovenko», p].,,9 ^d njo in Zofko raz-» Prisrčno tao«
^.1927	....
. ^>h. je cela Zofka, tako kot stala
_ ------------ dopisovanje.
F>srna je po Zofkini smrti V nn?'! °t>javil «2enski svet«.
Pr«j“"\ na pragu domovine Metom v življenje, tja v Syet- Po njem je željno tega Marici ne prikri-
iviarici iLg pripri-
ti| /P?. ljubi pismo «kjer ču-m ■ tujega življenja in biW - duše>>. tako ljubi od-^nost v niili. «2ensko
t*a Vam te besede pokli-P°niiiovaiien posmeh na češ, »tako
V njUl'
^itosr-1 Ve^ žensko, če ni od-sv0j- Z10' Iz“UDi ves svoj čar, ttioč« r,T?lino :n vso svojo • Tako pravi.
J/* Vam pisala poklo-^ ln Praznih fraz — teh ču-
Vmd v brez mene dovolj, po-m le, da kadar vidim .njeno »Marica« se mi ne-to<| ?'butli že,Ja. da bi naš nart rtJ1116* še več takih izrednih
loče bkinj' kot ste Vi! ~ Mo_
tyo'
’ ces< "tako ubogo, ne-
v °’ dvajsetletno dekle!« Ne,
ja ,a teSa ne verujem, vem,
^nic' SC	zadnje	«Slo-
1^*.ne Posmfhovadi, če jih
V ..^Je ljubezen do naroda.
odnji številki «Slovenke»
iljjj *ledala, če bo ostalo v
U>> kaj Prostorčka za — ‘eno,,.
1898, je Marica ureje-(?» drugi letnik «Sloven %Sjs . Zofki je bilo takrat Srem let. V obširnem pismu,'
'•sija1 Pr‘lc,žila svoj pr-^ V11 P°vedala svojega nar_
storiIa še!e’ ko j‘
ti* i r?Ca odgovorila v ((Listnico biia tega odgovora sil-
^ =naslednjem Zofkinem pis-^ 2ofir^ar‘'ca ^ele zvedela, da
Sujj .a Uradnica v pisarni dr. % os	Petnajstega	leta
'Kls^^jsteg3 je bila doma ^ ja- > la=na in strgana — dosti, kar bolj boli.
!e o m zdaj dvajset let, pa s£>ominjam, da bi bila
^ dal mesec dni srečna. Ka-®e, se spominjam, tako * je tudi življenje pre-
^ z dogodki, katerih ni-Va> a so mi vendar za-
aja; Vse>>-'Iz te njene dobe
N:
^ jih ° "Sličice iz življenja«, Jijj* 4 *°venka» priobčuje. V Hjim orisani vaški značaji, i^iletia 5a ni vež podpisana ‘°če ”• temveč «Z». Tako se Zofka še nadalje ^ ni I1' “ee ji bo sreča mi-
V Ijskem polju«.
I!4 tnr'ienlc'>) ^ ni všeč to, ■N mn . Prevodov. Po nje-IV^h njU ^ nV)ra^o biti ve<^ ! tii *« «sitVari' Sania ° tem, da raz. , VerUca» v nekaj le-Sn» 'S v tak list, kot je 'i51	n'. da bi se to lah-
Ne v«0’ - k* v n^ej s°de-
. e 'zobraženke. Vidi jo J bojijp elegantnem formatu, k v«ebi^> papirju in z izbor-rjUe v , °' Podobe se ji kar fWše eAej°.v povesti. In pi-tp'm Pisarpi pa so šefi
V že!11u' da bi se P.xlDiSo-
imenom. Zara-jdg . a i* milostno dovoli-« nrJ ^uci,i v «Narod>:
% p°d V
v1
Strehi
'i '	^ifro-	Nikjer
>1 '^dbudne besede, po - °hk,) hrepeni. Na nje-
i. m ’»! sta *lva m'ajša
u ta Praga, po kute-
C9j ^ rePeni, se ji oomika.
j Prislužila za rjjo do-b oarja?
V !n vabi k iebi v s; ag^ °fka ji odgcvar;a: .^'siitj^ična, ne ttvurete
^al{o’v sem Vai11 v0a’ »	3	spoštujem	in	lju-
Jal. ‘cIV
lVo,U.S
Prisrčm. se Vam za-IfT^tili*' 2® Vaše ponudbe, i« ^ega0ste. kajne, čevu-ne UrIU8eSa Predl'^a za V’ 'la wf°rabiin- dvo-
C^s.V,ef
,% 1 SloVl
ne bilo bolje, ali e v Prago in tja ®nski sever. Cez bi se pa v
>eta D1
•tna kakonastariila v Trstu«.
trganih stavkov nam zažari toplina, ki je prevevala njuno medsebojno prijateljstvo. Dasi bi bila Zofka najrajši kar poletela v Prago, je V začetku leta 1899. le sprejela Maričino vabilo. Njeoo nemirno, aha-sversko naravo pa Trst ni priklenil. Bil ji je le postaja, kjer si je oskrbela vstopnico za tisti svet, ki jo je mikal. Ni bila to samo Praga, tudi v Švico si je želela. Zvedela je, da ima rektor na univerzi v Bernu pravico sprejeti tistega slušatelja. ki si je predpisano znanje pridobil z naravno inteligenco. Ni bilo potrebno maturitetno spričevalo, ki ga Zofka, ki je dokončala nižjo srednjo šolo, ni imela.
Odpotovala je torej y Švico. Pot jo je vodila najprej v Zuerich. Tam. ie živel pisatelj Marquardt, s katerimi se je seznanila v pismih, ki mu jih je pisala v tesnobi svojega hrepenenja. To kar je prigarala v Trstu, kar ji priobčujejo v ((Domovini«, je premalo. Ne zadošča za življenje. Primorana je pisati tudi y tuje revije. V Zuerichu piše v revijo «Schweiz» in «Zuericher Zei* tung«, svoje prispevke pošilja v dunajsko revijo «Dokumente der Frauen« in berlinsko revijo «Universum«.
Študira, poglablja se vase in v življenje. Od tedaj, ko je Marico prosila naj ji svetuje, kaj bi čitala, mine komaj dobro poldrugo leto. Toda v tem pičlem poldrugem letu je Zofka napravila to, za kar bi kdo drugi potreboval leta. Strastna želja po znanju jo žene dalje in kaj bi moglo njej zastaviti pot? Spadala je med ljudi, ki se znajo upreti, otresti spon’, ki jih utesnjujejo, pa naj bo ta spona skovana v ozkih družinskih razmerah ali v družbenem okolju. Po svojih notranjih globoko prečiščenih nagnjenjih, je bila socialistka. Pripadala pa ni nobeni stranki, dasi jo je v Trstu vezalo globoko prijateljstvo na Albina Kristana in ji je bil on v Trstu nekak duhovni oče.
Osrednja tematika Zofkinega zanimanja je bil človek Ljubila je človeka. «Ljudje so mi dobri, prav zares. Nekateri malo drugače mislijo m čutijo, imajo malo drugačrre nazore, a dobri so zato vendarle«. Iz te njene notranje potrebe ,po bližini človeka, po. njegov^, duševnosti, izhaja tudi vse njeno obširno dopisovanje. Dopi-s6vila si'je f ljudmi,’ ki jih ni nikdar videla, ali pa jih je videla šele čez dolga leta. Tako se je v pismih, kjer je razglabljala o feminizmu in literaturi seznanila z medicincem Vladom Jelovškom, po rodu Hrvatom, ki je študiral v Pragi. Rozneje je postal njen mož in oče njenih treh deklic. Leta 1900 se je končno znašla v mestu vseh svojih' sanj, v Pragi, kjer je tudi izdala svojo prvo knjigo »Misterij žene«.
Ob tej knjigi, ki Je bila predmet tolikim klevetam in napadom je napisal Ivan Cankar: »Zofka je ostavila izhojeno pot; ona je sama svoja. Njene slike niso kopje del, ustvarjenih cd moških umetnikov. Gledala je s svojimi očmi, ne skozi naočnike«.
Knjigi ((Misterij žene» so sledile zbirke novel: ((Ljubezen«, «Odsevi», ((Iskre«, raama «Am'e-rikanci«, drama «Vnuk kraljeviča Marka«, drama «Arditi na otoku Krku«, «Njeno življenje«, «Hanka», ki predstavlja višek njenega književnega ustvarjanja. V vseh teh knjigah odseva nj'eno osebno življenje in življenje tolikih in tolikih drugih žena, do katerih se je umela sk'oniti s svojo duševno toplino. Bila je glasnica tisočerih
žena, željnih ljubezni, lepote in pravice. Sama prežeta s hrepenenjem po napredku si je po viharjih osebnega življenja želela le dela in ustvarjanja, ker to je edino, kar ostane.
Uresničile so se ji mladostne sanje, ki so jo gnale po svetu. Prepotovala je Nemčijo, Dansko, Cehoslovaško, Italijo, Balkan. Postala je pisateljica, kakor si je to zaželela ob podobi Pavline Pajkove. Le njeno srce se ni moglQ nikoli umiriti. Preveč lastne in tuje bolečine je bilo v njem. Toda, če bi tako ne bilo, bi n'e bila to tista Zofka, ki je s Svojim književnim zakladom obogatila sloven. sko književnost. Ne bila bi to žena, ki se je tudi žene daleč izven meja Jugoslavije spominjajo § toplo mislijo.
V svojcem srcu čutijo zanjo košček ljubezni in hvaležnosti, te to je prosila, ko je zapisala: «One, ki pridejo za menoj, bodo vrednejše in dragocenejše od mene, ali naj me ljubijo, ker sem jim krčila pot.»
M. S.
Lep posnetek razsvetljenega vodometa na trgu Svobode y Ženevi
(Foto Maga>na)
VELIK USPEH JUGOSLOVANSKE M L A i) I E
MLADINSKA PROGA
DOBOJ-BANJALUKA
BO ZGRAJENA DO 29. 1. iW.
Izredne težkoee pri graditvi obeh glavnih predorov - Del predora Ljeskove vode bodo gradili s pomočjo kesonov
Mladinska proga Dotooj'—Ba_ njaluka bo dograjena do 29, novembra, le abeh predorov »Ljeskove vode« in »Tromedja« do tega dne ne bedo mogli zgraditi. Predi kratkim so fari gade na več zborovanjih pregledale uspehe oktobrskega tek. mevanja, v katerem' je tekmovalo okrog 26.000 mladincev in mladink ter približno 7000 stalnih delavcev. Brigade so z izrednim požrtvovanjem ;n veli kanskimi napori izpolnile svoje obveznosti. Zgradile so 240 m dolg most čez reko Bosno prj Doboju in končale 94% vseh potrebnih zemeljskih del. Položile so novih 34 kun tira, med drugim tudi od Rudanfce do Ljteskovih vod. Graditelji predora »Trcmedja« £o pred meseci sprejeli obveznost, da bodo
OD KRISTALNE PALAČE
STOLETJE
X STAVBAH INDUSTRIJI
DO PALAČE ODKRITIJ
^0li lia^ini zitlanja ' nDBiin stavbnim materialom - Zložljive hTšiciTirraznii^	stavbni	material
Zadnjih sto let je videlo revolucijo na stavbarskem področju in seveda tudj na področju arhitektonskih načrtov. Med veliko Paxtonovo ((kristalno palačo«, ki je bila največja privlačnost velike londonske razstave leta 1851, in «palačo odkritij« iz aluminija, čudom 'razsfave letošnjega britanskega festivala, leži vsa zanimiva zgodovina razvoja stavbarstva.
Za to stoletje so značilni nekateri važni mejniki. Prvi je bil Paxtonova ((kristalna palača«; treba pa je bilo skoro sto let, da smo razumeli njen nauk, kajti š'ele v zadnjih 15 letih smo začeli upoštevati možnosti, ki nam jih nudi izdelovanje standardnih stavbenih delov. Drugi je bil razvoj jeklenega ogrodja v zadnjih .25 letih XIX. stoletja, ki je Sledil iznajdbi- ž želazom-ojacenega betona.
Ti načini gradnje, bodisi v jeklu, bocMsi v z železom ojačenem betonu, so dovedli do nekaterih znatnih sprememb, od katerih je najvažnejša ta, da so zidovi izgubili svojo prvotno nalogo, ki je bila v tem, da so podpirali in «oblačili» zgradbo; zdaj so postali navadna zaščitna skorja stavbe. Brez te iznajdbe bi ne moglo priti do sodobnega gibanja v arhitekturi; tako pa je osvoboditev od konstruktivnih omejitev po. stala tako obsežna, da arhitekti še ni?o iznašli načina za njeno polno uporabo.
Od leta 1939 dalje se je pojavljal tudi nadaljnji činitelj: treba je bilo šteditj z materialom,'« delovno silo. V Angliji so zaradi potrebe štedenja, ki jo je povzročila druga svetovna vojna, zda-j na prvem mestu stavbe, ki omogočajo stednj0 z
m
Tudi tržaški nebotičnik, ki so ga pred kratkim pokrili, je zgrajen po vseh pravilih moderne tehnike. Pri gradnji s0 uporabili nekatere nove vrste materiala, med njimi nEbolitn, ki izolira prostore pred šumom, toploto itd., obenem pa jih varuje ognja
I materialom, ki ga primanjkuje — zlasti z lesom in jeklom — in štednjo / delovno silo.
Prvi uspeh so bile montažne hiše; zlasti medi vojnc so izumili razne vrste takih hiš. Večinoma sP ti načrtj predvide vali betonske plošče in stebre, kii so jih izdelovali v tovaireah; delo na stavblšču je bilo s tem skrčeno na najmanjšo mero, poleg tega se je zmanjšalo šte. vilo potrebnih strokovnih delavcev. Kasneje -so začeli uporabljati najrazličnejše vrste materiala, tako na primer, razne lesene nadomestke, razne vr. ste azbesta, cement in aluminij.
Tj novi načini zidanja so v teoriji sicer zelo enostavni, v praksi pa je bilo treba rešiti mnogo vprašanj, ki so bila s tem v zvezi. Eden najresnejših problemov je bila prilagodljivost stavbnih delavcev 'hcvemu načinu zidanja in uporabljanju 'novega stavbenega materala. Tako je na primer stala montažna hišica Arčon — po koncu vojne so samo v Angliji postavili 40.000 hišic te vrste — manj koj 700 funtov šterlingov, po postavitvi -n po končanem delu Pa 1.500 in to brez zemljišča. Iz tega sledi, da so montažne hiše mnogo cenejše v deželah kot je na primer Avstralija, kjer stavbne industrije ne ovirajo toliko tradicionalni načini zidanja. Iz tega se tudi lahko razlaga, zakaj v Združenih dr. žavah montažne hiše niso samo teorija, ampak visoko razvita industrija.
Ce ne upoštevamo montažnega zidanja celih stavb, pa lahko ugotovimo, da so v Angliji in drugih evropskih deželah do. segli velik napredek v izdelovanju raznih standardnih delov in opreme, tako sten, tal, stropov in hidravličnih naprav.
Predvsem so skušali v Evropi najti nadomestek za razni stavbni material, posebno za les. Na tem področju so pokazal; strokovnjaki mnogo iznajdljivosti, vendar se je v večini primerov izkazalo, da je nov? material ali mnogo dražji ali manj trpežen, ali pa tudi oboje naenkrat kot material, ki naj b| ga nadomestil. Sijajna izje-
SSS-K
Projekt novegi »adiona v Zagrebu, ki bo zgrajen po najnovejših Izsledkih moderne tehnike
ten, k čemur sta mnogo pri. I kljub temu dosežen velik na-
spevaia v Franciji Freysinnet in v Belgiji Magnol. s tem so skušal; najprej prištediti jeklo; izdelek je kmalu pokazal razne posebne prednosti, tako zlasti znatno odpornost, eleganco in lahkotnost stavb, ki So jih zgradili na ta r.ačin. Tako so na primer po tem načinu zgradili pred kratkim v Oxfordu most s podpornimi oboki, ki so na najv;šji tečki samo 23 cm debeli.
Napredek, ki s,, ga dosegli v preteklih sto letih na področju mehanične opreme, materiala in raznih instalacij, je preobsežen. da bj ga lahko opisali. Mogoče' bi ta napredek najlaže prikazali s primerjavo med impozantnimi napravami za o. grevanje v novi stavbi parlamenta v Londonu in «ploščo s toplo vodo«, ki so io postavili pod noge predsednika spodnje zbornice leta 1851.
Ni ves ta sodoben napredek dober; celo nekateri najboljši novi načini zidanja imajo razne nepričakovane nevšečnosti, tako da ima tradicionalni sistem zidanja z zidno in strešno opeko in lesom' še vedno razne črednosti v primeri z najmo-
predek glede izkoriščanja upe. rabe delovne sile. — ki predstavlja najdraigocenejšo ((surovino« — saj se v stavbarstvu vedno bolj širi mehanizacija. Mehanizacija pa tudi nud; pod določenima pogoji za bodočnost najboljšo priliko za znižanje stavbnih stroškov *n pospešen je zidanja, kar je trenutno najnuj. nejša potreba stavbne industrije.
ma je pa že prej ^zdelani be- j dernejšimi sistemi. Vendar je
NOV NAČIN PLOVBE PO ZALIVSKEM TOKU
Številni ameriški brodolastni. ki opremljajo svbje ladje z elektronskimi napravami za radijsko lokaliziranje, da lahko na ta način uporabljajo nov način plovbe po Zalivskem toku. S pomočjo radia lahko tako z novimi napravami ugotavljajo kraj in spremembe raznih smeri Zalivskega toka in se ladijski kapitani na podlagi teh ugotovitev lahko poslužujejo toka, ko plovejo proti severu, s čemer dosežejo večjo hitrost z manjšo potrošnjo goriva; kadar pa plovejo proti jugu, pa se lahko izognejo področjem, kjer je tok najhitrejši ter s tem prihranijo čas in gorivo.
prebili predor do konca oktobra. Toda zaradi nenadnega močnega vdora vode v spodnji p odkop prederg te svoje obljube niso mogli izpolniti. Vsako minuto je priteklo v podkop okrog 500 do 600 Ij vode, fei je zalila delovna mesta, tako da so morali delo začasno ustaviti. Zdlaj voda odteka in graditelji predora računajo, da bodo svojo obveznost izpolnili z nekajdnevno zakasnitvijo, saj je v tem predoru treba prebiti le še nekaj dieeetin metrov. Nad 82.000 mladincev in mladink, kolikor jih je doslej gradilo mladinsko progo, je pripomoglo, da bo do Dneva republike položen tir po vsej 92 km dolgi progi, razen v obeh piredorih v skupni dolžini 3 krm Mladin. skim brigadam pomaga pri gradnji predorov in pri polaganju tračnic 52 »izven,planskih« brigad demobiliziranih vojakov, ki štejejo skupaj oklrog 6000 bivših borcev JA.
Mladinska proga Daboj—Banjaluka ni samo šola mladine vseh narodov, tudi pred naše naljiboOše strokovnjake za gradnjo železnic je postavEa silno težke probleme, kakršni se rešujejo le redkokdaj pri gradnj; železnic. Samo en primer: del predora Ljeskove vode bodo gradili s pomočjo kesonov, naprav, ki j'h uporabljajo predvsem pri gradnji mostov. Na ta način so doslej gradili en sam predor na svetu, in sicer predor Gatico v Italiji. Ta primer tehnično izredno težke gradnje je op'san v najboljši strokovni literaturi p gradinji predorov. Ni dvoma, da bo enako mesto našla v svetovni tehnični literaturi tudi gradnja 1506 m doL gega predora »Ljeskove vode«.
Pred kratkim je podjetje »Mčstogradnja« dobilo naleg, naj zgradi 240 metrov dblgi od-sek predora, kjer so sprva nameravali kopati okrog 30 m globok, široko odprt usek. Ce bi kopali ta usek na običajni način, bi bilo treba izkopati ve. like količine materiala. Zato so se odločili, da bodo ta del predora kopali s pomočjo kesonov, ki so podobni velikanskim zabojem brez dna. Kesoni so sestavljeni a'i iz zakovanih železnih plošč ali iz armiranega betona. Pri Ljeskovih vodah bo. da. 240 m. dolgi odsek predora zgradili s.pooKičjp 8 kesonov iz armiranega .betona. Vsak keson bo širck okrog 7 do 8 metrov. Vrhnja stena takšnega kesona je debela okrog' 2 m. Stranski :teni sta zgoraj debelejši, spodaj pa se močno zožita — kakor pri zvonu — in sicer na približno 3 decimetre. V notranjost kesona splezajo delavci po cevi jz posebne kabine, kjer jih najprej »navadijo« na zračni pritisk, ki vlada v kesonu. Cim globlje se zaradi lastne teže in izkopavanja ugrezne keson, tem večji mora biti zračnj pritisk v njegovi notranjosti, da zadrži pritisk pronicajoče vode. Ker je delo pod velikim zrač ni m pritiskom zelo naporno in utrudljivo, se delavci — keson, ci čestokrat menjajo, tudi vsaki dve uri
nad kesoni zrasel ta 240 metrov cžoigi dei predera Ljeskove v». de. Prazni prostor pod1 kesonom, ki bo dotlej kesoncem o mogočai izkopavanje, pa bodo napolnili z betonom. Med gradnjo bodo izkopani materiali spret, odvažati iz kesona po ce. vi za spuščanje delavcev, in sicer v vedrih, pritrjenih na tekoči traik.
Sprva so na ta način — s pomočjo kesonov nameravali izkopati celo 900 metrov predora Ljeskove vode. V tem za vodo izredno propustnem terenu, kjer prevladuje zelo sipek in droban pesek (mulj) so namreč že v začetku gradnje odpovedale vse znane odkopne metode. Brigade, k; so v Ljeskovih vodah kopale predor v smeri proti Doboju, so na levi strani predora naleteie na podzemeljske dotoke bližnje reke Ukrine, V plasteh, kjer kopljejo predor, je zaradi; tega močan pritisk zlasti na desno stran podkopov. Da bi se znebili teh nevarnih pritiskov so graditelji celo nameravali prestaviti korito reke Ukrine stran od: Ljeskovih vod. Na ta način bi se pritisk zmanjšal in bi .bdi odkop nekoliko lažji. Zaenkrat pa so vse te prvotne načrte opustili, ker upajo, da bodo tudli brez tega lahko zadržali vdore vode, ki ‘Hi proti Ukrini, Predor, bi lahko kopali tudi na ta način, da bi v stene pedikopov injicirali posebno tekočino, kj povzroči, da vodena in gibljiva masa zmrzne, tako da jo je mogoče sekati. Tega načina gradnje predorov, ki je precej drag, se poslužujejo y podobnem terenu zlasti v Ameriki.
Pri Ljeskovih vo^ah bodo ver. jetno do 20. novembra postavili na<} začrtano traso hkrati vseh 8 kesonov, in sicer drugega za drugim. Vrhnja stena vsakega kesona bo služila za temelj te. mu odseku predora, zato bodo med pogrezanjem kesona gradil; obenem že stranski steni predora in obok, kakor običajno z opaži. Ko se bodo kesoni pod zaščito močnega betonskega oklop-a dokopali s hriba do določene globine, to je do trase predora, bo že zgrajena tudi njegova betonska cev. Tako bo
Svetovno gospodarstvo in oboroževanje
, '-JatelJ,e P°^rebna top Sta 1Jstva. takega ki to Ji rt. ~ ’ ■-
JU' %i‘Z ,se*>ičnosti Prila-
Km tis»iem 3° Pr°s'' da bi N d jo a v "Edinosti«.
\ S. t ’ če se
V
ko:
je biia
kaj spomi-
'ncu
a v Ljubija-tu’*, » fiftrioi 8in’j‘Vn pravi;
S k!. .Drwen^	n<? bo
nem se en skro
i k>>‘
Pred tcratkim smo prejeli najnovejšo dvojno 3-4 številko «Ekonomske revije». Ta mlada slovenska gospodarska, revija predstavlja pomemben mejnik v tovrstnem slovenskem publicističnem udejstvovanju. Prijetno nas je namreč presenetila zelo tehtna in izredno zanimiva vsebina, Pni članek je napisal Stanovnik Janez o ((Intervenciji države v ameriškem Gospodarstvu». Članek je izredno zanimiv. ker posega v precej nemziskano področje. Prav tako je zanimiv in aktualen drugi članek dr. Josipa Flereta ((Svetovno gospodarstvo in oboroževanje», ki ga ponatiskujemo v izvlečku Nadaljnja vsebina je sledeča: ing. Viktor Turenšek «Renta-bilitetni računn; dr. Jože Lavrič ((Osnovna vprašanja slovenskega kmetijstva»; ing. Bogdan Žagar «Kako je z našim gozdnim gospodarstvoma); dr. Bogdan Pretnar ((Kako je z našim kmečkim gospodarstvom«; dr. Jože Pretnar »Obrt na ozemlju Ljudske Republike Slovenije»; ing. Bruno Gombač e N a varni in umetni kavčuk«.
Vsebino dopolnjujejo knjižna poročila, prispevki o ekonomski terminologiji, poročila iz drugih držav, bibliografija in vesti iz društva elco nomis tov.
Pri gospodarskih problemih, ki jih je sprožilo oboroževanje rbstajajo razlike med posameznimi državami. Razlikujemo lahko predvsem štiri veli-
ka področja — Združene države Amerike. Zahodno Evropo, sovjetski blok in ostali svet, ki obsega v glavnem gospodarsko nerazvite države. Za primer gospodarske moči posameznih področij navajamo podatke Združenih narodov o nacionalnem dohodku v 1. 1949 (ti podatki predstavljajo seveda samo grobe aproksimacije): ZDA in Kanada 228 milijard dolarjev, Zahodna Evropa s Turčijo in Grčijo 115 milijard, sovjetski blok skupno s Kitajsko blizu 100 milijard, gospodarsko nerazvite države (Azija, Afrika, Južna Amerika) 59 milijard dolarjev. Za oceno napora. ki ga predstavlja oboro-ževanje za posamezne države, je bistven tudi življenjski standard, kakor ga razberemo iz nacionalnega dohodka na posameznika. Ta dohodek je znašal 1. 1949 po podatkih Združenih narodov več kot 1400 dolarjev v ZDA, med 800 in 300 dolarjev v Zahodni Evropi, okrog 300 v Z SSK, manj kot 200 v Južni Ameriki, manj kot 50 ,v Aziji in Afriki, in 27 dolarjev v Kitaiski. To pomeni, da bodo ZDA lahko izvedle svoj ogromni oboroževalni program v višini 60 milijard dolarjev v prihodnjih letih brez večjega znižanja življenjskega standarda. da si pa morajo gospodarsko manj razvite dežele, kot so Kitajska ali Indonezija, dobesedno pristradati vsako novo puško
Sovjetski blok. ZSSK ne ob javlja podatkov, iz katerih bi lahko razbrali sliko ekonom-
skega napora njenega oboroževanja. Vendar kažejo tudi sovjetski podatki, da je ZSSR uporabila po 1. 1945 za oboroževanje večji del narodnega dohodka kot katerakoli država na zahodu. Ce računamo pri-bližno, da zajema sovjetski proračun 85% nacionalnega donska, so na temelju budžeta izdatki ZSSR za oboroževanje (brez izdatkov za industrije z vojnim potencialom, zavzemali nacionalni dohodek v naslednjih odstotkih:
1946 20	1948 15	1950	16
1947 15	1949 16	1951	18
V letih 1947—1949 so trošile
za oboroževanje 5—6% nacionalnega dohodka. Od 1. 1945 do 1- 1948 so znižale -ZDA svoje izdatke za oboroževanje za 87°/, ZSSR za 48%.
Sovjetsko oboroževanje je seveda moralo imeti težke posledice za življenjski standard v državah sovjetskega bloka. To pa toliko bolj. ker je prav zaradi oboroževanja imela izgradnja industrije z vojnim. Potencialom prednost pred ostalo investicijsko dejavnost. Vse skupaj je moralo povzročiti inflacijski pritisk, o katerem govore sovjetska državna posojila; ta so znašala:
1. 1931-40	70 milijard rubljev
}•	mili;ard	™ijev
1. 1946-jl	167 milijard rubljev
(podatki po veliki so-, ,vJe'Ski enciklopedij:). Inflacijski pritisk je bil po
vojni v ZSSR v neki meri ne-:zbezen:	prvič zaradi kupne
moči, ki je nastala med vojno, m drugič zaradi velikih inve-
sticijskih del. T°da povojno povečanje posojil kaže tolikšen inflacijski pritisk, da ga lahko razumemo le v zvezi z ogromnim oboroževanjem.
Združene države Amerike so glavni center sodobne industrijske proizvodnje v svetu in zato so tudi danes center vojne produkcije zahodnega sveta. ZDA so se odločile za ogromno oboroževanje takoj po izbruhu vojne na Koreji. Do takrat so znašali oboroževalni stroški ZDA letno lo do 12 milijard dolarjev. V primeri s predvojnim So bile tudi te vsote tri do šti-krat večje in so Predstavljale 5—6 odstotkov ameriškega na-oionalnega dohodka. Toda te vsote niso bile merodajne za povojni razvoj ameriške konjunkture, ki so jo vzdrževali drugi faktorji (do 1, 1947 re-konverzije vojne industrije v civilno proizvodnjo in nakupi tako imenovanih trajnih potrošniških dobrin — avtomobilov, električnih gospodarskih aparatov — °d korvsumentov, ki svojih dohodkov med vojno niso mogli potrošiti; po 1. 1947 pa so vzdrževale ameriško konjunkturo predvsem velike investicije v gospodarstvu in izgradnji stanovanj. Ob izbruhu vcjne v Koreji so imele ZDA največjo povojno proizvodnjo; industrijska proizvodnja junija 1950 je predstavljala 200 pro-centov proizvodnje iz let 1935 1939.
To pomeni, da so ZDA pričele veliko oboroževanje v momentu visoke konjunkture in
da je že iz tega razloga moralo oboroževanje izzvati inflacijski pritisk. Za izvršitev oboroževalnega programa je bilo treba zgraditi nove tovarne, potrebne pa so bile tudi druge investicije. Tako investicije kakor povečana vojna produkcija se seveda pretvarjajo v nove mezde in plače in povzročajo večje povpiaševanje po potrošnetn blagu. Produkcije tega blaga pa ni bilo mogoče v zadostni meri povečati; v nekaterih sektorjih je bila celo zmanjšana. Oboroževanje je torej imelo za posledico nesorazmerje med kupnimi sredstvi potrošnikov in količino	razpoložljivega potrošne-
ga . blaga. To nesorazmerje	v denarno-blagovnih od-
nosih pa je glavni vzrok inflacijskega pritiska. Zaradi o-gromnega obsega oboroževalnega programa bi ta pritisk lahko prešel v »odkrito« inflacijo z vsemi njenimi pojavi.
Nevarnost inflacije je bila in ie še prav zaradi velikan,ske-ga	oboroževalnega programa.
Za budžetsko leto 1950-51 je bilo odobrenih 31 milijard dolarjev	vojnih stroškov, za leto
1951-52 pa je predvidenih preko 60 milijard dolarjev stroškov. K temu je treba prišteti vojno pomoč, ki jo dajejo ZDA inozemstvu po večini v dobavah vojnega materiala. Ta pomoč je bila odobrena za 1. 1950-51 v znesku 5.2 milijarde dolarjev, za 1. 1951-52 pa je predviden (a še ne odobren) za vojno in gospodarsko pomoč inozemstvu skupni znesek 8,5
milijard dolarjev. Ti izdatki po- rspodarsko inferiornost sovjet-menijo, da vzdržuje danes skega bloka) obdržale prednost ZDA pod orožjem okrog 3,5 I v oboroževanju. Osnovna linija milijona ljudi, da je bilo od I gospodarske strategije je pri
junija 1950 do junija 1951 do-bavljeno ameriški armadi za približno 10 milijard vojnega materiala in da so dobile tovarne istočasno za 32 milijard dolarjev vojnih naročil. Tempo dobav je bil, po poročilu direktorja Urada za obrambno mobilizacijo Wilsona, julija
1951 sledeč: ob pričetku vojne v Koreji 500 milijonov dolarjev mesečno, junija 1951 1,500 milijonov mesečno (kar pa predstavlja samo 80 odstotkov predvidenega programa), junija
1952 pa naj bo doseženo 4,000 milijonov mesečno. Takšen tempo razvoja je diktirala tehnika; študij modelov, izdelava načrtov za množično proizvodnjo, preureditev tovarn za množično vojno proizvodnjo, izgradnja novih tovarn, vse to je vzrok, da maksimum vojne proizvodnje ne bo dosežen prej kot v sredini leta 1952.
Oboroževalni program, ki so ga izdelali po izbruhu korejske vojne, predvideva, naj bodo ZDA oborožene za splošno svetovno vojno do sredine 1. 1953. V ta namen je treba vojno proizvodnjo dvigniti do julija 1952. leta do maksimuma (t- j. do navedenih 4,000 milijonov proizvodnje mesečno). Taka r,aj bi bila višina vojne proizvodnje tudi v naslednjih letih. Od srede 1. 1952 bi ZDA samo vzdrževale doseženi obseg vojne proizvodnje in to bi bilo dovolj, da bi glede na go- -
ki bo postopno zmanjšala v dobi inflacijskega pritiska aku-moč prebi-
tem sledeča: ZDA naj dosežejo navedeno stopnjo oboroževanja brez močnejše (tako zvane odkrite inflacije, z drugimi besedami brez znatnejšega zmanjšanja civilne potrošnje. Seveda bo tudi na ta način nastal močan inflacijski pritisk, toda v mejah, ki jih bo država lahko kontrolirala, tako, da ne bo prišlo do gospodarskih in političnih pretresov. Ker bo v drug; polovici 1. 1952 prenehalo naraščanje vojne proizvodnje, bo nato — računajo v začetku 1. 1953 — spet prišlo do povečanja civilne proizvodnje, postopni taeijske; mulirano kupno valstva.
Ta oboroževalni načrt vključuje veliko povečanje produkcije, predvsem industrijske o-boroževalrie produkcije. Po uradnih poročilih se je ameriška produkcija od junija 1951 do junija 1952 dvignila za 9 odstotkov, industrijska produkcija pa za 12 odstotkov. V prihodnjih dveh letih pa naj nacionalna proizvodnja doseže nadaljnje povečanje za 10—12 odstotkov in industrijska proizvodnja za 12—15 odstotkov. Ta hitrost povečanja bo že leta 1952 dala v primeri s proizvodnjo pred junijem 1. 1950 za okrog 40—50 milijard nove proizvodnje, t j. predvideni obseg vojne proizvodnje.
(Nadaljevanje s ledi)
Rojstni hiši
0. Zupančiča in S. Gregorčiča nova zaščitena kulturna spomenika
Z odlokom sveta Za prosveto in kulturo vlade L H Slovenije je bila postavljena po d zaščito rojstna hiša nesnika Otona Zupančiča v Vinici v Beli Krajini. v kateri sedaj urejajo muzej. Prav tako je bila postavljena pod zaščito soba in knjižnica v pesnikovem stanovanju v Nunski ulici v Ljubljani.
S podobnim odlokom sveita za prosveto in kulturo LR Slovenije je bila zaščitena tudi rojstna hiša goriškega slavčka — Simona Gregorčiča na Vršnem pri Kobaridu v tolminskem okraju.
Velik uspeh slovenskega violinista v Londonu
Na mednarodnem tekmovanju mladih violinistov za Fleschovo zlato kolajno v Londcnu, ki spada med n/ijvečje in najpomembnejše glasbene prireditve, je cb hudi mednarodni konkurenci — saj so nastopali ruti-ni rani v r-uezi, ki so se pravkar vrnili z mednarodnih turnej — dosegel prvo mesto in edino nagrado najmlajši udeleženec konkurza. nadarjeni mladi violinist Igor Ozim iz Ljubljane. Ta veliki uspeh odpira mlademu umetniku pot v mednarodni glasbeni svet.
Igor Ozim je še zelo mlad. Rodil se je 9. m'ija 1931 v Ljub. Ijani. Ze kot otrok je kazal glasbeni talent. Violino se je za. čel učiti s petimi leti pri profesorju glaibene akademije Leonu Pfeiferju. Ko mu je bilo sedem let, je napravil spiejemni izpit na konservatoriju in nato pod vods.vom prof, Pfeiferja dokončal glasbeno akademijo v Ljubljani, Po posredovanju znanega angleškega panista Tay-lorja, ki je že dvakrat obiskal Jugoslavjo, je dobil leta 1949 štipendijo British Councila ter se vpisal na Royai College of Musič v Londonu, ki je najvišji glasbeni zavod Velike Britanije, Spričo svojega izrednega napredka je takoj prišel na mojstrsko šolo znanega medim-rodnega violinskega pedagoga Rostala, pri katerem je študiral vse doslej. Lani septembra je dobil na velikem mednarodnem glasbenem natečaju v Ženevi diplomo. Letos julija je diplomiral na Royal Col egeu v Lon. donu in dosegel 292 od 300 možnih točk, kar je edinstveni primer v zgodovini tega zavoda.
Igor Ozim je poleg glasbenega študija, z odliko napravil sedem razredov klasične gimnazije, osmi razred pa je moral zaradi odhoda v London prekiniti in bo šele sedaj po vrnitvi delal razredni izpit in veliko maturo. Najbrž se bo konec leta vrnil v domovino.	Sb
* * *
EILEEjj JOYCE, angleška pianistka, je nastopila danes v Ljubljani na koncertu z orkestrom Slovenske filharmonije. Dirigiral je Jakov Cipct; na sporedu je bil Griegov in Rah. maninov koncert, isti koncert bo danes ponovljen; jutri pa bo pianistka Eileen Joyce imela poseben klavirski večer.
VREME
Območje vremenskih motenj se polagoma umika pred fronto hladnega zraka. Zato je pričakovati pretežno jasno vreme s krajevnimi pooblači-tvami. Temperatura brez bistvene spremembe ati nekoliko nižja.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
16. NOVEMBRA 1951
:
jli iljj
,....
njlii:!
ih, m
lil M
'Mi! 8
	tir:
iiiKaiiitii	%
mm Hiliifiii	9 : '
. m i::	
%.	S
	1!
	
	
iffll	‘S:
11	
	
i iiir
;iii .illiiiil'
lik
■•mm
RADIO
Opozarjamo v&s na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 13.45:
Igra orkester Angelini; 18.00:
Lisztove skladbe za klavir. —
Slovenija: 14.00: Simfonične pesnitve; 20.15: Nasi skladatelji pripovedujejo: Marjan Kozina 12.10. O. Respinghi: Starinski plesi in	,VjCn’.
Čajkovski: Hrestač, baletna gu.ia.	H
Ti-etja stran - operna sezona v Verdiju.
Nov neuspeh
pagajanj na Koreji
Kitajci streljali ujetnike Združenih sil
MUNSAN, 15. — Poveljstvo Združenih sil na Koreji je o pogajanjih za sklenitev premic ja na Koreji izdalo sledeče poročilo:	«Današnja pogajanja
mešanega pododbora v Pan Mun Jomu so trajala 3 ure 20 minut in niso privedla do sporazuma o drugi točki dnevnega reda konference za premirje. Predstavniki Kitajcev in Severnih Korejcev so še nadalje vztrajali, da je predlog poveljstva Združenih sil prekršil dnevni red, ker predvideva vojaško demarkacijsko črto ob bojišču, ko bo podpisano premirje. Kljub dolgim včerajšnjim izjavam, v katerih so določili prekinjenje sovražnosti «de facto* za neizbežen uspeh dnevnega reda. so danes te trditve zanikali in dejali, da niso nikoli zahteval; prekinjenje sovražnosti pred podpisom premirja. Prihodnji sestanek bo jutri ob 11».
Iz Tokia javljajo, da so predstavniki Kitajcev in Severnih Korejcev za pogajanja objavili v posebnem dokumentu svojo pripravljenost, da sprožijo novo ofenzivo, če se poveljstvo Združenih narodov ne bo takoj uklonilo njihovim zahtevam o takojšnji prekinitvi sovražnosti.
Voditelj pravnega oddelka VIII. armade polkovnik James Hanley je izjavil, da so Severni Korejci in Kitajci streljali ujetnike Združenih sil. Te vesti so poveljstvu prinesli nekateri kitajski ujetniki in begunci. Po polkovnikovih izjavah naj bi se streljanja izvršila v koncentracijskih taboriščih, kakor tudi na bojišču pred kitajskim umikom. O dogodku so v obliki posebnega sporočila obvestili organizacijo Združenih narodov.
Poveljstvo Združenih sil doslej še ni točno obveščeno o Številu zavezniških vojaških u-Jetnikov, kj Se nahajajo v rokah sovražnika.
Ameriško obrambno ministrstvo je zahtevalo od poveljstva VIII. armade pojasnila glede vesti, po kateri naj bi severnokorejske in kitajske čete ustrelile 2500 ameriških ujetnikov.
Medtem se boji še vedno nadaljujejo. Danes je okoli 10 tankov ob podpori topništva odvrnilo napad dveh kitajskih čet na zahodnem bojišču. Ceti sta napadli v prvih včerajšnjih jutranjih urah prednje ameriške položaje zahodno od Corvona. Na srednjem delu fronte so zavezniške sile odbile tri sovražne napade. Na vzhodnem delu fronte so v teku boji med izvid-cami. Pomorske sile OZN so obstreljevale korejska oporišča na vzhodnih in zahodnih obrežnih krajih Koreje.
Zračne sile Pa so bombardirale letališče v severno-zahod-nem delu Koreje in odvrgle ru-iilne bombe na sovražne položaje.
Poneverbe
v kitajski nacionalistični vladi
W ASHINGTON, 15. — Kitaj,, ska nacionalistična vlacfa je pre<j federalnim ameriškim sodiščem naiperila pravdo proti dvema častnikoma, ki sita nakupovala vojaška letala v Združenih drža,vah. Vlada ju hoče prisiliti, da bi predložila račun za vsoto več milijonov dolarjev, ki jim je biia zaupana. Častnika general Pang Thu Moy in polkovnik Shrueh Shianig sta se upcrla ukazom, naj se vrneta na Foirmozo, da t>i odigovarjala za srvoja dejanja. Po mnenju bivšega vojnega ministra, ki zagovarja civilno stranko, naj bi general Mov prejel visoke vsote za na. bavo vojnega materiala. Po njegovem mnenju svoiih izdatkov ni utemeljil s podtrdili o izdat kih.
Vsa afera o poneverbi denar.
ja s? začenja leta 1943.
Mosadek se pogaja v ZDA Ogromne poplave v Italiji za 120 milijonov dolarjev
KINO
Iranski ministrski predsednik bi si rad zagotovil posojilo še pred svojim odhodom iz VVashingtona - Volitve v Iranu so bile odložene od 21. novembra na 18. december
dobil ti dve vsoti, bi moral najti še približno 63 milijonov za kritje vseh iranskih potreb. Zdi se, da se bo Mosadek zaradi tega obrnil direktno na Trumana.
Včeraj, v sredo, je Mosadek govoril v državnem tiskovnem klubu v Washingtonu, kjer je poudaril, da je zaprosil ameriško vlado za posojilo, s katerim bi Perzija rada dvignila moč svojega gospodarstva. Mosadek ob tej priliki ni omenil višine zneska, ki ga je zaprosil od Združenih držav.
Whitea so na današnji tiskovni konferenci tudi vprašali, ali b0 možno ugoditi perzijski proš. nji za posojilo v okviru novega zakona o vzajemni varnosti, ki
TEHERAN. 15. Danes zjutraj je zbornica z v-eliko veči-ko sprejela zakonski osnutek, da bodo parlamentarne volitve, bi se morale vršiti 21. novembra, prenesene zaradi odsotnosti predsednika perzijske vlade Mosatkeka na 18. december.
Medtem pa iz Washingtona poročajo, da se je Mosadek po. nov.no sestal v podtajnikom za vprašanja srednjega vzhoda.
Predstavnik tiskovnega urada ameriškega zunanjega mini. stretva, White, je danes i.zja-vil, da je prošnja perzijskega ministrskega predsednika Mosa. deka za posojilo Združenih držav — «v ugodnem pretresu«.
Ta Whiteova izjava se je nanašala na vprašanje, ali je kaj o vesteh, po katerih je Mosadek prosil Združene države za posojilo v znesku 120 milijonov dfclarjev. White je omenjeni izjavi še dodal, da n »kakor ne more potrditi, ali je novica o 120 milijonih dolarjev točna.
V dobro obveščenih krogih Pa pravijo, da bi Mcsadiek rad dobil 123 milijonov dolarjev in ^ b) se o tem rad sporazi, rnel še pred svojim povratkom v Teheran
Ta številka je takole sestavljena: 1. 50 milijonov dolarjev za kritje deficita iranskega proračuna za finančno leto 1950—
1951; 2 13. milijonov za kritje dodatnih sttroškov, kj so se poja. vili v proračunu za leto 1951—
1952, ki je bil Po prvotnih načrtih uravnovešen; 3. Kritje za izgubo 60 milijonov dolarjev, ki bi jih iranska vlada morala dobiti od «Anglo-iranian Oil Com. panV), kot odškodnina Ta dohodek fe odpadel z nacionalizaciji.
Dodajajo, da ima Mosadek v ZDA sledeče možnosti:
1. 25 milijonov dolarjev od «Export-Import banke«, s katero so se začela pogajanja že pred enim letom. Banka je bila pripravljena dati posojilo s hipoteko na prejemke iranske vlade od Anglo-Iranian;
2. Teoretično bi vlada ZDA lahko našila 23 milijonov iz kre. ditov, ki jih je kongres odobril za izvajanje Trumanove «četrte točke«, vendar se tj krediti lahko po zakonu podelijo samo za določene namene:	velika javna dela, itd. Ce bi Mosadek
predvideva gospodarsko in vojaško pomoč prijateljskim narodom. Na to vprašanje je White odgovoril, da tega ne ve.
Zaščita pred atomskim napadom
NEW YOKK., 15. — Sinoči so v New Yorku izvedli poskus pa. sivne obrambe preti dozdevnemu atomskemu napadu. Ob tu. ljenju siren se je okoli 200 tisoč pripadnikov vicilne obrani. t»e takoj odpravilo na svoja mesta. Leteče skupine pa so pričele reševati namišljene ranjence. Vse mesto je bilo pokonci, kot da bi šlo za dejanski a-tornski napad. Nov poskus pasivne obrambp proti atomskim napadom iz zraka bodo izvedli 26. novembra.
I » 11 »TL
Okoli 50 tisoč hektarov poplavljene zemlje - Od 30 do 40 tisoč glav razne živine v skrajni nevarnosti, da bo utonila - Voda vdrla čez oslabljeni bregr in potopila kamion s 33 ljudmi
RIM, 15. — Medtem, ko je zaradi močnega južnega vetra morsika voda zalila mesta y se. vernem Jadranu in L^gurskem zalivu ter že naslednji dan odtekla, je glavna reka Padske nižine šele po nekaj dneh pokazala vso svojo peklensko siilo. Casqpisi popisujejo, kako je Pad prestopil bregove in poplavil okoliške predele. Pr. tem pravijo, da je nevarnost obsta. jala že prejšnji dan, ko se je vodna, gladina dvignila dio 3.72 m in s tem presegla višino leta 1917. Vodj, je najprei prekoračila breg nekaj kilometrov od železniškega mosta pn Ponte La^oseuro. Tok rete se je zaletel v levi breg', ga popolnoma uničil ter s; v širini okoli 100 m utrl svojo pot na pole z in ska polja. Kasneje j*. voda še bolj naraščala, dokler ni dosegla višine 4.28 m. Tedaj so prekdn'vi tudi železniški promet preko mostov. Levj breg rekP na be-
V Svetu za znanost in kulturo FLRJ so podpisali dogovor o tehnični pomoči UNESCO Jugoslaviji. Na sliki je od leve proti desni Milovan Matič — glavni sekretar nacionalnega komiteja UNESCO, Rodoljub Kolakovič — minister in pred sednik sveta za znanost in kulturo FLRJ. Jean Wyart — prof. sorbonske univerze v Parizu in predstavnik UNESCO, in Vladislav Ribnikar ■— pomočnik ministra Sveta za znanost in kulturo FLRJ.
■ .
ipgjiM i p
:
Šilili 1111! S:
•milili
i 3
m
POPOLNOMA NASPROTNO KOT NEKATERI DRUGI
Športnost jugoslovanske
nogometn e zve z e
Prisegamo, da smo prišli na olimpijske igre kot lojalni tekmovalci, ki spoštujejo pravila in željni, da sodelujejo v viteškim duhu, na čast naših zemelj in v slavo športa. To je svečana prisega vseh športnikov, ki tekmujejo na olimijskih igral. Poleg tega vsak udeleženec podpiše še to-le: «Podpisani izjavljam da sem amater po zahtevah olimijskih pravil amaterstva«. O tem seseveda nihče ne prepriča, to verjamejo na častno besedo.
Nekatere države jemljejo podobne prisega precej lahko. Tako n. n- so italijanski nogometa-iit ki zastopajo svojo državo na igrah, vsi do zadnjega profesionalni nogometaši. Od drugih kole sov, ki jim CONI ne dopušča nastopa, jih loči le to, da so študentje. Za italijanski šport je stvar že rešena, pa čeprav pravila jasno pravijo: g Amater je samo tisti, ki tekmuje iz ljubezni do športa». Podobno kot z italijanskimi nogometaši je stvar s športniki vzhodnih dežel. Njihovo amaterstvo je zelo dvomljive vrste, saj i>emo, du
pribivajo taki športniki po mesece in mesece v različnih tabori h pod vodstvom trenerjev, ter da so le formalno prijavljeni Pri kakem podjetju kot uslužbenci.
Jugoslovanski olimijski cdbor je » svojimi tekmovalci m čistem. Vsi kandidati za katerokoli olimpijsko moštvo so absolutni amaterji. Le pri, nogometaših, se pojavljajo nekateri dvomi. ki pa se nam zde, primerjajoč z milijonskimi zaslužki italijanskih «amaterjev», skoraj dlakocepski. Jugoslovanski nogometaši namreč dobivajo majhno pomoč za izboljšanje prehrane in nekaj denarja za nadok-nado zaslužka, ki ga izgube z raznimi tekmovanji, izvršni od. bor nogometne zveze Jugoslavije je zato poslal pisma mednarodnemu olimpijskemu odboru, prireditelju turnirja ter FIFA, ki naj bi presodili, ali jugoslovanski nogometaši lahko nastopijo na olimpijskem turnirju.
To je pot, po kateri se doseže spoštovanje in občudovanje, vet vredno od zlate Oi.mpijske medalje.
Švicarski nogometaši
proti Italiji
BERN, 15. — Pred nogometnima tekmama Švice proti reprezentancama A in B Italije, so bili poklicana igralci:	za
tekmo reprezentanc A, ki bo 25. novembra v Lugano: vratarja:	Corrodi (Lugano),
Stuber (Losanna).
branilci:	Neury (Servette),
Bocquet (Losanna);
pomagači: Kemen (La Chaux de Fond), Eggiman (Servette), Neukomm (Grasshoppers);
napadalci: Gallaman (Grasshoppers), Nink (Young Fel-lows), Friedlaender (Losanna), Riva IV ■ (Chiasso), Pasteur (Servette), Fatton (Servette).
Po nedeljskih tekmah bosta določena še dva igralca.
Za tekmo Švica B - Italija B pa so bili poklicani: vratarja: Eigh (Young Boys), Preiss (Grasshoppers);
branilci: Maillard I (Losanna), Sutter (Bale), Kohler (Zu-rigo);
pomagači: Schmidhauser (Lo. čarno), Stoli (Young Boys), Thommem (La Chaux de Fond), Bardei (Losanna);
napadalci: Morand (La Chaux de Fond), Hahan II, Vonlan-then II (Grasshoppers), Meier (Young Boys), Thalmann (Bale)
Tudi Partizan
v Viareggiu
VIAREGGIO, 15. — Na med narodni mladinski turnir, ki bo februarja v Viareggiu, so se do sedaj prijavile ta moštva: Partizan iz Beograda. Racing iz Pariza, Edimbourgh (Škotska), Milan, Sampdoria in Bologna.
neški strani je odjenjal zato, ker je bil nižji in tudi manj od. poren odi brega pri Ferrari.
Tudi gladina jezer v Mantovi je presegla vsa pričakovanja in se j® v zadnjem času še bolj dvignila. Voda ogroža mesto na treh delih. Sinoči so obrambni nasipi v Ul. Teatro podlegla vodni sili, ki jo samo še nekateri manjši nasipi zadržujejo, da nP vdre v mestno središča.
Listi nadalje objavljajo risibe, iz katerih je razvidno, da so se v severni Italiji stvorile tri depresije in sicer v srednjem Ve. netu, južno od Padove in nad Piemontom s smerjo gibanja proti jugu. Samo padcu temper rature gre zahvala, da ni v alpskih predelih padlo še več dež ja, kar bi prav gotovo lahko dovedlo do usodnih posledic.
Iz Pavije poročajo, da se je zaradi vremenskih prilik polo. žaj v celi pokrajin, v splošnem zboljšal. V jutranjih urah se je višina Pada in Ticina znižala. Na Padu so namerili 4.50 m, na Ticinu pa 3.50. Opazovalci me. ntljo. da pri taki višini reki ne predstavljata nobene nevarnosti.
Tudi iz Fer rare poročajo, da je danes dopoldne znašala viši. na Pada L20, kar ne predstavlja največje gotovosti, vendar menijo, da se stanje ne bo poslabšalo. Tehniki in skupine prebivalstva so bile v stalni pri. pravljenosti, da bi nudile pomoč pri gradnji nasipov. Vtxia je vdrla preko bregov samo pri Pescari, Franculinu in Serraval-lu, vendar ni n'kjer povodenj zavzela hujših oblik. Tisoči beguncev so v jutranjih urah odL šli proti Ferrari Pri izseljevanju so jim pomagali gasilci in policijski oddelki. Namestili jih bodo v šolah in občinskih pro. štorih. Iz okol;ce Parme poročajo, da se je prebivalstvo del. no oprostilo strahu pred poplavami. ker se ie stanje precej zboljšalo. Računajo, da je na tem mestu Pad poplavil okoli 10.000 hektarjev zemlje. Tudi tu je voda presegla bregove in si svobodno izbrala svoj tek preko obdelanih polj- Preko 1000 prebivalcev j« zapustilo
Vozači!
Bodite previdni preden vstopite v avto, na motor, na vespo itd. in se zavarujte proti nezgodam. Tako boste jamčili sebi in drugim po zakonu določeno varnost v primeru nesreče.
Za proračun in nasvete kličite tel. št. 86-15, Umik 8.-9., 20.-22.
svoje domove in se zateklo na varnejše.
Nekaj po 12. uri je lastnik kamiona Attilio Baioaglini iz Roviga odšel s svojim prevoznim sredstvom v poplavljeni predei pri Frasinelle, da bi nudil ogroženemu prebivalstvu pomoč. Naložil je okoli 40 oseb, da bi jih prepeljal na varno, ko je naenkrat voda vdrla preko oslabljenega nasipa in preplavila vozilo z vseiru osebami, ki so se nahajale na njem. 7 oseb so odpeljali v civilno bolnišnico v Rovigo, medtem ko mislijo. da 50 se vsi drugi UtopiiSi.
Okoli 3000 ose>b je iz pokrajine Reggio Emiilia moralo zapustiti domačije, kj so biip o-gTožene od naraščajočega Pada.
V vladnih krogih menijo, da v zadnjem zgodovinskem obdobju ljudje ne pomnijo tako strahovitih poplav, v padski nižini, kot so se pripetile leto®. Okoli 5o t>soč hektarjev zemlje je poplavljenih jn 30 do 40 tiseč giay živine v skrajni nevarnosti.
Vlada je sprejela zakonski o-snutek, s katerim predvideva pomoč poplavljenim krajem v Severni Italiji
96 milijonov
zaradi tihotapstva v Italiji
ANCONA, 15. — V noči na 9. novembra so pol mdlje od Pi-netp ustavili motorno ladjo .Concetta’, ki je n® krovu peljala tihotapsko bla^. Financa je zaplenila 970 kw tujih cigaret. Štiri osebe so med preiskavo skočile v morje s prepričanjem,
da se bodo s plavanjem rešile. Predlali so jih sodišču, kjer so jih spoznali za krive in jih ob. sodili na plačilo 96 miKjonov lir. Dva obtoženca sta bila po. leg tega obsojena na 3 mesece za.pora, ostali pa na en mesec.
Srečen epilog padca
s četrtega nadstropja
BRESCIA. 15. — Dveletna Marina Conti, ki s svojimi star. ši stanuje v Mazzinijevi ulici, se je pred 15 dnevi sklonila čez okno v četrtem nadstropju. Deklica je izgubila ravnotežje in padla na dvorišče, od koder so jo takoj prepeljali v bolnišnico. Cez dva tedna se je vrnila domov popolnoma zdrava.
Deklica se >e namreč pr* pad. cu ujela na električne žicP in vrvi, ki so jih gospodinje raztegnile čez dvorišče, da so na njih lahko sušile svoje perilo.
Švedu Lagerkvinstu Noblova nagrada za leto 1951
STOCKHOLM, 15. — Švedska akademija za književnost je podelila Noblovo nagrado za leto 1951 švedskemu pisatelju Paeru Fabianu Lagerkvistu. Njegova zadnja knjiga «Barab-ba», ki je bila prevedena na osem tujih jezikov in doživela svetoven sloves, je vplivala na odločitev akademije.
Lagerkvist se je rodil 23. maja 1891 v Severni Švedski in je živel na Švedskem, v Danskem, v Italiji, Tunisu, Egiptu, Palestini in Franciji. Sedaj živi zopet na Švedskem.
Pozori
Kadar imaš raztrgane čevlje se spomni, da boš pri LUŠI zadovoljen s ceno in prvovrstnim blagom
Popravila v usnju, pari in vibramu
Barvamo, širimo in prenavljamo točno in solidno v najkrajšem času
ZAPOMNI S I : Trst - UL sv. Frančiška št 20
Carter -Aragon k. o.
LOS ANGELES, 15. — Jimma Carterja so proglasili sodniki | soglasno za zmagovalca nad Ar- i tom Aragonom v dvoboju, ki | je bil včeraj v olimpijskem av. i ditoriju Los Angelesa. Carter i je branil prvič naslov svetov-; nega prvaka, ki si ga je pribo- ' ril 25. maja proti Ike William-su Dal je Aragonu dokaj bru- i talno lekcijo. Za Aragona je j velik uspeh, da je ostal na no-; gah do komca matcha. Dvoboj | je gledalo 9000 gledalcev, prenašali pa so ga tudi po televiziji.
* * i*
Evropski boksarski prvak peresne kategorije Ray Fameshon je premagal s tehničnim k. o. Rogerja Bruneaua.
FODERAMI
A. PERTOT
TRST * UL 61NNASTICA 22
TEL. 95 998
Vse potrebščine za krojače šivilje, krznarje po najugodnejših cenah
Kossetti. 16.00: «Morske žjj» Rihard VVidmark in D. Andi*" ■
Excelsior. 16.30,	19.05,
«SSamson in Dalila«, H. in V. Mature.
Nazionale. 16.30: »Neverjetna godivščina Mr. Hollanw»> Giunnes. Humorističen IH® Fenice. 16.30: «Pirati na An™"' D. O’connor, in M. c ' ^ Filodrammatico. 16.00, 1*.®®,J »Nehvaležno srce», K»rw Poggio in Frank Latimore. Arcobaleno. 15.00: »Praznik «ur bežni in smrti*.
Astra Rojan. 16.45: f rtvovtf^ R. Montgomery, J. VVJy Donna Reed.
Alabarda. 16.00: »Strah jUi.
ke oči», S. Pampanini, TW»
Armonia. 15.30: «Ta žena Je S. Tracy in Hed!y lAttar. Aurora. 15.00: «RazkoSno [K>“ nje», G. Brent In J- powel -Garibaldi. 14.30:	«PlesaW»»>
Adzemova in A. Clarier~i . Ideale. 16.00: «Fu Manflu, Wn”’' na Vzhodu*.	n.
Impero. 15,00: «Fllom«W no* Titi.na In E. D F>I>PP • Italia. 16.30: «Hanvlet», PO ^ kespeareu, L. Olivter.
Kino ob morju.	or*
ka s severa*. Mladoletni ” povedano.	...
Moderno. 16.00 »Velika zase«* Savona. 15.: »Pristava s 3 zv«*”' Tracy in K. Hepburn.
Viale. 16.00: »Komandant iti™* G. Cooper in J- Greer. Vlttorio Veneto. Proza.
Azznrro. 16.00: «Pogo*» * gom», I. Miranda.
Belvedere. 16.00: »Bitka n**
kolj*, E. 0'Brien. R. swr"
J. Rodney.	,	#
Marconi. 16.00: »MočneJi« g^itli.
vraštva*, E. Flynm in A- i Massimo. 16.00: «Državni u® Kaktusu Kreku*.
Nevo Cine. 16.00: «Jonny 1 Jana Wyman.
Odeon. 16.00: »Donaialksi w viv| po Montepinovem rom^ Vr. Gioi, K. Nlnchi in	ptek
Radio. 16.00: »Mrzla krl».
Powell in E, Keye. _ridob*' Vittorla. 16.00: »Velika Pr tev», J. Wayne in L.
RADIO
CONK TU«1* PETEK, li. novembra 11 5 30
Poročila ob 7.00, I3j®l 23.05. 7.15 Jutranja	&
Igra orkester AngelinLl ‘vje r*J vsakogar nekaj. 14.30 oa )jrfle do danes. 14.35 Igrajo P°P” jg.0« Instrumentalne sKupin«. jllj Lisztove skladbe za Radijski vedež. 18.30 narodne. 19.00 Poje Gl^ nistka Rises Stevens. ba za lahko noč.
ijlC
12.00 Slovenske narodo« ^ metne pesmi. 12.40 ZaWVn» ^ ba. 14.00 Simfonične Pfio t*
14.40 Igra Kmetkl trlo. v>- # < bavna glasba. 15.30 Zelfj ^ ir poslušajte! 16.20 Koncert ljah. 17.10 20 veselih	f Glasbene slike. 18,1° jpJaiui*'6
18.30 Pevci, ki Jih ra*
19.15 Popevke v ritmu K
19.40 Zabavna glasba-skla<iatelji pripoveduj«®^ itl V* Kozina. 21.00 Svet v s»‘ morju. 21.20 Grieg-'Volf' jj.l’ ske skladbe In samospo nof-In 22.45 Koncert za
TK»T I '•	,30 z*
7.30 Jutranja 8las,^oD'lJ «a-vsakega nekaj. 12-00„^l<hi:Sv* Elija. 12.10 C/itormo RfS?Z>?’k rinski plesi im arije.12, žeU3,; na glasba. 13.00 Glasb3 P°Gi,s *
17.30 Plesna glasba	5 merike. 18.15 Berll<^- "j. 1»^ Julija. 18.48 Moderni
Glasba iz baletov In fohVJir Komorna glasba. 20.^	5l3i.J’
ba. 21.00 Čajkovski: Hr. oriitjL.
veli*
letna suita. 21.21 N^na nih ritmov. 22.15 9£wiiJ*. Sni ba. 23.00 Večerne Plesni v ečer. 23.^ glasba.
TKl'l '•	,3.30 fS
7.45 Jutranja glasM'vetu. !N smi. 13.25 Okoli po s se*0" in 'i ret la stran — °P'r,n.a VtTd"ju. 14.10 Franc® ,ni 0t* njegov oktet. 14.30 O	^
ster pod vodstvom Ka j 5, 14.50 Gled Iiike n°ySca.J> Pregled angleškega Komorna g asba. »*• gia5®*,|j' glasba. 19.15 Bril antna (1 ,, p|{.
glasba. 19.15 Bril a,i, nb \(r klavir in orkester. 21-nist Plero Pavf5l°',l'tvom ni koncert pod Basila s sodelovanje Severina G^zzHloniJa. <>
 ___________________________________________________________________________________________________   H	I	dernl	ritmi.	23.20	pfesnJ	V"
mm,mi   m »I.I.IIII   um  .............................m......................................................  mimmmi................................  mini........................................................................................miimmmmmnilimii.mmmmmm.il.........i....
zlu, krila pa so ostala.	In	še	,	burni življenjepis.	K
ena čudna okoliščina	je	v	bila ogoljena od	,0	v,i1*l!
- -- f
Soli in zadnja P>a‘ JK0 očetovih batinah ta* ven^ ln prosojna.
mer občutil	^
pih, ln ta
Ker sem torej Imel to zamudo za veliko žaloigro v svojem življenju, sem pozneje večkrat spraševal, ali bi lahko nekako dobil od usode zadoščenje, z drugimi besedami: ali je mogoče nekako nadomestiti to Izgubo sedmih dni, ki sem jo utrpel zaradi zamude.
«Lahko, s kafro!* me je tolažil moj hišni zdravnik.
«Kako s kafro?*
«Nu, kadar boste umirali, vnm lahko vzbrizgnemo mulce kafre pa vam podaljšamo življenje za kakšnih se<fem dni. kolikor ste Jih izgubili pri rojstvu*.
Od tega dne, kar me je zdravnik tako potolažil, sem prifei globoko in vdano spo. it.ovati medicinsko znanost, okaran nad njenim napredkom ki ji omogoča, da nudi ljudem tako izdatno moralno zadoščenje. Toda, poleg te tolažbe me je venomer vznemirjala misel, da Je moja zamuda sedmerih dni, ki mi Je bila preprečila, da bi se bil rodil kot bogatašev sin, bržčas nekakšna neizogibna usoda, ki bedi nad
se ml utegne pred koncem življenja primeriti Se to, da bo sedmi dan po moji smrti zadela moja srečka glavni dobitek In tedaj se bo reklo, da se nisem zakasnil samo pri rojstvu za sedem dni, marveč da sem tudi sedem dni prezgodaj umrl, ln to bi vsekakor bila strašno groba Igra usode.
Krsta se kaj prida ne spominjam, le malo malce sem sl morda zapomnil od tega obreda. Tako se spo-min jam, da Je pop zlil name, na takšnega nagca, poln vri! hladne vode ln da sem ga v duSl preklel tako ne-krščansko, da to v nobenem Drimeru ne bi moglo veljati za mojo izjavo ob priliki mojega pokristjanjenja. In ker sem tedaj pri tako lenem krščanskem obredu dobil nabod, se tega nisem mogel nikoli več Iznebiti in ga vlečem s seboj skozi vse življenje; zato lahko svobodno rečem, da sem svoje verovanje izklhal.
Zanimivo je dejstvo, da sem se takoj po prihodu na svet prav kmalu navadil na
menoj, - tako da slutim, da I novo okolje. Mati. oče brat
Je in sastre so ml bili že od-tlstihmal, ko smo se prvič spoznali, prav všečni in sem se pn njih počutil kakor doma. Cim sem v prvih dveh. treh dneh spoznal hišne razmere, sem pričel odločno 'spreminjati življenje in red, ki je dotlej vladal v hiši. Ta-ko je na primer moja mati dotistlhmal spala vso noč; to se je meni zdelo nehigienično In sem jo pričel buditi po petkrat ali Šestkrat ponoči. Očeta sem pustil do polnoči mirno spati, naj si odpočije od svojih dnevnih skrbi; toda po polnoči Je bil primoran vzeti svojo odejo m odriniti celo tja v tretjo sobo, leči na divan ln se odeti čez glavo, če je želel Se dlje spati.
Nasploh pa Je bila moja otroška doba dokaj enolična. Ne spominjam se ničesar po. membnejiega iz te dobe, iz. vzemsi nekatere manjše pustolovščine. Tako sem na primer nekoe sam padel pod posteljo in me dobro uro ni so mogli najti; nekoč sem pogoltnil dvajsetico in sem zaradi tega moral popiti sto gramov ricinovega olja (od
MOJA
NUSIČ
BRANISLAV
5.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii'
nasnji ni kaj prida); nekoč pa se me je na lepem polotil krč ln sicer zgolj Iz hudobije nasproti doktorju, ki me jf bil pol ure prej pregledal in rekel, da sem zdrav kakor dren.
Edina reč, ki me je tačas posebno dražila, so bili družinski posveti, ki so se venomer vrstili okrog moje zibelke. Snov razgovora, o kateri so ob takih prilikah razpravljali, je bilo vselej vpra. šanje: komu sem neki podo. ben? Sam sem bil globoKo prepričan, da nisem ^ podoben nikomur in ničemur; imel sem vtis. da sem podoben testu, ki je vzhajalo v nečkah In ki ga bo sele pozneje modeliral veliki pek. Gospod Bog. Ampak t'sti, k'
tlej moj želodec še danda-jso se zbirali okrog moje zi
Od 'i€*[htva do 3oCh§
belke, so vselej našli kaj no vega na slehernem delu mojega žlvotka in so vzklikali: «Ju, ju! Poglej, te prosim: očetovo čelo, tetkin nos, uše. sa strica Sime. strmina sta*, in tako po vrsti dalje.
In so gnali vsak svojo tako daleč, da sem bil siromak, ki sem dan na dan po-sluši. eo Ir ono, nap™led Se sat prepričan, da sem p»-a za prav nekakšen spak^dia-nec, skrpan ln zložen Iz raznih kosov moje številne rodovine.
Tisti čas sem tudi dobil prve zobe. Oh, to vam je bila prava komedija da smo domala vsi popokali od sme. ha. Jaz sam nisem bil toliko pohlepen, da bi bil čim prej
ko vidimo vse človeško življenje: da postane elo-vek takoj odločnejši in bolj možat, čim se resi krilca. Krilo se nekako zapleta, ovija, zatezuje in ovira odločni korak, medtem ko možak v hlačah korači svobodno in nemoteno skozi življenje. Spominjam se nekega svojega prijatelja, ki je nekoč za mlada stopil v živ-ljenje brez hlač in je prav slabo odrezal.
Hlače so ne samo izraz spola, marveč tudi izraz vrste, kajti Sele ko oblečeš hlače, se razločno vidi, da si dvonožec. Hlače so tudi nekako bolj spodobne, ne zato, ker so zapete, marveč ker je moški v njih oblečen, pa naj stoji na nogah ali na glavi Dalje: hlače so tudi trpežnejše. odpornejše, ne zato. ker je morda krilo izraz popustljivosti, marveč zato. ker človeka nekako razneži ln pomehkuži. Za to imamo celo zgodovinske dokaze. Vsi klasični narodi, ki so nosili krilo, so propadli m izumrli No, žaloigra človeštva ni to-Neverjetno Je, toda resnic. Uko v njihovi pogubi kolikor no, kar sicer tako in ta-1 v tem. da so tl narodi sli po
iiilllllllllllillilllilllliiiilllllllllllilliilllllilllliii
dobil prvi zob, ampak sit sem bU očeta, ki mi je neprestano vtikal kazalec v usta ln mi otipaval dlesne.
Kar se zobov tiče. sem se na njih prepričal, da veda o spoznavanju človeka ni zanesljiva, saj se meni ni nikoli posrečilo, da bi imel dva in trideset zobov, kolikor Jih znanost predpisuje, in je tako bilo vse dotlej, dokler nisem plačal zobnemu zdravniku dveh tisočakov. Večno sem trpel zaradi zobobola, morda pač tudi zato, ker me je oče preklel, ko sem ga iz hvaležnosti ugriznil s svojim prvim zobom.
l/tloinh v lil n vitli
tem: ako je krilo zares izraz popustljivosti ln mehkužno-sti, zaradi katere so narodi ki so krilo nosili, sil po zlu,
- kako pa to, da se v krilo Se dandanašnji oblačijo predstavniki oblasti: vladar-JI. duhovni in žene?!
Ne razlagam vseh teh dobrih lastnosti hlač iz sovraštva do krila, vprav narobe,
- sodim, da se bom prav s tem Izkazal .prijatelja krila, čim več dobrih lastnosti bom našel na hlačah. Ko nagla šam posebni pomen hlar m! Se malo m na mar. da bi podcenjeval pomen krila in ju tudi ne kanim spreti ter skaliti dobre sosedske sfrke ki vladajo med krilom ln hlačami. Z rečenim sem le sam pri sebi hotel upravičiti tisti ponos, ki sem ga začutil, ko so mi bili prvič oblekli hlače.
Sicer pa nisem Imel kaj dosti povoda, da bi bil tolikanj ponosen na tiste hlačke. ki so mi Jih oblekli. To so bile hlače mojega starejšega brata, na katenh je bil napisan ves njegov kratki pa
sal nahod, ki se krsta dalle
^ „n le bil°
Ne vem. ali je« v
Ne ven. "T.-He. »v hla^h	>
m
so samo čakali	da
izkazali. ~ res
ma> an »-“j na **■p
Z,
čez noč pot^m taK bil oblekel POstalda
duk m ra? ».vega fi* so mogli do	**
ni ne Pr^D&er *e*0l° mojo glavo.	ySo &
nosil kr<!ce_ \j8i v .jo dejavnost r« sv0jo»^p» zdal oa sem vso ^ ^	„„
preložil na nf ^
P’-
s«
vrnili sei“- »avoU0 dvorišča.	*	*a
VOU
K
skakovali ^
H nisem	vrt°
našim vrtom sosedov.	jfii)
(ifadalj****
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHi St. b, Ul nad. — Telefon Stev. 93-808 In 94-B38 PoSl.il predal 502. — UPKAVA. ULICA SV FRANČIŠKA SL 20 — Telefonska it 73-38 OGLASI: od 8.30- 12 In od 15-18 Tel. 73-38 Cene oglasov. Za vsak mm vlSine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, flnanCno-'	•	upravni	100,	osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-11., Tel 11-32. Koper, Ul. Battlstl 30la-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, tetrtletna #00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno
Poštni tekoCI raiun za STO . ZVU; Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega^^ Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7, — Izdaja Založništvo tržaškega
T7 jnese«® ‘ tu*’ 150 din. FLRJ: irvod .	^^
p ZoZ. •