1 Wc m, GLASILO KR.JČ AN JKEG A DELOVNEGA LJUDSTVA Vse za katoliško skupnost... Pred našimi občnimi zbori Pred nami je čas, iko visaiko leto vse maže ediimice polagajo iraičune o delu v preteklem lotu in izvedejo svoje občne izbore. Lahko rečemo, da je naša JSZ vsako leto ile-te izvedlo z veliko organizacijsko spretnostjo in so bili živ pogan našega dela in iposlanstva rnc življenju in uveljavljenju za delavsko doibro. Vse maše prireditve, tečaji, sestanki, maše časopisje in redni občni zilx>ri mas morajo na ito pripraviti. Zgraditi moraimo iinočno -s-trokoivmo akcijo, ki bo kos vsem današnjim delavskim zahtevami im ki bo dostojen branik delavstva pred gospodarskim propadanjem, demoralizacijo in življenjsko brezbrižnostjo. Organizirati moramo vse sile in jih posvetiti sikrlbi za našo delavsko stvar. Vzporedno z dobro ure jemo strokovno alkcijo se moramo dobro pripravljati ina naše delavsko kulturno in idejno poslanstvo. V -časih zmede, ki jo hoče izrabiti v svojo korist meščanska misellmost im meščanski svet, mora postaviti delavstvo svoje delavsko poslanstvo im svojo čisto delavsko miselnost. Zavedati se moramo, da je bilo delavstvo z obljubami že neštetokrat varamo in da bomo imeli samo ito, kar si bomo saimi zgradili. Na vse to pa se moraimo temeljito pripraviti! Naše skupine so zmagovale skozi vso leto velike na||x>re v borbi za svoj obstanek. Vse skupine so izvedle večja mezdna in splošno strokovma gibanja, imnotgo od teh tudi po večkrat. Boilj kakor kdaj koli prej je bilo v preteklem poslovnemu letu dragocena deila-v-sfca skupnost. Ta naša delavska skupnost postaja vsalk dam močnejša in tudi visak dan bolj dragocena. Mi jo znamo čuvati im ne bomo od mje odstopili za nobeno ceno, če tudi bi mas stalo življenje! Jugoslovanska strokovma zveza hodi danes svojo delavsko pot im njena pota «e imoono križajo z vsemi meščanskimi strankami, v katerih delavstvo nima kaj iskati. Naše bogate izkušnje n a.s v tej veri krepko potrjujejo. Naša pot je dellavisika in naša dolžnost je graditi z večimo delovnega ljudstva boljšo prihodnost, ki mora biti za delavca lepša iin ga zadovoljiti v njegovem poslanstvu. Kot del celote delovnega ljudstva smo o-diločno za svobodo delavskega gibanja, ki nam mora biti pogoj vsega našega dela in tudi dela bodoče druž- Lnnsko leto so zaželi izdajati »Revijo katoliške skupnosti«. V letošnjo prvo številko je napisal uvodnik z naslovom »Krščanski socializem« glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ivan Ahčin. V članku ponavlja stare trditve in ugovore proti krščanskemu socializmu, ki so jih krščanski sociologi že zdavnaj ovrgli. Na tem mestu naj se pomudim lo pri glavni dr. Ahčiinovi trditvi, da krščanski socializem pomeni pokristjanjenje marksizma. Predno pa se sploh spuščamo dalje v razmišljanja v tej smeri, moramo razčistiti pojem socializma, komuniz-ma in marksizma, ki je danes vsakemu delavcu sicer Ibolj ali manj jasen, dr. Ahčinu pa je še vedno zelo nejasen, kaikor vsaj dokazuje zgoraj omenjena razprava. Dr. Ahčinu ni le neznano, kaj pomenijo posamezni termini, mariveč mu je tudi neznano, kaj sploh je komunizem, kar dokazuje njegova lani izišla (brošura »Komunizem«. Socializem nikakor ni tvorba kakega Marxa ali Proudhona, marveč je iizraz mentalitete, ki jo ustvarja kapitalizem v delavstvu. Socializem je na svetu že tako dolgo, kakor je v veljavi red, da eden dela, dragi pa počiva in uživa sadove od dela prvega, Najstarejši zgodovinski dokumenti nam pričajo o socializmu v starem svetu. Dr. Ahčin se o tem lahko prepriča, če odpre ustrezne strani v Krekovem »Socializmu«, ali, Beerovi »Zgodovini social iizma«. Socializem pomeni neko čisto splošno in popolnoma nedoločeno spoznanje, da v današnjem socialnem redu nekaj ni v redu, kar ima za posledico teženje po izboljšanju današnjega stanja. Tako je trdil Proudhon, da je socializem vsako teženjg po izboljšam ju današnjega socialnega stanja. Podobno je tudi dr. Ušeinič-nik pisal: »Socializem je na splošno vsak nauk in vsak poizkus, ki hoče nasproti liberalizmu in individualizmu s socialnimi -uredbami be. Uveljavljati hočemo demokracijo, ki jo pa ne smatramo samo kot političen pojem, temveč kot Azra-z voilje delovnega ljudstva. Delovno ljudstvo pa predstavlja danes večino človeško družbe. Vse to probleme daines vise bolj čutimo kakor kdaj koli prej in ves svet si je na jasnem, da stoji na prelomnici, na katere drugi strani se bo začelo novo življenje. Delovni človek si danes ničesar boilj ne želi, kakor ureditve boljših razmer družbe v duhu pravice. Čisto gospodarski problemi v borbi za samoohranitev so daines čisto upepelili vsako delavsko dušo, na dnu te pa gori še vedno tisti idejni izboljšati družabne gospodarske razmere, zlasti bedni položaj delavnih stanov.« (Socialno vprašanje str. 50.) Kdor pozna zgodolvino socializma in Ikdor pozna tudi sedanjost, ta ve, da so se v zgodovini imenovali socialiste najrazličnejši socialni delavci, ki so imeli le to skupnost, tla so vsi težili po izboljšanju današnjega reda. Socialiste so se imenovali vsi socialno-demo-kratski voditelji, socialista se imenuje belgijski voditelj dela/viske stranke de Man, in tudi Nemci so pristaši nacionalnega socializma. Ko se je delavstvo začelo deliti na več svetovnih nazorov, je tudi njihov socializem dobival nova imena. Marx se u. pr. nikdar ni ime-nctvial socialista, ampak vedno le komunista. Danes komunistov ne imenujemo več socialiste, kakor snio imenovali socialne demokrate, — ampak bolševike in verno čisto točno, da imamo opravka s pristaši četrte internacionale. Če hočemo govoriti še določneje, potem govorimo o leninistih in trockistih in podobno. Kakor je »komunizem posebna oblika socializma«, kakor pravi sam dr. Ušenienilk (gl. Socialno vprašanje str. 52), tako je tudi krščanski socializem le socialno krščanstvo, ki se ga je oprijelo delavstvo in ga spojilo s svojim teženjem in hotenjem. Po vsem tem nam je očitno, da tvori socializem nekako bazo za vsaiko delavsko -socialno doktrino. Socializem tvori nekak residuum, da govorim s paretom, na katerem se tvorijo različni socialistični nazori, ki se pa lahko moti seboj bistveno razlikujejo. Jasno je torej, da je poleg materialističnega socializma mogoč tudi krščanski socializem. Če dr. Ahčin ne more tega verjeti nam, naj pa verjame dr. Ušeničnilku, ki pravi v svojem »Socialnem vprašanju«: »Po razmerju do krščanstva ločimo materialistični (proti-krščamstki) in krščanski socializem« (str. 51.) plamen, ki ji kaže pot k uravnavanju zmed, v katerih živimo. Naši občni zbori se bodo skoraj začeli. Nekatere skupine so jih že opravile. Na teh občnih zl»orih bomo ponovno utrdili maše deilo im se navzeli zavesti, ki nas bo vodila naprej. No bo nas motila nobena sila miti nobena zapreka, da bi krenilli s prarvega delavskega pota. Po opravljenih občnih zborih bo naša volja še močnejša in naše sile še bolj strnjene. Drugače v teh časih tudi biti ne more. Na teh občnih zborih bomo prešteli vsa posredovanja in podvige za ureditev naših mezdnih pogojev, maše apele na oblast, naše notranje organizacijsko delo, ki Tu torej ne more biti goivora o nikakem »pokristjanjevanju«. Motijo se tisti, ki mislijo, da je krščanski socializem nastal tako kakor naša ZZD, zgolj iz opozicije do komunizma, ali mogoče iz spoznanja, da je marksizem protikrščan-stki in nevaren krščanskemu delavstvu. Krščanski socializem je marveč prav tako notranja tvorba krščanskega delavstva, kakor je materialistični tlvorba materialističnega, in je krščanski socializem prav tako postal iz potrebe časa kakor materialistični. Marsikoga je motilo in ga še moti, ker je tudi krščanski socializem priznaval teorijo dela kot edinega tvorca menjalne vrednosti. Ta teorija se običajno pripisuje Marxu in se smatra kot specifično marksistična,. Toda Marx te teorije nikakor ni odkril, ampak jo je le dosledno izpeljal. V osnovi moremo imeti to teorijo kot bistveno sestavino vsakega socializma, ker delavsilvtu nekako »leži«, da je le ono produktivno. Razen tega je ta teorija spremljala delavstvo od prvih početkov njegovega sindikalnega gibanja v Angliji pa vse do danes, čeprav so jo prav za prav odkrili meščanski ekonomi. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da proti tej teoriji ni obveljala nobena kritika. Ob vrednostni teoriji vidimo, da je med »krščan-sik im socializmom in materialističnim socializmom v mnogočem popolno soglasje«, kakor zopet pravi dr. Ušeničnik. Vse to je tako preprosto in resnica je tako očividna, da ne moremo razumeti, »kako more kdo ugovarjati tern talko jasnim načelom o krščanskem socializmu. Tak krščanski socializem je oznanjal dr. Krek, takšnega k atol iški shodi, in sodim, da bi bila nesreča, ako bi med delavsko mladino prevladovali drugačni nazori.« (Dr. Ušeničnik »Socialna misel« L. V. št. 5.) Sik. se zrcali v številnih sestankih, sejah, dopisih itd. Ko bo vse to zbrano, bomo videli ogroinmo delo, ki je bilo opravljeno im ki smo ga opravili mi sami. Pri vsem tem smo imeli velike težave, 'toda m-ismio omagali, Ravno v tem je •poudarek organiziranega delavca, ki del« in gara za dvig celote. Vse drobno delo zbiramo v ceiloto predstavlja veliko silo, ki nekaj pomeni. Im tega smo dames pri JSZ veseli. Vsa velika naloga svobodnega delavnega strokovinega gibanja naj se zrcali v občnih zborih naših skupin, y svesti si, da gradimo veliko delavsko celoto, ki je poroštvo ilepših in svetlejših dni. S. K. Resolucija o ukinitvi SUZOR-fa ali kakšno na| bo delavsko zavarovanje J ogoras je sestavil .resolucijo o ukinitvi SUZOR-ja in o ustanovitvi samostojnih nosilcev delavskega zavarovanja). Ta .resolucija je bila razposlana vsemu delavstvu v (podpis. S to resolucijo je hotel ustvariti J u go ras neko splošno delavsko .gibanje. Zato je naša dolžnost, da zavzamemo v tem pogledu svoje stališče. Kaj obsega resolucija? Resolucija obsega naslednje: SUZOR maj se likvidira, namesto njega naj se ustanovijo trije nosilci delavskega zavarovanja, in sicer za Srbijo eden, za banovino Hrvatako edem in za' Slovenijo eden. Merkur naj se .prav tako likvidira. V svrho enotnega izvajanja osnovnega zakona naj se -ustanovi »Svet nosilcev socialnega zavarovanja«. Nadaljnje točke, katerih je v celoti 12, obsegajo navodila, tka/ko naj se likvidira SUZOR iz gospodarskega stališča. Naše stališče ' Pri resoluciji ni sodelovalo vse delavstvo po svojih strokovnih organizacijah, ampak samo Jugoras. Zato izraža resolucija samo stališče Jugorasa. Mi smo gilede SUZOR-ja že večkrat povedali svoje .mnenje in ugotovili, da je končal svojo nalogo in da ni več sodoben. Z drugimi besedami se to pravi: Socialno zavarovanje prihaja v vedno večjo krizo, zato potrebuje temeljite in nujne reforme. Kriza ni le gospodarskega, temveč tudi duhovnega značaja. Duhovna kriza se očitajo v tem, da izgublja zavarovanje pri članih na zaupanju in da se smatra nasproti njemu tujca, ne pa nosilca in njegovega dograjevalea. Resolucija ni zajela bistva Zato moramo ugotoviti, da resolucija ni zujela bistva, ampak je ostala le pri nekakem .političnem dedu. Njej gre le za likvidacijo SUZOR-ja in za ustanovitev .novih nosilcev zavarovanja, drugače ipa naj v splošnem ostane vse pri starem. Toda tudi predlog o nosilcih je zelo ponesrečen im moro nujno roditi odpor. Resolucija ne upošteva, da še ni izvedena razmejitev med banovino Hr-vatsko .in ostalimi .pokra j imami. Ravno nedofcončna razmejitev je vzrok, da je obstat sporazum na .polovico pata. Zato bi bilo bolje, da bi bili samostojni nosilci zavarovanja aili teritoriji banovim ali teritoriji sedanjih glavnih bratovskih sfclad>ni,c ali pa teritoriji Delavskih zbornic. V tej obliki bi bili samostojni nosilci delavskega zavarovanja izvedljivi., v obliki kot jo predlaga resolucija, pa ne, ker se bodo temu proti vili, če že na drugi, Hrvati. Tudi predlog o. »Svetih nosilcev sooio-ailneiga zavarovanja« ne more biti. za delavstvo sprejemljiv. Ti »sveti« bodo morali limeti večjo moč kot jo imajo »sveti« pri pokojninskem zavarovanju, sicer ne bodo .mogli vršiti .svoje naloge, in sicer da se izvaja sociall.no Zavarovanje po vsej državi enotno iin pod istimi pogoji. Isto je z nadzorstvom. Banovima naj bi bila nadzorstvena oblast prve instance. Vrhovno nadzorstvo bi moralo imeti brezpogojno .ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Socialno zavarovanje naj sc poenoti JSZ je izdelala že letu 1930. predlog za reorganizacijo .socialnega zavarovanja. Načela tega predloga tudi sedaj osvajamo. Sedanje socialno zavarovanje vseh vrst je razbito in predrago. Vsi delavci i.n nameščenci brez izjeme morajo biti zavarovani pri istem nosilcu zavarovanja. Zavarovanje, mora bi.ti enotno z enotnim prispevkom za vso vrste zavarovanj. Nosilci, socialnega .zavarovan j a morejo sicer za posamezne kategorije delavcev in nameščencev pripustiti višjo zavarovanje. Toda vodilno je načelo enotnega zavarovanja, in sicer v tehničnem in orgnnizatoričnem pogledu. Nasledki enotnega zavarovanja Enotno zavarovanje bi se zelo pocenilo. Nobena tajnost ni, da sedanji način socialnega zavarovanja zelo po-dražuje upravo. Če bi bilo, odnosno ko bo socialno zavarovanje enotno tudi tehnično, bo odpadlo veliko vmesnih uprav in s tem tudi vmesni stroški. Ze likvidacija SUZOR-ja .bi veliko prihranila. Suj ,se na podlagi sedanje tehnične in upravne ureditve vodi zelo veliko istih opravil, zlasti v nezgodni panogi, pri SUZOR-ju in OUZD-ejih. Torej dvojno jioslovamje. Odprava birokratizma Enotno socialno zavarovanje bi moglo in moralo najiovedati boj tudi nezaslišanemu birokratizmu, ki se je razpasel pri OUZD-ih in SUZOR-ju. Ves sistem uprave je izgrajen na številnih predpisih in .uredbah, tako da se v labirintu tega birokratizmu ne znajde niti tisti, .ki je kolikor toliko upoznan z njim, kaj šele člani. Ravno tu birokratizem jemlje ugled in zaupanje v zavarovanje. Poslovanje in organizacija zavarovanja morata biti talko poenostavljena, da ga bodo mogli z lahkoto nadzorovati zainteresirane!. Sedaj imajo pri socialnem zavarovanju glavno besedo uradniki, zlasti višji, in zdravniki. Tudi v tem pogledu mora reorganizirana i.n poenostavljena uprava prinesti izprememlbo. Člani morajo priti do besede Pri upravi SUZOR-ja vlada že od njegove ustanovitve izjemno stanje. Zdi so mi, kakor bi videl .napisano: Maene. Tekel, Fares, namreč takrat, iko sem Ibr.ul članek »Slovenskega delavca«, ki poziva delavstvo na skupnost pod vodstvom ZZD. Kakor usodno znamenje deluje istočasno poročilo, da razpušča centralno tajništvo delavskih zbornic v Bel-gradu. § 69. zakona o zaščiti delavcev namreč dovoljuje, da sunejo vise delavske zbornice ustanoviti skupno tajništvo v Belgradu, da opravljajo' čim uspešnejše posle pri centralnih oblasteh. Delavske zbornice «) tudi ustanovile centralno tajništvo v Belgradu in mu določile naslednji delokrog: da opravlja skupne posle pri osrednjih oblasteh; da ustvarja soglasje in združuje delo zbornic; da proučuje sooial-no-ekomomske razmere v državi in dela na izpopolnjevanju .socialne zakonodaje; da podpira razvoj socialno politične književnosti; da prireja ankete in podlvzema druge ukrepe, ki služijo gospodarskemu in kulturnemu dviganju delavskega razreda ter gospodarskemu in kulturnemu napredku v obče; da .stoji v zvezi s tu- in zamejskimi delavskimi in drugimi javnimi in znanimi institucijami, katerih naloga je proučevanje socialnih vprašanj im izpopolnitev socialne zakonodaje, posebno pa da je v stalni zvezi z Mednarodnim uradom dela; da združuje delo organizacij v naši državi, ki imajo isto nalogo. Novodobna smer delovanja strokov-iničarjev novega kova je precej v nasprotju z navedenimi, nalogami centralnega tajništva. Še več. Položila je sekiro na temelj centralnega, tajništva in povzročita, da je to tajništvo v razsulu. Nekateri trdijo, da je bil prvi sovražni .sunek ustanovitev H.rvaitske banovine. Razumljivo je, da .se je banovina postavila na samostojno stališče. Toda to pa še ni bil vzrok, da bi moralo razpasti centralno tajništvo. Ce Ibi bilo tako, potem bi moralo biti vse zavedlno delavstvo neglede na .svetovni nazor proti avtonomistični odnosno federalistični ureditvi države. Kajti socialna .politika, in med njo spada tudi delavsko vprašanje, je takega značaja, da .se ne da v tesniti v meje ene banovine, temveč morajo njene osnove veljati za viso državo. Ker je pa tud.i velik del delavstva razpoložen za federalistično ureditev države, je znamenje, da ini talka ureditev v bcisitvu nasprotna emotn.i socialni politiki,. Res je, da bi .se moralo centralno tajništvo delavskih zbornic v marsičem preurediti. Im bi se lahko, tako da bi mogli sodelovati tudi zagrebška in splitska zbornica. Pravi i.n dosledni stnakovn.ičarji bi .prav gotovo izvedli potrebno .reorganizacijo, pri tem pa ohranili skupen organ, ki bi predstavljal »Mi« delavskih zbornic. Cla.ni sploh še .niso prišli do besede. Tudi to izjemno stanje je ubillo v članih zaupanje v zavarovanje. Večkrat slišimo ugovore, da je ves sistem SUZOR-ja tako kompliciran, da bi se težko izvedle volitve v njegovo upravo. Pri enotnem socialnem zavarovanju bi ta ugovor odnosno zapreka odpadla. S teim bi se končno ustvarilo normalno stanje. Zaključne pripombe 1. Smo za ukinitev SUZOR-ja. Toda če kdo želi akcije vsega delavstva, mora pač najti pota in sredstva, da ■sodeluje delavstvo po svojih predstavnikih. JSZ ni sodelovala, zato njeni člani tudi ne bodo podpisovali resolucije. Diktata mi me prenesemo. 2. Poleg tega obsega resolucija samo načrt za ukinitev SUZOR-ja in teritorialno razdelitev inovih nosilcev zavarovanja, nima pa nobenih predlogov za zboljšanje materialnih predpisov zakona o zavarovanju delavcev, kar bi edino moglo jamčiti za izboljšanje delavskega zavarovanja, sicer bi se iz-prememila samo firma. 3. Kot privrženci demokracije zahtevamo, da dobimo čim prej voljene samouprave, katere edine morejo izraziti željo zavarovanih delavcev iin njihovih delodajalcev. Rekli simo, da je centralno, tajništvo delavskih zbornic v razsulu. Zagrebška in splitska delavska zbornica, ne sodelujeta več, beligrajiska iin ljubljanska delavska zbornica sta tik pred izstopom. Ko se .to izvrši, centralnega tajništva ne Ibo več. Človek ima občutek, da je to prvi korak za likvidacijo delavskih zbornic sploh. Centralno tajništvo je naraven in dosleden .rezultat delavskih zbornic samih. Naloga delavskih zbornic je tudi kulturnega pomena. Ce hoče zbornica služiti .gospod ar sle tunu in kulturnemu dvigu svojih članov in socialni politiki vobče, mora ustvariti v članih sauniih razpoloženje in smisel za to. To razpoloženje morejo ustvarjati v prvi vrsti strokovne organizacije. Zaradi .tega je prva naloga zbornice, da iztrga organizacije iz miselnosti vsakdanjih borb po receptu politi/črnih strank, t. j. da si morajo organizacije same, pa tudi pripadniki organizacij med .seboj brezpogojno nasprotovati ali celo sovražiti se. Delavska Zbornica pa mora nasprotno poudarjati to, kar je vsemi 'strokovnim organizacijam skupno in jih m.a ta način usmerjati na skupino sodelovanje. To delo se je v glavnem delavskim zbornicam v večini posrečilo. Kjer se ni, je znamenje, da niso imele zbornice posrečenega vodstva. Za ljubljansko delavsko Zbornico moremo reči, da se ji je posrečilo 100 odstotno. To. je1 bližnja naloga delavskih zbornic. Nadaljnja njihova naloga je, da propagirajo delavsko skupnost v vsej državi. To pa mi drugače .mogoče, kakor da imajo .skupen organ. Brez tega ni skupnosti. Brez .skupnega organa morajo delavske zbornice nujno postati ozkosrčne, njihovo delovanje mora postati preveč krajevno in nič v službi delavske skupnosti. V takem stanju morajo nujno izgubiti, tudi .zaupanje delavstva, ker ne delujejo v smislu delavsko skupnosti, ampak jo drobijo. Vsako vprašanje, predvsem pa delavsko vprašanje, mora brezpogojno temeljiti na .strogo moralnih osnovah. Ni dovolj, da se govori o .svobodi delavstva, o delavski skupnosti, zavedati ise je treba, da le zgledi vlečejo. Od lepih besed ni bil še .noben delavec sit, pa tudi niti ena delavska .pravica ni od njih zrastla. »Slovanski delavec« odnosno ZZD naj si izpraša vest, če more v trim pogledu vzdržati objektivno sodbo. Ce jo more, potem naj le poziva delavstvo na skupnost. Najmanj, kar moraš storiti za delavstvo, je, da točno vsak mesec plačaš članarino. Organizacija brez sredstev za borbo je le mrtvo telo brez življenja. Brezposelne podpore in orožne vaje Birokratski predpisi Borze dela, izdani brez zaisiišainija zastopnikov delavstva,^ za dajanje .brezposelnih podpor so že od nekdaj edinstveni. Znani so prilmeri, da je Borza dela vrnila prosiilčevo prošnjo zato, ker je bil birokratski predpis, da .mora prosilec, ki se me zna podpisati, točno predpisano pritisniti palec namesto podpisa na prošnjo za podporo. Ti predpisi so dani i:z Beograda i.n naše uradmištvo na borzi samo trpi, ker mora vršiti nepotrebno birokratsko delo, poleg tega je še po nedolžnem predmet napadov od strani delavstva. Borza dela prejema prispevke, ki jih plačuje delavstvo. Zato ni, nobena milost (brezposelnemu, če mu da podporo, saj to je denar, ki ga je delavec: plačeval borzi. Vsak delavec bi tedaj pričakoval, da bo borza ravnala vsaj talko proti tistim, ki dajejo prispevke, kot dela to OUZD, ki je med delavstvom na glasu kot vzor birokratstva. Ioda v zadevi orožnih 'valj je OUZD pokazal, da upošteva to, da delavec že s te mutasti žrtvuje, ko gre brez odloga v obrambo- domovine za več mesecev na orožne vaje in s tem zgubi mnogo na zaslužku. OUZD ta čas ne jemlje od delavca prispevkov. Da delavec zaradi tega, ker je žrtvoval čas iin zaslužek za domovino, ne izgubi pri bolniškem zavarovanju svojih pravic, se imiu čas orožnih vaj šteje kot pasivno članstvo in s tem mu ostane pravica do raznih dajatev. Vse drugače pa ravna v tem primeru Borza dela. Uredba o dajanju brezposelnih podpor pravi, če ima brezposelni dve leti nepretrgane zaposlitve, ima pravico dobiti 12 obrokov podpore. Uredba .pravi dalje: alko brezposelni zato niima v .dveh letih 24 mesecev aktivnega članstva, ker je bil bolan, se (in.u toliko čez dve leti upošteva aktivno članstvo, kolikor časa je bil v bolniškem stanju. Prosilec za podporo v smislu teh predpisov lahko v razdobju dveh let za več mesecev prekine zaposlitev i.n če je v času prekinitve bil v bolniškem .stanju, bo dobil vseeno dvanajst obrOkov podpore. Sedaj pa .poglejmo postopek proti tistim, ki so bili na orožnih vajah. Orožne vaje ne prekinejo -zaposlitve. Sklep vlade je, da je vsak kaznovan, kdor to me upošteva. Borza dela pa to ne upošteva iin če ima delavec, ki je bil dolgo v.rsto let nepretrgoma zaposlen in še .ni podpore pire jemal, v zadnjih dveh letih ineikaj pasiivmeiga članstva pri OUZD zato, ker je bili .na orožnih vajah, izgubi1 štiri, obroke podpore. Ugotovili, simo, da borza dela zaradi birokratskih predpisov krši državne zakone, ki j.ih je vlada .sklenila v zaščito tistih, ki branijo domovino. Borza dela ima -tedaj .zaradi evropske vojne dvakratno korist: Prvič zaradi poviška delavskih plač prejema veliko več prispevkov od delavstva, kot pa če .bi bile ostale plače, ki so bile pred vojno, višina podpor pa ini nič. zvišana. Drugič odbije še štiri obroke i]X)dpo,re delavcu, >k.i je zadostil predpisu borze o dajanju podpor ter i.ma neprekinjeno .zaposlitev, toda borza tolmači pred- rSe* Z , delavca hudo birokratsko, da s tem .sama krši državne zakone in s tem tud.i zakon, ki, ga je narekovala obramba domovine. Zahtevamo, da slovenska upirava Borze deta zavzame drugačno stališče i.n odobril tistim, ki so bili na orožnih vajah, vse pripadajoče obroke. Menimo, da ni treba pristanka Beograda, da se preneha z birokratskim ravnanjem, ki je protizakonito, kakor smo to dovolj jasno pokazali. Še druga stvar je pri Borzi dela, ki jo delavci me morejo razumeti. Če že borza zaradi veliko 'večjega dotoka delavskih prispevkov, ki .so avtomatično porasli z dvigom delavskih .mezd, ne zviša prispevkov, bi morala v-saj tisto skromno podporo, ki je bila mišljena za draginjo pred štirimi leti, v redu plačevati. Uradmištvo Borze dela jo zalo obremenjeno z delom. Dela dopoldne in popoldne, pa vseeno dobi delavec podporo šele p-o pet do šest-tedeniskem čakanju. Slovenska uprava bi gotovo morala čutiti, kako v teh razmerah brezposelni težko čaka tisti skromni prispevek. Če bi ga v redu prejemal, bi vsaj lahko še nekaj kil koruze kupil. Uprava bi morala nastaviti še nekatere moči v pisarni, da bi bilo mogoče rešiti prošnje za podpore v redu, Sredstev ima borza gotovo dovolj, brezposelni so pa tudi na razpolago in bi hvaležno sprejeli nekaj mesečno zaposlitev. Delavstvo zahteva, da se takoj začne poslovati drugače! Ob klicu za skupno delo Rudarsko delavstvo in TPD Zahteve rudarjev proti TPD in kako jih utemeljujejo Ker m razprava s TPD 15. januarja 1941 mi prišlo do isporazuma in je TPD enostransko uveljavila nove plačilne pogoje svojemu delavstvu, so strokovne organizacije zaradi tega zaprosile rudarsko glavarstvo, da razpiše čim prej poravnalno razpravo v smislu člena 15. uredibe o minimalnih mezdah. Kot sporne tačke bo navedle,: 1. glede določitve pravilnega, dejanskemu porastu draginje odgovarjajočega procenta poviška plač in akordov; 2. glede določitve onih kategorijskih mezd., ki maj služijo tako sedaj kakor tudi v bodoče kot osnova, od katere naj se odmerjajo draginjski poviški; 3. glede dneva, s katerimi naj etapi v veljavo mo vi draginjski povišek, ki sloni na porastu draginje v mesetu novembru in decembru 1940, odnosno kompenzacije izpadka ma povišanih prejemkih 6 posebnim nabavoikn prispevkom ; 4. glede močnih čuvajev; 5. glede v letu 1939. odpuščenih rudarjev,, za katere se predlaga ponovna zaposlitev. Nato je .rudarsko glavarstvo razpi- salo rai^pravo, ki se je viršila v sredo 5. februarja 1941 ob 10 dopoldnei v prostorjih Glavne ibr,altovske skiadnice v Lj.ulUl j ami. Delavska delegacija se je za to razpravo 'temeljito pripravila. Prav tako je opoizjkiila otblaist na 'krivično postopanje iru aiaspuNKi o voj emu delavstvu. Kaupiave so se udeiležuii vsi povabljena, med teuiii sita ma razpravo prišla tudi dva deuiavsifca zaupmiuta, edem iz Zagorja, drugi pa iz 1 rbovelj. Toda zastopnik rudarskega glavarja ju ni pripustil k razpravi, 'čes da nista bila vauljena. 1 o variš Statiko je v imtlnu delavske delegacije dal izjavo, da naj se ju pusti k razpravi m da delavska deiega-eija celo želk, da sta navzoča, ker bosta tako puai\ lino jiniojimi.rama, sicer bodo v neus.aj dineh zopet prišli novi letaki, ild bodo delavstvu dajali vse Urngaune mlormacije. Za IPD so se razprave udeležili ravnatelj litskuiijski, dr. Murko in JamcJ/ič. V Jimenu delavske delegacije je zastopnik Delavske zbornice tov. Stanko podal naslednje ugotovitve: Primerjava draginje in mezd TPD na podlagi temeljnih mezd (gosposkih dnin) Splošne ugotovitve Temeljne mezde delavstva so 'bile tudi pred naraščanjem draginje nezadostne ter pri "večini delavstva miso zadoščalo niti za kritje majskromnejšega eksistenčnega minimuma. Ce priraeunaimo še izpadek na zaslužku zaradi neredne zaposlitve v prejšnjih letih (brezplačni: dopusti), mi pretirana trditev, da se je večina rudarjev brez lastne krivde zadolžila. Do leta 1938. so znašali® temeljne mezde ;rudarjerv TPD od 19 do 38 din ma dam (na uro le 2,37 do 4,75 din); od leta 1938. dalje pa od 20 do 40 dim dnevno. Urna mezda od 2,50 do 5 din brez vsakih doklad za družino mi zadoščala 'niti za samca ter je šla v tem času akcija rudarjev za tem, da si pribore življenjskim l>otreibam odgovarjajoče temeljne plače. Akcije rudarjev so le delno uspele ter jih je izajel draiginjski vali s 1. septembrom 1939 še pri preddragiimjskiim razmeram neodgovarjajočih mezdah. Ne more bili spora o tem, po katerem datumu naj se presoja porast draginje. Začela je naraščati s 1. septembrom ter mora za Objektivne iljudi volj ati kot .podlaga le indeks za avgust 1939, v skrajnem primeru pa indeks za september 1939. indeksa iza september 1939 se borno tudi poslužili v mašili primerjavah. Pri tem pa je treba poudariti še, da so bide rudarske mezde na dum 1. sep-temibra 1939 prenizke in bi se jih moralo najprej prilagoditi vsaj skromnim eksistenčnim potrebam in ma tako določene mezde priznavati draginjiske doklade. Gibanje temeljnih mezd I. kategorija V tej kategoriji je okrog 3.400 oseb, od teh v akordu do 85 odstotkov, ostali pa dobe samo gosposko dnino, ki je razvidna, iz naslednje tabele: 1. maja 1938: ...................................... 1. junija 1939:......................................... 1. decembra 1939: 'povišek znaša 8%............................ din 1. marca 1940: povišek znaša 15.5% ,............... L avgusta 1940: povišek znaša 25% ................ 1. oktobra 1940: povišek znaša 24.73% ............. 1. januarja 1941: povišek znaša 43.7% dim II. kategoriji! V tej kategoriji je okrog 600 oseb, ki so tudi večinoma 1. maja 1938: ...................... , ............... 1. junija 1939: 1. decembra 1939: povišek znaša 8%......................... 1. marca 1940: povišek znaša 15.5%............................. din 1. avgusta 1940: povišek znaša 25%.................... 1. oktobra 1940: povišek znaša 37%........................... din 1. januarja 1941: povišek znaša 43.2%................... III. kategorija V tej kategoriji je okrog 1400 oseb, od katerih jih je okoli 1. maja 1938: ...................................... 1. junija 1939:......................................... 1. decembra 1939: na din 32.— 'povišek 8%............... 1. marca 1940: na din 32,— poviška 15.5%................ 1. avgusta 1940: ina dim 32.25 povišek 25%.................... din 1. oktobra 1940: na din 32.25 povišek 42.6% din 1. januarja 1941: na din 32.25 povišek 47.3%................. dim IV. kategorija Zenske in nad 18 let stari delavci (mlajši vozači). Ženske sploh niso v akordu, od moških pa je-v akordu 25%. Skupno okrog 1.300. 1. maja 1938: ......................................... 1. junija 1939:........................................... 1. decembra 1939: na din 28.25 povišek 8%.................. 1. imairca 1940: ma din 28.25 povišek 15.5%............... 1. avgusta 1940: na din 29.— povišek 25%................. 1. oktobra 1940: na din 29.— .povišek 52%................ 1. januarja 1941: na din 29.— povišek 55% .......... Mlajši vozači so do 1. oktobra 1940 doibiili na svojo plačo po 2 din na šibt. S 1. oktobrom 1940 pa je ta pribitek TPD znižala na 1 din, čeprav »• pogodba v tej točki mi #pr«m»nil«. dnevno urno din 40,— 5— din 41.75 5,22 din 45.09 5.636 dim 48.22 6.027 din 52.19 6.523 din 56.25 7.03 din 60,— 7.50 v akordu. dnevno urno din 35,— 4.375 din 36.50 4.561 dim 39.42 4.927 din 42.15 5.27 din 45.62 5.702 din 50,— 6.25 din 52.25 6.53 okoli 60% v akordu. dnevno urno din 30,— 3.75 din 31.50 3.937 din 34.56 4.32 din 36.96 4.62 dim 40.28 5.035 din 46.— 5.751 din 47.50 5.937 dnevno urno din 26— 3.25 dim 27.75 3.47 din 30.51 3.814 din 32.63 4.08 dim 36.25 4.531 din 44,— 5.50 din 45,— 5.625 po 6 mesecih alužb« V. kategorija iMjladoleitni delavci (nekaj nad 100), ki imajo sairno gospodarsko dnino. dnevno urno 1. maja 1938: .......................................... din 20.— 2.50 1. junija 1939:............................................. din 21.— 2.625 1. decembra 1939: na din 21.50 povišek 8% ........... din 23.22 2.902 1. marca 1940: na din 21.50 povišek 15.5%................... din 24.83 3.104 1. avgusta 1940: na din 24.— povišek 25%.................... din 30.— 3.75 1. oktobra 1940: na dim 24,— povišek 42%.................... dim 34.— 4.25 1. januarja 1941: na dim 24.— povišek 46% ........... din 35.— 4.375 Zviša vanje akordnih zaslužkov V kolektivni poigodbi od 6. aprila 1938 je (bilo določeno, da se dotedanje akordne postavke zvišajo za 6%. Z dodatkom h kolektivni pogodbi od 31. maja 1939 so bile akordne postavke zvišane še za 4%, skupaj torej za 10 odstotkov. Ta zvišanja niso šila ma račun porasta draginje, ker ga tedaj še mi bilo, marveč se je skušalo z njimi nekoliko prilagoditi zaslužke dejanskim potrebam delavstva (borba organizacij), v prvi virsti pa je hotela družba 'Z zvišanjem akoirdov dvigniti intenzivnost dela ter produkcijo. Normalne akordne postavke so bile torej pred naraščanjem dragimje (pred 1. septenubrom 1939): star akord izpred leta 1938 + 10%. Na ta akord so dobili delavci na račun draginje naslednje poviške: 1. decembra 1939 8.0% 1. imarca 1940 8% +714%......................................................= 15.5% 1. avgusta 1940 15x/2% + 9‘/a% ~ 25.0% I. oktobra 1940 25% + 10% = 35.0% 1. januarja 1941 35% +9% = 44.0% Naraščanje draginje nasproti septembru 1939 preračunano porast o % eraginje september 1939 87.9 (= 100) = 100 —.— decomlber 1940 136.0 = 154.7 54.70 Koliko so izgubili akordanti zaradi prenizko in prekasno odrejenih draginjskih doklad Da se inam ne bo moglo očitati pretiravanj, vzamemo povprečni akordni zaslužek pred 1. septembrom le z din 40 dnevno, na mesec za 25 šihtov torej le din 1.000.—. Da ne bii (bil delavec preveč oškodovan, Ibi moral dobiti vedno s prvim, v mesecu tisti odstotek draginjiske doklade, za kolikor je porastla draginja v pire-tekleim mesecu. Naslednji, pregled kaže, koliko je izgubil delavec, katerega normalni akordni zaslužek je znašali pred 1. septembrom 1939 din 1.000, pri enakovredni storitvi v. prihodnjih mesecih: Mesec Porast draginje Dobil poviška Zguba o din za % % oktober 1939 1.93 19.30 november 1939 12.1 8.0 41.— december 1939 17.0 8.0 90.— januar 1940 22.0 8.0 140.— februar 1940 25.0 15.5 95,— marec 1940 23.3 15.5 78.— apriil 1940 25.5 15.5 100,— maj 1940 28.2 15.5 127.— junij 1940 32.2 15.5 167.— j.ulij 1940 31.5 25.0 65.— avgust 1940 38.5 25.0 135.— september 1940 41.8 35.0 68.— septemlber 1940 46.2 35.0 112.— november 1940 52.3 35.0 173.— december 1940 54.7 44.0 _______107.— Zguba delavca znaša skupaj..................................din 1.517.30 Če pa bi vzeli kot povprečni akordni zaslužek ipred 1. septembrom 1939 50 din dnevno (1.250 dim mesečno), kakoir je družba trdila., da je bil še večji potem znaša oškodovanje celo din 1.897.—. Ce računamo le 4.000 akordamtov, zrn asa n jih redsednika. To počaščeinje je prizna- dne 15 oktobra 1940 zastopnik Delavske zbornice v imenu vseli iddlavskili organizacij, da smatrajo iste, da je s poviški od tega dne od strani družbe zadovoljeno vsem željam delavstva iz naslova zvišane draginje. Ker so šle nove zahteve delavskih organizacij dne 15. januarja 1941 preko med 'tem nastalega dejanskega porasta draginje, ni moglo priti do sporazuma in se je Trboveljska pramo-gokopna družba odločila; razglasiti nove zboljšane mezdne pogoje, pri katerih se je v polnem obsegu upoštevalo spremenjene draiginjsike razmere. Družba je š.la v tej smeri .celo. dalje in je izpolnila prostovoljno željo delavstva; po uvedbi plačanih dopustov. Iz gornjih izvajanj je razvidno, da ni podan mikak vzrok za spor po točkah 1. (do 3.) .razglasa Rudarskega glavarstva št. 948 od 29. januarja 1941. Prejemki nočnih čuvajev so se prav tako regulirali, zaradi tega je točka 4. brezpredmetna. Glede zahteve po iponoivini zaposlitvi lata 1939. odpuščenih rudarjev , po udarjamo, da je družbi po obstoječih zakonih na prosto damo, koga želi za-j>osliiti iin zaradi tega tudi po točki 5. ,ne more ibiiti ispora. Zaradil tega predlaga Trboveljska premoigokopna družba, da se današnja razprava zaradi pomanjkanja spornega predmeta zaključi. Trboveljska premogokopna družba Na to izjavo je delavska delegacija razumljivo izjavila, da je iz referata, katerega je podal izasitopn.dk Delavske zbornice Stanko., dovolj jasno razvidno, da, spor obstoja iin da so bile strokovno organizacije upravičene prositi za poravnalno postopanje. Danes ni več govora o tem kar je bilo, marveč zahteva delavstvo izplačilo diference od začetka porasta draginje din to vse, kar je doslej premalo dobilo. Zastopnik JSZ tajnik Rozman je med drugim tudi ugotovil, da je TPD enako kot delavci vezana na odredbo o ■minimalnih mezdah in bi morala čim fc šj ■ Tt+: m r/v B lA$ >%, * ^ ■• rj^USTOV '/IHENOVifNS C«M>*24CU£rv3^-*''' 4 -g,■ ■, nje za njegovo sodelovanje pri ustanovitvi JSZ kakor tudi za njegovo dolgoletno zvestobo, nesebičnost in požrtvovalnost JSZ in delavstvu. Skoraj pol stoletja že spremlja .svojo JSZ od njenega rojstva preko otroških let do sedanje možate dobe. Pol stoletja, to ni 'kar tako. Posebno pri JSZ, ki mirna kakih posebnih skladov, _ iz katerih bi zajemali njeni funkcionarji, ne kakih vplivnih zaščitnikov, ki bi jo tiščali na boljše položaje. Pač pa so iti kaj lahko zgodi, da se dobi oseba ali cela skupina, ki bo poskrbela, da boš odriinjen ob strani. O tem bi tov. Oostiin.ča,r sam vedeli marsikaj povedati. Zato je toliko bolj^ vreden občudovanja in priznanja, da je kljub v,sem u vsa ta dolga lata vztrajal pri JSZ. Saj smo bili v zadnjih letih, ko je divjal preko JSZ vihar preziranja, odkritega nasprotovanja in prikritega izobčevanja, priče," kako so klonili v naših vrstah ljudje, ki so se smatrali za stebre JSZ, a so se izkazali, da so bili le trs v puščavi, ki ga veter maje. Klonili so in šli itja, kjer trenutno ni bilo nevarnosti viharja. V nedeljo 2. t. m. sita se zglasila t Viižmarjih pri našem starosti dva tovariša z Jesenic, ki sta mu izročila diplomo. Bil je še vedno v postelji od poslednje bolezni, toda diuševino svež in čili. Zelo ga je razveselilo priznanje in sporočil je zahvalo vsemu jeseniškemu članstvu. Takoj se je razživel in obujal spomine na leta, ko se je organizacija na Jesenicah ustanavljala iter se zanimal za njeno današnje stanje in obljubil, da pride kakor lani tudi letos na obisk. D'ip,k);nia, ki je krasno ločno delo jeseniškega domačina Staneta Bokala, je simboličnega .pomena. V osredju je naslikan lik deilavcantrpiiiiu, ki pa je v polni motči iin hoče kvišku. To težnjo navizgOT v svobodo še posebno poudarjajo svetlobni prameni v ozadju. Zobato [kolo na desni strani naj bi bilo simbol gomilne sile, kakor tudi siim-bol .kovinske stroke. Da je na sliki tudi anak JSZ, kladivo s križem, je samo po sebi umljivo. Preko vse slike pa je besedilo, ki je za diplomo potrebno. S to diplomo so Jeseničana pokazali, da znajo ceniti zasluge, ki jih ima kdo za delavstvo. Maši občni zbori Za nedeljo 23. februarja so predvideni občni -zbori naslednjih strokovnih skupim: Črna pri Kamniku, rudarji Dol pri Ljubljani, gradbena Domžale, oblačilci Ljubno, lesni — žagarji Kresnice, apneničarji Pla.niiiria, lesni St. Vid, lesni Radeče, paipirničairji', lesni (plaž.) in gradbeni (plač.) Vevče, papirmičarji Otiiški vrh, tekstilci ni prišlo do sporazuma, z razglasom počakati, da bi se izvršil po zakonu poravnalni postopek. Do sedaj se. namreč še pri nobenem podjetju ni zgodilo, da bi podjetje potem, ko se ni dosegel spo raznim z direktnimi razgovori, podjetje to enostransko izvršilo. Kar tiča indeksa1, je .resnica ta, da je delavska .delegacija ,popuščala vedno zaradi rteiga, da je prišlo do sporazuma. Sedaj pa na to mi več vezana in zahteva razliko v kolikor je na ta račun delavstvo premalo dobilo. Prav ta popuščanja so vzrok, da vlada med rudarji veliko nezadovoljstvo. Dr. Murko izjavi inaito, da je TPD pripravljena razglas umakniti in ga podpisati kot dodatek k kolektivni pogodbi. Končno so se posamezna stališča Obeh strank lle nekoliko izjasnila, toda delegacija IPD ni imela potrebnih pooblastil, zato se je razprava zaključila in razpisala nova za četrtek dne 20. februarja 1941. Delavska delegacija je dala izjavo, da je med tem časom pripravljena tudi na direktna pogajanja ina podlagi iznešenih predlogov. Rudarji naj se v tej borbi zavedajo tega, da bodo le disciplinirani in enotni dosegli 'to, kar jim pripada. Pri naših starih pokretaših Že dalj časa sva bila domenjena s tov. Marinčkom, da obiščeva enkrat našega starega sodelavca in poikretaša tov. Burkeljca Lojzeta. Nekaj mesecev ga že nismo videli niti v naši pisarni niti na cesti, kamor je tako rad prišel, če je le utegnil. Vesel im dobro volje je vstopil v pisarno s prijaznim smehljajem na ustnicah im se zanimal za delo v organizaciji. Preteklo sredo sva vstopila v njegovo. hišico na Kodeljevem, katera sto ji blizu nove cerkve isv. Terezike od Deteta Jezusa. Stopiva po stopnicah v prvo nadstropje in še potrkava na vrata. »Noter!« se oglasi tov. Bu.rke.ljc. Ko naju zagleda pri vratih, naju vzradoščen pozdravi: »Bravo, bravo! Bosta kaj povedala kako se borite!« Dobila sva ga v postelji. Težak in star revmatizem ga je priklenil le ma dom. V Slični, majhni sobici ima posteljo, na kateri preživlja sedaj večino dneva. Vsak dan vstane, le za kako uro. Ko se utrudi, zopet išče počitka na postelji. Na steni sva videla poleg slik Matere božje in Deteta Jezusa, tudi lepo diplomo, katero mu je poklonila Krekova mladima ob 25 letnici njegovega dela v našem gibanju. F Takoj smo pričeli z živahnim razgovorom. Kot našega starega veterana ga je vse zelo zanimalo. Saj je tudi on kot tovariš Gostinčar živel najtesneje z našim gibanjem. Pa ne le živel, on še vedno misli na JSZ, na naše organizacije in naše delo. Kot sodelavec v organizaciji ni izamudil nobene seje, nobenega razgovora, prav talko je, če je le mogel, šel na vsak izlet z nami in se udeležil tudi taborov. Od usta-ovitve je bil tudi član načelstva naše ,!rve delavske hranilnice im posojilnice. Prav posebno veselje pa je imel med našo delavsko mladino in je veliko deda in truda vložil v bivšo Krekovo mladino za vzgojo delavskega naraščaja. Sedaj je seveda že nekaj let zaradi bolezni odtrgam od vsakega ožjega dela, toda kadar pridemo skupaj, vedno le govori o našem gibanju. Ta naša stara garda z Gostinčarjem na čelu nam mora biti vsem skupaj res v živ zgled, kakšen mora biiti naš član. Neprestano delo za dobrobit delavstva, za njegovo, pravo krščansko vzgojo in delavsko zavest jim je bila najvišja življenjska naloga. S trdim delom so si naši stari tovariši služili na svojih mestih vsakdanji kruh, pa vedno so ves svoj prosti čas izrabili še za naše krščankso socialistično gibanje. V tem delu jih je dičil predvsem za naše čase .nerazumljivi idealizem. Nikdar ni nobeden vprašal za svoje osebne koristi v gibanju, nikdar ni nobeden iz- rneid njih iskal samega isebe. Vedno so si bili enaki med enakimi s pok-dr. Krekom na čelu. Ni bilo voditeljev, ne oficirjev, ampak vsi skupaj sodelavci v vinogradu Gospodovem .za duhovni ter telesni blagor slovenskega delovnega človeka. Zato pa ni nobeden teh naših tovarišev bogat na imetju, tem večje pa je njihovo duhovno bogastvo ki so si ga pridobili s svojim velikim delom. Zato pa vidimo pri vsakem našem veteranu vesel smeh na ustili, kljub visokim letom mladostno razpoloženje, -ki izvira iz notranje zadovoljnosti. Zato pa pri vsakem obisku naših veteranov človek zaželi, da bi visi naši člani bili vsaj malo podobni tem mašim prvim pionirjem. V razgovoru s tov. Bunkeljcem smo se dotaknili prav vseh važnejših vprašanj. Preko dogodkov iz preteklosti naših borb, smo prišli na najnovejše elosodke. Kar pomladili smo so vsi trije pri tem razgovoru in razveselili simo se trde, žilaive pa samozavestne borbe mašciga gibanja za osinovina načela v življenju slovenskega naroda. Ko sem ga vprašal, kaj sedaj dela, nama je na široko začel pripovedovati o delu njihove Vincenci je ve konference za siromake in reveže okraja. Potožil je, da je delo sedaj sko.ro onemogočeno zaradi osredotočene dobrodelnosti ▼ mestni »zimski pomoči«. Resnična dobrodelnost bo sed«j zelo trpela in najbrž« »Zimska; pomoč« S« malo ne bo zadostila velikemu delu, ki ga je vršila zasebna dobrodelnost v raznih konferencah. Sedaj je tudi predsednik stavbne zadruge »Krekov doni« na Kodeljevem. Za nalogo v letošnjem letu si je postavil, cla spravi pod streho vsaj Zavetišče za deklice. Okrog 100 ima sedaj že zaznamovanih deklic, katere so zaradi zaposlitve očeta in matere brez pravega varstva tokom dneva. Vso oskrbo za deklice bodo v tem zavodu vodilo ic. sestre redovnice. Potožil je, da igre delo silno počasi od rok, ker se ostali odbor premalo zanima^ za to vazno vprašanje. »Parcelo že imamo,« je vesel ugotovil Burjkeljc, »storil bom vse, da bo do jeseni na vsak način pod streho.« Ko sva mu s tov. Marinčkom omenila Gostinčarja, je s solzo v očeh potožil, kako rad bi ga obiskal pa ne more... Naglo je minula tlobra ura razgovora iin s tovarišem Marinčkom sva s® morala posloviti, čeprav nerada. Prosil sem ga še, naj nas kaj obišče, ko bo malo okreval, kar mi je seveda brez pomisleka obljubil. Stisnili smo si krepko roke in se poslovili. Isti dan sem imel še enega naših tovarišev v mislih. Zvedel sem, da leži v bolnišnici tov. Vrtovšek Lojze iz Zagorja. Stopim tudi k njemu. Po kratkem iskanju ga dobim ▼ prvem nadstropju 1. oddelka. Ko stopim pred njega me je bil tako vesel, da težk« povem. Tovariš Lojz* je bil ru«Ur r DELAVSKA PRAVICA 1941 — Št. ?. — 5 &h($km%ML p orčeihi- Papirničarji Združenih papirnic x mezdnem gibanju Pravilno bi se moral glasili naslov tega članka »Borba za ohranitev življenjskih pogojev, tki so že obstojali«, ker se gre Je zato, da se iz zvišanjem zaslužkov zadosti zopet porasli draginji. Po podatkih raznih statistik in javinih ustanov, kii izdajajo življenjske indekse, je draginja v zadnjih dveh letih porasla za okrog 60% na splošno potrošnjo ene družine. To je ogromen porast v primerjavi s. tem koliko so sei pa dvignili zaslužki delavstva. Mi papinničarji pni Združeni h papirnicah simo doslej dosegli le 38% zvišanje zaslužkov in še to ne vsi, ker so tu vš-telte prekategorizacije, zaokrožitev kategorij itd. Ostaja talko še velika razlika 22%, ki inaj bi jih delavstvo sprejelo na svoja ramena na račun vojme, težkih razmer m še drugih težav. Brez dvoma je, da je delavstvo že mnogo kriz preneslo, v katerih je prav ono prenašalo največje žrtve, ko je bilo po tedne in mesce brez dela V času visokega porasta draginje, Iki jo delavstvo najbolj občuti, se je teinu pridružilo še poimamj.kamje dela. V tem primeru je prav najbolj prizadeto tekstilno delavstvo. To delavstvo že dve leti niha med zaposlitvijo im brezposelnostjo v zavesti, da mu bo vzet še ta mali itn težko prisl.užeini kos (kruha. Ako bi v podrobnem do potankosti pregledali položaj tega delavstva za več let nazaj, 'bomo videli, da niti v normalnem času ni odgovarjal življenjskemu položaju. Povprečno je delavec v tekstilni industriji za<-«1 užili 2.75 do 3,50 din ma uro, aiii 540 do 700 din na .mesec. Iz tega je razvidno, da mesečni zaslužki v pretežini večini iniso odgovarjali življenjskemu minimumu za tisti čas. Zelo malo je bilo podjetij, ki so delavstvo plačevali preiko gorinjih ugotovitev. Pripomniti moramo, da so to urne mezde. Vemo pa, da plače v 'tekstilni industriji bazirajo v pretežni večini na raznih afcoirdinih An premijskih sistemih. Ti ako,rdi in premijski sistemi so za delavca prava umetnost za računanje, zato jih tudi mi mogoče nikdar pravilno ugotoviti. Ako tekstilno delavstvo v normalnimi obratovali ju v času pred porastom draginje ni prejemalo plač, ki bi odgovarjale -tedanjemu položaju, kaj šele danes, ko se poleg malenkostnih plač skrajšuje delovni čas. Minimalne’ mezde za tekstilno industrijo znašajo po zadnji banovi uredbi 4.75 dim ma uro ali 950 din na mesec. Ako vizamomo povprečni zaslužek Zagorju. Nekaj let je že upokojenec in le s težavo preživlja svoje stare dirii. Že dolgo vrsto desetletij je član naše JSZ im to z dušo in telesom. Kolikokrat sva hodila po Zagorju in govorila samo o JSZ. Pred kakimi 15 leti mi je tožil, kako se mladina malo zanima za delavsko vprašamje. Vse drugo ji je im ar, samo .njeno 1 astmo d e lav-sik« vprašanje ne. Toda on se je lotil našemu gibam ju. Ze ko je biil uipoko-je pripeljal v naše vrste; vsi ti so danes maši. idealni, zavedni im pošteni pokretaiši. Prav ,njegovemu delu v preteklih desetletjih se ima JSZ zahvaliti, da je danes zagorska skupina 'V čast našem ugibanju. Ze ko je bil upokojen, sva zopet prišla v Zagorju skupaj. Prav te besede, ki so imi še danes v živem spominu, ini je rekel: »Veš, Srečko, 500 dim imam na mesec pokojnine. Malo je, pa če bi biilo še manj, ,za »Delavsko pravico« mora biti!« S takim veseljem jo čakam in prečitaim vse od prve do zadnje črke!« Sedaj ta naš stairi, pošteni tovariš leži v bolnišnici. J}ri sekanju bukve pred tremi' tedni, ga je drevo pri padcu precej poškodovalo in mu zlomilo nekaj kosti. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, vendar je hvaila Bogu v treh tednih toliko okreval, da je kljub starosti izven nevarnosti. Še isti dan so ga po mojem odhodu, kakor mi je povedala sestra strežnica, prepeljali v ljubljansko hiralnico, kjer bo čakal, da okreva, potem ga bodo pa poslali zaradi pomanjkanja .naročili. Danes zopet prenaša žrtve: iz dneva v dam se stopnjujočo izrabo delovne sile in iz dneva v dam rastočo draginjo. Vprašujemo čemu iiin za koga? Ali zato, da borno pri 50 letih starci z 200 do 400 din mesečne rente, ali zato, da pri jx>-spešemem tempu dela zaradi draginje .stradamo? Ali izato, da bo dosežen čim večji dobiček ? Mi vemo, da je stanje podjetja dobro. Razni znaki to kažejo. Ne mislimo, da bi sedaj želeli naj -podjetje propade, mi žeiLimo napredka. Toda pošten in pravičen delež z vso pravico zahtevamo, ker tudi mi ustvarjamo dobrine tega podjetja z immogim saimo-zatajevam jem pri mašem težkem delu. .Končino je pa v našo skupno korist, da 6e kakor drugod taiko tudi pri nas dobro stanje podjetja pozna ma delavskih plačah. Vstopili smo v inezdino gibanje. Podjetje ve kaj hočemo in pričakujemo ugodnega odziva! telkstilnega delavca pred porastom draginje 3.50 din na uiro, znaša zaslužek tega delavca 4.85 dim na -uro z dr agim jakimi dokladami in e vštevši zadnjega poviška, ki pa -zaslužka dosti ne izpremeni. Na imesec zmaša tak umi zaslužek 970 din. Take plače bi delavci prejemali ob polni zaposlitvti. Verno pa, da tekstilna industrija zaradi pomanjkanja surovim ni v polnem obratu. Delovni -čas v tekstilni industriji znaša v majboljišom slučaju 40 ur ma teden. Pri takem skrajšanem delo vrnem času zasluži delavec 814.80 dim ma imesec. Eksistenčni minimum je jinašuil »a saunca-delaveu v decembru 1940 1217 dim. Toliko bi moral delavec v tekstilni industriji zaslužiti ma mesec, da bi si s -svojimi zaslužkom lahko nabavil vse najnujnejše življenjske potrebščine. N;i pa pri tem vštet delavec družinski oče, ki pa seveda za preživlljanje družine potrebuje mnogo več. Iz tega je razvidno, da mora tekstilni delavec -gospodarsko popolnoma propasti. Nešteto je bilo v teh dveh letih od strani delavstva in strokovnih organizacij p.ozivov pri vseh merodajnih činiiteljih, da je nujno potrebno v tem ipogiledu nekaj storiti. Vršile so se razne konference delavstva z zastopniki drugih stanov. V tem ipogiledu so bili zainteresirani tudi razni gospodarski krogi. Pa vendar še danes mi mikakih izgledoiv, da bi se »tanje tekstilnega delavstva izboljšalo. Smatramo, da -se odgovorni čini telji popolnoma nič ne zavedajo va-ž- naizaj v njegovo preljubljeno Zagorje. — Tiuidii' z Vrtovštkom sva poileg njegovega položaja -doma in v bolnišnici spregovorila nekaj besed tudi o JSZ in zadnjih dogodkih v delavskem gibanju. Zanimal se je prav za v.se. Čeprav ise v postelji težko pregiba, vendarle se je v razgovoru razvnel, da je postal kar živahen. Obljubil sem mu, da ga bom v hiralnici poiskal in obiskal, kadar imi bo mogoče. Z -nasmehom na ustnicah in z vidnim- zadovoljstvom v srcu je potegnili roko izpod odeje im mi jo prožil v slovo... # Ti naši stari ipokretaiši naj bodo vzgled vsem našim članom. Koliko so ti naši- bo-rci doprinesli k našemu gibanju, s kulkiim veseljem so delovali in kiaiko zadovoljim tse -da-neis pri svojih visokih letih spominjajo svojega dela im žirtev in še vedno najrajši mislijo in govorijo o našem gibanju. Srečni in veseli so vsakega našega obiska, da malo pokramljajo im se duhovno osvežijo. Krasile so te maše tovairiše vnlime: delo, požrtvovalnost, nesebičnost im popolna poštenost. O, kako današnji človeški, družbi manjka teli vrlin! In prav tu jo izvir .duhovine krize današnje dobe. Krekovih ljudi manjka! Zato pa je naša dolžnost, da hodimo po potih naših tovarišev in tako pripravljamo novo življenje, ki bo moralo imeti svojo osnovo na teh vrlinah mašili prvih piomiirjev. In prav zato pišem te vrstice ... S. Z. nositi, ne samo tega, da tekstilni delavec danes dobesedno strada, ampak tudi itega se nihče ne zaveda, da v zvezi s tern tudi vsemu našemu gospodarstvu grozi popolna propast. To bodo prav lahko povedali trgovski im obrtni krogi v središčih naše tekstilne industrije. V pol n eni obratovanju je (tekstilna industrija v Sloveniji zaposlovala nad 16.000 delavstva. Ako bi delavstvo bilo danes popolnoma zaposleno, bi pri povprečnem zaslužku z dragiinjskimi dokladami zaslužilo mesečno 13,520.000 din allii letno 186,240.000 dim. Te številke pomenijo za naše narodno gospodarstvo veliko, ker se moramo zavedati, da ta denar ne leži v raznih bankah ali hranilnicah, od katerega bi se morale plačevati obresti, ampak da ta denar kroži, ikar je bistvena .potreba našega gospodarskega izživljanja. Zavedati se moramo tudi tega, da je pritok tega denarja danes mnogo manjši, kakor tudi to, da to danes že zelo občuitd maše narodno gospodarstvo. Pri nas se vse premalo polaga važnosti ma to, kako delavec živi, 'kakšen je njegov zaisluždk im kako je zaposlen. Vse preveč se vsi merodajni či-niitelji spuščajo v -druga Vprašanja, pri tem -se pa popolnoma pozablja na delavstvo, ki je prav za prav glavni čimiitelj v našem gospodarskem življenju. Da jo to resnica je potrebno, da pogledamo samo v naše dnevno časopisje, pa bomo videli kolika smisla imajo v tem pogledu ljudje okrog njega za delavska vprašanja, združena z našim narodnim gospodarstvom. Polno jo pisanih besedi za našega delavca. Na žalost so vse besede pisane, ne v tej smeri, kako delavstvu pomagati, ampak kako ga pridobiti za razme politične grupe. Gorje tistemm, ki se tem besedam upre iin pristavi k njim svoje pomisleke. Tu se tudi najbolj vidi. naša talko razkričana demokracija, ki- jo je povsod vsa polna usta, pri delavcu se pa ita demokracija meha. Praiv veliko se tudi pri nas piše o raznih socialnih vprašanjih. Mnogo jih je, da se z injiimi ukvarjajo. Pa vendar te besede ne dobijo odziva pri V meldeljo 9. februarja je bila v Ljubljani širša seja strokovne zveze telkstilnega delavstva. Udeležili' so se je zastopniki ]x»sumezn ih strokovnih skupin, kakor tudi. zastopniki delavstva iz posameznih tovairn. Sejo je vodili predsednik strokovne zveze tov. Škofič Ciril. Uvodoma je navzočim v imemu centrale JSZ predsednik tova-iriš Žumer omenil pomen dclla posameznih strokovnih zvez. JSZ polaga majvečjo pažoiijo, da se posamezni po-ikretaši po strokovnih skupinah udejstvujejo v strokovnem pogledu. Od -tega so 'tudi odvisni uspehi JSZ. Strokovni tajinik Pestot-n.ik je poročali o pripravah akcije za uveljavljenje kolektivne pogodbe tekstilnega delav-stva. Pojasnil jim je tudi predloženi osnu-tefle, katerega je potrebno predelati ter pripraviti vse potrebno za inadaljmji postopek. V svojem poročilu je; omeni!!, da .izhaja akcija za ponovno uveljavljenje kolektivne pogodbe od septembra lanskega -leta. ko je bila o priliki ankete, ma kr. banski upravi, od strani strokovnih organizacij izražena želja, da se ponovino .pristopi' k razgovorom za uveljavljenje pogodbe. Zastopnika Zveze tekstilnih delodajalcev .sta v načelu pristala., da ,nimata .nič proti ponovnimi razgovorom. Nadalje je pojasnil tudi sklepe, ki so bili storjeni na. seji strokovne zveze- tekstilnega delavstva v Mariboru, za katere je potrebno, da se o njih na -širši seji razgovairja. Nato je prešla širša seja n,a podrobne dele pripravljenega osnutka. Zastopniki iz posameznih tovarn so ob stvarnem ra.zmot.rivanju predelali besedilo osnutka. Popoldne pa se je pri obdelavi tarifnega .dela osnutka seja ločila v tri grupe na posamezne oddelke,, kakor za predilnice, 'tkalnice in d ruge oddelke posebej. Po predelavi tarifnega dela osmuitk-a, se je ponovno skupno razmotrival položaj tekstilnega delavstva. Skupno .razmotrivainje se je nanašalo na pomanjikamje surovim,^ pravilno razdelitev istih, -na odpuščanje delavstva, ma zavarovanje telkstilnega delavstva pri OUZD in na selitev tekstilne industrije. V tem pogledu so 'bili storjeni važni sklepi, ki se bodo skupno s centralo JSZ in posameznimi strokovnimi skupinami skušali izvršiti. širša seja strokovne zveze tekstilnega. delavstva je pokazala, da posa- delavsitvu. Odziva ni, ker niso vzete iz resničnega življenja, ker tisti, ki jih rešuje nima stilka z delavstvom. Besede so zapisane za zeleno mizo, kjer ni stika z revščino in pomanjkanjem. Zato tudi v tem pogledu ni potrebnega uspeha. Nikogar pa ni, ki bi upal pogledati resnici v obraz, še manj pa* da bi resnico povedal v javnosti. Zato pa se tudi vsa bistveno delavska vprašanja ne rešujejo iz socialno^ gospodarskega pogleda, ampak se rešujejo na podlagi koristi ene in druge strani. S tem se mora prenehati, Vs-a naša javnost, vsi maši gospodarski krogi morajo merodajne gospodarske čini-telje opozoriti, na gospodarsko propast našega telkstilnega delavca. Kriza ki je zaradi pomanjkanja surovin nastala v tekstilni industriji, zadene v glavni meri najbolj delavce, po njih pa maše trgovske in obrtne kroge. Vsa gori .navedena dejstva, izražena v visokih milijonih, to dokazujejo. Še več bi povedale številke, alko bi jih delali pri delavskih družinah, koder bi lahko navedli druge, ki bi še bolj porazno vplivale. Revščina in pomanjkanje, brezposelnost in glad prihajata do vrhunca. Od ,tu prihaja v.se tisto, zlo, ki ga iz dneva v dam venomer omenjamo, ne povemo pa kako vse to zajeziti. Tu je treba začeti reševati pa 1)0 narod zadovoljen.. Dve leti že kliče tekstilno delavstvo potom svojih strokovnih organizacij prosi in roti, naj se kolikor je v danih razmerah mogoče reši to vprašanje. Z upravičenimi strahom gleda tekstilno delavstvo v prihodnost, pričakujoč dneva, ko mu bo rečeno ni več dela, s tem pa že italk malega zaslužka ne. Klic delavstva je, nujna rešitev iz tega težkega stanja. Dolžnost vseh je, da ta klic upoštevajo im pristopijo k .reševanju enega najbolj perečih vprašanj v današnjem času. Poslušati pa je treba tistega, ki bistveno pozina položaj tega delavstva. Zato pa je treba ta. vprašanja reševati z delavskimi strokovnimi organizacijami. Pestotnik J. mezni tovariši iz strokovnih slku.pin kot zastopniki tekstilnega delavstva dobro razumejo vsa pereča vprašanja, ki se nanašajo na delavstvo v tekstilni industriji. S tem je podana tudi možnost, da se bodo vsa pereča in važna vprašanja reševala v prid delavstvu. S tem je tudi podia.n dokaz, da je delo JSZ pravilno. Ugotovilo se je tudi, da se je tekstilno delavstvo nekaterih tovairn začelo zanimati za strokovni, pokret in to praiv v središčih tekstilne industrije v Mariboru im v Kranju. Vsi tovariši so tudi izrazili voljo, da bodo svoje delo po strokovnih skupinah še pospešili. Vse predpriprave strokovne zveze tclkstilmega delavstva slone na tem, da se delavstvo pripravi za čas, ko bo treba pogodbe uveljaviti. Vsa zadnja štiri leta so tekstilni delodajalci izkoriščali delavstvo na račun njegove nezavednosti. Prihaja čas, ko bo to minilo. Krivice, ki so se vsai leta dogajale v posameznih tovarnah se morajo odpraviti. Veliko žrtve so doiprimašali zavedni tekstilni delavci, ki so zadnja štiri leta stali meomajno v strokovnem pokiretu, ne za svoj lasten dobrobit, ampak zaito, da ostalemu delavstvu .pokažejo pot do irešitve. Vztrajali so na tem svojem mestu, čestokrat izzvani od ostalega delavstva, zavedajoč se, da pride čas spoznanja tudi. za ostale. To svojo .nalogo so v .popolni meri dosegli. Po .njihovi zaslugi prihaja čas, ko bo tekstilno delavstvo iznova iz-pregovorilo. Ne talko kot pred štirimi leti, ampak talko, da bo v svoji lx»rbi tudi 'uspelo. Preteklost bo samo v pouk. To nalogo v polni meri vrši JSZ potom svojih pokretaišev po posameznih tovarnah. Zbirka zn našega viničarja je nad vse pričakovanje lepo uspela. Zaradi tega jo iboimo z dnem 15. t. m. zaključili in odposlali denar prizadetemu tovarišu. Kair bi prišlo po tem dnevu za to zbirko, borno uporabili za podporo vdovi našega- zvestega tovariša Tomažiča, .ki se po moževi smrti prav tako nahaja v najhujših težavah, im našemu staremu veteranu rudarju, ki se nahaja v hiralnici — Uredništvo. Tnvariši, pridobivajte oglase za :»Delavsko pravico«! Težak položaj tekstilnega delavstva kliče po nujni rešitvi Seja Strokovne zveze tekstilnega delavstva fPo naših kmjjiit Rečica oh Savinji V nedeljo dne 16. februarja bo v gostilni Kolenc, po domače ».pri Brinovcu« občni zlior splavarske zadruge. Po (končanem občnem zboru bo ob pol treh popaldno sestanek JSZ, katerega naj se udeležijo vsi splavarji. Nazarje Občni zbor tukajšnje skupine JSZ, ki je bil 2. februarja 1941 ob precejšnji udeležbi članstva, je pokazal po-novino irazgibanost in zaupanje v JSZ. Čeprav so nas neki tovariši in tovarišice že obsodili. v popolno propast, se jim upanje 'ni izpolnilo. Ti ljudje so se zelo zmotili; najbrž niso znali dobro čitaiti časopisov, ker inaša svobodna organizacija JSZ še vedno obstoja im je najbrž ti tovariši ne bodo še pognali v propast. Občni zbor je pokazal, da imamo šel mnogo zavednih in pametnih članov, ki se ne dajo preslepiti. Jz poročil odbornikov je bilo razvidno, ko]liko je bilo sej in intervencij, razprav in drugega dela za blagor članstva in ostalega delavstva ter za napredek skupine, in koliko prostega časa so morali žrtvovati, da je ibiilo vse to urejeno. Uspeli tega dela je raizviden ob 60 odstotnem porastu članstva, 'lov. predsednik, (ki je tudi iglavini .zaupnik, na,m je v svojem poročilu jx)jasnili pomen in uspeh njegovih intervencij pri podjetju ter o sklepanju kolektivne pogodbe, ki se bo v kratkem času sklenila. Nadailje je .poročal o ponovnem zvišanju plač, ki' je stopilo v veljavo s 1. januarjem in sicer 10—30 par ma uro. Članstvo je vse to z zadovoljstvom vzelo .na »nanje in tako dalo priznanje odboru. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni: predsednik Strmšek Framc, podpredsednik Vralko Slavko, tajnik Nerat Anton, blagajnik Hohbauer Karel, knjižničar Pustoslemšek Anton. Nato je .povzel besedo - zastopnik centrale tov. Miinnik iz Celja ter nam v svojem zanimivem govoru obrazložili delo in borbe naše ceintraile JSZ. Navizoče članstvo ga je zelo navdušeno poslušajo. Prikazal je tudi dello iin mišljenje organizacije ZZD. Naše 'članstvo je trdno sklenilo, da ostane izvesto samo svobodni delaivskii organizaciji JSZ. Njegovemu govoru je članstvo navdušeno pritrjevalo, ker bo le svobodno delavstvo lahko neodvisno v borbi za svoje delavske pravice. Trbovlje Obvestilo. Obveščamo člane strokovne skupine rudarjev, da bo. v^ nedeljo 16. februarja redni letni občili zbor naše skupine ob 4 popoldne v prostorih gostilne g. Jakoba Božiča. Občni zibor itorej ne bo v prostorih tajništva, kot je bilo javljeno v zadnji številki »Delavske pravice«. Pozivamo vse članstvo, da se občnega .zbora gotovo udeleži. — Odbor. Celje Za našega tovariša viničarja smo nabralo. za enkrat 200 din in to še maj več ined nečlani. Priporočamo tudi ostalim, da prispevajo! Vsem, ki so sedaj priskočili na pomoč, najlepša hvala! Skupina. JSZ Celje. Maribor V nedeljo 23. februarja bo občni zbor tekstilne skupine ob 9 dopoldne r prostorih Strokovne zveze tekstilnega delavstva (Jugoslovanska strokovna zveza) (Delavska zbornica). Občnega zbora se bo udeležil kot zastopnik centrale strokovni tajnik tov. Pe-stotnik Janez iz Ljubljane. Za vsakega člana skupiine je udeležba strogo obvezna. Ljubno Redili letni občni zbor naše strokovne skupine lesnega delavstva JSZ v Ljubljani bo v .nedeljo 23. februarja 1941 ob pol 2 popoldne v gostilni .pri »Korošcu«. Vse članstvo, tako žagarje kot lesne delavce opozarjamo, da se občnega tflboira zanesljivo udeleže. Kot zastopnik centrale bo prišel tajnik MALI OGLASI P OSAM E Z N A BESE DA 50 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi deluvske organizacije imajo svoj denar pri nas. Rozman, Ob tej priložnosti bomo uredili vse potrebno, da bo naiša krajevna skupina v nadalje pravilno razdeljena im bomo pritegnili k delovanju tudi vse lesne delavce in žagarje iz bližnjo .okolice. Vir Članstvo maše strokovne skupine tekstilnega delavstva Vir obveščamo, da bo občni zbor naše skupine v nedeljo 16. februarja, kakor je bilo objavljeno, 'toda ine popoldne, im,ar več zjutraj ob 8 v prostorih gostilne Marince! v Dolbu. Vse 'člane in članice vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Delavstvo strokovne skupine Vir je prispevalo n.a podlagi dopisa v »Delavski pravici« za viničarja din 222.25. Naj bodo za vzgled drugemu delavstvu, kako je treba pomagati mašim strokovmičarjem. Bled V nedeljo 16. febr. 1941 bo ob 3 pop. v gostilni, Planime, po domače na »Potoku«, vas »Grad« na Bledu, občni zibor gradbene skupine JSZ. Ker bomo slišali tudi poročilo o akciji za zvišanje plač gradbenih delavcev, se občnega zbora gotovo udeležite vsi gradbeni delavci. Vsak naj smatra udeležbo za delavsko dolžnost .ter naj pripelje s seboj tudi neorganizirane tovariše. — Odbor. Boh. Bistrica Strokovna skupina lesmega delavstva v Bo.li. Bistrici ima svoj redni občni zbor 16. februarja Ob 11 v prostorih gostilne Minke Stušek. Tovariši delavci, pokažite ta dam, da se zavedate resnosti časa v katerem živimo. Čakajo nas težke preizkušnje, katerim bomo kos le, če bomo zavedni in disciplinirani člani svoje organizacije. Dokler se delavec me bo zbudil iz svoje otopelosti in se oklenil svobodnih organizacij, je prazno v.saiko upanje na boljše čase. Dokaz izato je prav naš lesini delavec. Mnogo .naših fantov in mož je bi.lo v službi domovine dal jšo dobo v poletnih mesecih. Toda niti eden ni dobil od podjetnika tega, kar mu po zakonu za ta čas pripada. Ako pa je kdo kaj dobil, mu je dal podjetnik čutiti, da da to iz usmiljenja kot nekako miloščino. O delovnem času in o nadurah niti me govorimo. Tovairiši 'kar vas je stalno zaposlenih, v vaše vrste bo treba več poguma, odločnosti in ljubezni do sebe in do družine in do sodelavcev. Proč strahopetnost in. kapitalistična miselnost. Ako mas še mi vzela slana, čeprav smo vsako leto brez »osla po nekaj mesecev tudi vas ne bo izadel a kap, če pokažete več odločnosti za svojo korist. Vabimo tudi tovariše kovinarje, saj bo zasto|Ral centralo tov. Šavli, ki bo gotovo tudi zamje kaj vaižmega poročal. Naj bo občni zbor glasnik zavednih, za borbo sposobnih svobodnih ljudi. Zagorje Ponoivno obveščamo vse članstvo skupine rudarjev, da bo v nedeljo dme 16. februarja ob 9 dopoldne v gostilni Ramcinger v Zagorju redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsakega zavednega člana dolžnost je, da se občnega zbora udeleži iin skrbi za udeležbo. Naj bo naš občni zbor prav dostojna manifestacija našega krščanskega socialističnega, gibanja v Zagorju. Pripeljite našemu gibanju naklonjenih prijateljev, ki se imajo namen organizirati! — Odbor. Kamnik V nedeljo 9. ,t. m. je bil redbi letni občni zbor Strokovme skupine kovinarjev JSZ v Kamniku. Občni zbor ie vodili predsednik skupine tov. Sušnik. Po izčrpnih poročilih odbora je povzel besedo tov. Puikšič, predsednik Strokovne zveze kovinarjev, ki je v lepo zasnovanem idejnem govoru nakazal vse zlo 'materializma, ki tlači tudi delavstvo. Poleg tega je pojasnil članstvu tudi delo in boje jeseniških kovinarjev, kateri so s svojo pridnostjo in vztrajnostjo še kar dovolj zadovoljivo uredili s podjetjem svoja krušna vprašanja, Za n jim je govoril tov. Trtmik iz Sostrega, ki je pred vsem poudarja] potrebo po čim bolj temeljiti iizobrazili delavske mladine. Poudarjal je, da bi morali delavci veliko bolj podpirati svojo kulturno delavsko organizacijo, kajti če ne bomo imeli naraščaja, ki bo vzgojen v mašem delavskem duhu, ne bomo mogli naprej. Kot 'tretji je nato govoril še tovariš Razimam, ki se je omejil predvsem na krajevne razmere skupine in pokazal članstvu, kako majhne uspehe dosega delavstvo prav zaradi tega, ker ni dovolj OTgamiziirano im ker se dovolj ne zaveda, svojih nalog. Občni zibor je potekel v najboljšem razpoloženju. V mo vi odbor so bili v glavnem izvoljeni novi člani, le predsednik je ostal še nadalje tov. Sušnik. Srajc c, Kravale • Harničnih. Nebotičnih (Hazaledi—------------------------------------------------------ Balkanske narode čaka ista usoda kot je zadela Belgijo, Nizozemsko, Dansko in Norveško, ako ne bodo združeni in odporni ter samozavestni, tako je rekel v svojem nedeljskem govoru angleški predsednik Churchill. »Ce bi danes stali vsi balkanski narodi trdno drug ob dirugem 'i.n se opirali na podporo Turčije in Anglije, bi poteklo mnogo mescev, prodno bi nemška vojska in nemško letalstvo moglo kaj opraviti na jugovzhodu Evrope. Nekaj bi bilo na vsak način mogoče doseči, če vzamemo v obzir pomoč, ki bi, jo mudili Anglija iin Amerijca v orožju. »Tudi v Bolgarijo so ze prišle prve nemške predstraže« je rekel Churchill v svojem govoru. »Te napovedujejo bližajoči sc pri,hod Nemčije v to deželo. Imamo vtis, da je bolgarska vlada že pristala na to, da je več^ tisoč mož oseb ja .nemškega letalstva že prišlo v Bolgarijo im taim zasedlo razna letališča, ki so odslej že vsaik hip uporabna za nemška letala. Velike priprave za vkorakanje nemške vojske ali za njeno korakanje skoizi Bolgamijo so že v teku. Morda se je prevoz nemških čet v tem trenutku že začel.« Jih ni, razen redkih. Na bolgarskih uradnih mestih so glede na Churchillove izjave o nemških četah izjavili, da nemških vojakov v Bolgariji ni, razen redkih vo jaških inštruktorjev, ki so prišli v Bolgairijo Obenem z orožjem, ki ga je Nemčija dobavi,la, Bolgariji. V pričakovanju nemških napadov na Angli jo so tako na angleški kot na nemški strani velike priprave. Tudi odgovorni politični ljudje na obeli straneh povedo, da napad me bo presenečenje. Napad na Anglijo sta napovedala Hitler in njegov namestnik Hess, pa tudi Goring. Na angleški strani je povedal predsednik Churchill, da je angleška vojska im pa tudi prebivalstvo pripravljeno, da sprejme napadalce z močno obrambo. Hess je rekel »da je največji vojni stroj vseh časov popolnoma pripravljen in bo v kratkem zadal bogaitaštvu zmagoviti končni udarec«. Rekel je, da bo zgodovina ožigosala vse tiste, ki so odgovorili za to, da so potegnili iiv-ropo v vojno. Ofenziva sil osi se pripravlja razen tega tudi na drugih bojiščih ne samo na zahodu. Pričakovati moramo razen tega, da ne bo dolgo, ko se bodo odprla nova bojišča ne samo v Evropi, temveč tudi po ostalem svetu. Dansko vojno brodovje plove pod nemško zastavo in z nemškimi mornarji od sobote dalje. S tem so spremenjena prvotna določila o premi,rju med Nemčijo in Dansko, ki so odrejala,, da ostane Danska gospodar nad svojim vojnim brodovjem. To vprašanje je bilo urejeno tako, da so Danci takorekoč prostovoljno predali svojo brodovje. daja brodovja pomenila kršenje pogojev premirja, ki jih hoče Francija strogo in častmo dopolniti. V nedeljo se je francoska vlada zopet preosno-vala in je admiral Da r la iin prevzel predsedstvo vlade, _ zunainje ministrstvo im mornariško ministrstvo. Zanimivo je, da so se v nedeljo po angleških in švicarskih radijskih postajah že razširile vesti, da je Petain že odletel v Afriko, odkoder bi začel 'boj proti nemškim zahtevam. V Severni Afriki je še dosti močna francoska vojska, ki jo cenijo na pol milijona mož. Dogodki v Franciji s preosnovo vlade seveda še niso končani za Bog ve kako dolgo. Tu nastanejo še razna presenečenja. Upravičeno presenečenje je izzvalo angleško brodovje s svojim sobotnim napadom na italijansko čezoceansko luko Genovo. Angleži so prišli v soboto dojjoldne z več ladjami pred luko in sestrelili iz ladijskih topov nad 300 ton granat. S seboj so imeli tudi ladjo letalonosilko ter so pri napadu sodelovala tudi letala. Letala so liombar-diraila tudi Piso in Livorno. Napadla so zaloge petroleja, letališča, železniške zveze, tovarno iza lokomotive in oklepne avtomobiilei. Presenečenje je povzročila angleška armada tudi v libijski vojni, kjer je svoje prodiranje v zadnjem tednu pospešila. Padec najboljše luke v Severni Afriki, Bem-gazija, je bil zelo hiter. Tudi nadaljne napredovanje je zelo hitro. Nad šest tisoč aretiranih legionarjev sedi po romunskih zaporih, ker je vlada upoir zadušila in je za enkrat gospo-dar položaja. Kot je bilo že zapisano, se ima Romunija »zahvaliti navzočnosti nemških čet«, da je bila vstaja tako velikega obsega zadušena tako hitno. Romunija je očividno določena za važne bodoče naloge sil osi za to spomlad. V zadnjem času dobiva nemško vojaštvo v Romuniji civilne obleke, da lahko potuje v druge države na Balkanu. Zabeležiti je treba tudi značilno vest, da so se odredbe o zatemnitvi mest v Romuniji zopet obnovile. Razne stroge odredbe so bile dame tudi na romunskih letališčih. Prekinitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in Romunijo je Objavila angleška vllada. Angleški poslanik v Bukarešti je izročili že v ponedeljek romunski vladi inoto, da naj mu uredi potne liste za odliod iz Romunije. Z njim bo odpotovalo konec tega tedna še ikakiih 50 oseb poslaništva in konzulatov. Angleži so objavili, da prekinjajo odnošaje, ker je Romunija prišla pod popoln vpliv nemških vojaških oblasti. Turčija opozarja, da 'budno pazi na vsa premikanja čet v balkanskih državah in da bo takoj nastopila, ka.kor liitro bo po lastni presoji mislila, da je ogrožena njena varnost. Poročila iz Bolgarije povedo, da so osebni vlaki v več smeri ukinjeni v velikem številu. V Bolgarijo prihajajo številni turisti. Tako so jim izpraznili za nastanitev med drugim tudi poslopje nemške gimnazije v Sofiji. Urednikova pošta Zupančič I., V.: Tvoj prispevek sem hotel uporabiti za »Zenski kotiček«, toda kakor ga obračam, prihajam do prepričanja, da ne bo mogel ugledati belega dne. Napiši še kaj drugega in računaj s tem, da urednik ne odločuje zadnji o teim, kaj je v listu priobčeno. Volitve delavskih zaupnikov, katere so se vršile v železarni v Zenici in rudniku Vareš dne 25. januarja 1941, so dale naslednje rezultate: V Zenici je nevtralna lista dj>bu“ 1.499 glasov, Jugoras 535 in Hllb 566 glasov. V Varešu pa je od *'665 volii-cev volilo okrog 80% inje dobila nevtralna lista 892, HRS M8 m Jugoras 87 glasov. Nevtralno listo so postavili delavci bivše URS-ove strokovne organizacije. “"PRAVICA KRSf.ANiKEOA DELOVNEGA LJUDSTVA Vprašanje francoskega brodovja in francoskih kolonij povzroča stalne krize v francoski vladi. Maršali Petain in njegovi ožji pristaši se stalno branijo ugoditi Nemčiji, ki želi francosko brodovje porabiti .za svojo vojno proti Angliji. Petain se iprav tako brani sprejeti v vilado talke ljudi, kii predajo brodovja zagovarjajo, ker je mnenja, da bi se to reklo ugoditi Nemčiji »po ovinkih«. Sklicuje se na to, da bi pre- Ubnja ml (Sotrte* popoldu«, » l>rlm»-ru prainlka dan pr»J. 0 ^ aprara j* * Ljubljani. Vllklo»lft#Ta o»-»ta ftl, - reklamacije In na roGnina na upravo MtkloAifiov« «-L po oenlku. - T*l«fon It«*. 4*48 Številka j»o*t fcekovne^a ra^un* 14.Wi Poeaiursn« •tevllka 1 din. Naročnina-Uk 1 m<-*’«* 4 din, ca 6«trt leta 10 din, ca pol leta din, za r»*» leto 40 din Zamejstvo mesečno 7 din, letno 7« din Orejuje In odgovarja Rozman Jolko f Ljubljani Udajn ta konaorolj *l)alav iike pravice* Srečko 7.imer, LJnblJana Tlika Zadrnlna tiskarna r. a. a o. a. f Ljubljani. Tyrfteva o. 17 (Mak* Blej«e»