LJUBLJANA, 5. MAJA 1966 LETO XVII ST. 9 Ali smo pripravljeni? Misli, mimo katerih razprava o reformi drugostopenjskega šolstva ne more iti Mnogotere izjave, ugovori, pripombe ter dodatna pojasnila v Tribuni, Delu, Naših razgledih itd. jasno govore, da je na eni strani vprašanje kakršno je reforma šol druge stopnje, tako po- najmanj 25 % več sredstev. Če pa upoštevamo, da bi bil na tej zadnji stopnji pouk najbolj zahteven, bi za to potrebna sredstva presegla precej več kot pavšalnih 25 %. Res je sicer, da bi membno, da so se o njem odloč- bila potrebna sredstva za drugo no izjasnile slovenske znanstvene polovico drugostopenjskega šolstva manjša od sredstev, ki Tudi izobraževanje zaposlenih izobraževalnih centrih in službah potrebuje temeljitih sprememb in pedagoške inštitucije ter številna strokovna združenja, na drugi strani pa vse to dovolj zgovorno priča, da predlog, ki je vzbudil toliko zanimivih ter ostrih ugovorov, mora imeti poleg pozitivne zamisli tudi dovolj šibkih strani, ki ga delajo v naših krogih nesprejemljivega. Odločno reagiranje slovenskih šolskih ter pedagoških krogov dokaj jasno govori, da nam ni vseeno, kakšno bo šolstvo kot široka družbena inštitucija, kako bo oblikovalo bodočo generacijo, kakšne kadre bo dajalo družbi in kako bo skrbelo za bodoči znanstveni naraščaj. Napak bi bilo v vsakem primeru, če bi trdili, da je današnja šola druge stopnje idealna, da v celoti odgovarja zahtevam današnjih družbenih potreb, da gre v korak s sedanjo družbeno prakso in da zaradi tega ne potrebuje sprememb in neprestane- dajejo za šole druge stopnje sedaj, vendar bi realizacija predvidene reforme v vsakem primeru zahtevala znatno večja sredstva. Vprašanje pa je, kje jih dobiti, zakaj zakon o financiranju izobraževanja ne obljublja dosti več kot prejema šolstvo sedaj. Kadri. Nova oblika ter vsebina šole zahtevata nove kadre. Teh ni, saj niti še ne vemo, kakšni naj bi sploh bili. Uporabili bi to, kar imamo; vzgajali bi nadalje še vedno to, kar vzgajamo sedaj, ker govorimo le o reformi drugostopenjskega šolstva, le-to pa kadrov ne daje. Ze sedanje stanje šolskih prostorov je ponekod neznosno. Reforma bi jih zahtevala več in bolje opremljene. Prvi dve leti bi bil poudarek na praktičnem delu, to bi zahtevalo nove delavnice, opremo le-teh in draga orodja ter druge priprave. Že sama Komisija za kulturo in izobraževanje pri republiškem svetu zveze sindikatov je pretekli četrtek sklicala širši posvet o vlogi in pomenu izobraževalnih centrov oz. izobraževalnih služb v delovnih organizacijah. V prisotnosti gostov — predstavnikov izobraževalnih centrov in služb pri delovnih organizacijah, gospodarske zbornice, zavoda za šolstvo, skupščine in drugih — je sekretar te komisije Gregor Kocjan podal uvodno sliko problematike izobraževanja zaposlenih. Republiški zavod za šolstvo je pravkar izdelal podrobnejšo študijo o izobraževalnih službah oz. centrih. Iz te študijske analize je razvidno, da je razširjenost tovrstne službe v Sloveniji še vedno nezadovoljiva: med 168 de- lovnimi organizacijami, kolikor jih je zajela analiza, jih ima le dobra polovica organizirane izobraževalne centre oz. službe. (V vseh ostalih delovnih organizacijah v SRS, ki jih analiza ni zajela, pa skoraj nikjer ne moremo govoriti o organizirani izobraževalni službi zaposlenih.) Da se ta dejavnost v delovnih organizacijah (tudi nekaterih večjih) ni bolj razmahnila, je treba ga prilagajanja sodobnosti. Nih- verifikacija gimnazij je pokaza- če, ki je ugovarjal predlogu sprememb izobraževanja na šolah druge stopnje, tega gotovo ne trdi, ker dobro vemo, da mora biti la, da je predmet tehnične vzgoje zahteval enaka sredstva kot katerokoli drugo učnovzgojno področje, če pa teh ni bilo, je ostal šola, če naj bo napredna, odraz Pr©6met na stopnji, ki ne odgo pozitivnih teženj in prizadevanj varja zahtevam. svojega časa. Jasno pa nam v vsakem primeru tudi mora biti, da je šola, kakršno imamo danes in o kateri trdimo, da mora doživeti določene spremembe, tudi odraz časa, odraz razmer, v katerih je živela, odraz tistih stališč in gledanj, po katerih se je šolstvo obravnavalo, in končno, šolstvo je takšno, kakršen pomen je imelo in kakor se je nanj gledalo. Za stanje, v kakršnem šolstvo je, šolstvo ni krivo samo in moramo zato z vso odkritostjo priznati, da je šolstvo le slika objektivnih razmer, da je takšno, kakršnega smo ustvarili. Ko danes razpravljamo o tem, da šolstvo terja reformo, se moramo najprej vprašati, ali smo pripravljeni šolstvo tudi drugače obravnavati, ali smo pripravljeni dati šolstvu v celotnem družbenem dogajanju in življenju Učbenikov ni. Učitelji in učenci bi bili ponovno vezani na nekaj starega in ponovno bi se šli novo šolo v starem okolju, s staro opremo in staro miselnostjo, ker bi ob starih razmerah drugačna biti ne mogla. Reforma učnovzgojnega procesa drugod gre drugačno pot: učbeniki, program, zagotovljeni kadri in sredstva in še vse, kar reforma zahteva Ne mislim, da sem naštel vse, kar ne govori v prid, da bi se lahko reforma v pogojih, kakršni so sedaj, uspešno izvedla. To je le nekaj vprašanj, mimo katerih razprava o reformi prav gotovo ne more iti. Osnovno ugotovitev pa kljub temu lahko že povzamemo, da ne moremo in predvsem ne smemo začeti določenega eksperimentiranja v šolstvu, če za to ni vseh potrebnih pogojev. Da pa za reformo, kakršno le?LdrUgae*n? mef°’ drUfS° Predvideva obravnavani’. predlog, veljavo in šele potem se lahko , i-r - . . , ni ne materialnih ne R.auiovsiuu vprašamo, v kolikšni men lahko Doaoiev vidimo vsi teaa na govorimo o drugačni vsebini in Pg;1, VKlimo VS1' lz tega pa kadrovskih drugačni obliki. V celoti bi bilo zgrešeno — in verjetno se vsakdo tega najbolj boji — da bi vse predvidene kvalitetne in tudi kvantitetne spremembe moralo prenesti šolstvo samo njih pogojih in da v naglici go- sledi samo eno, da za tako temeljite vsebinske in organizacijske spremembe v drugostopenjskem šolstvu nismo pripravljeni in bi bilo zato vsakršno poskušanje , preveč tvegano, zakaj napake v šolstvu imajo predaljnosežne in preveč boleče posledice. Kakor vorimo o določenih spremembah, hitro bi j jj zagotovilo d ^ ker želimo kaj boljšega in nove- , v. ^ ud Je novega. Ravno v šolstvu ponoviti že stara resnica, da smo zaradi velikih hotenj pričeli veliko več, kot smo zmogli. družbena skupnost, sposobna in pripravljena prenesti takšno breme, tedaj bi bilo res treba pametno se pogovoriti. V. Pivk Mlade generacije gredo... svetlobi naproti... Ob praznikih, kot so prvomajski, bi človek rad verjel temu... Predno sprejmemo predlagani projekt reforme šol druge stopnje, se moramo jasno vprašati, ali smo sploh pripravljeni in sposobni to izpeljati, kar predlog predvideva. Primerjava z dosedanjimi reformami šol prve stopnje ter gimnazije, ki v določenem pogledu niso uspele tako, kot smo pričakovali, nam takoj vsiljuje misel, da bi pri vsebinsko tako zahtevni ter obsežni reformi drugostopenjskega šolstva ne mogli ob sedanjem stanju priti niti do sredine, kaj šele do zaželenega konca. Nisem skeptik, vendar si upam trditi, da v sedanjem stanju takšne reforme nismo v stanju izvesti, zato je verjetno bolje, da jo odložimo za določen čas, počakamo boljših pogojev, za sedaj pa obdržimo tisto, kar imamo ter izpopolnjujemo v tolikšni meri, kolikor moremo, zakaj sedanja šola ima tudi dobre strani in dobrq je treba obdržati. Osnovno, Kar mora biti za uspešno delo šole, so zagotovljena sredstva za osnovno dejavnost, kadri, prostori z opremo ter učbeniki in drugi pripomočki. Ali imamo vse to? To vprašanje po-naeni isto, kot prej zastavljeno, uk smo sposobni reformo izpeljati do kraja. Finančno vprašanje drugostopenjskega šolstva je sedaj ponekod zelo problematično in tudi zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja ne obljublja nič dosti boljšega. Zamišljena reforma pa bi praktično pomenila po-, daljšati obvezno šolanje za dve leti, kar za 25 %. To zahteva tudi O VLOGI PREDSTAVNIKOV DRUŽBE V SAMOUPRAVNIH ORGANIH NA ŠOLAH Samoupravni sistem na šolah ima kljub kratkemu obdobju vendar že zanimivo preteklost, tako po svoji družbeni funkciji, kot po spremembah, ki jih je doživljal. Pravzaprav o nekih bistvenih spremembah v samem samoupravnem sistemu še ne moremo govoriti, ker obdobja, ko so upravljali šole šolski odbori, res ne moremo imenovati obdobja samouprave na šolah. Šolski odbori so opravili svojo družbeno vlogo in so se umaknili svetom šol, upravnim odborom in zborom delovnih skupnosti, kar pomeni v razvoju samoupravnega procesa brez dvoma višjo kvaliteto v deetatizaciji učnovzgojnega procesa. Vendar pa specifičnost in družbeni pomen vzgoje in izobraževanja še vedno terja sodelovanje družbe pri reševanju najvažnejših vprašanj iz življenja in dela učnovzgojnih zavodov. To v nobenem primeru ne pomeni krnitve samostojnosti šolskih zavodov, zakaj o tistih vprašanjih, ki so res stvar samih kolektivov, že sedaj odločajo kolektivi sami, da pa je družba pri reševanju ostalih vprašanj zainteresirana, ni samo upravičeno, temveč celo potrebno. Verjetno bi bilo celo potrebno, da bi imela družba s samoupravnimi organi na šolah še tesnejše stike, kot jih ima sedaj. V dosedanji stopnji samoupra- konom, saj je le-ta določil le ne-ve na šolah je sodelovala družba kaj vprašanj, o katerih predstav-preko tako imenovanih predstav- niki lahko enakovredno razprav-nikov javnosti, število katerih so Ijajo in odločajo; če izvzamemo šolski kolektiyi sami določili s sprejemanje letnih načrtov, sta-svojimi statuti, zakon je določil tutbv, povezavo šole z okoljem samo, da^ jih mora biti manj, kot ter imenovanje direktorjev, prak-je bilo članov, ki jih je izvolil tično ne ostane nič več, o čemer kolektiv. Ne samo števila, tudi bi predstavniki javnosti enako-organizacij,e in ustanove, ki naj vredno odločali, te predstavnike imenujejo, so do- S tem seveda še daleč ne mis-ločile šole same. lim reči, da je potrebno omejevati Skoraj nehote se porodi vpra- *™toj?ost piskih zavodov/na-šanje, ali je družba po sedanjem SStn°; tem/e potreb"° dab clmr sistemu res najbolje vključena v ,k°mpftenC,e’ pač pa bl ob samoupravni proces,, šolskih usta- Z1 rab. opozoril, da je sistem so-nov. Res je sicer, da je bila vloga ^lovanja med samoupravnimi or-teh ljudi v samoupravnih organih gf.ni ter družbo P^malo ucmko-posameznih šol včasih v pretežni • .... . . .. . meri odvisna od samega izbora, . a .Vldlkp zakon 0 financi-vendar se je na splošno izkazalo, izobraževanja in vzgoje ki da so le-ti predstavniki običajno ”e bo samo stabiliziral sredstev predstavljali bolj samega sebe kot f,Llz^brazfvan:)e ia yz?0i°’ tem' pa organizacijo, katero so zasto- !eč bo istočasno dal tudi moz-pali, ali družbo v celoti Ta trdi- ??stl za oblikovanje splosne poli-tev je v dokajšnji meri uteme- bke izobraževan j a_ in njenega ne-Ijena s tem, da so samoupravni posrednega usmerjanja. V smislu organi šol dobili včasih prav ma- *ega zakona bodo formirane izo-lo pobud s strani teh ljudi, na brazevaine skupnosti, ki bodo drugi strani pa tudi predstavniki lmele funkcijo osnovnega druzbe-javnosti niso imeli stalnega stika pega upravljalen v učnovzgojnem z organizacijami, ki jih je ime- Py?.cteau> PJ bodo le-te formira e novala. Politiko izobraževanja, regulirale formiranje in razdeljevanje sred-Takšno omejeno uveljavljanje štev med posameznimi izobraže-predstavnikov javnosti v samo- valnimi zavodi in končno tvorile upravi učnovzgojnih zavodov je bodo osnovno vez med zavodi in seveda pogojeno že s samim za- družbeno skupnostjo. Ob takšni vlogi izobraževalnih skupnosti pa bodo le-te sprejele tudi del tistih pristojnosti, ki jih imajo danes samoupravni organi na šolah, in to v prvi vrsti tiste pristojnosti, kjer enakopravno odločajo tudi predstavniki javnosti. S, tem pa vloga predstavnikov javnosti ponovno izgublja svoj pomen in tako res nastane vprašanje, kolika bo še dejansko njihova vloga. Iz teh razmišljanj in ugotovitev bi lahko postavil eno samo trditev: marsikdaj se dogaja, da predstavniki javnosti v samoupravnih organih po naših šolah niso dejanski zastopniki družbe, ki jih je imenovala oziroma izvolila in zato češče predstavljajo v pretežni meri le sebe. Ob formiranju izobraževalnih skupnosti pa se bo ta njihova vloga v samoupravnih organih še zmanjšala in. bo ob tem nastalo vprašanje, če ne bi kazalo samoupravnega sistema na šolah tako prilagoditi, da bi imeli predstavniki javnosti res takšno vlogo, kakršna je zamišljena. Verjetno pa bo iz vsega tega izšla edina perspektivna oblika samoupravljanja, da bo družba sodelovala v učnovzgojnem procesu le preko izobraževalnih skupnosti, s tem pa bi postali šolski zavodi v celoti samostojne ustanove. V. P. iskati vzrok tudi v tem, da niso bili takoj dovolj vidni rezultati izobraževalnih prizadevanj. Res je sicer, da smo nasploh še zelo neučinkoviti v natančnejšem preverjanju izobraževalnih rezultatov, vendar pa s spremljanjem in upoštevanjem nekaterih pokazateljev v proizvodnji le lahko ugotavljamo določene premike. V sedanji fazi družbenega razvoja so težave glede vsega tega v tem, ker izobraževalna dejavnost še ni postala redna sestavina politike gospodarske organizacije, in pa, ker gre za pomanjkljivo ' organiziranost na izobraževalnem področju. Pomanjkljivosti se začenjajo že pri samoupravnih aktih, ki o tem zelo pomanjkljivo govorijo, dalje nimajo delovne organizacije pregleda nad kadrovsko strukturo zaposlenih, ker niso začrtale kadrovskih potreb v celoti (usklajeno s proizvodnimi zahtevami), zato seveda tudi ni mogoče narediti v redu plana izobraževanja. Žal tudi struktura kadrov, ki delajo v obstoječih izobraževalnih centrih in službah, ni najboljša. Vse to priča, da delovne organizacije ne odmerjajo tem službam dovolj pozornosti. Razen tega pa tudi ni urejeno izobraževanje za profile kadrov, ki naj bi opravljali delo v izobraževalnih službah.( V bodoče pri pedagoški akademiji ali na univerzi?) Glede vsebine dejavnosti izobraževalnih služb in centrov je treba ugotoviti, da je njihova izobraževalna dejavnost preenostran-ska, ni celostna, še prav posebej pa manjka v večjem obsegu funkcionalno in permanentno do-polnilno -"Strokovno, splošno in družbeno izobraževanje in načrtno odpravljanje vrzeli v izobraževalni strukturi zaposlenih. Podatki omenjene študije namreč opozarjajo, da je poglavitna pozornost v izobraževalnih centrih in službah usmerjena prav posebej v strokovno izobraževanje (80,9 •Vo) in man’ v družbeno in splošno izobraževanje. Vloga delovne organizacije v izobraževalni dejavnosti bi se morala kazati v dokončnem oblikovanju ustreznih kadrov (funkcionalno izobraževanje) in neprestanem dopolnjevanju njihovega znanja, ki so si ga pridobili v posameznih izobraževalnih institucijah; dalje v sistematični skrbi za rast izobrazbene ravni vseh tistih, ki zaradi pomanjkljive izobrazbene stopnje ne morejo zadovoljivo opravljati svojega dela in se intenzivneje vključevati v samoupravljanje; nadalje bi morala delovna organizacija poskrbeti za preusmerj an j e (prekvalifikacij o) kadrov, če ji tako narekuje razvoj proizvodnje itd. Pri tem pa bi bilo absolutno potrebno popolno ravnovesje med strokovnim, splošnim in družbenim izobraževanjem, saj moramo oblikovati človeka za funkcijo dela, upravljanja in vrednotenja ter zadovoljevanja kulturnih potreb. Vzroke za dosedanje prepočasne premike na tem področju moramo vsekakor iskati v osnovah dosedanjega družbenoekonomskega razvoja, ki niso dovolj prisiljevale, da bi se interes gospodarskih organizacij glede tega razvil v večjem obsegu; nadalje je logično vse to povezano s stopnjo razvitosti proizvodnje in pogojeno s strukturo kadrov v gospodarstvu in ne nazadnje z nizko kulturno osveščenostjo. Posledice so očitne — opazimo jih vsepovsod: to je npr. problematično obravnavanje človeka in prevelika brezbrižnost za vsestranski razvoj njegove osebnosti. Gospodarska reforma bo glede tega vse močneje vplivala na gospodarske organizacije, da bodo človeku kot najpomembnejšemu činitelju v proizvodnem procesu odmerjale več pozornosti. Vedno bolj bo prihajalo do veljave človekovo znanje kot faktor produktivnosti, zato bo tudi izobraževanje deležno vse Večje skrbi. Omenjeni posvet je bil zamišljen predvsem kot delovni dogovor za' takojšnjo akcijo, da bi čim hitreje razvili in izpopolnili oblike in vsebino izobraževanja zaposlenih. Pri tem naj bi sodelovali poleg sindikatov še gospodarska zbornica, zavod za šolstvo, prosvetno-pedagoški zavodi in družbeno-politične organizacije. Tudi skupščina SRS bo v kratkem obravnavala to problematiko in sprejela ustrezne zaključke. KAKO JE Z LETNIM DOPUSTOM Neupoštevane vrednote PR OQVThTKriT-T FlPT AVPFV telesne vzgoje vi' i 3 V 1 / 1 1 ^3 I I I I J? 1 7 I \ V y I j V Leto za letom poudarjajo in pa, da je 5.390 osnovnošolskih zdravstveni delavci nujnost načrt- otrok iz, zdravstvenih razlogov ne telesne vzgoje pri šolski in iz- oproščenih telesne vzgoje. Sklep: ^Uredništvo PROSVETNEGA uspehov v preteklem šolskem le- no izpopolnjevanje. Vsi vemo, da izpopolnjevanja ter za udeležbo venšolski mladini, po statističnih 35 "U osnovnošolskih otrok je de- DELAVCA je zaprosilo zavod za tu, priprava na novo šolsko leto, ima učitelj v današnjem kompli- na pedagoških in drugih strokov- podatkih zavoda SRS za zdrav- ležno le priložnostnega pouka, ah šolstvo SR Slovenije, da kot stro- -sestava podrobnega učnega na- ciranem šolskem življenju in delu nih seminarjih, posvetih in teča- stveno varstvo pa beležijo še ved- pa ga sploh nima. kovni zavod poda svoje stališče k črta za novo šosko leto, individu- le malo časa za svojo osebno pe- jih. To je pogoj za napredek in no 40°/« telesnih okvar. Vzroki: y 40 gimnazijah (32 splošne in problemu letnega dopusta pros- alni študij novih pedagoških in dagoško rast med šolskim letom, kvalitetnejšo rast naše šole in uči- malokje v šolah uvajajo korektiv- klasične smeri, 8 pedagoških), ki vetnih delavcev. strokovnih dognanj, udeležba na Vemo pa tudi, da šoli in učitelju telja, za kvalitetnejše rezultate no gimnastiko, nove šole gradimo s0 imele 13.412 dijakov, je bilo Vprašanie uredništva ie v bistvu seminariih in tečajih in podobno, nalagamo iz leta v leto večje in vzgojno-izobraževalnega dela. še vedno brez telovadnic in oproščenih telesne vzgoje 8 °/o di- naslednie- V pogledu letn°ga do- Namenoma smo naloge na .zahtevnejše vzgojno-izotoraževalne Zaradi navedenega sodimo, da ustreznih igrišč. Se vedno mora- jakoV) 4,1«/« pa jih je bilo brez pusta prosvetnih delavcev ie no Področ-iu učiteljevega izpopolnje- naloge. Zaradi tega bomo morali bi morali statuti šol ali vsaj pra- mo ugotavljati, da telesna vzgoja tega pouka. (Sedanji predmetnik določilih novega zakona o delov- vania omenili nazadnje, čeprav bi v vedno večji meri prenašati skrb vi;niki So)1 0 delovnih razmerjih 7. šolah vseh vrst še m dosegla odreja gimnazijcem 320 ur telesnih razmerjih" precej nejasnosti S°dil® "1 oee*yM> Prosvetnih delavcev obvezm^ vse- ne _vz?^e.aU 6’9’/* .U?fg® ^aSa,)* nasploh,- pa tildi med samimi , . šolskimi kolektivi, četudi je po- ..e^ CAlinn Vnmiciicj ■nui uoi-mViliolz-iom sto. To pa zaradi tega, da bi jih vanje in pedagoško rast v čas kovati člen prav v tem pogledu: posebej podčrtali. V današnjih letnega in zimskega odmora. Z da določijo čas v katerem bo sebna komisija pri republiškem P°50->ih si,.tnarTrf,.ne, .moren7? drugimi besedami, učitelj bo mo- učitelj _ prosvetoi delavec -svetu sindikata delavcev družbe- nita zamisliti ^učitelja, ----------------“ / ^ jih nalaga poklicna dolžnost, posebej pa dovolj časa za njegovo pedagoško in strokovno izpopolnjevanje in rast. Najbrž bo čas, ko nih delavnosti izdelala »nredino redno in temeljito skrbel za svoje sa v teh odmorih za individualni pravilnika o delovnih razmerjih nadiJ-irje Pedagoško in strokov- študij, ki je temelj slehernega kopravno uvrstili v sestavni del y 59 strokovnih šoiah (tehnič-vzgojno-izobrazevalnega procesa. ne in njim ustrezne)> ki so imeie Prav tako tudi m mogoče opaziti 15 933 učencev imajo p0 pred-kakih vidnejših izboljšav m pri- metniku 2 uri telesne vzgoje te-zadevanj da bi dosegli smoter dengko (5<)/o učn a časa) 87 „/o tega pouka, ki ga je prosvetno- - v šolskih delovnih organizacijah« (ta predlog je bil objavljen v Prosvetnem delavcu št. 20, 1965). Kot kaže, so v delovnih kolektivih šol še vedno nejasnosti glede »30 zaporednih delovnih dni«, ki jih predvideva navedeni predlog pravilnika učitelju za letni oddih. Vprašanje je namreč, kako obrniti čas, ko šola nima pouka. Razen tega bi vse prosvetne delavce zanimalo, ali so kje v svetu dognane pedagoške, psihološke ali kakšne podobne norme, na podlagi katerih bi učitelji imeli pravico — zaradi posebnih pogojev njihovega dela — do daljšega letnega dopusta kot drugi delovni ljudje. Odgovor zavoda za šolstvo SRS: Sodimo, da glede »30 zaporednih dni« letnega oddiha ni in ne more biti nobenih nejasnosti na šolah. Kakor vsak delovni človek, ima tudi prosvetni delavec pravico do nepretrganega letnega oddiha. Ker je organizacija šolskega dela predvidevala letni šolski odmor v juliju in avgustu, je v skladu z temeljnim zakonom o delovnih razmerjih mogoče prosvetnemu delavcu določiti nepretrgan 30-dnevni letni odmor le v času rednega letnega odmora. Tega odmora, ki traja 30 delovnih dni mu po navedenem zakonu ni mogoče deliti ali pretrgati, če ni sam tega zahteval oz. v to privolil. Samo z njegovo privolitvijo sme delovna skupnost odobriti, da izrabi svoj letni odmor v dveh delih. Problem pa smo deloma po krivdi samih prosvetnih delavcev, deloma pa zunanjih činite-Ijev, dobesedno ustvarili iz preostalega časa letnega šolskega odmora, ko šola nima pouka. To je nekako 20 delovnih dni v času letnega šolskega odmora in 10 do 12 delovnih dni v času zimskih polletnih počitnic. Uredništvo sprašuje, če so v svetu kje dognane pedagoške, psihološke ali podobne norme, ki bi dajale prosvetnemu delavcu pravico do nadaljnjega daljšega —------------------------------- v šolah, šd bolj pa izven njih raz- , ^ }n udejstvovanja v teles_ metmk 2 uri telesne vzgoje teden- misljajo, »ikako bi ga obumli«, _ kulturi a sko (5,3 °/o učnega časa) — jih 62 komaj, komaj zadoščal. Morali „ , . * . . ali 52,6 redno izvaja pouk, 56 ali bomo verjetno že v bližnji bodoč- . Poglejmo primere iz gradiva, 47 4o/0 pa ie priložnostno,vali pa nosti razmišljati o tem, kako bi ki ga je pripravila komisija SR ’loh učiteljem omogočdili tudi med šol- te]fsn.° kulturo pri £e ^ sklepali po številkah, bi skim letom redno in sistematično r^pubhški skdpscini: na območju bili lahko z omenjenim številom nadaljnje individualno izpopol- PPS Ljubijana-Center ima od 38 u^encev zajetih v pouk telovadbe, njevanje, ker brez tega ne bomo P0^0.111,1^ m 46 nepooplmh osnov- kar zadovoljni Kaj pa pravijo k mogli bistveno vplivati na kvali- Plh so1 leln18vš,01 sv?le telovadnice temu pedagoški svetovalci? Le-ti tetno rast vzgojno-izobraževalne- ^ 10 S°1 svoj® igrišče Se v m nij0 da je vprašanje kvalitete, ga dela naših šol. ?labšll\ P°f deIQal° st5°k°™e sodobne organizacije pouka teles- Ne gre torej niti za daljši let- ®°}e- od anketiranih imajo le ne vzgoje> §e vedn0 aktualno. In ni odmor, kot ga imajo drugi de- tri sv°.)e telovadnice t . . to, da niti ena šola v SR Sloveniji lovni ljudje. Nasprotno: uveljavi- Podatki o finančnih. izdatkih ne opravi vseh nalog po učnem ti bomo morali zahtevo, da tudi kažejo, da so v 22 gimnazijah pora- načrtu telesne vzgoje. To pa po-| prosvetni delavec izkoristi pravi- bili na dijaka 155.000 din funkcio- meni, da ima reden pouk telesne co 30-dnevnega nepretrganega nalnih izdatkov, medtem ko so za vzgoje le približno 40 "/o učencev. Tudi na višjih in visokih šolah (uveden je -le na sedmih šolah) letnega dopusta in da to pravico telesno vzgojo porabili le 987 din uskladimo z nalogami, ki jih da- ali 0,62^/«. V strokovnih šolah ima reden predmet telesne vzgoje nes učitelju postavlja naša družba Pa 50 odmenh na učenca 530.496 ,----------,— __ — in čas. Zavod za šolstvo SRS 0,08 »/ot Osnovni problem za uspešno din funkcionalnih izdatkov, za te- stI niio/i „ lemo vzeoio na le 442 din ali Samo 1353 študentov (134 “/o), V lesno vzgojo pa le 442 din ah to število pa so všteti slušateljj Sol s specifičnim učnim načrtom. a, iMSS zvezni sekretariat za delo spre- nih kadrov. Pomanjkanje teh pa p„ ’ membe k zakonu o delovnih raz- ni le problem preteklosti, temveč ^ . te le vizi iti' in VŠZD z1 od- ....... . ______ postaja vse bolj aktualno tako v ln televlzlJO m vi5Z'1J z'oa merjih in med temi sprememba- delkom za terapijo. Igor Pleško: »Dvorišče ob morju«, 1965 (tuš) I ...... osnovnih šolah (posebno za raz- 17;;mi je tudi določilo, da pripada ^adni pouk), že posebej pa v stro- V prihodnjem petletnem ob-prosvetnim delavcem zaradi na- kovno-poklicnih šolah. Za višje in dobju bo treba za razvoj telesne rave njihovega dela 6-tedenski visoke šole lahko sicer rečemo, da kulture v naši republiki — in še d°pust- *»• “«• >» v najkrajšem času, še pred za- kov za posamezne vrste šol. razvoja telesne vzgoje v SR ključkom šolskega leta, tako da Poglejmo, kaj pravijo podatki Sloveniji postavlja šolski teles-bodo lahko šole v svojih pravilni- o izvajanju pouka telesne vzgoje ni vzgoji naslednje zahteve: po . .. . , v letošnjem šolskem letu v naših učnem programu določenega mi- kih pravilno obravnavale to vpra- šolah y začetku leta 1965/66 je nimalnega pouka telesne vzgoje sanje. (V predlogu sprememb k bdo v Sloveniji 1065 osnovnih šol mora biti deležna šolska mladina zakonu o delovnih razmerjih je z 238.997 učenci, od tega 123.881 na vseh stopnjah, na univerzi pa predvideno tudi podaljšanje roka v nižjih razredih V 270 šolah so V Prvih dveh letnikih, medtem ■ . , imeli pouk le priložnostno ah pa ko bo za 30 “/o študentov pouk te- za sprejem pravilnikov o delov- gploh ne. ugotovljeno je, da 60 °/o lesne vzgoje v ostalih letnikih nih razmerjih — vsaj do 30. 7. ur telesne vzgoje v nižjih razredih fakultativen. Po predvidevanjih t. L, če ne do konca leta.) osnovnih šol sploh ne realizirajo ho leta 1970 v naši republiki 128.850 predšolskih otrok (3—7 let) Sindikat o oddihu in rekreaciji Predsedstvo republiškega sveta kreacijo iz lani ustvarjenih sred-Zveze sindikatov je na svoji seji štev skupne porabe. od teh jih bo treba zajeti v šolsko vadbo vsaj 15 “/o. — Izpolnitev učnega načrta pouka telesne vzgoje mora biti obvezna za vsako enoto, zato je treba v tem obdobju zagotoviti ustrezne materilane in kadrovske pogoje za izpolnjevanje teh pro- ki bi bile znanstveno preverje- znano, lahko gospodarske organi- delnve osebSnih dohodkoV (pa tudi j ne in dognane ter nato lepo na- zacije in upravni organi z letos- da bi, sredstva v višini li5o/o pisane, v svetu ni. Pač pa je po njim letom koristijo sredstva od’ bruto QD ogtala v skladih za S vsem svetu, kjer imajo količkaj sklada skupne porabe za organi- šolstvo in bi bUa kot sredstva : razvito šolstvo, praksa, da traja pranje in izrabo dopustov svojih občinskega sklada na raZp0iagt) : učiteljev letni in kakršni koli delavcev tako da izplačujejo de- zaposlenfm v šolahi kot se tu in ! drugi odmor toliko časa, kot je lavcem sredstva za letni dopust tam že sli^0 predlogi)_ Proti ta. : odmor predviden za otroke (kakor v gotovim. (Ur. list SFRJ, st. 56/65 , Hrulim : !■■■■■«■■■■■■■ v 0^ rn • Kim rešitvam govori mea arugim ■ vsi vemo, pa je ta utemeljen in m Ur. I. SFRJ, št. 57/65). Formi- tud; tQ da te^li sredstvi deiOVne ! --ssssr« z' ških Stoletna praksa v vsem,kultur- rabe za organiziranje in izrabo nem svetu in pri nas je namreč dopustov delavcev, način porabe ^ varčeva^ja za redni letni pokazala, da učiteljevo delo v teh sredstev m men a, po katerih d t; ta sredstva naj bi se do. šoli ni primerljivo z delom kate- naj bi bila ta sredstva izplačana deljevala deiavcem enkrat letno rega koli drugega delovnega člo- delavcem v gotovim, morajo do- v gotovini in to pred nastopom veka, kakor ni npr. pilotovo delo točiti delovne organizacije s dopusta. sindikat dalje predlaga, ali delo delavca v življenjsko ne- splošnim aktom, s katerim ureja- naj bl ge v prihodnje formirala varnih pogojih primerljivo z de- J o oblikovanje m porabo sredstev varčevalna služba za Jzrabo red. lom drugih delovnih ljudi, ki ne sklada skupne porabe. (Na izplaci- nih letnih dopustov pri bankah, . delajo v takih pogojih. Za učite- la delavcem v gotovini za izrabo biaaainah vzaiemne pomoči v de- ! Ija namreč vemo, da ga celotno letnega dopusta se ne obračunavajo lov“ih organizacijahP in p0Čitni- ? delo v razredu duševno in živčno in ne plačajo prispevki iz osebnih »k^b skupnostih neprimerno bolj izčrpa, kot je to dohodkov oziroma prispevki na običajno na drugih delovnih me- osebne dohodke.) Vprašanja rekreacije — tako stih. Zaradi tega mislimo, da bi Poglavitne misli iz stališč rečeno v sprejetih stališčih moral temeljni zakon o delovnih predsedstva RSS bi' bile sledeče: pr®dsed*tva “ n® moremo reše- razmerjih v svojem 63. členu, val'1 stihijsko. V delovnih orgam- kjer taksativno našteva dela, ki Sindikalne organizacije naj si zacijah bo treba na osnovi pose štejejo za delo v posebnih po- Pri urejanju vprašanj rekreacije treh in možnosti izdelati kom- gojih, vnesti tudi ■'učiteljevo delo prizadevajo za takšne praktične pleksne programe oddiha in re- v razredu. To bi bilo potrebno rešitve, ki spodbujajo zaposlene kreacije (dnevni, tedenski in let- ; predvsem iz družbenih razlogov, k spoznanju, da oddih kot način ni oddih). Politika in programira- • Ne moremo si namreč misliti ve- varovanja zdravja ni le potreba, nie oddiha in rekreacije delovnjh čje družbene škode, kot bi bila temveč tudi dolžnost članov de- ljudi rnora postati skrb organov v škoda, ki bi jo povzročali prosvet- lovnih skupnosti. Zato je potreb- delovuih organizacijah in občini delavci med mladino, če bi že no v nolitiki formirania in delit- nah' .Smdlkalne organizacije naj v šok)6 duševno^hf živčmi premalo ve sredsJev f rekreacijo podpi- zamejo" dafti^aT, dato^ad^ spočiti in zamorjeni. To so spoz- raty\ Predlo£e> ki omogočajo čim mestilo za redni letni dopust pre-nali in razumejo po vsem- sveto večjemu številu zaposlenih prime- jel vsak zaposleni v delovni or- ren letni oddih in rekreacijo. ganizaciji, ki ima pravico do iz- 0 i 2. . i i. • rabe letnega dopusta, ne glede na S sredstvi za prevoze na letni ^ kje ga koriP“ Si’ndik|t pozi. dopust, ki ostanejo letos v de- tivno ocenjuje tiste rešitve v delovnih organizacijah in ki pome- lovnih organizacijah, kjer pri nijo vnaprej določena namenska nadomestilih upoštevajo tudi neza-sredstva za rekreacijo, ne bo mo- poslene družinske člane. Pri me-goče pokriti vseh potreb; ta do- rilih pa naj bi bolj upoštevali ti- Predsedstvo je sklenilo pred- in zaključka šolskega pouka lagati strokovnim institucijam, ke0t’ndb dop^tov^razltenih časov- ~ Telesna vzgoja mora dobiti '----*“----------na šolah vseh stopenj mesto ne le enakopravnega predmeta, ampak kompleksne šolske dejavnosti. Zavedati se moramo, kaj je končni cilj telesne vzgoje. Namreč — privzgojiti šolski mladini potrebo aktivnega vključevanja ,in udejstvovanja v telesni kulturi. — Vzporedno z obveznim poukom telesne vzgoje pa bomo morali v tem obdobju razvijati tudi prostovoljno telesnokulturno dejavnost v šolskih in študentskih športnih društvih. Teh imamo zdaj le 213 ali na 17,6°/o vseh šol, leta 1970/71 pa naj bi se končalo z uresničenjem danes še neizvedljive želje — naj bi zaživelo šolsko športno društvo na vsaki šoli! O teh problemih je razpravljal na zadnji seji tudi prosvetno-kulturni zbor republiške sktip-ščine. Njena komisija za telesno kulturo je med drugim predlagala, da naj bi čimprej —najkasneje pa do 1970. leta uvedli telesno vzgojo kot obvezni predmet v vse šole in druge vzgojne zavode, pri čemer je treba zagotoviti objektivne pogoje za smotrno telesno vzgojo, to je kadre, primerne (odprte in zaprte) prostore in opremo. V razpravi so poudarili, da bi morala biti pravzaprav vsaka šola center, ki bi združeval dijake oziroma študente v okviru društev glede na njihovo nagnjenje do telesne kulture oziroma športnih panog. Tako bi šolski program dopolnjevali s prostovoljnimi telesno kulturnimi dejavnostmi, šol ska društva pa bi lahko predstav- : Knjiga, ki bo spremljevalec slehernega prosvetnega delavca skozi vse šolsko leto: PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE za solsko leto 1966-87 Kot lani bo Cankarjeva založba tudi za šolsko leto 1966-67 izdala PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE. Pisana, zanimiva in izredno aktualna vsebina novega PRIROČNIKA bo izpopolnila obrav-navnje vzgojno-izobraževalne problematike, kot so jo avtorji obdelali v lanskem PRIROČNIKU. Tako bomo letos brali sestavke o — notranjih odnosih v učiteljskih kolektivih v sistemu samoupravljanja — o moralni vzgoji in pouku — o aktualnih nalogah zavodov za prosvetno pedagoško službo —■ o uporabi pismenih nalog v šoli % —• o oblikah in metodah socialnega dela v šolah — o stopnjah poklicne vzgoje — o organizaciji šolskih športnih dni — o izobraževanju odraslih — o skupinskem pouku — o vlogi tiska, filma, radia in TV pri vzgoji mladine, itd. Navedene in še druge aktualne sestavke so napisali naši priznani pedagogi praktiki in teoretiki. Poleg čisto koledarskega dela bo PRIROČNIK vseboval še koledar s prostorom za zapiske in beležke o učencih. PRIROČNIK ZA PROSVETNE 'DELAVCE bo torej nujen in vsestranski pomočnik in spremljevalec slehernemu prosvetnemu delavcu — vzgojitelju, učitelju in profesorju, njegov prijatelj in svetovalec skozi vse leto. Zato naj ne bo prosvetnega delavca, ki bi PRIROČNIKA ne naročil. Svetuiemo vam, da preprotrebno knjigo takoj naročite, da ne boste ostali jeseni brez nje, kot so mnogi ostali zaradi prepoznega naročila brez lanskega PRIROČNIKA. Založba bo namreč natisnila samo toliko izvodov, kolikor bo naročil. PRIROČNIK, ki bo imel okrog 300 strani in bo vezan v okusne platnice iz polivinila, bo stal 18 novih dinarjev (1800 starih), torej toliko kot lani. Prosimo, odrežite in izpolnite naročilnico in pošljite jo v ovojnici ali nalepljeno na dopisnici čimprej, a najkasneje do 15. junija na naš naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2-II, p. p. 201/IV. Drugi razlog za to, da letni odmor prosvetnih delavcev sovpada z letnim odmorom šolske mladine, pa je posebni značaj učiteljevega dela. vemo, da učitelj ob koncu šolskega leta ne ne more svojega dela odložiti ali delo^delov^človek^na^večln^de- datn“ sredstva bodo, odvisno od ste delavce, ki bodo izrabili letni 1 lovnih mest v gospodarstvu, namena porabe, obremenjena z dopust izven glavne sezone in ti- [ družbenih službah itd. Po zaklju- družbenimi dajatvami, ker letos ste, ki izrabijo letni dopust v « čku šolskega leta in razdelitvi ni mogoče pokrivati dela stro- enkratnem trajanju... Delavcem * spričeval ga čaka vrsta nalog in škov za rekreacijo iz materialnih s slabim zdravstvenim stanjem poklicnih dolžnosti: ureditev šol- stroškov tako kot lani. Prav zato pa je treba na priporočilo zdrav-skih knjig, analiza njegovega ce- je v odločitvah delovnih organi- nika zagotoviti dejansko izrabo loletnega dela v enem ali večih zacij potrebno računati z ustrez- dopustov v krajih, kjer so pogoji razredih, pregled uspehov in ne- nim povečanjem sklada za re- za izboljšanje njihovega zdravja. NAROČILNICA: ■ | ........ ~ ; Ijala množično osnovo, iz katere Podpisani(a): stanujoč(a): poklic: .... naročam .... ................ zaposien(a) ................ ...................... izv. PRIROČNIKA ZA PROSVETNE DELAVCE za šol. leto 1966-67 po ceni 18 N. din za izvod. Kupnino bom poravnal po prejemu računa. PRIROČNIK (e) pošljite na naslov: ....................... Datijm: Podpis, za pravne osebe tudi pečat bi se posamezniki oblikovali v vrhunske športnike. Poslanci so predlagali, da naj republika, ki bo prav gotovo morala biti tudi v prihodnje soudeležena pri gradnji nekaterih popolnih šol, ne da svojega denarnega deleža, če ne bo hkrati s šolo grajena tudi telovadnica. Če pa ne bi bilo mogoče drugače urediti tega problema, pa naj bi celo s predpisi preprečili gradnjo novih popolnih osnovnih šol brez telovadnice. Stanja seveda ni mogoče spremeniti, zato pa bi bilo mogoče preprečiti, da ne bi bilo tako tudi v prihodnje. M. K. OB PROBLEMU OCENJEVANJA PRIZADEVNOSTI UČENCEV IN UČITELJEV V tem članku bi se rad dotaknil nekaterih problemov in napak, ki se pogosto pojavljajo pri ocenjevanju učencev in učiteljev. Hkrati želim podati tudi nekatere predloge, ki bi jih bilo potrebno znanstveno proučiti, da bi se sedanje stanje postopoma izboljšalo. Dogaja se, da vrednotimo kvaliteto učiteljev in šol na osnovi odstotkov pozitivno ocenjenih učencev. Nekateri menijo, da so uči-teji tem bolj uspešni in kvalitetni, čim višji odstotek pozitivnih ocen so dali učencem v posameznih učnih predmetih. Včasih se tudi v časopisju ti problemi podobno ob-ravnajo. Na osnovi teh kvantitativnih pokazateljev se prav tako posamezne šole klasificirajo na »dobre« in »slabe«. Avtorji takih člankov menijo, da je dobra šola tista, ki ima velik odstotek pozitivnih ocen, slaba pa ona, ki ima večje število nezadostnih učencev. Kamen spotike so predvsem nezadostne ocene, zlasti če je odstotek nezadostno ocenjenih učencev v posameznih predmetih velik. Zato ni čudno, da nekateri ravnatelji in svetovalci krivijo za neuspeh v glavnem učitelje, medtem ko zvračajo učitelji vso krivdo na učence. To je začarani krog. Vendar je treba pri tem upoštevati, da na osnovi razmerja med pozitivno in negativno ocenjenimi učenci, izraženega v odstotkih, ni mogoče objektivno presojati in ocenjevati vrednosti učiteljevega dela in ppsameznih šol. Zastavlja se vprašanje, kako bi bilo treba ocenjevati učence v šolah? Pri tem moramo priznati, da je sistem in način ocenjevanja v naših šolah zastarel in v bistvu težko razumljiv tako učencem in njihovim roditeljem kot tudi učiteljem. Kriteriji za ocenjevanje so povsem nedoločeni, vsak učitelj mora po svoji lastni presoji dolo- čiti vrednost posameznih ocen na lestvici od 5 do 1. Zaradi pomanjkanja stabilnih kriterijev merila pri ocenjevanju učencev variirajo od učitelja do učitelja in od šole do šole. Zato imajo tisti učitelji, ki od učencev zahtevajo več znanja kot drugi, včasih sitnosti in težave. Dogaja se, da morajo taki učitelji pred ravnateljem ali kom drugim opravičevati nezadostne ocene, ki so jih dali učencem. V nekaterih primerih jim tudi svetujejo, naj pri ocenjevanju pazijo na to, da bo nezadostno ocenjenih učencev čim manj. Po drugi strani se je pri nas udomačila navada, da so tisti učitelji, ki gledajo učencem preveč skozi prste, pri nadrejenih običajno bolje zapisani kakor tisti, ki od učencev več zahtevajo. Ta problem je zelo aktualen, čeprav nanj namerno ali nenamerno pozabljamo. Prav nobeni družbi, tudi naši ne, ne more biti vseeno, ali so učenci osvojili predpisano učno gradivo ali ga niso osvojili. Zato se je treba boriti proti nerealnemu zniževanju zahtev do učencev in proučiti tudi primere pri tistih učiteljih, ki dajejo zelo malo ali skoraj nič nezadostnih ocen iz »glavnih« predmetov. Nikjer ni rečeno, da ti učitelji svoje pedagoške naloge popolnoma v redu opravljajo in da v njihovem delu ni nobenih pomanjkljivosti. Tako bi se prepričali, ali ocene ustrezajo znanju, ali pa je kriterij preveč blag. Popustljivost pri ocenjevanju je lahko škodljiva tudi za posamezne učence. Vsaka ocena vključuje tudi prognozo o tem, ali ima učenec pogoje za nadaljnje šolanje ali pa za uspeh v določenem poklicu. Če na osnovi nerealnih informacij usmeidmo posamezne učence v take šole, ki ne ustrezajo njihovim psihofiziološkim sposob- Drugo pismo nekdanjemu sošolcu Dragi sošolec! Vesel sem bil tvojega pisma. Moram priznati, da si odlično prikazal razmere na vaši šoli. Vidim, da si kar malo razočaran. Res je, kar praviš. Ljudje se danes skoraj povsod več ali manj »žro«. Ze nekaj let govorimo samo o denarju, a ne samo govorimo, celo prepiramo se zanj. Včasih so bile naše'konference take, da je bilo človeka kar strah. Tudi najboljši kolegi so se gledali po strani, a včasih le za par stotakov. Res je, ko ugotavljaš, da se je ocenjevanje kvalitete učiteljevega dela sprevrglo v podeljevanje denarja po načelu — vsem enako, da ne bo zamere. Prve komisije so se še trudile, da bi boljši dobil več in slabši manj. Strinjam se s teboj, da bo tu treba nekaj popraviti. Počasi naše konference le postajajo spet vsebinsko boljše. Posebno letos, ko smo na občini, dobili dovolj sredstev za dokaj normalne nsebr. dohodke. Seveda imamo se mnogo težav, vendar sem vesel, da ne govorimo le o denarju. Prizadeval sem si, da bi konference bile kratke in vsebinsko bogate. V začetku sem sam pripravljal predavanja in skušal vzbuditi zanimanje pri vseh kolegih. Počasi smo napredovali in zdaj prav radi pripravijo zanimivo predavanje. Celo šolo za starše imamo in prav radi sodelujejo. Torej delajo ti vaši učitelji, mi boš dejal. Seveda delajo. Ne bi bilo prav, če jih ne bi pohvalil. Seveda je marsikoga treba tudi grajati. Na splošno so prizadevni in sem zadovoljen. Včasih sicer negodujejo, a potlej poprimejo. Tako je bilo tudi z dodatnim poukom. Najprej predsodki glede napredovanja z nezadostno oceno. Potem ko smo to odpravili, smo začeli z dodatno pomočjo in dosegli že kar dobre uspehe. Učitelji vodijo dnevnik priprav, beležijo najtežje učne teme, ki jih morajo pri pouku dobro obdelati in utrditi, da se napake ne bi ponavljale. Pri dodatnem pouku učitelji pravzaprav vidijo, kaj dela učencem največ težav. Letos mi je uspelo, da so učitelji precej med učenci, tudi med odmori. V začetku je bilo to zelo težko. Želel sem, da bi se učitelj približal učencem, da bi učenci dobili zaupanje vanj in da bi odnosi postali čimbolj prisrčni. In veš kaj se mi je zgodilo? Ena izmed tovarišic je dejala učencem: »Sedaj pa bomo med odmori sedeli tukaj, ker je tako ukazal tovariš ravnatelj!« In res nikogar ni izpustila, iz razreda. Toda počasi je morala spremeniti mnenje in zdaj ni težav. Ko si mi opisal razmere na vaši šoli, sem začel tudi sam vedno bolj razmišljati o težavah, ki jih imam s svojimi kolegi. Nekaj posebnežev ti moram opisati. Morda mi bo potem laže. Manja je prišla letos na našo šolo. Poučuje likovni pouk in nekaj matematike. Prepričana je, da je dobra pedagoginja in ne mara upoštevati nobenih nasvetov, misleč, da se na njeno delo ne razume nihče razen likovnikov. Seveda se nikoli nisem spuščal v ocenjevanje likovnih umetnin, poznam pa metodiko likovnega pouka, zato me moti, da učenci delajo risbe doma, čeprav mora po učnem načrtu učenec izdelati risbo v šoli pri pouku. Tako pa vsak lahko vidi, da učenci prinašajo risbe, ki jih niso naredili sami, kajti nekatere tehnike, ki jih predpisuje učni načrt, so težke, zato pa dobro vidiš, kdaj je risbo delal otrok, kdaj odrasel. Ze večkrat sem ji svetoval, naj ima vsak učenec svojo mapo, kjer bodo spravljeni njihovi izdelki. Omare v risalnici so zelo praktične, vendar so do danes ostale prazne. Tovarišica pobere in shrani le risbe najboljših učencev, s katerimi se baha pred svetovalci... In tovariš Pepi? Germanist. Iste stroke kot jaz, enaka izobrazba, le nekaj let prakse več. Prav dobro veš, da sem zelo natančen, toda tovariš Pepi ne in ne posluša. Poprave šolskih nalog popravi le na posebno opozorilo. Domačih nalog ne daje, če jo da, je nikoli ne popravi. Morda pretiravam, ker želim, da bi popravili sleherno domačo nalogo. Menim, da je drugače nesmiselno dajati naloge in obremenjevati učenca z nečim, česar ne pregledamo. Učenci pa naloge dobivajo pri zgodovini, zemljepisu, biologiji, tehničnem pouku. Toda čemu jih pišejo, saj jih le zgodovinarka in geograf pregledujeta, a še to le vsebinsko, medtem ko na izražanje sploh nista pozorna. Vse premalo se zavedamo, da starši spremljajo naše delo, zato mi je kot ravnatelju zelo neprijetno, kadar moram zagovarjati učitelje, če se pridejo starši pritožit. Kako zagovarjati učitelja, za katerega veš, da dela hude napake? Kako opravičiti tovarišico Manjo, tovariša Pe-pija ali pa tovariša Maksa, ki celo udari, kadar je razburjen. Zdaj za še nekaj. 2e zadnjič sem omenil desetletnico -naše mature. Vedno bolj razmišljam, kdaj in kje bi se našli. Tudi ti razmisli in mi sporoči. Lepo te pozdravlja MIŠO nostim in nagnjenjem, lahko pričakujemo, da bodo doživeli pri šolanju neuspeh. To pa je v nasprotju z resnično humanostjo do otrok in mladih ljudi v naši družbi. Na osnovi tega, kar smo povedali, lahko zaključimo, da učni uspehi, ki jih izražamo v odstotkih, niso niti približno merilo za ocenjevanje uspešnosti posameznih učiteljev in šol. Pri tem je treba imeti na umu, da zaradi takšnih laičnih pojmovanj, katerim se je treba odločno postaviti po robu, lahko pride do poslabšanja odnosov v učiteljskih kolektivih. Poleg tega ne smemo prezreti nevarnosti, da se z vrednotenjem posameznih učiteljev in šol na osnovi odstotkov ustvarjajo ugodna tla za nerealno zniževanje kriterijev pri ocenjevanju učencev. Zato bi morali učitelji na šolah in zavodi za prosvetno-peda-goško službo o teh problemih resneje razpravljati. Zlasti tiste primere kjer gre za večje število pa je treba spregovoriti: 1. o vlogi uvajanja testov znanja na šole in 2. o uporabi teh objektivnih instrumentov kot enega izmed kriterijev pri vrednotenju učinkovitosti posameznih učiteljev in šol. Znanstvene študije s področja preverjanja in ocenjevanja kažejo, da šolske ocene samo približno odražajo stopnjo učenčevega znanja. Čeprav uporabljamo pri ocenjevanju merske enote z istim imenom (odlično, prav dobro, dobro itd.), predstavljajo te enote različne vrednosti oz. znanje. S tradicionalnim ocenjevanjem ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti obsega niti kvalitete znanja pri učencih. Toda kljub temu delamo pri nas na osnovi subjektivnih ocen še vedno primerjave med različnimi učenci, razredi in šolami. Skratka, tradicionalno ocenjevanje ima resne pomanjkljivosti, ki jih skušajo v posameznih državah na različne načine odpraviti. kovalne namene. Skrb in odgo- pogojih ni mogoče realno in ob-vornost za to bi morali prevzeti jektivno meriti učinkovitosti. Zato različni strokovnjaki v republi- morajo biti tisti, ki suvereno iz-škem merilu. Dosedanja praksa rekajo določena mnenja o posa-in prizadevanja posameznih en- meznih učiteljih in šolah, zelo tuziastov, ki so na svojo pobudo previdni in bolj kritični. Dosti-začeli sestavljati objektivne na- krat se dajejo mnenja^o nekaterih loge, ni rodila in ne more roditi 'učiteljih, razredih in šolah na os« večjih sadov. Povsem razumljivo novi pomanjkljivih in nepreverjen je, da te akcije ne moremo odla- nih podatkov, gati v nedogled, kolikor želimo jz tega ne sledi, da je vred-prihodnje uspešneje posegati potenje učiteljev in šol povsem stvar prihodnosti. Dilema tudi ni tem, ali je potrebno vrednotiti v našo šolsko prakso. V tem sestavku je freba odgo- . . _ _ riti tudi na vprašanje, ali s testi učiteljevo delo ali ga ni potrebno, znanja lahko ocenjujemo in vred- Nasprotno, problem je zelo aktua-notimo uspešnost posameznih uči- len in bi ga bilo treba začeti re« teljev pri vzgojno-izobraževalnem sevati. Učitelji bi morali biti na delu? Pri nas se je namreč doga- nek način objektivno informirani jalo, da so nekateri delavci iz o tem, kako uspešno opravljajo prosvetno-pedagoške službe oce- svoje vzgojno-izobraževalne nalo-njevali učiteljevo delo izključno ge pri pouku. Če ne poznajo re* glede na rezultate, ki so ji dosegli učenci v testih znanja. To zultatov svojega dela, tudi ne morejo odpraviti pomanjkljivosti in je bilo povsem zgrešeno. Testi napak, ki jih delajo, _ znanja so lahko samo eden izmed Dosedanje vrednotenje, kolikor kriterijev pri vrednotenju uspeš- sploh lahko o tem govorimo, je nosti učiteljev in šol. Testi zna- dokaj pomanjkljivo in v veliki nja ne smejo in ne morejo biti meri <^dvisno od subjektivnega v nobenem primeru osnovno me- mnenja tistih, ki učitelja ocenju-rilo pri vrednotenju učiteljeve jejo. Praksa kaže,_ da povzroča učinkovitosti. Pri interpretaciji neobjektivnost ocenjevanja nespo-testnih rezultatov je treba upo- razume v učiteljskih kolektivih; števati tudi razne druge čini tel j e, kakor tudi med šolskimi kolek-ki z učiteljevo dejavnostjo pri po- tivi in zavodi za prosvetno-peda-uku niso naj ožje povezani. Re- goško službo, zultati učno-vzgojnega dela so od- Da bi dosegli kolikor toliko za-visni tudi od učenčevih sposob- Jelen učinek v tej smeri, bi bile nosti, delovnih navad, zanimanja potrebne temeljite znanstvena za šolsko delo, truda in drugih raziskave. Morali bi določiti, ka) činiteljev, ne pa samo od učite- jn kako bomo ocenjevali. Pouda-Ijeve dejavnosti. Pri razlagi test- rek je zlasti na drugem vprašanju* nih rezultatov je treba prav tako to je kako ocenjevati. Razmeroma upoštevati objektivne pogoje, v katerih učenec živi in dela. To lahko je doseči soglasje o tem* kaj naj bi se ocenjevalo in vred- so predvsem stanovanjski in ma- notilo, medtem ko je način oce-terialni pogoji, odnosi v družini pjevanja precej bolj zapleten. Ra-itd. Vidimo torej, da so šolski zumijivo je, da ne bomo mogli v uspehi učencev odvisni od mnogih sedanjih pogojih ocenjevati vsega učenčevih subjektivnih in objek- tistega, kar bi želeli, in kar bi bilo tivnih činiteljev. Seveda je zna- potrebno. Vsekakor pa bi mogli nje učencev tudi v veliki meri nekatere aspekte učiteljevega dela odvisno od kvalitete posredovanja k0ij zanesljivo ocenjevati kot seznanja, toda zgolj na osnovi test- dajj predvsem tiste, ki bi jih bilo nih rezultatov nismo v nobenem m0g0če kolikor toliko objektivno primeru Upravičeni ocenjevati de- meriti. To ni lahka in enostavna la učiteljev. Vrednotenje sameznih učiteljev in šol je zelo delati tudi v ta namen ustrezne težavna in kompleksna naloga, metode. Saj so improvizacije na Na posvetovanju jugoslovanskih tem področju najbolj nezaželene pedagogov in psihologov je bilo in škodljive, posebej poudarjeno, da v sedanjih Dr. Leon Zorman NEBODIJETREBA naloga, zato bi morali ta vpra-uspešnosti po- šanja znanstveno proučiti in iz- Se premalo pišemo o lažni literaturi. Res pa je tudi, da pri nas pisanje, govorjenje, razpravljanje, ugovarjanje bolj malo zaleže. Praksa gre tudi v tem pogledu svojo neustavljivo, »ekonomsko-« pot naprej. Naši kioski se kar šibijo pod težo ceneno popisanega in porisanega papirja. Videti je, da nima svoboda tiska na tem področju prav nobenih težav. Zdi se mi, da precej uvelja- nezadostno ocenjenih učencev, bi Pri tem ne gre za to, da bi dose- vimo ta zakon, kadar gre ža ne-bilo treba pazljivo in čim bolj danji subjektivni sistem ocenjeva- kakšno »politično« literaturo, ob-vsestransko proučiti in to vsak nja povsem odpravili, take težnje sodimo tudi pesnika, ki po svoje konkreten primer posebej. Stvarno znanje učencev je na več ga je treba nujno dopolniti s splošno najboljše merilo za vred- testi znanja. Testi znanja nimajo gre za literaturo, ki naredi res-notenje učiteljevega dela in njegove učinkovitosti. S tem v zvezi temu lahko rečemo, da so se že ___________________________________ uveljavili v šolah in da postajajo Mnogo lepih, moderno zgrajenih šol smo že dobili v Sloveniji. Lahko smo ponosni nanje. V teh lepih šolah pa 'So v prvi vrsti potrebni dobri pedagogi... (Na sliki: takšne so učilnice rudarskega šolskega centra v Velenju. Foto I. P.) Gorenjci ZGBI so se predstavili V sredo 20. aprila so ^ripra- so sicer že prišle do izraza, tem- umetniško izrazi svoj pogled na svet, obrišemo pa si roke, če gre za literaturo, k pri nas dolge tradicije, toda kljub nično škodo v duševnem razvoju mladega človeka. K pisanju teh vrstic me je še iz dneva v dan vse bolj potrebni posebej spodbudila reklama za nov slovenski strip Zvitorepec, ki so ga nedavno po vseh slo- in nenadomestljivi. Samo s standardiziranimi testi ali dobro sestavljenimi nalogami objektivne- venskih šolah.dobili poverjeniki za ga tipa je mogoče objektivno iz- mladinski tisk. Prepričan sem si-meriti stvarno znanje učencev v cer, da poverjenik (ali slavist) ni posameznih predmetih. Edino naredil reklame za ta vsebinsko vili gojenci glasbene šole Zavoda tako bi lahko upravičeno primer- siromašni list. Bojim se pa, da so za glasbeno in baletno izobra- iali znanje med posameznimi nekateri le razobesili plakate ali zevanje v Ljubljani svoj prvi le- ueenci>. razruedi in šo!ami- Take . _ . primerjave bi nam nedvomno ve- tošnji javni nastop. Prireditev, ki veijjj0 pomagale pri ugotavljanju je bila v veliki' dvorani Sloven- in razreševanju učno-vzgojnih ske filharmonije, je bila lepo obi- uspehov. pa celo začeli zbirati naročnike, mogoče iz malodušja, da tako ali tako nič več ne pomaga. Nikakor nisem za to — in tudi ne bi dosti zaleglo — da bi odvračali mlade bralce od take literature s silo, s prepovedmi. Učitelj, še posebej slavist, mora biti pač tisti, ki bo nepoboljšljivo vztrajal in vzgajal mladega človeka ob dobri literaturi. Seveda, imel bi v te namene. Te instrumente bi veliko lažje delo, če bi pri nas Svoje znanje so pokazali pev- tudi nujno potrebovali v raziš- SOCIALISTIČNA založniška padski zbor pod vodstvom prof. Fran- skana in pomeni tako za starše Z izdelavo objektivnih mer-otrok kakor seveda tudi za same skih instrumentov iz »glavnih« nastopajoče dogodek življenjske P^dmetov bi bilo treba pohiteti J -1 in zagotoviti finančna sredstva važnosti. ca Mileka, mali orkester p. v. prof. Miroslava Kalaša, godalni ansambel in posamezni izvajalci; med temi je poslušalce zlasti navdušila mala Veronika Kralj, učenka X. razreda, z igranjem na klavirju (izvajala je W. Hermanna Uspavanko in L. M. Škerjanca Na vasi). Izkazali so se še Tomaž Sever (5. razr.), ki je na čelu zaigral Tartinijev Koncert, II. st., Janez Čič, klarinetist, ki je zaigral Mozartov Koncert v A-duru, III. st., in drugi. Nastopi ZGBI pomenijo vsako leto že tradicijo in so lep prikaz dela te velike umetnostno-izobra-ževalne ustanove. Šolskim vodstvom osemletk in srednjih sol: NABIRALNA AKCIJA JESENSKEGA PODLESKA Šole potrebujejo denar za nabavo učil, različnih učnih pripomočkov in poučne ekskurzije učencev. Organizirajte zbiranje semenskih glavic strupenega jesenskega podleska, ki bo zorel junija. Očiščeno in posušeno seme odkupuje podjetje KEMOFARMACIJA po 3500 starih (Bin za kilogram. Nabirajo naj le starejši učenci nad 12 let, ki morajo biti opozorjeni o strupenosti semena. Po delu s podleskom in pred vsakim uživanjem hrane, si morajo nabiralci dobro umiti roke. Točnejša navodila dobijo šole pri podjetju: KEMOFARMACIJA, Ljubljana, Metelkova 7, ki odkupuje vsako količino preko kmetijske zadruge H jetja sploh ne tiskala take litera« ture. Toda nekatere ljudi v teh podjetjih je zajel brezglavi strah pred ekonomiko, ' drugače si ne morem razlagati, da je začelo izdajati strip še ČP Delo, ki tiska tudi osrednji dnevnik Socialistične zveze Slovenije. Temu se pridružuje še boleča resnica, da bodo kvalitetni slovenski otroški listi in revije (Ciciban, Pionir, Pionirski list...) kmalu ostali brez finančne podpore družbe, zato se jim bo bržkone jeseni naročnina še zvišala. Stripovska literatura pa je neverjetno poceni. Človek ne more verjeti, a vse to je neizpodbitno res. Ne more me prepričati ugovor, da je taka literatura nujen del sodobnega življenja in da si pred tem dejstvom zapiramo oči le še zagrenjeni idealisti, konservativci vseh vrst in kar je še takih nepotrebnih državljanov. Trdno verujem, da kvalitetna sodobna literatura za mladino lahko odgovarja na vsa vprašanja, ki si jih v današnjem svetu zastavlja mlad človek. Za to govori tudi resnica, kaj pomeni mlademu bralcu dobra literatura v vzhodnih državah (še posebej v Sovjetski zvezi) in v kakšne duševne revčke spreminja mlade ljudi slaba literatura v nekaterh drugih državah, kjer postaja strip neomejeni gospodar duš. Učitelj (slavist) se zato ne sme in ne more odpovedati boju proti temu duševnemu strupu. Stati mora nenehno na straži. Če je komu potreben optimizem, je njemu. Toda imeti mora oporo pri ravnatelju, pri vsem zboru na šoli. Potem, ne bo dolgo premišljal, kaj naj stori, če dobi na šolo reklamo za strip, vedel bo, kako naj na primer ravna ob obupnih pravljicah, ki jih na slovenskem knjižnem trgu ponuja založba Jugoreklam. Iskati je treba nove in nove oblike (in upoštevati dobre, stare!), kako približati mlademu človeku dobro literaturo. In ob vsem tem, spet in spet pomislim na to{ kako pomembna so ,na primer tekmovanja za bralne značke, akcija, ki se je začela samoiniciativno, brez administracije in predpisov in je danes zajela skoro že vso Slovenijo. To smo dosegli prav _ z učiteljevim bojem in z njegovim optimizmom. Toda ob strani mu bo morala stati vsa naša družba, drugače bodo nekega dne omagali še zadnji optimisti. Leopotd Suhodolčan Ocenjevanje vedenja - doklej še po starem? Šola, ki poleg izobraževalnih nik ali razredni učiteljski zbor Rezultati so samo simptom, da ta!), kaj bi bilo treba storiti, da odnos do ljudi itd., gele lahko na resničen — ne le s številkami iz- ražen — vzgojni uspeh šole bo nedvomno večji. Gre torej za dvi- nalog resno in načrtno rešuje svo- (ob stalnem sodelovanju in sooče- drugje nekaj ni v redu. In celo bi bila ocena vedenja resničen podlagi spoznanega trdimo, da je je vzgojne naloge, uresničuje tudi nju z mnenjem in sodbo razred- napačno bi bilo, če bi začeli spre- odraz discipliniranosti učencev, dober, odličen ali slab. Pri dru- svoje vzgojno poslanstvo, nujno nega kolektiva učencev!) tudi naj- minjati rezultate; pač pa je nujno (Na dr. Strmčnikova spoznanja se gačnem izhodišču v začetku šol- ganje pravih rezujtatov vzgojnega doživi prej ali slej neskladnost s več časa in miselnega napora, za- potrebno spremeniti sedanji način, v glavnem naslanja tudi moje skega leta, za začetek na primer dela, ne pa za formalno spremi- sedanjim načinom ocenjevanja to je zdaj zanjo lahko tudi osebno metodo pridobivanja ocen iz ve- razmišljanje.) pri izhodišču: prav dobro bi po- njanje formalnih številk, ki niko- vedenja, posredno pa tudi z re- odgovoren in ta ocena — kot denja. Koliko se bodo zaradi tega Poglavitna napaka sedanjega stala tudi ocena vedenja s t i m u- mur ne koristijo ,in nikomur sko-zultati, ki jih tako ocenjevanje informativno sredstvo — tudi vsa- spremenili tudi rezultati, pa je ocenjevanja vedenja v praksi je lativna. Učenec se ne bi samo raj ničesar ne povedo, prinaša. Pričujoče razmišljanje o komur nekaj pove. odvisno od učinkovitosti vzgojne- napačno izhodišče; učencu je že, bal znižanja, ampak bi se skozi ocenjevanju vedenja želi biti Toda — če se iz teh perspek- ga dela konkretnega učiteljskega ko stopi prvi dan v razred, vna- vse šolsko leto tudi boril ( in to zbora. prej dana ocena odlično. Med vsak!) za zvišanje te ocene, boril na-Vič so v tem šolskem letu za- O ocenjevanju je na razpola- šolskim letom mora paziti, da je »z dobrimi deli«. Če gledamo na čele nekatere šole resno razmiš- go precj literature, v februarju je pred očmi učiteljev miren in po- probleme iz tega zornega kota, je bilo celo zvezno posvetovanje o slušen, da ne stori prekrška, ker sedanje ocenjevanje vedenja tudi valne ustanove; navadno mislimo, rajda nismo ocenjevali in da šmo tej. tematiki; tudi za izbolišan.ie bi mu sicer znižali oceno. Ne to- v nasprotju z ustavnimi določili, skromen prispevek pri reševanju tega, za šolo v socialistični družbi pomembnega protislovja. Naše šole so vzgojno izobraže- tiv spustimo na trda tla sedanjosti, si lahko mirno priznamo, da tistih 75 °/o učencev (ki so »ponosni« na svoje ocene odlično!) sko- Na področju zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljublja-na-V čele Ijati o ocenjevanju vedenja, za seboj imajo tudi že prve praktične izkušnje; polletni, nekoliko da je ta trditev pravilna, celo ne- ostalim le zaradi nekega prekr- ocenjevanja vedenja nimamo več liko poredkoma, da ne bi bilo saj pravi 7. člen zvezne ustave, da strožji kriterij ocenjevanja je dal koliko ponosni smo, ker imamo ška, največkrat za kazen znižali praznih rok. Poglavitna, poglob- omembe vredno, znižujemo iz po- »samo delo in uspehi dela dolo- zlasti v nekaterih razredih dovolj na prvem mestu besedo: vzgojno, oceno iz vedenja. In s tem je bilo ijena in argumentirana spoznanja dobnih razlogov celo oceno zna- čajo materialni in družbeni polo- dobro izhodišče za pravilno, tudi Če so šole resnično vzgojnoizobra- v glavnem naše ocenjevanje ve- s tega področja najdemo med nja in praktične uporabe le-tega, žaj človeka«. Ali ne delamo tega stimulativno pridobivanje ocene ževalne ustanove) se v njih pri denja zaključeno. Baje celo z za- drugimi, za našo prakso več kot zlasti pri nekaterih izrazito vzgoj- tudi, ko ocenjujemo učenca? vsem delu, posebno pa pri po- konom nismo prišli zaradi tega koristnimi spoznanji v knjigi dr. nih predmetih. Tukaj bi morali učevanju dialektično prepletata navzkriž, čeprav — vsaj jaz ga Franceta Strmčnika: Analiza šol- učiteljski zbori potegniti bolj vzgajanje in izobraževanje; potem tako razumem — zahteva nekoli- skih kazni, ki je izšla preteklo ostro mejo in uspehi bi se lahko spoznanja že Aristotel, v praksi v njih sproti in na koncu vsakega ko natančnejše ocenjevanje vede- leto in bi jo moral spoznati, kdor vidno izboljšali. pa se ni moglo uveljaviti zaradi iz vedenja do zaključka šolskega Na vzgojnem področju je pri- leta. Starši, ki so jih razredniki šel do takega, materialističnega seznanili s takim načinom ocenjevanja, so zadovoljni. Neka mati je celo izrazila, da je že skrajni šolskega leta ter ob zaključku šo- nja. Za bolj nazorno ilustracijo kot učitelj prestopi prag vzgojne Prevelikega, znižanja ocene pri prevladovanja idealističnega poj- čas, druga, da smo začeli z dvaj- lanja ugotavljamo in ocenimo do- naj nekoliko globno navedem še ustanove. V poglavju Znižanje vedenju se učenci iz različnih raz- movanja vzgojnega dela, zaradi setletno zamudo. Vsekakor je tre-seženo stopnjo vzgojenosti in izo- porabljen čas: za odlične ocene ocene iz vedenja je dokazal, da logov boje; strah pred kaznijo pa razrednega vrednotenja človeko- ba starše z vsem tem seznaniti — brazbe. Ta ocena učitelja ali raz- smo porabili povprečno nekoliko učenci te ocene ne jemljejo do- je motiv, ki uvršča to oceno med vega položaja v družbi. Ali stoje neglede na njihov pozitiven ali rednega zbora naj bi bila čim bolj yeč časa, kot ^a potrebujemo za iz vedenja kot kazen le v 56a/o negativna vzgojna sredstva. pred današnjo šolo še iste ovire? veren odraz resnično dosežene to, da preberemo učenčevo ime; zares vzgojno učinkovito; na 40. Sedanje izhodišče je napačno Ce ne, za^aj ne bi stopili naprej? stopnje v razvoju mladega člove- za Prav dobro ocenjevanje učen- volj resno, da je znižanje ocene tudi zato, ker mi ne verujemo Zakaj torej ne bi iz ocene vedenja ka v vsestransko razvito sociali- ca morda pet minut, za ostale in 41. strani tudi nakazuje (v pe- vnaprej, da je vsak človek odli- ustvarili pozitivno vzgojno sred- stično osebnost. Tako bi moralo grešnike pa včasih celo več kot dagogiki namreč ni mogoče na- čen; 'menimo le, da je dober. Ko stvb, sredstvo, ki lahko biti. Toda ta stopnja v razvoju ce- četrt ure. To se je gotovo zgodilo pisati splošno veljavnega recep- na •snoznamo njegovo delo. njegov človeka dviga? lotnega našega šolstva je še silno daleč, še bolj daleč zato, ker z vso resnostjo, prizadevnostjo in načrtno sploh še nismo pričeli delati, delati tako,, da bi popolnoma upravičeno lahko trdili, da je naša šola v z g o j n o-izobraževalna ustanova v pravem pomenu besede. Do kod smo doslej prišli? Def-no nam je uspelo izboljšati proces izobraževanja, a uspehi so kljub temu še zelo skromni. Naše šole učence razvijajo predvsem intelektualno (čeprav imamo pod naslovom Intelektualna vzgoja do danes napisanih še zelo malo .besed!), nekoliko jih razvijamo tudi telesno in estetsko. Mirno pa si lahko priznamo, da za moralni in politehnični razvoj učencev nismo storili še skoraj ničesar. Učencem sicer posredujemo nekaj spoznanj z vseh teh področij in to, kar si zapomnijo, tudi z danimi instrumenti v mejah večje ali manjše subjektivnosti tudi ocenimo. Ostajamo torej na področju spoznavanja resnic in po možnosti Čim večjega števila podatkov s čim več predmetnih področij; da bi pa ob tem organizirali še ustrezne vzgojne situacije, v katerih bi učenci doživljali vrednost ali nevrednost določenega spoznanja pri konkretni uporabi v življenju, v družben' stvarnosti, nam zmanjka časa smo premalo pedagoško in psihološko usposobljeni — velikokrat tudi premalo pogumni in borbeni. Na področju vzgajanja v ožjem negativen odnos do problema — in tako ustvariti čim boljše pogoje za enotno vzgojno vplivanje na učenca. T6da to so šele prvi mladega koraki in šele prihodnje šolsko leto se bodo lahko z vso resnostjo Učitelj, ki se je z vso resnostjo lotili dela, če ne bodo preveč osamljeni. Učitelji so Sicer po zakonu po- lotil vzgajanja v ožjem smislu, ma na razpolago celo vrsto nega- ivnih vzgojnih sredstev, tisočlet- polnoma samostojni pfi izbiranju re izkušnje so mu zapustile cel metod svojega dela, a če se bodo ■istem kazni. Toda vsa ta sredstva sedanji (navidezni!) rezultati — odijo bolj na področje navajanja zaradi novega načina ocenjevanja ili dresiranja kot pa vzgajanja vedenja ob zaključku šolskega le-' pravem pomenu besede. Pozitiv- ta spremenili, kar lahko s precej-•\a vzgojna sredstva pa so še dokaj šnjo gotovostjo predvidevamo, bi ■edek gost v naših šolah. Ni nam lahko bili učenci teh šol priza-ežko najti učitelja ali celo šole, deti, bi bili v neenakopravnem ki še vedno zagrizeno vztraja na položaju pri prehajanju na druge oozicijah kaznovanja in pravniško šole, čeprav bi bila njihova ocena uradnega obravnavanja izobraz- vedenja objektivnejše merilo di-benih, predvsem pa vzgojnih pro- scipliniranosti in usposobljenosti blemov. Kdor poskuša usmeriti za življenje v naši družbi. Zato je krmilo take šole na pozicijo vse- nujno, da začno o ocenjevanju stranske pomoči učencem, v smer vedenja razmišljati tudi drugje, pravega vzgajanja, doživlja nema- da šolam .pri tem pomaga peda-lokrat za današnji čas skoraj že goška služba, da v javni razpravi nerazumljiv odpor. Ali je tudi to rešimo morebitna sporna vpraša-dediščina preteklosti ali le nemoč nja... Skratka, da se vsestransko sedanjosti?! ^pripravimo — četudi le na prvi Kaj mora storiti razrednik ali korak — in začnemo v praksi re-»azredni učiteljski zbor, ki se je alizirati, kar je že dolgo spoznano odločil, da bo v začetku šolskega kot pravilno, potrebno in naši družbi koristno. Šele tako — iz prakse pridobljene izkušnje bodo lahko kdaj v prihodnosti v celoti zamenjale sedanji sistem ocenjevanja vedenja, ki je ostanek sta- leta izhajal na primer od ocene prav dobro? Najprej se moramo zavedati, katere elemente zajema ocena vedenja, kaj izraža. (O tem govori zakon, posebna navodila in -U pedagoška literatura). Potem mo- re šole, z novim, ki ga bomo pri-ra skozi vse šolsko leto (ne samo pravljeni in sposobni uporabljati, na drugi in četrti redovalni kon- Z opeko lahko sezidamo cerkev "erenci!) preverjati in ugotavljati ali zadružni dom, je nekje zapisal napredek učenca, ocenjevati in re- Makarenko. Važno je le, kakšen gistrirati vse njegove [tozitivne in načrt imamo, kakšen smoter na-negativne aktivnosti; razumljivo meravamo doseči, kako to opeko je, da mora biti pri tem delu naj- uporabimo. Vse to so več ali manj „ , , iv-i, ■ . . , . bolj aktiven tudi razredni kolek- znane stvari, zato je treba pred Zavod za b^o^etno pedagoško službo Ljuoljana-Vif. ja pet iiedelj zapored organiziral za učitelje teh- tiv. Tako pridobljena ocena bo vsem hitreje zidati našo šolo, smislu imamo še neizkoriščeno ničnega pouka na osnovnih šolah seminar o obdelavi kovin. Na sliki: skupina učiteljev ehni nega po- gotovručinkorej e vzgojno sred- govorih smo o^fei žL "ako do U uka se seznanja z delovanjem stružnice v kovinski šoli na Viču. - (Foto: F. Brus) S ^ IvlnB^k “ zavedajo, še redkejše so tiste, ki •to zlato jamo v skladu z danimi možnostmi — tudi v največji mož- s®rno dvakrat letno na precejšni meri izkoriščajo. Upam si tr- njem številu naših sol. (Zanimivo diti, da večina šol pri oblikovanju I31 J31!0 izračunati povprečno po-mladega človeka pretežno uporab- raV.'^Tn CaS za.P?san}ezneSa .ucen~ Ija le negativna vzgojna sredstva, No, v vecmi primerov je sli-s katerimi zatira ali vsaj zavira ka vendarle drugačna, ker priteg-negativne aktivnosti, ki jih opazi, ne;|0 k. ocenjevanju vedenja se in še to včasih premalo premis- razrec*m kolektiv in ta je navadno v zbornici osnovne šole Žalec ra^ 3° med manj važnimi, nato Ijeno, prakticistično, uradniško Prav P1?..16?}. P°slu objektivnejši ima že nekaj let svoj prostor. In Pa vse konkretnejšimi in zanimi- hladno — z eno besedo: nepeda- m temeljitejši, ko smo mnogokrat zagotovljeno delovno mesto: pet vejširni, za sogovornika pa vse gosko. (Z Makarenkom bi lahko ucitelji sanji. , učiteljica in po končani težjimi vprašanji. Odkrit odgovor trdili, da so otroci, ki jih vse to Razumljivo je, da je za tako višji šoli za socialne delavce — doleti, celo srečni, zakaj prišli so .stenje popolnoma nespametno in od lani — kot socialna delavka. USoSToeSrpoSrn°o“ SSSS&tSSTiSffi: , • N„M „ mri.d.h, Preteklosti, je ostanek fevdalnega ■“ -M™'* ■«—« -.porah,Bt.e njem pozitivnih vzgojnih sredstev ^ kapitalističnega šolstva v naši — Poleg reševanja nujnih in-in z globoko premišljenim ter hu- stvarnosti, je ostanek razredne dividualnih socialnih primerov se manim uporabljanjem negativnih učencev ocenjenih z kakor je pred leti zahtevalo neko kmečkih družin, zanje pa je zna- npr.: vprašalnik za oceno socialne oceno odlično. (To pa je rezultat, zvezno navodilo!) zamenjati sta- čilno, da so obremenjeni s fi- situacije učencev in ustni inter-ki zasluži najmanj republiško na- ro z novim. Ali začeti odpravljati žičnim delom. Šolanja v posebni vju, pri delu z učenci, ki hodijo grado!) najbolj grobe napake — konkret- šoli bi bilo potrebnih kar 70/o v osnovno šolo že deveto oziroma Menimo, da je ocena vedenja no pri sedanjem načinu ocenjeva- učencev! Ob zbiranju podatkov o deseto šolsko leto, in pri ureje-zelo pomembna, celo najpomemb- nja vedenja — ni nikoli preura- socialno ogroženih družinah sem vanju prezimovanja učencev od-nejša med vsemi ocenami v spri- njeno! _ ugotovila, da je na tem območju daljene vasi pa sem uporabila čevalu. Ce je to res, potem uči- V praksi bi lahko s postopnim kar 125 socialno močno ogroženih metodo dela z manjšimi skupina-tejski zbor posveča tudi največ odpravljanjem slabega pri seda- družin. Njihovi otroci so podhra- mi. pozornosti prav ocenjevanju ve- njem ocenjevanju vedenja — Upo- njeni, nimajo učnih pogojev itd. denja pri slehernem učencu, si je števajoč dosežke znanosti — gra- pa lahko rečem samo tole: delati v takem okolju prav gotovo ni preprosto. Težje se mu prilagajaš, obenem pa nehote postaneš nesprejemljiv za mnenja drugih. Za vzrokom vprašate? Gotovo je . . , . . , ,. — vzrok takim »sprejemom« prav ^ šolstva Pa Podstavlja mnogo in tn Ho učenčev m velik teren. V pnmer- žav — veliko besed in napotki za potrpežljivost. Precejšnjo težavo pri izvrševanju, posebno pa še pri uveljavljanju socialnega dela na področ- nepoznavanje te službe in to, da je pri nas ta služba še razmeroma nova iln zato nerazumljena. Srečuje se z odporom, s kakršnim se javi z velikim številom učencev bo število rešenih socialnih primerov tako minimalno, da ne bo vsaka noviteta. Ljudje jo priznajo takih ptojev - večkrat' pT čoln Irn eo nnt = *oin iriHnoiči no. raQ» taKln POgOJCV VBCKrat PO- šele, ko se pokažejo vidnejši zultati. • Navada je vpraševati po po- slušali kritike na račun premalo vidnega socialnega dela. M. K. Deset let pevskega zbora Stane Žagar • Pravijo, da vam je šlo delo v začetku prav lepo od rok. odlično oceno vedenja med vsemi, dili nov sistem, se ob spoznanjih SSvn?£z!rsklHH Ei£SfžfsE£S % leto temeljito boriti in je — taka, njih uporabo v praksi. Toda — kakršna je — rezultat celotnega nekje in nekoč mora počiti^ prva prizadevanja posameznika in tudi puška, čeprav je šolstvo že po upanje v starših? ® Primer, ki vam ga je uspelo najbolje rešiti? — Iskreno rečeno — nimam še nobenega primera zaključenega. Prepričana sem, da socialni delavec na šoli vse dotlej, ko učenec Cas mojega dela v praksi je dopolni osemletno šolsko obvez- pravzaprav še prekratek, da bi nost oziroma dokonča osnovno šo- Že deset let se zbirajo v Kranju na svojih rednih pevskih vajah učitelji iz vse Gorenjske, ki pod vodstvom pevovodje Staneta Liparja študirajo narodne in ... umetne pesmi. Svoje znanje in ljubezen do petja prenašajo na^ mladino v šolah, kjer poučujejo. V desetih letih svojega delovanja' je nastopal zbor v raznih krajih Slovenije, pa tudi v Srbiji, s skrbno pripravljenim in pest-lim programom pa je letos počastil tudi obletnico svojega delovanja in praznik dneva žena. Zbor je sodeloval tudi pri ci iz Kranja in gostje, med katerimi sta bila tudi znana hrvat-ska književnka Gustav Krklec in Jaroslav Stoviček. Razstavo je odprl prešemosloveb Črtomir Zorec. Zvečer se je zbor predstavil v polni dvorani kranjskemu občinstvu s svojim programom, ob koncu pa je predsednik občinske skupščine podelil dolgoletnim članom zbora spominske značke. Ob tej priložnosti so poslušalci s Koroškega m Dolenjskega povabili zbor, naj pride gostovat v njihove kraje. Za lepe uspehe in priljubljenost zbora imata poleg irstt p,ava v ~ sss, 'sinvvszsr* ~ * Masra® ss® rsa w ssr^sss; smoter ki si ea je zastavi1 raz- Kaj nas pri sedanjem ocenje- stikov z enimi in drugimi. Lahko/ • Pogosto slisimo, tla učitelji ka iz Leskovca pri Krškem, ki zbora Niko Slapar in pevovodja rednikov začetku šolskega leta vanju vedenja najbolj bode v oči? pa rečem, da je to individualno nimajo pravega odnosa do social- je bila letos v Prešernovem mu- Stane Lipar ter številni liubite- Razumliivo je da 'je za najpo- So to rezultati, je tako visoko šte- pogojeno. Največkrat najdeš pot nega delavca, da ga ne sprejmejo zeju. Otvoritve so se udeležili Iji, ki podpirajo zbor moralno in Hiembnejšo oceno porabil razred- vilo odličnih ocen? Nikakor ne! do človeka šele ob srečanju, uti- kot enakovrednega člana kolekti- mnogi pohtični in kulturni deiAv- materialno. R. K. PROSVETNI DELAVEC RADIO IN SOLA Srednja stopnja: 4. maja ob 14.05 NAJDALJŠA POT Tema, ki jo obravnavamo v tej oddaji, ni vključena neposredno v učni program, vendar bo lahko rabila za popestritev in v bistvu tudi za utrjevanje obdelane snovi iz spoznavanja narave, o selitvi ptic. Snov je zajeta širše (selitev ptic, rib. žuželk, plazilcev, četveronožcev). Katera izmed živali opravi v letu najdaljšo pot? Da bi lahko odgovorili na to zanimivo vprašanje, je avtor oddaje, Ernest Adamič, »sklical« velik živalski zbor. Tu se živali oglašajo in pripovedujejo svoje življenjske težave in uspehe. Volk nam npr. razloži: »Živali ne potujemo po svetu za svojo zabavo, kot na primer ljudje, ampak zato, ker nekaterim zmanjka hrane: ni več trave, ni več hroščev, gosenic, muh in kobilic. To velja v prvi vrsti za nekatere ptice. — Živalski zbor je živahen. Živali nastopajo s svojimi najosnovnejšimi značilnostmi (igralci jih dobro posnemajo in nekatere značilnosti poudarijo). Zvemo, katere živali se selijo, kako daleč, v katere dežele, kako potujejo in kolikokrat na leto. Rekli bi, da prepotujejo najdaljše poti severni jeleni. Severni jeleni živijo v velikih čredah v Sibiriji in Severni Ameriki. Vsako leto morajo potovati tudi tisoč kilometrov do pašnikov, ki so spet ozeleneli. Vendar prepotuje lastovica 16.000 kilometrov v letu, jegulja 18.000, delfin 30.000 km. tun 50.000 km. Je mogoče, da bi prepotovala katera izmed živali še večje daljave? Polarna čigra neprestano potuje. Svoje gnezdo ima daleč na severu, ko je tam pomlad sredi junija. Do avgusta ji odrastejo mladiči in takrat se umaknejo tamkajšnji zgodnji zimi in odlete na jug, a ne samo v Afriko, temveč do kopnine na južnem tečaju. To pot prepotujejo v štirih mesecih. Takrat se preseli pomlad na južni tečaj. Spet jim sije sonce noč in dan. Mladiči odraščajo in spet je treba na daljno pot, nazaj na severni tečaj. Tako prepotuje polarna čigra v enem letu sto tisoč kilometrov. Oddaja bo primerna za 3., 4. in 5. razred. RADIJSKA IGRA ZA OTROKE (vsako nedeljo ob 8.05) 1. 5. Rolf Gumlich: KAZNJENEC ŠTEVILKA 512 (prva izvedba) 2. 5. Niko Grafenauer: NEDELJA V SENČNEM GOZDU (prva izvedba) 8. 5. Brane Dolinar: MLADI KRPANI POTUJEJO NA LUNO (ponovitev) 15. 5. Vasja Ocvirk: PASJELJUB-JE PO SVOJE (prva izvedba) 22. 5. VESELI TOBOGAN, javna otroška oddaja 29. 5. Lojze Krakar: LESENI PTIC, umetniška pripoved Borisa Kralja 5. 6. Vojislav Stanojlič: VE- SOLJSKI GUSARJI (ponovitev) 12. 6. Niko Grafenauer: CIN CIN CIN POTEPIN (prva izvedba) 19. 6. VESELI TOBOGAN, javna otroška oddaja 26. 6. Aleksander Marodič: ZID HRABROSTI (prva izvedba) Nižja stopnjai »gat 1 6. in 7. maja V POMLADNEM GOZDI? 13. in 14. maja: POMLADNA ZGODBA 20. in 21. maja: PIŠČANČEK PIKEC 27. in 28. maja: PIKAPOLONICA, ZLETI Ml S PRSTA 3. in 4. junija: V DROBCU SEKUNDE 10. in 11. junija: MORSKI SVETILNIK Srednja stopnja: £. maja: NAJDALJŠA POT '10. in 11. maja: MALA ZAVEZNICA 17. in 18. maja: O CEM PRIPOVEDUJE ŠKOFJELOŠKI MUZEJ 24. in 25. maja: ZGODBE O ŠPORTNEM TOVARIŠTVU 31. maja in 1. junija: MARIBOR 7. in 8. junija: POJEMO IN IGRAMO Višja stopnja: 5. maja: CARTER IN LORD CARNAR-VON ODKRIJETA TUTAN-KAMENOV GROB 10. in 12. maja: TRIJE PESNIKI: ALBREHT^ GOLIA, GRUDEN 17. in 19. maja: VERIŽNA REAKCIJA 24. in 26. maja: MARIJ KOGOJ — SLOVENSKI SKLADATELJ 31. maja in 2. junija: RDEČI tiger 7. in 9. junija: PRVA URANSKA KOPA Višja stopnja: 5. maja ob 8.55 CARTER IN LORD CARNARV0N ODKRIJETA TUTANKAMONOV GROB Kdor potuje ob Nilu navzgor, po približno 700 km doseže razvaline Teb. Dolga leta je bila to presijajna prestolnica egiptovske države in še danes ostanki mogočnega svetišča pričajo o moči faraonov in o čaščenju božanstev. Ne daleč za vrati in stebriščnimi dvoranami starih Teb se iz nilske ravni dvigajo razpokane gole in samotne gore, med katerimi leži Dolina kraljev. Prav tu so si v tistih časih dali faraoni zgraditi svoje grobnice. Bile so na skritih mestih, vrezane globoko v skalo. Vanje so jih v krasnih krstah in bogato obložene z dragocenimi žrtvenimi darovi pokopavali po smrti. Toda ti zakladi grobnic so postali stalna skušnjava za tatove, zato so ti skoraj vsa grobišča polagoma izropali, kljub temu da so jih varovali svečeniki tega mesta mrtvih. Proti koncu preteklega stoletja so začeli arheologi v Dolini kraljev brskati za nepoznanimi faraonskimi grobovi. Izkopavanja so bila tako uspešna, da je okoli leta 1921 velika večina raziskovalcev starega veka menila, da so odkrili že vse grobove. Dva angleška učenjaka, Howard Carter in lord Camarvon, sta bila drugačnega mnenja. Ta dva sta natančno preiskala zemljišče in sta bila trdno prepričana, da so pod grobljo poprejšnjih izkopavanj mesta, do katerih ni še nikoli nihče prodrl. Bilo jima je jasno, da bosta morala odstraniti mnoge tone melišča, preden bosta mogla upati, da odkrijeta, kar sta iskala: grob slovitega kralja. Ta kralj je bil Tutankamon. Bilo je malo znamenj, ki bi pričala o takem grobu. Vrč, nekaj zlatih ploščic s Tutankamonovim imenom, nekoliko glinastih posod, s pečatniki mladega vladarja v njih, z rutami in cvetličnimi ovratnicami ter odtisi grba nekdanjega mesta — zgolj stvari, ki so jih za Tutankamona uporabljali pri pogrebnih sloves- nostih. Te stvari, ki so se bile pri poprejšnjih izkopavanjih porazgubile, so zdaj spet našli, Carter in lord Carnarvon pa sta na njih stvarila svoje upe. In nekega dne so se jima upi izpolnili — toda šele leta 1922, po dolgem, mučnem iskanju. Res sta odkrila iskano grobnico. Pravzaprav, odkril jo je Howard Carter sam, ker je medtem lord Carnarvon že obupal. Toda odprla sta jo skupaj, kajti Carter ni hotel svojega prijatelja prikrajšati za ta izredni, tako dolgo pričakovani užitek. Ob tem nujnem raziskovanju in o čudovitostih grobnice same vam bo pripovedovala naša oddaja. Nižja stopnja: V POMLADNEM GOZDU 6. maja ob 14.05 7. maja ob 8.55 Oddaja bo popeljala poslušalce v pomladni gozd, kakor pove že naslov. Prav gotovo je res, da sprehod samo takole v mislih ne more dati tistega, kar da otroku pravi izlet v naravo, kjer se nadiha svežega zraka, kjer sam gleda, posluša, išče, zalezuje in opazuje na lastne oči. V primeri s takim doživetjem je radijska oddaja o pomladi revna; in naj je še tako polna lepih besed, ne more nadomestiti izleta v naravo. Vendarle pa lahko oddaja te vrste izlet ali sprehod prav dobro pripravi in poglobi njegov namen, ker uči otroke opazovati, jih navaja iskati in odkrivati skrivnosti v naravi, jim bistri posluh in sploh goji v njih ljubezen in razumevanje do vsega živega, kar jih obdaja. Srednja stopnja: MALA ZAVEZNICA 10. maja ob 8.55 11. maja ob 14.05 Ponovili bomo našo lepo zgodbo iz gozda, zgodbo o mravljah. Mislimo si lep, bogat gozd. Korenine ima zasidrane globoko v zemljo, z njimi jo veže, da je ne odplavijo nalivi, a s svojimi koreninami se opira vetrovom. Ljudem daje les in sadove. Je pribežališče in streha plahi divjačini, pticam in neštevil-nim drobnim bitjem. Gozd ima prijatelje in tudi neusmiljene sovražnike, ■ pred katerimi se ne more braniti. Sredi gozda so si v zavetje mogočne bukve mravlje naredile grad iz borovih in smrekovih igel in vejic. Že od zgodnjega jutra so pokonci. V državi deset ti-sočev opravlja vsaka mravlja zvesto svoje delo od zore do trdne noči. Temu mravljišču se bomo približali in poslušali. Tu bo boj mravelj z gosenicami, hudimi sovražniki gozda. Avtor oddaje je Ernest Adamič; pred leti je to snov posnel na filmski trak. Pozneje je scenarij predelal v preprosto, a mikavno radijsko igro, ki so jo šolarji že pred leti z veseljem poslušali. Živo ptičje žgoljenje postavi takoj v začetku oddaje poslušalce v pomladni gozd. Tu je namreč radijski striček z malo Katrco, s sabo ima pa še mikrofon, da lahko tudi otroci slede dogajanju in pogovorom. Maj je. Vse je živo in glasno. Ptiči pojo zdaj v zboru, zdaj posamič. Katrca spozna ščinkavca, ker ga sliši prepevati tudi na domačem vrtu. Spomnita se škrjanca, saj sta ga prejšnjo nedeljo opazovala na polju, kako švigne kot puščica pod nebo in žvižga svojo prijetno melodijo, potem pa se'kot kamen spusti spet h gnezdu. Kukavice pa najbrž še ni, ker je ni bilo slišati. Čudno dolgo kasni. Kako bi jo priklicali? Katrca se že meni s pismonoši, da bi poslal za-poznelki telegram, ko se oglasi iz zelenja: »Ku-ku!« Vse v naravi se pač dogaja v pravem času in po čudovitih zakonitostih. Gnezda so malone že vsa polna. Tistim, ki stikajo po njih, Katrca ne bo pravila, kje ve zanje. In na mačko bo pazila, saj jo je tudi zadnjič trdo prijela, ko je lazila okoli slavčevega gnezda. Marsikatero gnezdo je celo že živo, tudi veveričin mladi rod že teka v tem času okoli. Še o tem in onem gre beseda, v oddaji je vključenih precej posnetkov, ki jih zastavlja striček otrokom kot uganko, za konec pa pove poslušalcem še zgodbo o mladem medvedku, kako so ga pripeljali v zoološki vrt- 10. maja ob 14.o^ Višja stopnja: 12. maja ob 8.55 TBUE PESNIKI: ALBREHT, G0LIA, GRUDEN 17. maja ob 8.55 Srednja stopnja: 18. maja ob 14.05 0 ČEM PRIPOVEDUJE ŠKOFJELOŠKI MUZEJ Ta oddaja bi morala biti na sporedu že aprila, ker pa je bil kongres Socialistične zveze, je odpadla. Pona-tiskujemo komentar: Ob začetku našega stoletja je v slovenski literaturi popolnoma prevladal vpliv modeme. Umetnost Ketteja, Murna. Cankarja in Župančiča je močno vplivala na novi rod pesnikov, ki so umetniško dozorevali in pričeli pisati v prvih desetletjih tega stoletja. Zlasti Župančičevemu vzoru se ni mogel izogniti skoraj noben mlajši pesnik. Razumljivo je, da so bili mladi ustvarjalci hkrati razgledani tudi po tistih smereh v evropski literaturi, s katerimi je bila naša moderna najtesneje povezana — to se pravi po evropski dekadenci in simbolizmu. Toda odlično doživetje, ki je oblikovalo to generacijo, je bilo doživetje prve svetovne vojne. Ta vojna ni le končala dolgega obdobja miru in prinesla s seboj uničenje, kakršnega si dotlej ni bilo mogoče predstavljati; vojno razdejanje je pustilo globoke sledove tudi v človeški duševnosti. Ko se je spreminjala politična in družbena ureditev Evro- pe, se je spreminjal tudi ves način življenja. Ljudje, ki so doživljali razpad starih držav in bili priča narodnostnim ter socialnim prevratom ter revolucijam, so odslej mislili in čustvovali drugače. Ta sprememba se je pokazala tudi v umetnosti; zato so prva desetletja tega stoletja razdobja, ko iščejo novih načinov v izražanju in novih izraznih sredstev, razdobja, ko nastajajo nove umetnostne smeri in tokovi. Odmevi teh sprememb so segli tudi na Slovensko in jih je mogoče zaslediti že pri pesnikih, ki so pričeli ustvarjati okrog leta 1910. Ta rod se je sicer učil pri naši in evropski moderni, vendar se je pod vplivom ozračja bližajoče se vojne pričel oddaljevati od svojih mladostnih vzorov in se razvijati v smer, ki mu jo je kazal tudi takratni razvoj evropske literature. Izmed pesnikov tega rodu bomo v naši oddaji predstavili Frana Albrehta (1889), Pavla Golio (1887) in Iga Grudna (1893). Pri vseh treh bo poudarek samo na njihovi poeziji. Oddajo je pripravil Darko Dolinar. 13. maja ob 14.05 Nižja stopnja: 14. maja ob 8.55 POMLADNA ZGODBA Zgodba o večno ponavljajočem se snovanju narave, o cvetenju, o opra-ševanju, pomenu opraševanja in o deležu čebel pri tem — to je naša Pomladna zgodba. Že v prejšnji sezoni je bila na sporedu, a jo ponavljamo še letos, ker jo je slišal samo en turnus učencev. S svojo preprosto razlago bo pripomogla, da bodo otrokove predstave o opraševanju jasnejše, hkrati pa bo s svojo prisrčnostjo razgibala po-slušalčevo čustvovanje. Praški šolski radio nam je poslal nekaj svojih oddaj; dve s sorodno vsebino smo s potrebnimi popravki zlili v eno in tako je naša pomladna zgodba pravzaprav sestavljenka. je, vse pretaknilo in pri tem našlo zapozneli popek. Zbudilo ga je, a zdaj ni bilo čebelice, da bi ga opra-šila. Cvet jo je klical in slišala ga je. Prosila ga je, naj pošlje sestricam telegram, barvnega in dišečega — pridejo naj in jo rešijo. Res so priletele in roj čebel je tudi fantiča prestrašil; odprla sta škatlico, čeprav v strahu, da se bo jetnica maščevala s svojim želom. A ta si je utegnila samo še poravnati krila, potem pa je brž zletela na cvet, ki jo je čakal, in ga oprašila, da ne bo cvetel zaman, da bo na jesen tudi iz njega zraslo jabolko. Oddaja je namenjena predvsem prvim in drugim razredom. Spet bomo potovali — to pot v Škofjo Loko oziroma v Loko. kakor jo imenujejo domačini. Loka pomeni travnati svet ob vodi in to Škofja Loka tudi je, ime »Škofja« pa je kraj dobil pozneje po svojih gospodarjih nemških škofih iz Freisinga. Škofja Loka je eno najstarejših mest. Nastajati je začelo leta 973. Danes je stari del mesta, ki je še dobro ohranjen, zakonito zaščiten. Ogledali si bomo zanimivosti tega starega mesta (kamnit most iz 14. stoletja, mlin pod mostom, Mestni trg, ki je izraziti cestni trg za sejme, Graben s prejšnjim delom mestnega obzidja, Lontrg, Spodnji trg z enonadstropnimi hišami, špitalom in špitalsko cerkvijo, stoletno lipo in s prehodi na Mestni trg; tovarna Še-šir, nekdanja Krennerjeva tovarna sukna — in končno loški grad). V gradu se bomo pomudili ob muzejskih zbirkah in ob njih popotovali v preteklost. Ce bomo srečali vodnika, nam bo popotovanje v preteklost zelo olajšano. Grad sam, ki nekako gospoduje nad Škofjo Loko, stoji že več let in se je v vsem tem času že močno spremenil. Tako so npr. posamezne dele gradu podaljšali in povišali, povsem pa je zginil npr. srednji stolp, v katerem so bile grajske ječe. Te ječe opisuje Ivan Tavčar v Visoški kroniki. Med našo uro radijske šole bomo ta odlomek iz Visoške kronike prebrali in laže se bomo potem pogovarjali. saj nas bo spodbudila pisateljeva domišljija, da si bomo vse bolj živo predstavljali. Omenili smo že freisinške škofe — tu v muzeju bomo med prvimi zanimivostmi videli njihov grob. Sprehodili se bomo po muzejskih sobanah, ki so opremljene približno tako, kot so bile, ko so v njih prebivali gospodarji loškega gospostva. Ustavili se bomo tudi v prostorih, v katerih je shranjena oprema mestnih hiš. V sobi se bomo seznanili s pomenom Škofje Loke v srednjem veku, ko je bila važno gospodarsko središče in sta bili v mestu zelo razviti obrt in trgovina. Takrat je imela V prvem delu so glavni junaki trije čmrlji, trije veseljaki, ki vse lepe pomladne dni pojo in godejo na svoj bas, medtem ko čebele pridno letajo po razcveli češnji od cveta do cveta, srkajo iz cvetnih čaš sladki sok in si nabirajo zlatega prahu s prašnikov, da kuhajo in mesijo potem doma iz njega dobro kašico za svoje črvičke — mladičke; hkrati pa nevede in nehote oprašujejo cvetove, da bodo zrasle iz njih rdeče češnje. Na lepem zmanjka čmrljem kolofoni j e za lok. Pomagati si hočejo s smolo, ki se cedi iz češnjine skorje. A čebela jim jo zabrani. Dobili jo bodo, če bodo pomagali pri delu, pri opraševanju, kar bodo spričo svojih dolgih rilčkov in kosmatih trupelc zlahka storili. Čmrlji so sicer lenuhi, a ker svojo muziko nadvse pogrešajo, ugodijo čebelam. Delo je opravljeno, čmrlji dobijo plačilo — košček smole — in zadovoljstvo je spet tu. — V tekst so vpletene prijetne in zabavne pesmice Miroslava Košute. Drugi del zgodbe se dogaja nekoliko kasneje na cvetoči jablani. Sto čebel je zletelo iz panja, vsaka si je izbrala lep, odprt cvet, stota pa je opazila popek, ki ga sonce še ni uspelo zbuditi. Sedla, je kraj njega in čakala, da se odpre. To čebelico pa sta snela z veje objestna, fantiča in jo zaprla v škatlico od vžigalic. Sonce je čebelo pogrešalo, iskalo jo 17. maja ob 14.05 Višja stopnja: 18. maja ob 8.55 VERIŽNA REAKCIJA To je bilo tistega leta, ko so odkritja visela v zraku. Mnogi znanstveniki so se trudili, da bi jim dali trdno podobo: iskali so, kaj se dogaja v tem novem, drobnem svetu atomov. Iskali so resnico, ki je potem dala človeštvu v roke nov, mogočen vir tega, kar je na planetu Zemlji že močno primanjkovalo: energije. Toda najti ta vir je pomenilo pogledati tja, kamor pogledati ni mogoče — v notranjost atoma, v čudne, nepojmljive in zapletene pojave v atomskem jedru. Ze leta 1932 je v Londonu fizik Chadwick odkril nevtron in pokazal, da so ti delci sestavni deli atomskega jedra.. Odkritje je med atomskimi fiziki v Evropi zbudilo silno zanimanje. Nevtron je postal pravcata moda. Mnogi laboratoriji so se posvetili proučevanju teh novih delcev, saj so nevtroni obetali postati najpomembnejši pripomoček za raziskave atomskega jedra, o katerem so tokrat še zelo malo vedeli. Nevtron namreč brez težav prodira skozi mnoge snovi in z lahkoto pride prav do atomskega jedra, celo vanj se lahko zarine. V jedru povzroči zmedo. Včasih mora enostavno spet ven, jedro ga izrine, kdaj drugič pa se tako trdno usidra v njem, da je jedro prisiljeno oddati kak drug delec. Po tem procesu jedro ni več tisto prvotno, kot je bilo pred vpadom nevtrona, temveč popolnoma drugo. Dobili smo nov element. Take poskuse je leta 1934 v Rimu izvajal pozneje slavni fizik Enrico Fermi. Pri obstreljevanju urana z nevtroni je dobil elemente, težje od najtežje poznane snovi. Imenoval jih je transuranski elementi. Pri obstreljevanju urana z nevtroni pa so poleg transuranskih elementov nastale še druge snovi, ki so jih kemiki že davno poznali. Kemijske analize so pokazale, da so te snovi lažje od urana. Znanstveniki so stali pred novo uganko: odkod se pojavijo v uranu pri obstreljevanju z nevtroni elementi, mnogi lažji od urana? Reševanje te uganke je pripeljalo profesorja Otta Hahna in njegovega asistenta Strassmanna iz Kaiser Wil-helmovega inštituta v Dahlemu v Nemčiji do presenetljivega odkritja: odkritja verižne reakcije. Oddajo, o tem je pripravil inž. Jože Dolničar. Škofja Loka 95 rokodelskih mojstrov z več kot sto pomočniki. Ogledali si bomo npr. cehovske bandere (bander lončarjev, čevljarjev in kovačev), na katerih so upodobljeni zaščitniki posameznih cehov (cehi so bili tesno povezani s cerkvijo). Zanimive so poleg bander cehovske blagajne, lesene in z železom okovane skrinjice. V gornjem nadstropju gradu pa bomo srečali med drugimi zanimivostmi iz razvoja značilnih obrti (kovaštva, platnarstva, konjarstva itd.) — tudi zarjavelo železno blagajno, ki je izzvala pisatelju Ivanu Tavčarju veliko pozornost, da je ob njej napisal znani prizor v Visoški kroniki, ko mali Izidor ob odprti skrinji pobere cekin in mu oče Polikarp za kazen odseka prst. Tako bomo z Visoško kroniko naš izlet v preteklost Škofje Loke skoraj zaključili. Ustavili se bomo le še ob naši neposredni preteklosti, o kateri bomo tudi našli v tem muzeju mnogo zanimivosti, npr. ljudska umetnost* spomini in pričevanja iz narodnoosvobodilnega boja (Poljanska vstaja, junaška vas Dražgoše itd.). Ko se bomo vračali iz tako bogatega muzeja, se bomo vsaj bežno srečali še z današnjo Škofjo Loko. Avtor naše oddaje »O čem nam pripoveduje škofjeloški muzej« — je Ernest Petrin. ' Nižja stopnja: 27. maja ob 14.05 28. maja ob 8.55 PIKAPOLONICA, ZLETI MI S PRSTA (Oddaja ob 70-letnici rojstva skladatelja Karla Pahorja) Kadarkoli sem obiskal skladatelja Karla Pahorja, vselej sem ga našel zatopljenega v delo. Zdaj je sedel za klavirjem, zdaj za pisalno mizo, na kateri je bilo vse polno popisanega notnega papirja. Potem spet sem ga videl, kako zamišljeno koraka po sobi in snuje novo pesmico, nemalokrat pa se je zgodilo, da sem ga komaj opazil. Ker vem, da radi poslušate doživljaje iz mladih dni naših velikih mož, sem ga prosil, naj mi pove kakšne zgodbice iz svoje mladosti. Komaj sem sukal pero, tako naglo so se usipali spomini, ki jih je skladatelj pripovedoval tako živo in prijetno, da je še mene v duhu zaneslo za šestdeset in več let tja v Trst in v bližnjo tržaško okolico, kjer je Pahor preživljal mladost. Tole je eden izmed mnogih njegovih spominov: »Takrat, ko se je to zgodilo, sem bil še zelo majhen. Nisem še hodil v šolo. V predmestni krčmi, ki je bila blizu mojega doma, so se večer za večerom po celodnevnem napornem delu zbirali delavci in imeli vaje pihalne godbe. Ne spominjam se več dobro, kakšni so bili tisti glasovi, ki so prihajali iz trobent, klarinetov in bombardonov, iz glasbil, ki so jih držale v rokah žuljave delavske roke. Vem samo to, da mi je ob slehernem zvoku zadrhtelo srce in da pozneje nikdar več nisem slišal tako prijetne muzike. Večer za večerom sem do kosti premražen posedal na bližnjem zidku in vsrkaval te vabljive glasove. Nekoč sem tako prezebal in se prehladil, da so me skoraj nezavestnega prinesli domov, kjer sem nekaj dni živel med življenjem in smrtjo...« Nižja stopnja: Srednja stopnja: 31. maja ob 8.&I 1. junija ob 14.03 PIŠČANČEK PKEC 20. maja ob 14.03 21. maja ob 8.55 2e pred leti je izšla za naše mlade bralce v slovenskem prevodu zgodbica o piščančku Pikcu, ki jo je napisal Cesare Dei. Prav gotovo jo ima tudi marsikatera šolska knjižnica in je tako šolarjem na voljo. Z namenom, da zbudimo v otroku veselje do branja, da vzbudimo v njem zanimanje za lepo knjigo nasploh in ga hkrati seznanimo z nekim določenim delom mladinske literature, dajemo Piščančka Pikca v radijski priredbi; oskrbel jo je Miroslav Košuta. Zgodba popelje bralca na kmečko dvorišče, kjer koklja ponosno vodi svojih dvanajst okroglih, puhastih drobljančkov; najbolj nebogljen med njimi je Pikec. Zato sliši marsikatero zbadljivo in dobi od bratcev marsikdaj s kljunom po glavi. Čeprav je Pikec nebogljen, je živahen in radoveden piščanček. Vse pogosteje jo mahne na raziskovanja na lastno pest in tako kaj kmalu spozna in pretakne vse skrite kotičke, čeravno doživi pri tem seveda tudi to in ono nevšečnost. Ead je sam, ker ga zapostavljanje s strani bratcev boli. Rad hi postal prej ko mogoče velik, močan in lep, da bi vzbujal spoštovanje. Ta želja se mu nekoč, ko zaspi pod lapuhovim listjem, prikaže vte-lešena v Kikirikežu, lepi, močni, živo pisani živali, ki nosi na glavi zlato krono, na nogah pa imenitne ostroge. Podoba iz sanj ne gre Pikcu poslej več iz glave. Najti hoče lepega, mogočnega Kikirikeža in se odpravi v svet. Hodi in hodi, seznani se z nebesno sinjim metuljem, z veverico, s sovo. doživi marsikaj prijetnega in veliko neprijetnega, se veliko nauči — in ko že misli, da je po utrudljivem romanju vendarle prišel tja, kjer bo končno našel svoj idol, spozna, da je hodil v krogu in prišel spet na domače dvorišče. Skorajda obupan je. Tedaj pa zagleda na lepem v mlaki podobo prelepega petelina — velikega. postavnega, z rdečo krono ha glavi in z ostrogami na nogah — svojo lastno podobo. Na popotovanju po širokem svetu je dorasel, postal možat in sploh tak petelin, da mu gospodinja na mah dodeli čast gospodarja dvorišča. 24. maja ob 8.55 Srednja stopnja: 25. maja ob 14.05 ZGODBE 0 ŠPORTNEM TOVARIŠTVU V programu radijske šole smo imeli že nekaj zgodb o športnikih, o njihovem delu, o njihovih uspehih pa tudi neuspehih; to pot, ko je prišla športna oddaja na vrsto prav na dan mladosti, pa imamo .pripravljeno še posebej lepo zgodbo o športnem tovarištvu. Objavljamo kratko vsebino: Na atletskem prvenstvu Evrope v Bruslju je bila ena najlepših borb v desetoboju. Glavna favorita sta bila Islandec in Francoz. Po prvem dnevu, na katerem so opravili pet disciplin, je Islandec zanesljivo vodil. Imel je 4104 točke, medtem ko je Francoz nabral samo 3792 točk in bil šele tretji. Drugi dan tekmovanja, po teku na 110 metrov z ovirami, je islandski tekmovalec povečal razliko na 345 točk. Z metom diska se mu je Francoz približal, toda potrebno je bilo skočiti še s palico, kjer je bil njegov rekord 350 cm. Islandec ni mogel skočiti več kot 340 cm. Z veliko voljo, da bi zmagal, je Francoz, čeprav težak 95 kg, skočil 380 cm. Tako je ostalo le še 27 točk razlike med obema nasprotnikoma. Oba sta nasprotnika sicer samo v tekmovanju, sicer si pa prijateljsko pomagata. Krepkejši ponudi izčrpanemu vode, postreže mu z medom. Na vrsti je predzadnja disciplina — met kopja. Islandec vrže 47,98 m daleč. Zaleti se Francoz, njegovo kopje se zasadi v zemljo na znamki 53 m. Zdaj je v vodstvu. Ostane samo še tek na 1500 metrov. Islandec je boljši tekač, ker je lažji. Na 400 m je dosegel čas 49,8 sekunde. Športnika sta bila utrujena od dolgotrajnih borb, zato sta šla skupaj na start. Oba sta bila izčrpana, toda oba hkrati odločena, da zmagata. Stadion je onemel. Start je uspel. Islandec je bil v vodstvu. Z vsemi silami je poskušal teči še hitreje. Francoz je zaostal 20 metrov, stisnil zobe in nasprotnika spet ujel. Islandec je skušal pobegniti, toda Francoz ni dovolil. Popolnoma izčrpana sta tekla zadnji krog in pidšla v finiš korak v korak. Petdeset metrov pred ciljem je Islandec popolnoma izčrpanemu Francozu ponudil roko in mu čestital za zmago v desetoboju, saj je spoznal, da ga ne bo mogel prehiteti toliko, da bi nadomestil izgubljene točke. Oba športnika sta skupaj dosegla cilj, kjer se je F.rancoz zgrudil in onesvestil. Na tribuni so se mnogim gledalcem orosile oči. To je bil eden najlepših trenutkov na tem prvenstvu. 24. maja ob 14.95 Višja stopnja: 26. maja ob 8.55 MIHI KG HOJ - SlOVEMSin SELIBITEU »Bolj, ko prodiramo v zgodovino velikih umetnikov, bolj nas osupne, koliko bolečine se je nabralo v njihovem življenju.-* Tako je dejal francoski pisatelj Romain Rolland in njegove besede veljajo tudi za Marija Kogoja, saj mu je usoda ukažala umolkniti štiriindvajset let pred smrtjo •—- pa je bil eden največjih slovenskih glasbenikov. Rodil se je v Trstu leta 1895 kolarju Stefanu in Angeli, pevki v operetnem zboru. Dve leti mu je bilo, ko mu je umrl oče in je mati zapustila družino. Postal je občinska sirota. Z bratom in sestro so ga poslali v Kanal in tu je pri vaškem organistu dobil prve glasbene nauke. Pozneje se je vpisal na goriško gimnazijo, a je ni končal; študiral je na dunajski akademiji. Bogato ustvarjanje se je končalo leta 1922, ko se mu je za vselej omračil um. O tem njegovem življenju, o njegovi podobi in njegovem delu je pri-; pravil oddajo Borut Loparnik. ________ MARIBOR Letošnjo skupino oddaj »Naši kraji in ljudje* končujemo s to oddajo. Za sklop šolskega leta pripravljamo šolarjem izlet v Maribor Avtor oddaje je Viktor Konjar. Naprosili smo ga, naj nam pove vsebino oddaje, ki jo pravkar končuje. Napisal nam je: »Srečali smo se na drugem peronu mariborskega .kolodvora1; pravzaprav smo se pripeljali skupaj iz celjske strani — oni z izleta, jaz spotoma, za tri ure in prvič sem bil v njihovem mestu. Njih je bilo osem, devet... Povedali so mi, da so učenci šole Bratov Polanšičev, da hodijo letos v peti razred, da so si dobri tovariši, da imajo radi svoj Maribor in da jim ni prav nič odveč, če me pospremijo skozenj in mi ga razkažejo ... No, v resnici ni bilo vse čisto tako. Srečanje na postaji smo si zamislili in ga zaigrali. In v Mariboru tudi nisem bil prvič. A oddaja je oddaja in vsak začetek je težak... Gre za oddajo radijske šole — o Mariboru, o mestu, ki si je našlo prostor pod pohorskimi pobočji, ob robu razprostrte dravske doline, nekoč v davnih srednjeveških časih samo manjši tekmec sosednega Ptuja, v zadnjih desetletjih pa najpomembnejše slovensko industrijsko središče s tovarnami - velikankami, kot so tovarna železniških vozil »Boris Kidrič«, Tovarna avtomobilov, tovarna železnih konstrukcij Metalna pa še Mariborska tekstilna tovarna in tovarna svile in Livarna in še na deset in deset večjih in manjših gospodarskih organizacij, brez katerih bi Maribor ne bil, kar je, pa tudi Slovenija se ne bi mogla bahati s svojo razvitostjo. Industrijski razvoj je torej današnja osnovna značilnost severne »prestolnice«, ki pa vabi obiskovalce iz domovine in od drugod tudi zavoljo, svojih posebnih lepot — Pohorja in njegovih gozdov, Slovenskih goric in njihovih vinogradov ter Drave in Šimih polj, med katerimi teče. Mar- sikaj v Mariboru še ni tako, kot bi moralo biti, a želje se vendarle iz dneva v dan bolj uresničujejo, mesto pa raste in se razvija. Ni pa bilo zmerom tako, najmanj v davnih časih, ko se je moralo otepati turških tolp, in še manj pred pičlimi petindvajsetimi leti, ko ga je hotel Hitlerjev fašizem skupaj z vso Štajersko docela zbrisati z zemljevida slovenskega narodnostnega ozemlja; brutalna fašistična ofenziva je izseljevala slovensko prebivalstvo, prepovedala slovensko besedo in zanikala sleherno zgodovinsko resnico. Opornih točk za mariborsko »zgodbo« torej ni malo. Toda kako jih ujeti v reportažo, ki bo vdihnila splošno znanim zgodovinskim in sodobnim dejstvom (gradivu, ki ne sega v posebnosti, pač pa seznanja mlade poslušalce samo z najbolj bistvenim, kar morajo vedeti o mestu ob Dravi), vsaj nekaj živih elementov? Odločili smo se za poseben poskus. Poiskal sem skupino učencev petih razredov z osnovne šole bratov Polanšičev in se z njimi — ter z magnetofonom — sprehodil skozi Maribor. Bili smo v industrijskem predmestju Melju, ogledali smo si levi breg Drave, zašli v stari del mesta, k vodnim stolpom in v pristan. za nameček pa se pomudili nekaj časa še v obeh muzejih — v pokrajinskem in v muzeju narodnoosvobodilne vojne. Moji vodniki so mi pripovedovali o svojem mestu in njegovi zgodovini, o vsem pač, kar vedo in kar se jim je zdelo zanimivo. In tako jih bom kot avtorje oddaje lahko brez mnogih zadreg navedel, čeprav niso povedali vsega in ne docela popolno: tu pa tam jih bomo morali dopolniti. Ker je ta oddaja prvi poskus te vrste, ne zamerite nekaterim manjšim nerodnostim. Mladim mariborskim vodnikom zaupamo, da so nam pričarali svoje mesto takšno, kakršno v resnici je.« 7. junija ob 14.05 9. junija ob 8.55 Višja stopnja: RDEČI TIGER 31. maja ob 14.U3 2. junija ob 8.55 Višja stopnja: PRVA URANSKA KOPA Rdeči tiger je kaj čuden naslov za radijsko šolo za višjo stopnjo, še bolj čudno pa je morda to, da bo v tej šolski uri govor o gusarstvu, o njegovi zgodovini, pomenu in posledicah. Snov torej ni iz rednega učnega načrta, vendar pa mislimo, da bo za otroke zelo zanimiva in poučna, zato je prav, če pedagogi te ure ne zamudijč. V prejšnjem stoletju so se skoraj vse civilizirane dežele sveta odločile, da gusarstvu enkrat za vselej napravijo konec. Dva tisoč let in več je trajal teror po vseh morjih sveta, na tisoče ladij je bilo uničenih, zažganih in potopljenih, sto tisoče ljudi je umrlo od zločinske roke, šte- vilna mesta so izginila z obličja zemlje samo zato, ker niso hotela plačevati davka morskim razbojnikom, ki niso priznavali nobene človeške ne božje oblasti. 16. aprila 1858 pa je pet največjih pomorskih sil sveta — Avstrija, Francija, Prusija, Rusija in Združeno kraljestvo Britanije in Irske — podpisalo Pariško pomorsko deklaracijo, s katero je gusarstvo za vselej ukinjeno. K tej konvenciji so potem pristopile tudi druge države. Aleksander Marodič je vse, kar nam je znanega o gusarstvu, združil v napeti oddaji, ki jo je pripravil v obliki sodnega procesa proti gusarju Rdečemu Tigru. Proces se dogaja prav tistega slavnega leta 1856. Nižja stopnja: V DROBCU SEKUNDE 3. junija ob 14.05 4. junija ob 8.55 V tem našem primeru gre za pro-metno-vzgojno oddajo. Na naših cestah zaskrbljujoče narašča število prometnih nesreč, še posebej tistih, pri katerih so udeleženi otroci. Kakor zahrbtna bolezen prihaja to nad nas — pa se nam zdi prav, da skušamo tudi z radijskim medijem pomagati pri vzgoji uporabnikov cest. Videti je morda nasilno takole dodatno nizanje nesrečnih primerov še v oddaji radijske šole, ko jih je že v tisku dovolj, a morebiti bo opomin vendarle obsedel bolj v ušesih, če ga sliši otrok tako, kot da je sam priča dogodku. Matjaž je za popoldne izmaknil stricu kolo, lepo, novo, da bi se postavil z njim pred sošolci. Med vožnjo po klancu navzdol se je ustrašil avtomobila, ki je naglo pripeljal za njim, zapeljal je s ceste in se prevrnil čez skalnat previs; živ je na srečo ostal; polomil si je pa noge. Zdaj ga pelje mati na drugi pregled, morda mu že snamejo mavec, a zamudila sta avtobus; v svojo kabino ju vzame šofer tovornjaka. Ta šofer je eden tistih vestnih šoferjev, kakršnih je gotovo še kaj — previdnih obzirnih, a tudi zaskrbljenih nad vsakdanjimi dogodki. V tej svoji zaskrbljenosti izrezuje vse članke o prometnih nesrečah in jih hrani v posebni mapi, ki jo ima v kabini, da, malone na pamet ve, k?ko se je ta ali ona nesreča zgodila in kdo je bil v njej prizadet. Tudi Matjažev primer pozna iz časopisov. Tako pove med vožnjo sopotnikoma še nekaj takih zgodb. Pove zgodbo o mali, objestni razvajenki, ki hoče imeti zmerom in povsod svoj prav, ki bi pa svojo otroško trmo skoro plačala z življenjem: na glavni mestni ulici se je iztrgala dedku iz rok in le šoferjevi prisebnosti in dobrim zavoram se ima zahvaliti, da se ji ni zgodilo kaj več, ko da si je razbila kolena. Pove zgodbo o otrocih, ki so se kljub prepovedi sankali na nevarnem mestu. Janko je hotel ostati discipliniran. A ko so ga zmerjali z revo, je stekel po sani in se spustil po bregu. Ni opazil tovornjaka s prikolico, ki je privozil spodaj po cesti. Zgodilo se je v drobcu sekunde. Janko je plačal za vse ostale — z življenjem. Nazadnje pove še zgodbo, ki je zanj osebno silno boleča. Nehote in nevede je povzročil nesrečo najljubše deklice, svoje male nečakinje. Ni vedel, da je za tovornjakom, saj sta se bila že poslovila, zapeljal je vzvratno, da bi avtomobil obrnil, tedaj je zaslišal krik ... Mala Anica je ostala sicer živa, tudi nogo so ji rešili. a ostala ji je hroma. »Nikoli več ne bi rad doživel česa tako strašnega, kot je bil tisti drobec sekunde. A tudi pozabiti nočem, zato izrezujem iz časopisov vse te drobne članke, da ne bi nikoli pozabil in — za opomin.« * t 4 4 4 4 * * * * * \ 4 t DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE priporoča prosvetnim delavcem in šolam naslednje publikacije: • Roman OberUntner: KAKO POMAGATI SLABŠIM UČENCEM — 10,80 N. din • Dr. Franc Strmčnik: ANALIZA ŠOLSKIH KAZNI — 22 N. din • Dr. Vid Pečjak: POGLAVJA IZ PSIHOLOGIJE — 13 N. din • Dr. Jože Širec: OBJEKTIVNOST OCENJEVANJA — 16 N. din • Dr. Jože Pogačnik: UČBENIK SRBOHRVATSKEGA JEZIKA — 8 N. din • Rudolf Rakuša: PRENOS SLOVENSKE STENOGRAFIJE V SRBOHRVATSKO — 6 N. din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. * 4 4 4 4 t 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Na stari zgradbi univerze v Chicagu, pod majhnim oknom, med zelenjem, ki porašča grobo ometane zidove, je skromna plošča z napisom: TUKAJ JE 2. DECEMBRA 1942 ČLOVEK URESNIČIL PRVO SAMOSTOJNO VERIŽNO REAKCIJO IN S TEM OMOGOČIL NADZOROVANO SPROŠČANJE JEDRSKE ENERGIJE. Leta 1942 je bil svet zmeden. Nacisti so pretili osvojiti ves svet, zavzemali so deželo za deželo. Zmedeni so bili tudi znanstveniki. Ne le vojne strahote, ampak tudi imenitni uspehi znanosti so jih silili k premišljevanju. In prav tistega leta so uspeli uresničiti zamisel, ki se je rodila komaj nekaj let pred tem: Našli so pot, kako iz atomov sproščati energijo. Niels Bohr, slavni danski jedrski fizik, je o tistem času napisal: Leta 1939 so me povabili v ZDA, kjer sem predaval in se posvetoval z ameriškimi jedrskimi fiziki. Srečal sem številne stare znance in svoje nekdanje študente. S seboj sem prinesel veliko novic: V Evropi so pred nekaj meseci odkrili razcep urana. Ugotovili so, da se jedro urana cepi in da se pri tem sprošča energija. Ta novica je silno zanimala ameriške znanstvenike. Nekateri so takoj po mojem predavanju odhiteli v svoje laboratorije, da se s poskusi prepričajo o pravilnosti zaključkov, ki so jih naredili evropski kolegi. Na konferenci za teoretično fiziko v Washingtonu sem srečal Fermija. Pripovedoval mi je, da s svojo skupino na kolumbijski univerzi raziskuje nevtrone in njihove lastnosti. Marsikaj sva se pomenila. Že takrat si je Eurico Fermi zamislil, kako uporabiti razcep uranskega jedra za pridobivanje toplote in elektrike. V glavi je nosil načrte za izdelavo reaktorja. Toda to je bilo leta 1939; takrat so fiziki le malo vedeli o lastnostih nevtronov in uranska kopa, ki bi iz atomov črpala energijo, je bila še sanja. Toda že tri leta kasneje je bil prav Fermi tisti, ki je uresničil prvo nadzorovano verižno reakcijo: 2. decembra 1942. O tem 2. decembru pa bo govor v oddaji Prva uranska kopa, pripravil jo je inž. Jože Dolničar za zaključek cikla o jedrski fiziki. Srednja stopnja: 7. junija ob 8.55 8. junija ob 14.05 POJEMO IN IGRAMO Za zadnjo glasbeno radijsko šolo smo pripravili majhen koncert mladih glasbenikov, ki prepevajo v pevskih zborih in igrajo sami ali v orkestrih. Ce bi vprašali te mlade izvajalce, posebej še tiste, ki igrajo na to ali ono glasbilo, kako se počutijo na koncertnem odru, bi nam vsi povedali isto: »Pot do uspeha ni lahka. Ure in ure presedeti za klavirjem ali igrati violino, flavto, čelo, klarinet, ni lahka reč. Kolikokrat se zatakne, kolikokrat popusti volja, ko pa po trdih preizkušnjah zadobi skladbica pravo zvočno podobo, so v hipu pozabljene vse težke ure!« Uspel nastop pa je še posebej velika nagrada za slehernega, ki se je posvetil glasbi bodisi kot pevec ali kot instrumentalist. Lepo zaigrana skladba in ploskanje poslušalcev v dvorani pa spodbujata mladega glasbenika k novim, še večjim in pomembnejšim uspehom. 10. junija ob 14.05 Nižja stopnja: 11. junija ob 8.55 MORSKI SVETILNIK Za konec sezone, za zadnjo oddajo, za čas, ko malim poslušalcem misli že nezadržno uhajajo v počitniške dni, smo izbrali zgodbo, ki jih bo popeljala na morje, na tisto morje, ki nam pomeni v vročem poletju obet lepega, zabavnega in prijetnega. No, naša zgodba ne pripoveduje o počitniškem veselju, nekaj več bo dala šolarjem, predstavila jim bo morje, ki daje ribičem kruha in ki pomeni pot v svet, pa še morje, ki zna biti smrtno nevarno, ko ga raz-besne viharji, hkrati pa jim bo predstavila pomen in namen svetilnika, ki kaže v noči ladjam pravo pot. Tršat in trden stoji svetilnik na oddaljenem rtu na samotni skali strmo nad morjem. Visok je in trebušast, v spodnjem delu kamnit in rumeno pobarvan, glavo ima iz stekla, na njej pa rdečo koničasto streho. Ladje, ki plujejo mimo, ga pozdravljajo s sirenami. Vse ladje, velike in majhne so vesele, ko ga ugledajo. Prijatelj jim je, hvaležne so mu, saj jim ponoči s svojo lučjo, z bliski, ki jih pošilja prek vode iz svoje steklene glave, kaže pot. Nekega pomladnega jutra spet plove mimo rta parnik. Ves bel je in ves nov, prihaja naravnost iz ladjedelnice in je zato mladostno domišljav. In v tej prevzetnosti mu pride tudi stari svetilnik prav, da se obregne obenj. Zasmehuje ga, mu očita lenobo in se baha s svojo okretnostjo, hitrostjo in koristnostjo. Prepotoval bo vsa moi-ja sveta, razvažal tovore in se vrnil šele na jesen. To bo življenje, drugačno kakor svetilnikov© enoličje. Ta parnik je pač še mlad in ne ve, kako neumno govori, svetilnik pa ga ne more poučiti, ker je dan, podnevi pa ne more govoriti. Cas teče, svetilnik doživlja lepe in viharne dni, posluša podnevi morsko lastovico, ki ga obletava, se pogovarja ponoči z ribiči na morju, z malim Markom, ki je prišel na počitnice v ribiško vas, s parniki, ki vozijo mimo, in je ponosen nase in na svoje delo. Jeseni pa se spomni parnika, ki je na pomlad odpeljal v svet. Doslej ni opazil, da bi se bil že vrnil, tudi sosedni svetilniki ga še niso videli. Zato ga še čaka. Potem, že v pozni jeseni, pa stari svetilnik doživi noč, kakršne že dolgo ni. Morje divja v viharju in dviga silne valove. Svetilnik se bori s temo, jo neutrudno para s svojo lučjo, da opozarja ladje — kod naj plujejo, da se bodo izognile čerem. Tedaj se na lepem pridruži viharju še hujše zlo. Na morje se spusti megla — težka in gosta, tako gosta, da je bliski iz sve-tilnikove glave ne morejo prebosti. Kaj bo zdaj z ladjami? Da bi jim pomagal, pokliče na pomoč sireno. Tako zdaj izmenoma kličeta v noč — pazite, pazite na čeri! In prav v tej noči se vrača v domačo luko tisti mladi, neizkušeni parnik. Tuli in prosi pomoči. Na srečo se takrat megla dvigne in tako mu luč iz svetilnika pomaga srečno mimo nevarnosti. Parnik se svetilniku zahvali in ga prosi oproščenja za vse tisto nespodobno besedičenje spomladi. Svetilnik pa se še bolj vzravna in z vso močjo kliče v noč: luč ;— luč — luč ... PTUJ: \ Zlate plakete za delo z mladino Homec : Še 150 otrok čaka na vpis v posebno šolo Letošnjega 14. aprila je organiziralo vodstvo posebne osnovne šole na Homcu prvo konferenco ravnateljev vseh osemletnih šol kamniške in domžalske občine, ki so se je udeležili: predstavnik republiškega sekretariata za pro^ sveto in. kulturo, pedagoški svetovalec ZPPS Ljubljana I, socialni delavci idr. Konferenca Predstavlja začetek- usklajevanja dela med posebno osnovno šolo na Homcu in ostalimi osnovnimi šolami. Ob tej priložnosti so lahko ravnatelji osemletk — ob vzornem nastopu tov. Škerjančeve — spoznali vse težave pouka v posebni šoli, pa tudi metodično povsem drugačne prijeme, kot so jih vajeni v normalnih šolah. V posebnem referatu je tovarišica opisala tudi socialno strukturo tukajšnjih otrok ter delo z njimi. Pri tem je opozorila, da mora voditi šola za vsakega otroka poseben spis. Udeleženci konference so se posebej^ zanimali za osebni list in Poročilo o obisku na domu otrokovih staršev. Ti obiski so namreč obvezni za vsakega defektologa, o njih pa mora dvakrat na leto tudi pismeno poročati. Posebna osnovna šola na Homcu je lahko zajela doslej —zaradi pomanjkanja učnih moči in finančnih sredstev — le slabo četrtino vseh kategoriziranih otrok iz obeh občin — kamniške ,in domžalske. Težave so v tem, ker se morajo otroci voziti iz oddaljenih krajev, na vpis pa čaka še vedno več kot 150 težko učljivih otrok. Pri šoli bi bilo treba čim-Prej^ zgraditi internat, saj bi lahko šola šele potem uspešno delala in se tudi hitreje razvijala. Dokler internata ni, naj bi občine Poskrbele za reden prevoz teh otrok. Tako bi se lahko šolali v tej ustanovi tudi otroci iz mo-ravške in tuhinjske doline in Črnega grabna. Doslej je nosila vse breme vzdrževanja te šole, ki uspešno deluje že od 1. 1964, domžalska občinska skupščina. Prav pa bi bilo, če bi k temu vzdrževanju vsaj delno prispevala tudi občinska skupščina Kamnik. Na šoli je šest razredov, ki jih obiskuje 56 otrok iz obeh občin. Poleg ravnatelja poučujejo na šoli še štiri defektologinje in ena slavistka. Jeseni bo treba odpreti sedmi razred in n* novo sprejeti v službo vsaj dve učni moči. V razpravi na konferenci so sodelovali tudi gostje. Ravnatelj Vzgojnega zavoda Janeza Levca tov. Sušnik je govoril o namenu in ciljih posebne osnovne šole in pojasnil način dela v taki ustanovi, pa tudi probleme, ki jih morajo reševati posebne šole. Pedagoški svetovalec tov. Domanjko je prikazal dosedanji uspešni razvoj posebne osnovne šole Homec in pohvalil prizadevanje kolektiva šole, ki je v tako kratkem času dosegel lepe učne in vzgojne uspehe. Grajal pa je odgovorne upravne organe občine Kamnik, češ da so imeli še lepše pogoje za ustanovitev tovrstne šole, pa jih niso znali ali pa • niso hoteli izkoristiti. Morda bi bilo prav, če bi v Kamniku ustanovili tak oddelek na osemletni šoli Brdo pri Lukovici. Zastopnik republiškega sekretariata za prosveto in kulturo tov. Budič je predlagal, naj bi poskrbeli za rejništvo, t. j. da bi dobili primerne družine, ki bi prevzele med šolskim letom otroke v oskrbo. V razpravi so še poudarili nujnost medobčinskega sodelovanja tudi pri vzdrževanju posebnega šolstva, podobno kot je to pri šolah II. stopnje. Ob koricu posvetovanja so ravnatelji oddali sezname vseh težko učljivih otrok s svojih šol, sklenili pa so, da bodo na prihodnjo konferenco povabili tudi razrednike prvih razredov vseh osnovnih šol. Nace Vodnik LJUBLJANA: »1 luč je ostdsr« Članica Mestnega gledališča v, Ljubljani Vladoša Simčičeva je pripravila večer umetniške besede z naslovom »A luč je ostala«. Program obsega odlomke iz nekaterih Cankarjevih dram, Cankarjeve črtice (Zaklenjena kamrica, Skodelica kave), odlomek iz Kurenta in iz Bele krizanteme, dalje pesmi Cankarja, Vipotnika, Koviča, Minattija, Pavčka, Udoviča in dva odlorpka iz dramskih del tujih avtorjev: J. Giraudouxa (Trojanske vojne ne bo) in J. Kiltyja (Dragi lažnivec). Kot partner Simčičeve nastopa Saša Miklavpc, sceno in režijo je pripravil ing. arh. B. Simčič, diapozitive pa M. Tiran. Sole lahko naroče umetniški večer pri Vladoši Simčičevi v Mestnem gledališču v Ljubljani. V Ptuju je bila letna konferenca Zveze prijateljev mladine, na kateri so družbeni in prosvetni delavci razpravljali o doseženih uspehih in novih nalogah z mladiho. Med drugim je prišlo do široke razprave o materialni osnovi za razvoj varstva, izobraževanja in vzgoje mladine. V občini je 29 šol z 10.450 učenci in se občina uvršča med največje v Sloveniji. Občina je agrarnega značaja in ji primanjkuje sredstev, da bi lahko zagotovila potrebe na tem področju. Učenci so v odnosu z učenci v drugih občinah v zelo neenakopravnem položaju, saj se troši na učenca 69 tisoč din, medtem ko v ostalih občinah porabijo na učenca tudi do 200.000 din. Na učne uspehe vpliva tudi oddaljenost učencev od šol. Nad 2 km je oddaljenih nad 50 "/o učencev, nad 5 km 1250, 540 vozačev pa se vozi ali pešači tudi po 10 km daleč. Neurejena prehrana, socialne razmere učencev, predvsem na področju Haloz in Slovenskih goric ovirajo učence pri vsestranskem razvoju in Pred 500 leti šola v Pilštanju Pet kilometrov severozahodno od Kozjega je trg Pilštanj, svojo lego 'tna na pomolu v soteski reke Bistri-0e, ki izvira pod Zuzmom in teče Proti Sotli. V severnem in vzhodnem delu Savinjske doline sta bila v 10. stoletju hajvečja posestnika imunitetne zemlje uva cerkvena gospoda, salzburški nadškof in krški škoi. Posesti krške ško-u.1 e izvirajo iz cerkvenih darov oto-na II (leta 908) in Konrada II. (leta 1016 in 1025) savinjskim krajišnikom. v lastni upravi krške cerkve je bilo 'udi ozemlje Pilštanj, kjer so domo-Valj krški mmisteriali. Pod okriljem pilštanjskega in uranskega graau se je razvila pilštanj-ska naselbina, ki se kot vas prvič brnenja leta 1167. V začetku 15. stolet-ja (leta 1404) se Pilštanj omenja že „ trg’ za razliko od prvotne naselbine, imenovane stari trg. Trg Je imel v 15. stoletju že lastno sodstvo, tedenski tržni dan in 6 sejmov ha leto. Solo v trgu omenjajo leta 1466. O šolstvu zgodnjega časa imamo Ua žalost le skromna poročila. Cerkveno pravo (Corpus luris can. c. X., ul. 1) je sicer naročalo, da mora vsak zUPnik imeti klerika, ki skrbi za petje Jn vodi šolo. V kakšni meri so pri nas določila izvajali, ni mogoče ugotoviti, ker nam manjkajo podatki. Vsekakor pa je na sedežu večjih župnij uila šola že zato, ker so skrbeli za duhovniški naraščaj. Večino kandida-'°v nižje duhovščine so izobraževali doma, le redkim je bilo mogoče nadaljevati šolahje na višji šoli v tujini, 'n potrjuje kratek pa važen podatek, da je bila leta 1466 pod pilštaniskim gradom šola v hiši. obdani z vrtom, katero je knez dal v najem. (Ignaz krožen, Das Bisthum und die Diozese kavant VI. Theil, das Dekanat Dra-pnenburg, 1. 1887, st. 60.) Iz tega kratkega podatka je razvidno, da so imeli v Pilštanju šolo pred 500 leti, čeprav 'd kratkotrajno. Ta šola pa verjetno J*1 obstajala samo ra potrebe cerkve, 'J- za vzgoio duhovniškega naraščaja. a,r>Pak tudi za notranje potrebe trga, z,Ssti zato, ker se je od druge polo- vice 14. stoletja dalje pričela ostra borba za ekonomski razvoj, pri čemer pa je bilo znanje za uspešnost borbe zelo potrebno. Kakšen je bil nadaljnji razvoj šole, nam ni znano vse do 18 stoletja, ko je s cesarsko naredbo Jožefa II. bilo komisijsko določeno, da leta 1782 odprejo šolo. Iz neznanih vzrokov so zavlačevali vse do leta 1802, ko so. pričeli s poukom v cerkovnikovi hiši. Leta 1824 so zgradili šolsko poslopje. Sola je bila enoraz-redna. Z naraščanjem števila šoloobveznih otrok so enorazrednico z odlokom deželnega šolskega sveta v Gradcu 17. avgusta 1873. leta (št. 3733) razširili v dvorazrednico. Solo so širili po potrebi vse do leta 1905, ko je postala štirirazredna. Šolski okoliš je leta 1802 obsegal naslednje kčaje: Silštanj, Lesično. Drensko rebro, Gubno, Pristavo, Do-bležiče, Klake, Zeče in Gostinco. Leta 1879 so šolski okoliš spremenili toliko, da sta se prešolala kraja Gostinca v Virštanj in Zeče na Buče, všolal pa kraj Zdole. Pri ustanovitvi šole je prevzel patronat nad šolo verski zaklad. Gradbene stroške pa so plačali: tretjino verski zaklad in dve tretjini všolane občine. Do leta 1864 je nadzoroval šolo konzistorij pri sv. Andreju v Mariboru. Leta 1864 so osnovali šolski konkurenčni odbor, ki je nadalje skrbel za vzdrževanje šole. Decembra leta 1869 so izvolili prvi krajevni šolski svet, od leta 1927 dalje imenovan krajevni šolski odbor, ki je skrbel za šolo, všolane občine pa so morale plačevati predpisani davek. , Pred pričetkom druge svetovne vojne je bila šola petrazredna s 300 učenci, danes pa ima Pilštanj popolno osemletno šolo z 9 oddelki. Pri tem kratkem pregledu lahko ugotovimo, da je že v 14. stoletju ustanovitev šole narekovala potreba po izobraženem kadru. Toda spričo pomanjkljivih podatkov ni mogoče zanesljivo odgovoriti, kakšen je bil razvoj te šole do 18. stoletja. Nova raziskovanja utegnejo dati kaj več točnejših podatkov. Slavica Pavlič izobraževanju. Šolski pouk se odvija v-starih, neprimernih šolah. Pomanjkanje učnega kadra, predvsem predmetnih učiteljev, je v občini veliko, saj prav te razme-Te in še sorazmerno nizki dohodki vplivajo na prihod novih kadrov. V občini dokonča osemletno šolanje komaj 50% učencev. V prihodnjih letih bo morala širša družbena skupnost zagotoviti boljše pogoje učencem posebno zato, ker se mladina, ki se šola v manj razvitih občinah, zaposluje v razvitih občinah, domajja ostane komaj 20 % teh učencev. Zato res ne sme biti ta skrb prepuščena le občinam, posebno sedaj, ko toliko poudarjamo na vseh posvejto-vanjih, kongresih, da je vzgoja mladine stvar širše skupnosti. V občini se je v zadnjih letih veliko staršev zaposlilo v tujini. Samo v osnovnih šolah je ostalo 800 otrok, ki so prikrajšani za družinsko vzgojo obeh staršev, prepuščeni so sosedom, starim staršem ali enemu roditelju. Kopičijo se vzgojni problemi in padajo učni uspehi teh otrok. V šolah Dornava, Markovci je že 25 do 28 % učencev, katerih starši delajo v tujini. Delegati na skupščini so močno poudarjali, da bi se moralo dopolniti predpise, ki bi onemogočali odhod v tujino obem staršem. Potrebno bi bilo, da ti starši tudi prispevajo del sredstev za izobraževanje in varstvo svojih otrok. Res je, da so mnogi učenci zaviti v svilo, okrašeni s prstani in urami, vemo pa tudi to, da vplivi iz tujine škodljivo delujejo na socialistično vzgojo mladine. V občini so bile v zadnjih letih povečane zmogljivosti za predšolsko varstvo otrok. Zgrajena sta bila dva nova vrtca, v Kidričevem je omogočila gradnjo vrtca in šole tovarna Boris Kidrič. Pre- malo odgovornosti do teh vprašanj pa čutijo ostale gospodarske organizacije. Zveza prijateljev mladine bo skupno s sindikati nadaljevala, akcijo za razširitev materialne baze za te potrebe. Pri tem so delegati predlagali, da bi moral tudi nov zakon o otroškem varstvu zagotoviti varstvo več otrokom, ne pa izključiti otroke, katerih starši imajo minimalne dohodke iz kmetijstva. Zahtevali so, da se cenzus otroškega dodatka določi tako, da imajo vsi zaposleni starši enake pravice in da se ne upošteva samo dohodek iz kmetijstva, temveč tudi iz vseh ostalih družbenih dejavnosti. Kljub napornemu delu v šolah so učenci s pomočjo prizadevnih vzgojiteljev dosegli velike uspehe v pionirskih igrah. Vsak odred ima svoj delovni program, v katerega so vključene vse interesne in vzgojne dejavnosti. Med najbolj razvite dejavnosti na šolah spadajo dramski, pevski, literarni, šahovski, športni krožki, v 12 šolah lepo delujejo šolske zadruge, močno pa se je povečalo zanimanje za knjigo (imamo 4300 rednih bralcev). Letos tekmuje za bralno značko 800 učencev. Za požrtvovalno delo v društvih prijateljev mladine, v pionirskih starešinskih svetih, v pionirski organizaciji je republiška zveza prijateljev mladine na skupščini podelila 16 prosvetnim in družbenim delavcem zlate plakete. Med nagrajenci so: Bračko Katica, Cokl Dušan, Fric Hedica, Iglar Jožica, Jakomini Ivan,Krajnc Janko, Knez Viktor, Kristanič Ivica, Komac Slavo, Marin Majda, Pucko Janez, Reš Matilda, Segu-lin Angelca, Seršen Hilda, Sepec Kristina in Zupančič Drago. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in želimo še nadaljnjega sodelovanja! Z. A. LITIJA: V petih letih izboljšave? sfitiiat Za spomenik NOB skrbe pionirji. (Osnovna šola Podčetrtek, foto pionirski krožek) Pred nedavnim je sklical občinski odbor SZDL Litija širše posvetovanje o nadaljnjem razvoju osnovnega šolstva v občini, ki so se ga udeležili odborniki občinske skupščine, predstavniki šol, družbeno političnih organizacij in republiški poslanci. Po ugotovitvi, da sedanje stanje šolstva v tej občini še zdaleč ni zadovoljivo, so na posvetu sprejeli program razvoja šolstva za nadaljnjih pet let. V preteklem letu so prenovili osnovno' šolo v Gabrovki, na litijski šoli pa dozida vaj o vmesni trakt, s katerim bodo pridobili poleg štirih učilnic še več drugih prostorov. Program pa predvideva, naj bi z dograditvijo primernih prostorov prešli do leta 1970 na vseh treh popolnih osemletkah na eno in pol izmenski pouk in uvedli celodnevno bivanje učencev v šoli. Sedaj je v vsej občini le en varstveni oddelek šolskih otrok, ki deluje v okviru otroškega vrtca v Litiji. V načrtu e tudi zgraditev nove osemletke v Kresnicah, ki naj bi razbremenila litijsko šolo. Pozornost zasluži tudi uvedbe posebne šole. V tem šolskem letu imajo le en varstveni oddelek, ki je priključen litijski šoli. V načrtu je tudi ureditev brezplačnega prevoza in šolskih malic ter vsakoletni zdravstveni pregledi otrok. Precej živahno so razpravljali še o visokem odstotku litijskih srednješolcev, ki ' ponavljajo na ljubljanskih šolah. V preteklem letu jih je bilo kar 18 9t>; to je stalo občino blizu pet milijonov starih dinarjev. Z vsestranskimi napori bo skupščini v nadaljnjih letih uspelo vsaj delno uresničiti začrtani program: uvesti celodnevno bivanje, odpraviti kombiniran pouk, s pravilnim štipendiranjem pa izboljšati kadrovsko politiko. Boris Žužek Iz drugih republik Šolski dnevi sarajevskih osemletk Iak0 gredo v šolo... profesorji (na levi) in dijaki (na desni). (Iz sarajevskega Prosvetnega lista izposojena karikatura) Na območju mesta Sarajeva so štiri občine, v katerih je več kot 65 osemletk. Prav te dni smo obiskali nekatere šole v mestu, kot npr. osemletko »Vuk Karadžič«, »Razija Omanovič«, »Ivan Cankar«, »Miljenko Cvitkovič«, »Slobodan Vukovič« itd. V teh šolah smo srečali marsikaj, kar nas, je navdušilo — je pa' rezultat prizadevnosti učencev in seveda tudi njihovih učiteljev. Za kaj pravzaprav gre? Velika večina šol prireja tradicionalne šolske dneve, ob tej priložnosti pa so poskrbele za zelo uspele razstave (likovne, tehnično izobraževanje), del, ki so jih napravili učenci sami. ’ V šolah, ki jih omenjamo, so ob tem šolskem dnevu organizirali jubilejne svečanosti kljub temu, da delajo v treh izmenah ter da predstavljajo to veliko obremenitev za učno osebje in učence. Teh slovesnosti se niso udeležili le starši in prijatelji šol. temveč tudi predstavniki prosvete, zdravstva ter javni in kulturni delavci mesta. Za primer naj navedemo zelo uspelo rajstavo del, ki so jih napravili ucenci, oserpletke »Slobodan Vukovič«. Ta šola ima 1900 učencev ter 55 oddelkov in dela v treh izmenah, vseeno pa ji je uspelo razstaviti nad 150 pred-tov. Drug primer govori o aktivnosti naših prosvetnih delavcev v šoli »Ivan Goran Kovačič«, kjer so skrbno organizirali razstavo iz predmeta splošnega tehničnega izobraževanja, na katerem so prikazali učenci svoje konstrukcije (motorje, telefone, radijske postaje, teleprinterje idr.) Dejstvo je, da lahko na osnovi teh primerov zaključimo, da si prosvetni delavci teh šol zelo prizadevajo ne le v fedmem učno vzgojnem procesu, temveč tudi pri izvenšolskih dejavnostih. To delo seveda ni v vseh mestnih šolah enako, temveč si večina resnično prizadeva, da bi pri učencih razvijala vrsto vrlin in navad, pa tudi . nagnjenj do posameznih predmetov. Družbeno politične in delovne organizacije na območju mesta in šol, ki smo jih imeli priložnost obiskati, so i bile res navdušene nad prizadevanjem mladih in uspehih, ki so jih dosegli — seveda ob pomoči učiteljev. Poskrbeli niso namreč le za razstave, temveč tudi za kulturno-zabavne programe, športna tekmovanja in nastope: A^se to je opravičilo sredstva in napore, ki jih vlagajo prosvetni delavci v delo z otroki. Ta prizadevnost ob šolskih dnevih je v sarajevskih osemletkah' že tradicionalna, saj rasto z njo bogate delovne izkušnje. Te dni je v velikem številu osemletk v mestu posebno razpoloženje, ker odločajo o reelekciji direktorjev in šolskih organov upravljanja. To so namreč pomembni dogodki na vsaki šoli posebej. Božo Blažič Jezikovna kultura v šolah druge stopnje Zavod za napredek strokovnega izobraževanja SR Hrvatske je organiziral v začetku aprila v Zagrebu tridnevno posvetovanje o razvijanju jezikovne kulture v šolah II. stopnje. Analizirali so metodolpgijo in delo v jezikovnem pouku in pouku slovnice v srednjih šolah. Poleg vrste referatov, ki so obravnavali jezikovni pouk v srednji šoli, intelektualno in emocionalno motivacijo jezikovnega izraza, poučevanje pravopisa v ' drugostopenjskih šolah itd., so udeleženci tega posvetovanja poslušali tudi dve praktični predavanji, in sicer o estetiki in stilu obdobja romantike ter o jeziku. Na posvetovanju so prišli do vrste spoznanj, Tjdkrivanja novih poti, uspelo pa so se predstavili tudi mladi ljudje iz prakse, ki so opozorili na vrsto originalnih in novih pobud za osvežitev jezikovnega pouka v srednji šoli. Referendum v pomoč osnovnim šolam Sredi aprila so razpisali na ožjem območju Zagreba, ki obsega 9 občin, referendum o samoprispevku občanov za gradnjo novih osnovnih šol, za katerega se je izreklo 87 % prebivalcev. Zagrebčani so dokazali svoje razumevanje za ustvaritev boljših pogojev šolanja svojih otrok s tem, da bodo naslednjih dvajset mesecev plačevali v ta namen 1 % od svojih osebnih dohodkov. Dosedanji razvoj šolstva v Zagrebu je bil zelo intenziven, ven-dar ne toliko, da bi mogel zadovoljiti potrebe naglega razvoja gospodarstva in družbenih služb. Zagrebške osnovne šole obiskuje danes 59.400 otrok (na širšem mestnem območju pa 107.183 učencev) — sicer pa je značilen podatek, da obiskuje vsak četrti Zagrebčan eno izmed izobraževalnih ustanov. Za razvoj šolstva so odmerjali v zadnjih letih precejšnja materialna sredstva. Samo lani so na primer porabili za osnovno dejavnost ter za investicije 27 milijard 796 milijonov starih din. V zadnjih dvajsetih letih so zgradili 74 osnovnošolskih poslopij s 590 učilnicami — problema šolskega prostora na mestnem območju pa vseeno rešili. Lani je bilo 9100 učencev, ki so morali zaradi tega, ker je bilo 290 oddelkov premalo, obiskovati pouk v tretji in četrti izmeni. Samo zanje bi bilo treba čimprej zgraditi v sedmih občinah 11 objektov, da bi imeli dvoizmenski pouk. S samoprispevkom občanov (4 milijarde 577 milijo- nov din), sredstvi družbi' * potrošnje in denarjem gospod kih organizacij bodo zgotovili 22 osnovnih šol, 60 kabinetov in praktikumov, 2o šolskih kuhinj in prav toliko telovadnic, 20 prostorov za celodnevrio bivanje učencev v šoli in 6 otroških vrtcev (v vsakem izmed njih bo prostora za 100 otrok), predvidevajo pa tudi gradnjo posebne šole (za otroke ziduševnimi motnjami). Podobno kot v Zagrebu bodo v kratkem razpisali referendum za uvedbo samoprispevka tudi v nekaterih vaseh na območju občinske skupščine Slavonska Požega. S tem denarjem naj bi zgradili in razširili šolske prostore v Veliki, Kaptolu, Grabarju in Vi-dovacu. Razpis učbenikov Na podlagi uredbe o potrjevanju učbenikov in priročnikov (Ur. 1. SRS, št. 18-85 58) in po sklepu seje komisije za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS z dne 21. marca 1966 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO SRS razpisuje naslednje a) UČBENIKE ZA OSNOVNE SOLE: 1. Rač u ni c a za III. razred 2. Računica za IV. razred 3. Tehnični pouk za VI. razred — priročnik za učence 4. Tehnični pouk za VII. razred — priročnik za učence 5. Tehnični pouk za VIII. razred — priročnik za učence b) UČBENIKE ZA DVOJEZIČNE OSNOVNE SOLE: 1. Madžarsko-slovensko berilo za III. razred 2. Madžarsko-slovensko berilo za IV. razred 3. Madžarsko-slovensko berilo za V. razred Razpisani učbeniki morajo zajeti učno snov, ki je predpisana v učnem načrtu za osnov'n e šole, oziroma za dvojezično madžarsko-slovenske osnovne šole v SR Sloveniji. Pisci, ki se hočejo udeležiti natečaja, naj se pismeno prijavijo najkasneje do 31. maja 1966 komisiji za učbenike in priročnike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS, Ljubljana, Župančičeva 3. Potrebna navodila za razpisane učbenike in priročnike pod točko a) dobe pri Zavodu za šolstvo SR Slovenije, Ljubljana, Poljanska cesta 28, za razpisane učbenike pod točko b) pa pri Zavodu za prosvetno in pedagoško službo, Murska Sobota, Kidričeva 9. Rokopise razpisanih učbenikov je treba predložiti v treh izvodih komisiji za učbenike pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo SRS do 1. marca 1967. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS razpisuje za vsak posamezni učbenik ali priročnik nagrado od 2000 do 3000 novih dinarjev. Na predlog komisije za učbenike in priročnike bo republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS odločil, kateri izmed ropokisov se nagrade in s katero izmed razpisanih nagrad. Nagrado za razpisani učbenik lahko podeli republiški sekre-- tariat za prosveto in kulturo SRS na predlog komisije tudi za učbenik, ki sicer ne bo odobren za natis. Ljubljana, 27 aprila 1966 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO SRS C* ZALOŽBA CANKARJEVA ZALOŽBA bo decembra letos izdala knjigo »Slovensko slikarstvo« To bo velik dogodek v našem kulturnem življenju, saj bo knjiga / ’ /U / • nazoren pregled o razvoju slovenskega slikarstva od srednjeveških fresk do danes; • zbirka najlepših slovenskih slikarskih umetnin v tehnično najpopolneje izdelanih 104 širibarvnih reprodukcijah; • s študijo in leksikalnimi podatki nazoren tolmač poti, ki jo je prehodila naša slikarska umetnost od srednjega veka do sodobnosti. Zato bodo po knjigi »SLOVENSKO SLIKARSTVO« radi segali • vsi ljubitelji likovne umetnosti, še posebej slovenske umetnosti; • profesorji, učitelji, vzgojitelji, knjižnice, saj jim bo v veliko pomoč pri izobraževalnem delu; • mladina, ki bo nadaljevalec slovenske slikarske tradicije. Reprodukcije v knjigi SLOVENSKO SLIKARSTVO bodo natisnjene v štiribarvnem tisku na uvoženem umetniškem papirju in obrezane nalepljene na fini dokumentni papir, in sicer na desni strani knjige, medtem ko bo na levi teklo besedilo glavne študije. Knjiga, formata 24 X 30 etn, bo imela okrog 300 strani, vezana pa bo v elegantno, posebej naročeno platno. Sčitni ovitek bo natisnjen v štirih barvah in prevlečen s polietilenom oziroma lakiran. Knjiga, ki jo bo varoval kartonski etui, bo izšla v drugi polovici decembra 1966. Cankarjeva založba razpisuje za »SLOVENSKO SLIKARSTVO« subskripcijo, s katero želi pod zelo ugodnimi pogoji omogočiti nakup knjige čim širšemu krogu interesentov. »SLOVENSKO SLIKARSTVO« bo dobil fi ZA 120 NOVIH DINARJEV tisti, ki bo ves znesek plačal NAENKRAT, in sicer NAJKASNEJE DO 31. JULIJA 196«, # ZA 140 NOVIH DINARJEV, pa tisti, ki bo plačeval knjigo V POLJUBNIH OBROKIH, a tako, da obrok ne bo MANJŠI OD 20 NOVIH DINARJEV in da bo ves znesek poravnan NAJKASNEJE DO 15. DECEMBRA 1966. Založba bo ob izidu izročila knjigo po subskripcijski ceni samo tistim, ki bodo imeli dolžni znesek v celoti poravnan. Kdor zneska ne bo v celoti poravnal, pa bo želel knjigo dobiti, bo moral doplačati razliko med subskripcijsko in maloprodajno ceno, ki bo dosti višja. Prosimo izpolnite in izrežite spodnjo naročilnico in pošljite jo v ovojnici na naš naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2-11. p. p. 201/IV. — Naročila sprejemajo tudi vse knjigarne po Sloveniji. 7 ' , NAROČILNICA Podpisani(a): ................................................... poklic: ......................................................... zaposlen(a) pri: ....................................:........... stanujoč(a): .................................................... pošta: .......................................................... nepreklicno naročam v subskripciji knjigo »SLOVENSKO SLIKARSTVO«, ki jo bo izdala Cankarjeva založba. Knjigo bom plačal(a) po subskripcijski ceni — 120 novih dinarjev, in sicer vso vsoto naenkrat in najkasneje do 31. julija, — 140 novih dinarjev; to bom plačeval(a) v poljubnih obrokih, a tako, da obroki ne bodo manjši od 20 novih dinarjev in da bo vsa vsota plačana najkasneje do 15. decembra. (Ustrezno podčrtajte!) Ce ne bom v obveznih rokih poravnal(a) dolžnega zneska, pristanem, da mi bo založba izročila knjigo po maloprodajni ceni. Knjigo pošljite: na dom — v službo — bom prevzel osebno. Datum: .................. 1966 ............ (Podpis, za pravne osebe tudi pečat) ■■■■aHaHHHBHaMagi! B S Prijetno in poceni boste £1 svoje počitnice preživeli j| S? I i I i ( S g B H B E! B B v počitniškem domu | »BOR« na Rabu, ki razpolaga z lepo ure- ff jeno sodobno restavraci- B jo in komfortnimi soba- ^ mi z dvema oziroma š tremi posteljami. • Penzion stane 25 N. din ti 9 Dom bo odprt od 1. VI. ® do 20. IX. 1966. Za vse informacije se obr- *| nite na Republiški odbor gj Sindikata delavcev družbe- B nih dejavnosti Slovenije — |j Komisija za letovanje — pj Ljubljana, Dalmatinova ul. H 4/IV, soba 17, tel. 310-033, ■ interna 227, vsak dan, ra- ^ zen srede in sobote, med p 17. in 19. uro. Jože Leskovar odlikovan Predsednik republike Josip Broz-Tito je minuli mesec odlikoval znanega slovenjegraškega pedagoga Jožeta Leskovarja, učitelja na II. osnovi šoli v Slovenj Gradcu. Jože Leskovar je znan ne le kot požrtvovalen vzgojitelj, temveč tudi kot odličen zborovodja. Njegovi zbori (zbor predšolskih otrok, otroški, mladinski in moški zbor) nastopajo na vseh prireditvah v mestu, poleg tega pa priredijo vsako leto tudi samostojen koncert. Ti koncerti so iz leta v leto bolj množični in kvalitetni, kar dokazuje tudi število poslušalcev, ki povsem napolnijo dvorano. Veselje do umetniškega ustvarjanja.,, v neki nigerijski šoli Filozofi so ustanovili svoje društvo V organizaciji Zavoda za šolstvo SRS je bil prirejen takoj po zaključku simpozija o morali, konec marca t. 1. dvodnevni seminar za učitelje filozofije na srednjih šolah. Tematika je bila, posvečena predvsem vlogi in pomenu filozofije v trenutni situaciji in po pretresu na simpoziju podane problematike skozi prizmo pedagoške uporabnosti in teoretične vrednosti. Kot vedno ob takih prilikah je seminar prešel v posvet o ukrepih za izboljšanje obstoječega stanja pouka filozofije. Filozofija na srednjih šolah dosega lepe uspehe in zanimanje mladine za njeno problematiko je dokajšnje. Tudi vsako leto več-U vpisfna čisto filozofijo to jasno kaže,; Prav filozofija je namreč tisti učni predmet na srednji šoli, ki kaže humanizem vsakokratnega družbenega reda. Kadar jo na-domeste drugi nauki ali pa sploh nima cene in veljave, ni težko najti ob tem tendenc odtujevanja človeka od človeka in s tem človeka od družbe. Razveseljive so ugotovitve nekaterih izvajalcev pouka, ki trde; da je koordinacija z ostalimi učnimi predmeti na šoli uspešna. Res je, da je prav temu učnemu predmetu dana možnost osvetliti marsikatere, na drugih področjih samo nakazane probleme, katerih razrešitev je za nadaljnji razvoj mladega človeka velikega pomena. To so nekatera šolska vodstva in kolektivi spoznali, drugi pa spet verjamejo v parcialno vzgojo in specializacijo. Udeleženci so ugotovili, da je ponekod čutiti neskladnost generacij pedagogov, ki niso bile enakovredno osveščene in poučene o temeljnih problemih filozofije. Zato bo med drugim potrebno prav filozofom na šolah odkrivati nedoslednosti v ravnanju s tenkočutno mladino, v kateri še nekateri ne vidijo in concreto bodočih ljudi v vsej polnosti in z zagotovo zahtevnejšimi nalogami v bodočnosti. Vse prevečkrat se še dogaja, da pedagogi sami iščejo krivce izven neposrednega kontakta na relaciji učitelj—učenec, pri tem pa svojim napakam, razvadam, premajhni poglobljenosti ne le v stroko, ampak predvsem ne zanimanju za pedagoško-psiholo-ške aktualnosti, vedno najdejo le zunanje vzroke. Mladina je vedno zahtevala neposredne odnose, strokovnost, možnost zaupanja v vzgojitelja, doslednost in pravičnost pri merjenju teh odnosov v pedagoški morali, posebno še pri ocenjevanju. Komur je en dan le adicijski člen v vsoti vseh dni, ta ne more prisluhniti mladini, vzponom mladega človeka; kdor ni rojen pedagog, naj se v tej smeri vsaj potrudi. Ce kdaj, tedaj je danes razumevanje za potrebe mladih in mentorstvo še kako potrebno. Mnogi »strokovnjaki« na to pozabljajo. Če bo uspelo filozofom na šolah povezati določena mnenja in v večih verzijah podane formulacije pred mladimi ljudmi v samostojen in humanistično opredeljen pogled na svet ter vzbuditi simpatije za tempo in novosti časa in vse, kar to dvoje dobrega in slabega prinaša, ter preko zainteresiranja pobuditi več razmišljanja, vzgojiti temeljitost v preudarjanju, širino zasnavlja-nja in sprostitev od togosti že znanega, že dognanega, s tem pa VIL POSVETOVANJE SLOVENSKIH HSrJEH« ter razplest labirint, ki je GEOGRAFOV V NOVI GORICI Geografsko društvo Slovenije bo priredilo od 20. do 23. maja VII. posvetovanje slovenskih geografov v Novi Gorici. Zadnje zelo uspelo zborovanje je bilo v maju 1964 v Velenju, poprejšnja pa v drugih krajih Slovenije. Program zborovanja je vselej prirejen tako, da se udeleženci seznanijo z aktualnimi vprašanji geografske znanosti in zemljepisnega pouka, največ predavanj in terenskega dela pa je povezanega s pokrajino, v kateri se zborovanje vrši. Ob referatih, . razstavah in na terenskih ekskurzijah spoznavajo udeleženci prirodne in družbenogeografske značilnosti slovenskih pokrajin, predvsem pa velike spremembe, ki jih doživljajo naša mesta in vasi, doline in gore ob hitrem gospodarskem razvoju po osvoboditvi. Proučevanje slovenskih geografov je v zadnjem desetletju sploh močno usmerjeno v raziskovanje geografskih sprememb, ki spremljajo industrializacijo, urbanizacijo in druge procese našega novejšega gospodarskega razvoja. Prav tako morajo biti seznanjeni s sodobnimi tokovi, ki se odvijajo v slovenskih pokrajinah, tudi učitelji zemljepisa na naših šolah, če naj bo zemljepisni pouk res življenjski in sodoben. Pomena in potrebe takih regionalnih posvetovanj se slovenski geografi očitno dobro zavedajo. Že na 'zadnjem zborovanju v Velenju je bilo okoli 170 geografov iz vse Slovenije, prijave za goriško posvetovanje pa obetajo še večjo udeležbo. Ker prihajajo na naša zborovanja v največjem številu učitelji s sloven- skih šol, ki, so ob koncu leta še posebej obloženi z delom, je tolikšen odziv zelo razveseljiv. Štirje dnevi predavanj, diskusij in terenskih ekskurzij bodo za udeležence dokaj utrudljivi. Goriško posvetovanje slovenskih geografov ima podoben program in namen kot dosedanja. 20. in 21. maja bodo na sporedu predavanja in diskusije o sodobnih vprašanjih geografije in zemljepisnega pouka, največ referatov pa je namenjenih problemom goriške pokrajine in območij, kj k njej gravitirajo. Tretji in četrti dan posvetovanja sta namenjena terenskim ekskurzijam. 22. maja bodo udeleženci obpotovali spodnjo Vipavsko dolino in Brda, Trnovsko planoto, Tolminsko in Goriška Brda. Vsako od teh pokrajin si bodo ogledali pod vodstvom tovarišev geografov, ki najbolje poznajo posamezne zemljepisne enote v okviru ožje Goriške. .Za zadnji dan posvetovanja je pripravljena ekskurzija v zgornje Posočje in v Beneško Slovenijo onstran meje. Za našo Primorsko, ki je bila med obema vojnama odrezana od ostale Slovenije, imamo razmeroma malo geografske literature, pa tudi v geografskem proučevanju po osvoboditvi je bila deležna premajhne pozornosti. Predvsem premalo poznamo probleme, ki jih je prinesla pokrajinam ob Soči nova meja, preorientacija po osvoboditvi in končno poživljeni obmejni promet v zadnjih letih. Zato je prireditev takega zborovanja v Novi Gorici, v novem središču obmejnega Posočja, še posebej po- membna za napredek slovenske geografije. Pomen goriškeg^ zborovanja so pravilno ocenila tudi vodstva naših ;šol, zavodi in ustanove, na katerih delajo geografi. Posvetovanja tč1 vrste in neposredno spoznavanje domačih pokrajin so učiteljem geografije nujno potrebno dopolnilno strokovno izobraževanje. Tudi pri prosvetnih, upravnih in družbeno političnih organih goriške občine so naleteli organizatorji posvetovanja na polno razumevanje in pomoč. Tako upamo, da bo goriško posvetovanje nova, lepa manifestacija slovenskih geografov, da bo koristilo vsem udeležencem in posredno tudi zemljepisnemu pouku in da bo dalo nove vzpodbude za geografsko proučevanje naših obmejnih pokrajin. Oblak Tone mnogokrat le nimbus, kulisa, za katero se skriva plitka osebnost. Za. našo pedagoško prakso bo vsekakor pomembno, da je bilo ustanovljeno samostojno Filozofsko društvo Slovenije., s konkretnim programom in posebnim i»>-udarkom na programiranju in reševanju etičnih in estetskih problemov, v skrbi za večjo popularizacijo, prevajanje del, založništvo itd. V okviru tega društva je bila formirana posebna sekcija srednješolskih, učiteljev filozofije, ki,, bo omogočila smotrnejše ukrepanje v metodičnih in didaktič-■ nih problemih in dohitevala druga učno vzgojna področja v prizadevanju, da bi z znanstvenim, pedagoškim, vzgojnim in Ijudsko-prosvetnim delom prispevala k vse večji dosegi plemenitih smotrov in večji afirmaciji človeka kot socialističnega človeka — kot celovitosti. Igor Pleško ►■0-000000-0000000000000o-o-o-o o o< i j Trgovsko podjetje VeletekstU $ s tekstilom na debela in drobne LJUBLJANA, MASAR¥KCVA 17 • VABI POTROŠNIKE, DA OBIŠČEJO NJENE POSLOVALNICE ^ V LJUBLJANI <><><><><><><><>00000000 O-O-OO-O-O-OO-OOO- Podjetje »JUG0LAB0BJITORIJS« Beograd, UL 7. jula br. 44, tel. 625-289 ima v skladišču na voljo velik izbor domačega, in uvoženega blaga za opremljanje vseh vrst laboratorijev, znanstvenih ustanov, fakultet, vojaških akademij, inštitutov, strokovnih tehniških šol, šol za učence v gospodarstvu, medicinskih ustanov in šol, gimnazij, osnovnih šol in delavskih univerz, in to: ( l — znanstvene in kontrolne aparate in instrumente — laboratorijsko steklo in pribor — laboratorijske in tehniške kemikalije — komplet opreme za zdravstvene ustanove in bolnice — opremo in pribor za fotolaboratorije ,— avdiovizualna sredstva, diapozitive in filme — naprave za kino in eiektroakustične naprave — jezikovne laboratorije, magnetofone za šolski pouk — učila za fizikalne laboratorije — učila za matematiko — učila za kemijo — učila za biologijo — šolski mikroskopi — učila za geografijo — učila za avto šole — opremo za telesno vzgojo — laboratorij^'.® in šolsko pohištvo — orodje, stroje in učila za šolske delavnice. Našim kupcem omogočimo, da si lahko pred nakupom izberejo vse navedeno blago na naših stalnih razstavah v ulici 7. jula št. 44 in 50. Na zahtevo kupcev prirejamo demonstracije posebej za učila in avdiovizualna sredstva. 9 Roman, ki ne potrebuje slavospevov in reklame Ignac Koprivec: »Pot ne pelje v dolino-«, DZS 1965 gospodarjenjem in s svojim rav- nanjem z ljudmi tega ne izpfi- Kmečka problematika v slo- ni pomembno za kakovost umet- manju pojavov, spremembam in kujejo. ^nski književnosti, ki je tako niškega dela — saj estetska me- njegovim problemskim stiskam oh Ob tem, za Bračka zunanjem Mučilna za pripovedništvo vse do rila vselej govore v prid živi in osebne in splošne narave, pri če- k°ntliktu, pa doživlja trdoživi Predvojnih dni, je v povojnih le- izrazno močni stvaritvi — govori pa mer je slikovito in naravno uskla- kmet tudi interno družinsko dra-spričo družbenih in gospodar- o značilnem premiku območja do- dil ekspresivno, tudi poetično in- J?10* Starejši sin, njegov up, je od-skih prekretnic sicer še vidno pri- gajanja. tonirani slog z notranjo pripoved- ^ Vv.m?s^° za zaslužkom, s°tna, vendar območje kmečke Brez dvoma dosti povojnih jo in osebno psihološko »fabula- sin, sedaj edina Bračkova sredine ni več tako v ospredju pripovednih del z motiviko in tivnostjo«, ki je nikakor ne gre n^a> Pa se .s P°dobno strastjo kot k°t poprej, tako se zdi, zato pa problematiko kmečkega okolja zamenjavati z epsko fabulativno- ocs na zerP^° navezs na dekle ter Nastaja, se oblikuje in že pred- odraža značilnosti prelomnih pre- stjo zunanjih nizanj dogodkov. mu n* mar ne očetova stiska njači. proza z mestom k žariščem mikov v okviru kmetištva, dasi je S takim pisateljskim prijemom ne kmetija. Razpet med očetovimi dogajanja, vendar mnogo manj s znano, da je v prvem desetletju je Koprivec dosegel dvoje: razgr- zahtevami in strastno zaljublje-tradicionalno meščansko, oziroma p0 osvoboditvi nastalo mnogo čr- nil je vrsto bistvenih vprašanj po- nost3° se odtrga od doma^ in po-^alomeščansko motiviko, mnogo fto-belih pripovedi, kjer,aktivizem vojnega vaškega življenja, posre- stane zadruzm traktorist, zelec se bolj pa z atributi sodobne aktual- prevladuje nad umetniško izpo- doval ga je ob internem podoživ- P. lizati dekletu, ki ga v vsej problematike. Navedeno gotovo vedjo, ali se celo prepusti eno- Ijanju problemskih in doživljaj- čistosti ljubezni m strastni pre- ...........—smernosti in shematiki brez prave skih prvin glavne osebe — ne danosti ni zmozen osvojiti. Ob živorodne prepričljivosti. Kasneje glede na miselno podstat Bračka družinskem okolju je lik nastanejo pripovedna dela, kjer so — da bi živorodno spoznal ta Bračkove žene podan v tihi, v dimenzije življenjskih pojavov in svet tudi krog bralcev, ki jim življenje vdam zenici, ki nemo in konfliktov mnogo širše, pristnejše, kmetištvo in ljudje tega območja trpeče m razumevajoče sledi si-sproščene, vendar se zdi, da se niso pobliže znani; bistvene važ- nov°ma> ter ostaja razpeta med taka zapažanja zrcalijo najprej v nosti je dejstvo, da se je pisatelj J^ozem m sinovi, dokler se v naj-kratki prozi, šele potlej v daljši, lotil dela neprogramatično, s hu- hujši stiski znova ne oklene moža. Med daljšimi deli s kmečko pro- manistično zavzetostjo za človeka, »Pot ne pelje v dolino« je tudi blematiko pa utegne roman Igna- s kritično ostrino in poznavanjem slogovno moderni roman podan v ca Koprivca »Pot ne pelje v do- razmer. / tankoslušni notranji projekciji lino« zavzeti posebno mesto, tako Bračkova krpa zemlje je kakor Sla7ne osebe Pisatelj asociativno zaradi pretresljive kritičnosti kot otok sredi zadružnega oziroma dr- veze sedanjost z retrospektivnim zaradi elementarnosti problema- žavnega posestva. Tu živi v opreki poseganjem v preteklost^ celotna tike in konfliktov in ne nazadnje z zadružniki z okoljem in oblast- projekcija Bračkovega doživljanja zaradi slogovnih oblik. ^ pa tudi v okviru iastne družine življenjskih pojavov, njegove re- Koprivčev roman »Pot ne pelje doživlja tragične konflikte. Izvir ^eksi;le 80 P°dane hstr^z~ i, ZGOVORNA STATISTiKA Prostor nam žal ne dopušča, da bi, čeprav na kratko, povzeli vso bogato vsebino 3. številke revije »Otrok in družina«. Zato haj nam bo dovoljeno, da se zaustavimo le pri članku »Ce bi rudi vi imeli težavnega otroka«, kjer avtor Zoran Jelenc raz- _ raišlja o ljubljanski vzgojni sve- [ barviti, pogosto poetični atmo- tovalnici “ob " prvem desetletju! v dolino« je izšel konec lanskega elementarne navezanosti Bračka naivečkrat v značilno nape- nu ts,„t pc—,, i »»v. »■sssjss: &sx jsar-ssBSn ^ Ustanovil se je posebno v zad-S tudi tiste, ki sicer ne slede global- funkcionalno spregovori o Brač- ^ad branjemTaL"6 spoznava le-Uiem času, ko je bila njena eksi- ■ "lm Pojavom in novostim doma- kovi mladosti, o njegovem brez- ^ KoorS notra- stenca zaradi finančnih težav ■ cega leposlovja. V opusu Kopriv, domstvu, ko je v predvojnih dneh n1’eaa ^reza dožMiaiskega sve-resno ogrožena mno«o Dišalo ! cevega pripovedništva se ob tem garal kot hlapec; odtod hlepeča P36®3 Prereza uozivljajsKega s e ^nogi znani jkvni delavci so i romanu da razbrati prelomnico želja po eksistencialni neodvisno- Jep^h mestTBračkovo doživljanje Začeli glasno biti nlat zvona in ! njegovega ustvarjanja, čeravno je sti, po krpi svoje zemlje, želeč se !epi“. m®st (Bračkovo doživljanje opozarjati na nujnost njene°'a : po tematiki ostal zvest kmetištvu rešiti negotovosti in odvisnosti, zemlje dekletovo doživljanje ko UaSlega delovanji in obs^l Slovenskih goric. Pisatelj zajema odtod ljubeča predanost zemlji, ^ pStami^saT v^T e^ b avtor že omenjenega članka | Ppvpjmr^ornu ko ki ji Braček sam z delom svojih Je^’Siio eks. ki 5 državnimi posestvi. Koprivec je kmečkega življenja. Predan zem- ravno usklajeni s celotnim P°da v t±\ SjaSiS?« valeč kmečkega človeka, kot pi- Igor Gedrih t!0 1964, ... „ . ____ _______ . SSsiS”v0Sp«.rS'Ši -J9.»-»/>«— “i- vsak obiskovalec prišel povpreč- ! doživljanje prelomnih gospodar- slabo gospodarjenje zadrug oziro- vec;|0 vrednost. Uo 9-krat, pomeni to 23.000 5 skih in osebnih življenjskih po- ma državnih posesti. Dobro zami- Morda velja zapisati nekoliko °biskov' 1 javov, kot jih doživlja mali kme- šljena socializacija zemlje se ob nepreverjeno misel. Nemara po- Strokovni kolegij, sestavljen ■ tič Braček. Skozi doživljajsko pro- administrativnih ukrepih in šib- meni Koprivčev roman ob neka- iz socialnega delavca, pedagoga, ; jekcijo garaškega hribovskega kem gospodarjenju sprevrže v tenh, lani izišlih delih drugih av- Psihologa, zdravnika in drugih j Bračka razgrinja pisatelj ob nje- Bračkovih očeh v samovoljno in torjev neko prelomnico v razvoju s°delavcev, je v tem času opra- ! govem življenju in delu, čustvova- neučinkovito delo, ki ga mora za- povojnega pripovednega obravna-vd veliko preventivno in kura- ! nju in miselnosti intimni svet družnik Ploj prikriti, da zaščiti vanja sodobnosti, zlasti glede ‘ivno delo, ki ne bo nikoli po- [ kmečke nature, njegovo krčevito sebe in svoje ravnanje, ki ne upo- kmečke problematike. Nedvomno Plačano, kot np more biti pla-I navezanost na kmečko zemljo, ki števa človeka. Ko hočejo zaseči zasledimo v pesništvu tak pojav ?ano nobeno dejanje, porojeno I mu pomeni eksistenco (tudi patri- Bračkovo krpo zemlje, postane že dosti prej v skromni, začetni 12 plemenitega nagiba: »Človek E arhalno pojmovano) prvino. Taka Braček neizprosno ozek in trd, obliki 1950. z zbirko Ade Škerl človeku!« Vzgojna posveto- 5 osebno izražena projekcija je pi- boječ se za lastno eksistencialno 1° s »Pesmimi štirih«, v prozi pa Valnica je morala premagovati ; satelju nudila obilo možnosti, da trdnost, vztrajajoč na svoji lehi, 80 nastale prelomnice dosti kas- celo vrsto negativnih pojavov, • je s psihološko in miselno tanko- kljubujoč tistim, ki bi morali biti neie> zato pa dozorele in s polno- tzvirajočih iz stare miselnosti,! čutnostjo sledil Bračkovemu doje- nosilci napredka, a to s svojim krvno umetniško prepričljivostjo '}Pr., da je vzgoja otrok le žen-8 “ " “ko opravilo, da za otroka ne bo ; t%ro, če bodo v šoli izvedeli, ! ^ ga obravnavajo v vzgojni po- ! f^etovalnici, da je iskanje stro- E kovne pomoči v taki ustanovi • jramotno itd. Marsikje med j namreč še prevladuje moč- \ ko zmotno mnenje, da vzgojne ] ^svetovalnice in podobne usta- : Čeprav je na področju krimi- letni prestopniki Tudi vzgojni za- čale predvsem zaradi pomanjka- of>rarnauajo P ! nologije problem mladoletniškega vodi niso v zadostni meri sodelo- nja ustreznejših zavodov in zaradi rniad^^T 0 j prestopništva najbolj obdelano vali s pristojnimi sodišči (le v težav, ki so nastajale v zvezi s ^ko lne mmnje irelčaMh pri S podrofčie’ je zaradi subjektivnih 36,6»/» primerov). financiranjem vzdrževanja to je ^oraJr^n^ iifJL E specifičnosti biopsihicnega razvoja Sodišča so največkrat izrekala oskrbnine mladoletnih prestopni- kako subtilni Snhiimt nJ 1 mladoletnika, kakor tudi zaradi ukrep oddaje v vzgojno-poboljše- kov v teh zavodih, ker obč»e ni- io in kai vspPJnhi~r, -m m m nie' ’ objektivnih razlogov (kakor šteje- valni dom (v 85°/» primerov), so hotele nositi bremen teh gtroš- Bov zdrav ! mo bružbeno-ekonomske, kultur- vendar so se za tak ukrep odlo- kov. nfie vz^ina nnc 7 7 - ? ne’ geografske in druge činitelje), do,?* Posvetovalnica s na tem polju še marsikaj odpr. 7 7 usPeSno oprav jala svoje, : tega in neraziskanega. 7 nTa»nel7ke nalT’ Prav zato i6 beograjski Inšti- U.le dejstvo, da je od celotne! tut za krimiilologijo in kriminali- ,isk,al° aoc/110!1 -na ■ Stične raziskave temu problemu P°bud0 kaf 39 f starsev’ S posvetil lepo študijo in jo objavil ti sta«° Pa Jlm f ’ zdravs vene 5 v posebni knjigi, ki jo naše knji-anove sociaino - varstvene 5 garne že prodajajo. 'lanove in drugi. ■ -ir Uflnoo on Že Izrekanje zavodskih vzgojnih ukrepov pri mladoletnikih % tS‘- I dirnHSf?£Shel ^oršfnP-r0f' 7^* Marilan ! sodnih dosjejev mladoletnih pre-i7r .ar, ko je rekel: »...naj-! ^ Ihan- ’ J icnci. ». je ■ 1 pa’ ^ar smemo zahtevati, ! stopnikov obeh spolov od 14 do jc, Ha ^_____• ■ 17 let na vsem ozemlju SFRJ ^povnimi mentalno-higienski- [ g°re) V razdobju Ugotovljeno je bilo, da izhajajo mladoletniki in mladoletnice, ki so kršili zakon, večinoma iz otroci. 7)Fp“edaOg0ga ‘smemo 5 ^popolnih in neurejenih druŽin--- 1 . = . • skih skupnosti; precej je med nji- mi tudi nezakonskih otrok. Veči- j. načeli, da vsaj nekaj ve o J ^azvoiu in strukturi osebnosti, I k Psihopatologiji nasploh in o ; °stopku z osebnostno moteni- ! i,,1 otroci. Od pedagoga smemo ! . ., . ... 7 moramo potemtakem zahte- E sklb skupnos 1; precej je med nji- !a|i, da ne gleda v zaupanem E ml tad' 1}ezak°I?sk7 0trO7 VeČ1~ ^ otroku le »objekt pedagoške- j na mladoletnih kršilcev zakona se rit ProceS3.-«, marveč, da spozna ■ < Otrnlrrjvn amnak ” oSSŽTk£rživTnpff i m** po svoji izobrazbi nahaja na ravni osnovne šole. Mladoletni prešo že pred obravnavo , - varovanec « Tega res ne I na sodišču bili vzgojno problema-bQmO mnall V ' rininncti tnte E tlČni! izmikali SO S6 ŠOli, vdajali fe?Ui doseči. Prav °zam bi tem- E Potepanju in počenjali razne ne- ' morali rpniti strnlrnvnn 5 bsta: Najmanj, kar smemo zahtevati je, da je pedagog seznanjen z osnov-strokovno * rednosti" Sodiš‘ča so’ jih obravna- nimi mentalno-higienskimi načeli, da vsaj nekaj ve o razvoju in , 'nnSHninL E vala večinoma zaradi kaznivih strukturi osebnosti..(K sestavku Zgovorna statistika) (e najdraaoceneiše, kar ima-! zaradi kaznivih dejanj zoper ziv vn f j našeaa doraščaiočega. no- E ljenie m telo (4 “/») in dejanj zo-7g.a človeka. Samo pomislimo: j Per osebno dostojanstvo in mo-diji6 Vz§oina posvetovalnica nu- I raJ°- Največ delinkventov povrat- Tone Glavan: Lužiški Srbi vj ? uspešno pomoč samo polo-^ vseh mladih ^1»' i nikov je bilo med tistim dejom Tone Glavan — »Lužiški Srbi«. Med letošnjimi noviteta- l^hhi to v bodoče tisoč sreč- Hiših obiskovalcev, 5 mladine, ki je že v zgodnji mla- mi Slovenske matice je tudi zate tisoč sreč- ! dosti začela z neurejenim nači- jetna knjiga Toneta Glavana o družin, saj nam menda • n°m življenja. Upoštevajoč giba- _______j« ■ nip nnniilariip nrp\7larlnipin 7s.bo nihče ’ ucovarial. da”so j »J6 populacije prevladujejo sta- [ere bo °troci bodoči očetje in mahovih rodov in to že čez i rejši mladoletniki nad mlajšimi (62,7 0/»). Dekleta tvorijo le dese- Lužiških Srbih«. Kot je avtor že uvodoma zapisal, ni imel namena' podati znanstvene Obravnave, marveč le obširnejšo informacijo o najmanjšem slovanskem narodu, ki živi enakoprav-V rih dvajset let ali na še mani. ■ tino celotne populacije. SP ln še nekai nas rudi Nikoli 3 Sodišča spoznavajo mladoletne 7 nikjer Dišalo, da je nastal ! prestopnike predvsem s socialnega no v Demokratični republiki oblem zaradi otvoritve nove 5 vidikaJ81,9 “/o), manj pa s pomoč- Nemčiji. Prav gotovo pa vsebina iih lne’ vinotoča, bara ipd. Tu 5 jo strokovnih mediko-psiholoških te knjige presega zgolj informa- (j!.a.rno denar, saj luksuzno pre- S ekspertiz. Tudi kar se tiče presoje tivnost, saj se odraža v skrbno Kvarno celo tiste lokale, ki jim j duševne razvitosti mladoletnika, obdelanem gradivu piščevo te- Prečen obiskovalec ’ glede j so se sodišča oprla na mnenje meljito poznavanje zgodovinskih t. reme ne b; irnel ka. Oporeka. ! ustreznih strokovnjakov le v po- in kulturnih silnic v zgodovini k° Pa gre za vzgojne posve-| lovici vseh primerov (57,6 «/0). Po- Lužiških Srbov, enako pa tudi ^ ®mice, otroške varstvene j ročila socialno-skrbstvenih orga- povojnih razmer in pridobitev j^-anove, vzgoine zavode itd., ! nov so dostikrat nepopolna in se tega malega, a srčno simpatič- Se nam tolikokrat zatakne. E omejujejo le na podatke o stano- nega naroda. Potlej ko je Tone smo zares taki?! VIATOR vanjskih in materialnih razmerah družine, iz katere izhaja mlado- Glavan podal splošno zemljepisno podobo področja Lužiških Sr- mil Marijan de Reggi. bov, je širše spregovoril o poglavitnih zgodovinskih dogajanjih, mejnikih in spremembah, navajajoč osrednje osebnosti. Avtorja je najbolj pritegnila kultura Lužiških Srbov. Tu je zgodovinsko sledil razvoju jezika, najobsežnejše se je pomudil pri literarnem razvoju, upošteval pa je tudi glasbene in likovne dosežke. Po razlagi povojnih pridobitev, specifike današnje ureditve in življenja Lužiških Srbov, je Glavan zaključil s poglavjem o stikih med Lužiškimi Srbi in Slovenci. Knjiga pomeni lep prispevek k poznavanju najmanjšega slovanskega naroda, avtorju pa gre priznanje za tehtno in skrbno spisano knjigo. Knjigo je opre- Državna založba ^ Slovenije pripravila Izbrana Leva N. Tolstoja v dvanajstih knjigah z monografijo člana francoske akademije Henrija Troyata »TOLSTOJEVO ŽIVLJENJE« \ IZBRANA DELA LEVA'NIKOLAJEVlCA TOLSTOJA predstavljajo na slovenskem knjižnem trgu doslej prvo enotno zasnovano in skupno izdajo najpomembnejših pisateljevih tekstov. Posamezna dela sicer že imamo v različnih prevodih, vendar te izdaje ne morejo nadomestiti ljubiteljem lepe besede enotno urejene in opremljene knjižne zbirke, ki bo med dosedanjimi slovenskimi prevodi Tolstojevega dela upoštevala povrh še mojstrstvo cenjenega in priznanega prevajalca: VLADIMIRA LEVSTIKA. Tolstojeva dela je izbral in zbirko uredil: JOSIP VIDMAR. IZBRANA DELA LEVA NIKOLAJEVIČA TOLSTOJA BODO OBSEGALA: • 1. KNJIGA: D ETIN ST V0 - DESTVO - MLADOST • 2. KNJIGA: SEVflSTOPOL - KOZAKI - HADŽI MURAT • 3.-6. KNJIGA: VOJNA IN MIR • 7.-8. KNJIGA: ANA KARENINA • 9. KNJIGA: RODBINSKA SREČA - FOLIKUSKA -GOSPODAR IN HLAPEC - SMRT IVANA ILJIČA - OČE SERGEJ - KREUTZERJEVA SONATA • 10. KNJIGA: VSTAJENJE • 11.—12. KNJIGA: Henry Trcyai: TOLSTOJEVO ŽIVLJENJE (monografija) VSEH DVANAJST KNJIG bo vezanih v celo platno in pol-usnje; tisk na finem brezlesnem papirju in vzorna oprema. ZBIRKA BO IZŠLA V JESENI. ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA RAZPISUJE ZALOŽBA SUBSKRIPCIJO in nudi naročnikom poleg znatno nižje cene tudi ugodnost obročnega plačevanja. CENA ZA NAROČNIKE VSEH DVANAJSTIH KNJIG: — celo platno 480novih dinarjev; — polusnje: 600 novih dinarjev. NAROČNIKI imajo ugodnost obročnega plačevanja in sicer: — 10 mesečnih obrokov po 48 N. din (celo platno); — 10 mesečnih obrokov po 60 N. din (polusnje). Knjigotrška cena bo ob izidu za kakih 30 % višja. Ker je čas la subskripcijo omejen, čimprej izpolnite priloženo položnico in jo pošljite v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 Na zbirko se lahko naročite v vseh knjigarnah. Naročilnica Obvezno se naročam na IZBRANA DELA L. N. TOLSTOJA v dvanajstih knjigah po subskripcijski ceni celo platno; 480 N. din polusnje: 600 N. din Naročnino bom poravnal: takoj, v 10 mesečnih obrokih bo 48 N. din (celo platno) v 10 mesečnih obrokih po 60 N. din (polusnje)* (•Podčrtajte, prosimo, zaželeno vezavo in ustrezne pogoje plačila.) Kraj in datum: Podpis ........ ! I i s s g -S 1 I S 2 r td D 'E a c 2 >N D Stran 10 Mmzpisi delovmih mest !l!!l!ll!!lllllll|||!lllll!lllll!lllll!!llll!l!lllll!lllill!lll!lli 1 V rednem razpisu prostih delovnih mest za učno in vzgojno osebje v h 1966, ki je bil objavljen v 8. številki Prosvetnega delavca, se nam je vrinilo nekaj napak. Popravljene in dopolnjene razpise objavljamo v tej številki, enako tudi tiste, ki smo jih prejeli z zamudo. Učiteljišče in gimnazija s pedagoško smerjo Celje — 1 učitelj za slovenščino in ruščino, P; 1 učitelj za matematiko in fizike, P; 1 učitelj za tehnični pouk in fiziko, PRU; 1 učitelj za pedagoško skupino, P (za eno leto); 1 učitelj za klavir, P (AG, oddelek za klavir); 1 učitelj za violino, P (AG) oddelek za violino). MATURANTI 56! Maturanti učiteljišča v Mariboru, ki smo maturirali lOoli, bomo praznovali 10-letnico mature ' 25. junija 1966 v Železničarskem domjj na Pohorju. Pričetek ob 13. url. Prispevek 60 N din nakažite na knjižico številka 5131-620/6-230-3280 KB Slov. Bistrica najkasneje do 10. junija 1366. Obveščajte se med seboj in poskrbite za polno udeležbo. Za informacije se obračajte na tel. št. 71034 Slov. Bistrica. Šolski center za blagovni promet Celje — 2 diplomirana ekonomista, P; 1 nadzornik praktičnega pouka STU. Osnovna šola Simona Jenka Kranj — 1 učitelj za zgodovino, PRU ali P, imeti mora stanovanje v Kranju ali bližnji okolici; X učitelj za matematiko, PRU ali P, stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Osnovna šola Prule Ljubljana, Prule 13 — 1 pomočnik ravnatelja, U z desetletno prakso ali PRU ali P z osemletno pedagoško prakso; 2 učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P; 1 učitelj za zgodovino, PRU ali P; 1 vodja varstvenega oddelka, PRU; 1 vodja varstvenega oddelka za določen čas, PRU. Ekonomska šola Novo mesto razpisuje ponovno delovno mesto 1 učitelja za matematiko, P. Stanovanje zagotovljeno. Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani sporoča, da je za vfa razpisana delovna mesta, obljav-Ijena v zadnji številki Prosvetnega delavca, na voljo samo eno družinsko in samsko stanovanje. Osnovna šola Draga Lugariča Lendava, podružnica Gaberje — 1 učitelj, U z znanjem slo- IHK VBBSIBSBBHIHMMBDBHBI ■ 5 . I. GIMNAZIJA LJUBLJANA-BEŽIGRAD razpisuje z novim šolskim letom 1966/67 mesto Pomočnika direktorja Pogoj: profesor z najmanj 8-letno prakso v prosvetni stroki. »■■■aBBiiBBBaiiBBaaBBBBBijBBjIIlieBBaBBBBBBBBBB1|1|1|BBB1I| imBBHHBBiiBaaiiHBHHaanBaiiBanBBiiai Kovinarska šola Kočevje razpisuje prosta delovna mesta: — 1 učitelj za slovenščino in tuji jezik — 1 učitelj za strokovno računstvo — 1 učitelj za družbeno-ekonomske vede Zaželen: so interesenti z višjo ali visoko izobrazbo. Nastop službe 1. IX. 1966. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. Osebni dohodki in stanovanje po dogovoru. Možnost dopolnilnega zaslužka in specializacije za andragogiko. Kovinarska šola Kočevje, telefon 86-089. Komisija za razpis delovnega, mesta direktorja pri ^ GSMOVm SOLI VELIKI DOLINI t razpisuje prosto delovno mesto - direktorja Osnovne šole Velika Dolina Pogoji : profesor ali predmetni učitelj s strokovnim izpitom in najmanj 5 let učno-vzgojne prakse; učitelj s strokovnim izpitom in najmanj 10 let učno-vzgojne prakse. Ponudbi priložite življenjepis in dokazila o izobrazbi in dosedanji ucno-vzgojni praksi. Zagotovljeno je novo komfortno družinsko stanovanje. Ponudbe pošljite razpisni komisiji pri Osnovni šoli Velika Dolina do vključno 20. maja 1966. Obveščamo šolska vodstva, da smo odobrili za skupine šolske mladine posebne popuste pri prevozih z žičnicama na Veliko planino in Španov vrh. VELIKA PLANINA — 555 m — 1412 m — 1666 m 3. — N. din 4, — N. din © Prevoz z gondolsko žičnico v obe smeri ® Prevoz z gondolsko žičnico in sedežnico v obe smeri , Za prevoze večjih skupin v okviru celotne šole odobravamo dodatni popust: ® Prevoz z gondolsko žičnico v obe smeri @ Prevoz s sedežnico v obe smeri Španov vrh — 379 m - 1305 m Izkoristite 75-odstotni popust, ki vam ga nudimo pri avtobusnih prevozih v vse smeri. Informacije v Turističnih birojih »Ljubljana-transporf« v Ljubljani, Trdinova 3, Šentvidu, Vrhniki, Kamniku, Jesenicah, Slovenj Gradcu, Črni in Ravnah na Koroškem. 2.5 1.5 N. din N. din LJUBLJANA • MARIBOR DOLORES — elastičen L V C R A nedrček — želja vsake žene — 37,20 N din venskega in madžarskega jezika; 1 učitelj za dobo enega leta, U z znanjem slovenskega in madžarskega jezika. Osnovna šola Šempeter pri Gorici — 2 učitelja za slovenščino, P ali PRU; 1 učitelj za kemijo in biologijo, P ali PRU; 1 učitelj za matematiko in fiziko, P ali PRU. Otroški vrtec Šempeter pri Gorici — 1 vzgojiteljica, VZG Osnovna šola Škofije pri Kopru — 1 učitelj za slovenščino PRU ali P. Osnovna šola Vransko — 1 učitelj za zgodovino in zemljepis, PRU ali P. Samsko stanovanje. Opomba Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo: Za vsa naknadno razpisana delovna mesta velja podaljšani rok prijav do 15. maja, če ni v razpisu samem drugače navedeno. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE STOPICE ponovno razpisuje prosto delovna mesto za: RAVNATELJA ŠOLE Pogoji: profesor, predmetni učitelj ali učitelj z najmanj 5-letno prakso in strokovnim izpitom. Kandidat mora nastopiti delovno mesto najkasneje z novim šolskem letom 1966/67. Razpis se zaključi 15 dni po objavi v časopisu, če pa v tem času ne bo prijave, velja razpis do zasedbe delovnega mesta. Prijave življenjepisom, dokazili a itrokovni izobrazbi in praksi pošljite na naslov: Razpisna Komisija Osnovna šola Stopiče. \ - " ; ■■■ Razpisna komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja šole pri Osnovni šoli Borisa Vinterja - Zreče razpisuje na podlagi 80. člena zakona o osnovni šoli prosto delovna mesto za: - ravnatelja šole Pogoji za sprejem: — srednja, višja ali visoka šolska izobrazba prosvetne stroke z najmanj 10 let prakse v pedago- > ški službi — da je aktiven družbeno-politični delavec Prijave z življenjepisom pošljite do 20. maja 1966 na naslov: Razpisna komisija Osnovne šale Borisa Vinterja v Zrečah. GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER MARIBOR razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: 1. ravnatelj 2. 1 učitelj za slovenščino 3. 1 učitelj za organizacijo in ekonomiko poslovanja go- stinskih organizacij in računstvo Pogoji: pod 1. visokošolska ali višješolska izobrazba z desetletnimi pedagoškimi izkušnjami pod 2. profesor s prakso pod 3. profesor ali diplomiran ekonomist s prakso VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD MLADI ROD Savsko naselje v Ljubljani, Matjaževa 4 razpisuje delovno mesto — vodje varstvenega oddelka, U s strokovnim izpitom in najmanj petletno prakso PROSVETNI DELAVEt jLlst Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štiri* najstnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 313-722. int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva l, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VH — Letna naročnina za posameznike 1.000 din (10 ND), za iole in ustanove 2.000 din (20 ND) - Številka tek. računa 503-8-10 — Tisk CZP »Ljudska pravica« UČITELJIŠČE IN GIMNAZIJA MARIBOR razpisuje naslednja delovna mesta; , — 1 učitelj za slovenščino, P » — 1 učitelj za ruščino ali ruščino in slovenščino, P — 2 učitelja za matematiko in fiziko, p — 1 učitelj za fiziko in matematiko, P — 1 učitelj za violino, P — 1 učitelj za klavir, P — 1 učitelj za telesno vzgojo, P — 1 učitelj za metodiko glasbene vzgoje za dobo enega leta — 1 učitelj za metodiko in šolsko delo za dobo dveh let ■ 1 učitelj za metodiko in šolsko delo za dobo enega leta, P Stanovanj ni. ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR« ZALOŽBA MLADINSKA- KNJIGA Izšlo je 48 knjig Moje knjižnice ® ZA UCENCE obveznih sol in za vse LJUBITELJE LEPE IN DOBRE KNJIGE. Zbirka MOJA KNJIŽNICA prinaša vse dela, ki so obvezno šolsko branje na osemletki. Obsega tista osnovna dela iz domače in tuje literature, ki so že pošla na knjižnem trgu in ki so najtežje dosegljiva v knjižnicah. Knjige so lepo opremljene in ilustrirane, broširane ali kartonirane. Štiribarvni ovitki, format 14 X 20 centimetrov. Letos je izšlo po 8 knjig za šest razredov osnovne šole. Cena za posamezne broširane zbirke 3., 4., 5. in 6. razreda je 26 N din. Cena za posamezni broširani zbirki 7. in 8. razreda je 34 N. din. Za 172 N. din dobite 48 lepih, enotno opremljenih knjig. Ugodnost pri nakupu, zbirke je torej res velika. V prodaji so tudi posamezne knjige, vendar znatno dražje. MOJA KNJIŽNICA SODI NA VSAKO KNJIŽNO POLICO! Zbirko lahko kupite v vseh knjigarnah, naročite jo pri poverjenikih ali zastopnikih, v prodajnem oddelku založbe ali pa izpolnite priloženo naročilnico in zbirko boste prejeli že v nekaj dneh. NAROČILNICA - PD Podpisani Točen naslov Naročam nepreklicno naslednje zbirke MOJE KNJIŽNICE; 1. za 3. razred — 26 N. din 2. za 4. razred — 26 N. din 3. za 5. razred — 26 N. din 4. za 6. razred — 26 N. din 5. za 7. razred — 34 N. din 6. za 8. razred — 34 N. din 7. vse knjige od 3.-8. — 172 N. din Obkrožite ustrezno številko! Posamezne zbirke bom plačal naenkrat, pri nakupu vseh 48 knjig za 172 N. din pa imam pravico do 8 mesečnih obrokov, prvi obrok 32 N. din, 7 obrokov a 20 N. din. Dolg bom poravnal takoj po prejemu računa in položnic. Datum Podpis. Razpisna komisija pri Šolskem centru za blagovni promet MARIBOR, Mladinska ulica 14 razpisuje delovno mesto za: - DIREKTORJA Pogoji so: visokošolska izobrazba pedagoške ali ekonomske smeri z 10-letnimi pedagoškimi izkušnjami Nastop službe 1. septembra 1966. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke zavoda. Stanovanje ni zagotovljeno. Rok za vložitev prijav je 30 dni po objavi.. Ponudbi priložite: spričevalo o predpisani izobrazbi, potrdila o dosedanji praksi in. kratek življenjepis. Kolkovgne ponudbe pošljite na naslov: Razpisna komisija pri Šolskem centru za blagovni promet Maribor Mladinska ulica 14.