134. številka. Izdanje zm četrtek 7. novembra 1895 __(▼ Tratil, v četrtek zjntr^j dne 7 novembra 189&.) TVČuj XX. nBDINOBT" izhaja po trikrat na teden * teatih tedanjih ob torkih, 6*tvtklh in loboteh. Zj u t ranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7, vri večer. — Obojno indanj« Ntane : ta Jcten me*«c . f. —,«0, txven AvttriJ« r. 1.40 I« tli mesec . . . 2.00 , 4,_ aa pol leta ... a,- . . . aa vee lete ... io.- . . . i«._ Na nniki brez prilaiaa« aareiaiae m m jtalj« Mir. Poiamične itovilke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Iratu po a nvč., laven lr«ta po S nvč. Sobotno večerno iadaaje v Iratu « nč„ izven TraU S nč. EDINOST OlMilo nlcvenakega političnega druitva za Prlmo Oglan račune po tarifu v petitu; za naslov* z deb<>!imi črkami »« plačuje ;>ro»tor. ko ik.ir nbaeifii t fnn.lmh »r«tie. PmImid mmrtu oe in jaTncTiahTulrt, .Jo miiči oi;U«i itd. e« ri<'M*jfl po pogodbi. V»i tinpi«i naj »o poAiljaio -iri'dnittvu nlir« CaHPrnia At. I:?. V«tn.> pi 'nora hiti franaovano, k.t in»(r.i'ilciT.itia ,o nc •prei >!ii»|o. R.ikopim «<< u« vračajo. Naročnino. n>kh»in«eij« tn Jiflme »pre-joraa upravniMvo ulica Solino j ic-coto hit. 3. II. nadat. Odprt« rckUm*. ijc •o proiite poštnino. Izjava grafa Badeaija T seji proračunskega odseka poslanske zbornice ođ min. ponedeljka se glasi po prilici : Ker so se gospodje predgovorniki, ne da bi bili počakali pojasnila vlade, že v naprej izjavili v smislu odklonitve (gledć na točko „dispozicijski zaklad'), olajhčana mu je, govorn'ku, naloga in more tak6 odgovoriti vsem govor, nikom hkrAtn. Gledć volilne preosnove ni smeti zahtevati od njega, da bi že danes poročal o vsebini predloge, katero — kakor je obljubil in česar se drže tudi danes — predloži zbornici v bližnjem času, in si torej gospodje takrat lahko napravijo sodbo o njega načrtu. Na gospodih poslancih je, da pov-speše predloženje tega načrta. Ker pa ni mogoče rešiti vsega hkratu, treba seveda, kar mora pripoznati vsakdo, vršiti delo po vrsti. Najpopred treba nekake gotovosti, da pojde razprava o proračunu hitro izpod rok in da dobimo temu primerno prostora za pri-četek in rešenje predložene volilne preosnove. Ministerski predsednik izjavlja izrečno — in za temi besedami njegovimi se ne »kri vaj o nikake zavratne misli —, da tudi prav g o-tovo izpolni, kar je obljubil, kar tudi odgovarja vladnemu programu. Kar se pa tiče volilne preosnove v deželnih zborih, velja zopet načelo, da se dela morajo vršiti po vrsti; najprvo je torej rešiti volilno preosnovo za državni zbor, potem še le ono za deželne zbore. Ker se dostaje jezikovnega vprašanja, ima vlada dobro voljo, nadeja se pa, da sme računati na dobro voljo tudi pri dotičnih strankah. V tej nadi je vlada tega inenenja, da se to vprašanje ne le mor«, ampak tudi, da se more rešiti. Predgovorniki so omenili tudi vpraSanje preosnove davkov in šolsko vprašanje. To so sicer stvari, ki ne spadajo v področje govornika, ministerskega predsednika, in o kojih bode prilika govoriti pri dotičnih poglavjih proračuna in v navzočnosti dotičnih ministrov teh strok. Vendar pa je izjavil g. grof Badetii s Kar se dostaje razbremenjenja dežel povodom davčne reforme, ki se ima izvesti, vlada nikakor noče tajiti tu pa Um slabega stanja deželnih financ; in vlada si bode prizadevala, da zboljša to stanje. O šolskih vprašanjih, sproženih po poslancu dru. Heroldu, pa se ministerski predsednik ne more izjaviti, ker mu niso znani dotičui pre.logi deželnega zbora češkega. Tudi pravice do zborovanja bo se dotaknili gospodje predgovorniki in so predlagali, da naj bi se raje uvajalo sodno postopanje, nego da se govornikom jemlje beseda na zapletenih mestih, ali da se raz-puščajo zborovanja. Tudi govornik je tega PODLISTEK. T Vaziljeva ljubav. Novela, spisal V a c 1 a v Novak. (Dalje.) II. Dalje nisem mogel govoriti. Nekaj hipov sva molčala, potem pa je stopila k meni ter mi položila roko na ramo: „Vazil 1 Opazila sem že zdavna, da oprezuješ okoli naše hiše in da se mi v kolu vedno najbtižje. Ne branila bi se te in postala bi tvoja, ako bi bil prišel le pred pol letom in bi govoril z menoj, kakor se govori. Ti pa nisi hotel, ampak sramoval si se v moji družbi, kakor otrok. Pri Bogu, jedenkrat sem ti že hotela reči: »Daj, Vazil, prinesi mi jabolko*)!* — Nisi se vedel kot mož. Moja mati te je opazovala in čakala. Konečno pa mi je rekla: „Bogat je, dete, dober človek tudi, zdi se mi, — vendar glej, *) Podarjajoč jabolko z denarjem »e z&ročajo na Hmtikem na kmetih javno fantje i dekliČi. menenja, da je pravilneje čuvati svobodo govora na zborovanjih in, ako treba, poklicati sodnika na razsodbo, ali pripoznati mora, da marsikaj govori tudi za nasprotno mene-nje; premisliti hoče torej stvar temeljito. Sicer pa vlada noče zapustiti tal postave in ne misli preostro postopati nasproti zborovanjem. Ako pride vladi poziv, da naj zapusti prakso minolosti, je vlada pripravljena v to, pričakuje pa vzajemnosti v tem pogledu ; namreč: da bodo gospodje spravljiveje gorili pri zborovanjih; kajti le tako moremo priti do sporazumljenja. Ministerski predsednik dotaknil se je potem vprašanja, zakaj sta se postavila v proračun kredita za dva ministra brez portfelja. (Menda ministra-rojaka za Češko in Galicijo). Odgovoril je, da sedanji proračun ni sestavila sedanja vlada, pač pa je pritrdila istemu. Prepričal se je, da mu je s tem, da se postavljata omenjena kredita v proračun, le zavarovana svoboda gibanja, kakor njegovim prednikom. V tem se ni pre-menilo ničesar. Kakor so bila poprej mogoča presenečenja, tako so mogoča tudi sedaj. Kar se dostaje pritožeb proti telegrafno-korespondenčni pisarni, trudila se bode vlada, da se ugodi vsem izraženim željam, gledć na hitrost in nepristranost v službovanju. Kar se pa tiče nepristranosti, je pač umevno s človeškega stališča, da se temu ali onemu državnemu zavodu ne mudi posebno, da bi kolikor možno hitro razširjal stvari, ki so vladi neprijetne. , Jeden govornikov je priporočal tudi, da bi se upravno sodstvo decentralizovalo. Tej želji ne more ustreči g. ministerski predsed. nik. Upravno sodišče izvršuje svoje sodstvo, četudi na podlagi različnih deželnih zakonov, vendar pa po jednotnih načelih, kar je velike vrednosti za pravno varnost. Konečno je izjavil ministerski predsednik, da dovoljenje dispozicijskega zaklada nikakor ni vprašanje zaupanja ali nazaupa-nja, ampak je državna potreba, ter da vlada ne vidi ničesar nemoralnega ali nepotrebnega v tem zakladu, kajti istega zahtevajo tudi vlade vseh drugih držav. Dispozicijski zaklad se porablja le v obrambo proti skrajnim prizadevanjem in demagogiškemu rovanju, ne hotečemu poznati državne misli avstrijske. Tej izjavi ministerskega predsednika bilo bi še pridodati, da je tudi dalmatinski posl. dr. Elaid rekel, da on smatra opozicijski zaklad kot službeno postavko, kakor vsako drugo postavko. V izjavi sedanje vlade — nadaljeval je dr. Klaid — je bilo naglašeno, da se bode dobrohotno uvaževala vsaka opravičena želja v narodnem pogledu, ako je dopustna v državnopravneui, finančnem in po-litiškem oziru. Izjavivši, da hoče to pot glasovati za dispozicijski zaklad, naštel je govornik razne želje svojih somišljenikov, sosebno je da ne obsediš 1* Tako je prišlo, da sem se te ogibala. Ne vem, kako ti je bilo pri srcu . . ., da sem jaz za teboj veliko zdiho-vala, čemu bi tajila?"--- „Luca !" Hotel sem jo objeti. „Mirty! Sedaj je prepozno, — obljubila sem svoje srcć že drugemu". „Komu, Luca ?" Početkom mi ni hotela povedati, boječa se, da se maščujem. Še-le ko sem ji prisegel, da ne storim ničesar, zaupala mi je, da je zaročena z Markom Nikšičein — z nje sedaj že ranjkim možem. Bil je bolehav človek, ki je često kašljal kri in taval po vasi nalik senci. „Njemu ? Kaj češ z bolnim možem ?• „Rada ga imam, dober človek je-. Zamislil sem se, pa kaj bi premišljal! „Povej mi samo še, kdaj si se zaročila ž njim ?* „Po zimi, ko smo robkali koruzo, povabila je mati tudi Marka. Peli smo, pripove- pa zahteval, da se v Zadru zasnuje gimnazij s hrvatskim učnim jezikom in da se v Dalmaciji uvede hrvatski uradni I jezik. i —"— Politiške vesti. V Trstu, ^ne H. novembra 1895. 1 Deželnozborske volitve na Kranj* J skem. Iz „Slovenskega Naroda" posnemamo, da nameruje narodna stranka postaviti kandidatoma za kmečke občine novomeškega okraja tajnika kmetijske družbe Kranjske, g. Gustava Pire a, za kmečke občine Be-lokralne pa vodjo kmetijske šole na Grmu, g. R i h a r d a Dolenca. — .Slovenec' poroča, da je pri volitvah volilnih mož zmagala konservativna stranka na Bledu, na Jesenicah, v Gorjah in v Novivasi. Državni zbor. (Poslanska zbornica). Včeraj se je vršila razprava o predlogi vlade, tičoče se posojil za melijoracije (boljšanja posestev). Minister poljedelstva je naglaial, da pripoznava veliko važnost melijoracij. Temu zakonu je namen, da seže pod roko poljedelstvu, toli oslabljenemu v gospodarskem pogledu. Minister se nadeja, da novi duh tega zakona donese blagonosnega sadu za poljedelsko zakonodajo. Priporočal je slednjič, da naj se vsprejme predloga z vsemi spremembami, kakor jih predlaga odsek, kajti te premembe pomenijo res zboljšanje. (Burna pohvala, ministru so čestitali z mnogih strani.) Predloga je bila vsprejeta v I. in II. branju, potem, ko je finančni minister dr. Bilinski, pripoznavši veliko važnost boljšanja zemljišč, zagotovil, da bodo vsi dotični spisi svobodni koleka in pristojbin. Poinilo&Čenja. Njegovo Veličanstvo je pomilostilo vse one osebe na Češkem, ki so bile zaprte radi politiških pregreškov; zajedno je zaukazalo Njegovo Veličanstvo, da se zaustavijo vse preiskave, uvedene iz istega razloga. Listi poročajo, da so vsled tega milostnega čina našega cesarja že izpustili iz kaznilnice v Pankracu tri osebe, ki so bile obsojene na večletno ječo radi zločina veleizdaje, motenja iniru, žaljonja Nj. Veličanstva in udeleževanja pri skrivnih družbah ; iz kaznilnice v Boryju pri Plznu pa so izpustili trinajst omladincev. Med istimi so znani o-mladinci Rašin, Hajn, Skala in Sokol. Volilna preosnovn. Listi javljajo soglasno, da je Njegovo Veličanstvo že odobrilo grofa Badenija načrt za volilno preosnovo, ter da je dovolilo, da se ta načrt predloži zbornici v razpravo. Podrobnosti tega načrta sicer še niso znane, le toliko soglašajo govorice, da se zasnuje jedna peta kurija. Le gledč števila poslancev, ki jih dobi ta kurija, in pa načina volitve, so si razni glasovi v nasprotju. Zadnje vesti trde, da je peti kuriji namenjenih 50 mandatov. Volilno dovali si to in ono, ter šalili pozno v noč. Ko si je tlačil Marko tretjo pipo, dejala mu je mati: .Marko, pusti pipo, škoduje tvojim prsam!" — Bilo mu je Se slabše, odkar je bil dva zimska meseca pri vojakih ; tudi oče njegov je umrl za jetiko. ,0, matka!* — balial seje Marko, „sedaj i m;uu druge prsi, odkar je hrbet osvobojen telečnjaka!' Peli smo dalje. Kar seje vlije Marku kri iz ust. Položili smo ga v mojo posteljo, dali mu mleka piti ter mu polagali snežene obkladke na prsi. Tako je ostal vso noč pri nas, ker ga nismo pustili v mrazu domov ; jaz pa sem sedela poleg tijega ter pazila, če iuu ne pozll. „Pozno v noč sem sedela pri medli luči leščerbni, opazovala spečega ter premišljevala marsikaj. Spomnila sem se poljuba, katerega mi je pritisnil na čelo, ko so ga vzeli k vojakom. Takrat sem bila še otroška, on pa že mož. Prijel me je često za roko, božal me pravico v tej kuriji bodo imeli le obrtni delavci. Kmečki delavci in posli ne bodo imeli volilne pravice. Volilo se bode neposredno in ne po volilnih m >žeh. Vsi ti načrti se baje že tiskajo v državni tiskarni. Shod zaunpili mož staročeške stranke, vršivši se dne 3. novembra, je sklenil, da se staročeška stranka ne udeleži predstojećih volitev v deželni zbor, Predlog v tem zmislu je stavil starina dr. Rieger in mu je pritrdil tudi princ Friederik Schwar-zetiberg. Shod je priredil dru. Riegru velike ovacije. V poslanski zbornici Ogcrski prijavil je predsednik, da je minister za poljedelstvo grof Festetits odstopil, ter da je na njegovo mesto imenovan Daranjri. Grof Fe-stetits je pojasnil potem, da Je odstopil radi neke naredbe, kojo je izdal po svojem trdnem prepričanju, koja naredba pa ni zadovoljila vse njegove, liberalne stranke. Tu imamo zopet jasen dokaz o grdi nehvaležno-sti židovsko-liberalne sodrge. Grof Festetits je katolišk velikaš, ki je na glasu po svojem osebnem poštenju. Le uplivu tega moža se morajo zahvaliti, da je večina zbornice ve-likašev vsprejela cerkveno-politiske predloge in je tako, na svojo lastno in neizmerno škodo vse dežel« pripomogla krutemu laži-liberalizmii do sijajne zmage. A sedaj, ko židovsko - liberalna klika ne potrebuje več grofa Festetitsa, sedaj je jela intrigirati proti istiniti in ga je po neprestanem zbada-nju prisilila do tega, da se je umaknil sam ter napravil prostor marijoneti znanega kal-vinskega spletkarja Tisze — Daranyi-a. Taka je hvaležnost židovskega liberalizma. VeČina hrvatskega sabora je izključila opozicijonalnega poslanca Ružida iz 15 sej, ker je isti v zadnji seji ostro napal bana grofa Khuen-Hedervarjrja. Kakor se. vidi, izborno posluje mehanizem uiadjarouske večine v saboru hrvatskem. Iz Bolgarske List „Stara Planina* javlja, da je princ Ferdinand izjavil, da dovoli prestop princa Borisa k pravoslavni veri, ako bode tako zahtevalo sobranje. Pre-krščenje izvrši se baje dne 18. januvarja 1896 (st. st,.) Položaj v Turčiji postaja resnejl od dne do dne. Od vseh krajev Male Azije prihajajo porofiila o proganjanju krščanov. V Buloniku so umorili nekega armenskega duhovnika. Iz Rima javljajo : Vsled poročil o opetovanih nemirih v različnih delili države podali so se poslaniki velevlasti posamično k vladi, ter so zaprosili isto nujno, naj nemndotna ukrene potrebno, da se zopet napravi mir, sicer da se bodo vlasti dogovorile med seboj, kaj in kako da je ukreniti. Poslaniki pozovejo ministra za vnanje stvari, naj jih obvesti o tem, kar je ukrenila vlada. ter mi prinašal marsikaj, kar razveseljuje mladino, Ko pa se je vrnil iz vojaške bolnice ter me nekega dn6 srečal, objel me je z besedami; „Ti moj ubogi otrok!* Zdi se mi, da sem videla takrat v njegovem očesu solzo ; brzo se je okrenil in šel svojo pot Ko sem ga videla sedaj ležati tako bledega ter mislila nazaj na vse to, storilo se mi je inako. Žalost me je objela in solze so mi porosile oči. Tako mlad in dober človek, pa mora umreti. Zbudil se je, pogledal ter me opazoval". „Luca !• „Kaj hočeš, Marko ?" »Ali sva sama tu ?* „Di*. „Pojdi sem, duša moja!* Stopila sem k postelji. »Sedi tu k meni!" (Dalje prih.) Prav lepo je, da so se crospoila poslaniki tako potrudili. CeM to vernjemo, da dobe gospoda polne koše obljub in zagotovil od slavne turške vlade; ne verujemu pa, da bi gnila turška uprava imela resno voljo, da bi enkrat preprečila klanje krsčanov. In tudi fie bi imelu voljo za to, kaj pa. če nima več v svojih rokah — potrebne moči!? iSaj je ravno vlada sama razvnela toli lahko raz vnetij i vi fanatizem turškega prebivalstva, da bi tako mogla pokrivati svojo slabo voljo in svojo absolutno nesposobnost za uvedenje potrebnih reform : sedaj seveda ne more več brzdati duhov, k«.je je izzvala. Taka je stvar in nič drugača Turčija je zrela za — koso. Italija v Afriki. Iz Rima čitamo tudi danes navadno, že stereotipno poročilo: Še vedno primanjkuje poročil iz Afrike! — V odškodnino za ta, sicer, po našem razumevanju, dobro utemeljeni molk slavnega generala Baratierija, pa tolažijo zbegano italijansko javnost, da se Bnratieri sedaj „bavi" z nekim velikanskim načrtom za organizacijo sosebno onih pokrajin, ki jih ima že v oblasti. One pokrajine, kojih še nima, bode seveda oigauizoval še le potem, ko mu to dovoli; „črni" nehvaležneži, ki imajo toli malo zmisla za — Avito colturo. Mi seveda ne smemo dvomiti o ženijalnosti Baratierija, vendar pa nas bega nekoliko, ko se spominjamo, da je bila stvar jako sumljiva v vseh časih, kadar so se slavni generali preveč bavili velikimi in tajnimi načrti. Za sedaj nam ne kaže drugega, nego da mirno čakamo nadaljnjih poročil o tej — komediji ; le to se bojimo, da bi se vsa ta igra kar čez noč lahko prelevila — v žaloigvo za narod italijanski in še za koga drugega. Različne vesti. V Borltli je umrl obče spoštovani dušni pastir Alojzij Pavli. Pokojnik se je porodil leta 1826. V Boršttt je izvrševal svoj vzviSeni poklic 26 let., vsega ukup pa je pa-stiroval celih 43 let. Pokojnik je bil tudi med narodnimi prvoboritelji koperskega o« kraja in si je pridobil mnogo zaslug za pro-bujo narodne zavesti. V sedanji dobi medsebojnega prepira je imel pokojnik seveda svoje nazore, kakor vsak izobražen človek, a nikdar ni bil oduren proti onim, ki so drugače mislili, nego on. Vsikdar in povsodi je kazal svoj tihi, mirni in spravljivi značaj. Ni čudo, da ga je spoštoval, kdor ga je poznal. Temu najbolji dokaz je bil njegov pogreb. Pri tej sijajni manifestaciji je bilo poleg prevzvišenega našega vladike, več kanonikov, drugih duhovnikov, učiteljev in veliko število vernikov. Zadnji pozdrav mu je sporočil veleč. gosp. dekan Vari ginljivimi besedami. Blagega moža je spremljalo na poti k večnemu počitku tudi pevsko društvo s črno ovito zastavo, kmetijska zadruga pa luu je položila venec na krsto. Bog povrni dragemu pokojniku v nebesih vse ono, kar je dobrega storil na zemlji 1 K 25letnici g. viteza Klodiča. Da ne bi nas kdo krivo razumel, dodajemo v pojasnilo k vesti, prijavljeni v poslednji številki našega lista, da je g. vitez Klodič • Sabladolski izdal (obelodanil) pesmi svojega sorodnika, pok. Pagliaruzzija, katerega pesniško ime je bilo „Krilan". Stvar je popolnoma jasna, ako čč. čitatelji na koncu omenjene vesti blagovoljno čitajo ,Krilanovih", namesto „Krilan". Imenovanja pri financ). C. kr. finančno ravnateljstvo na Primorskem imenovalo je pri c. kr. tinančni prokuraturi v Trstu kon-cepista dr. Karla Neuschellerja pristavom v IX. in koncipijenta dr. Edvarda Poljaka koncepistom v X. pl. razredu. Viši kontrolor pri glavnem carlnarskem uradu v Trstu, Josip W i t \v a r, je imenovan vodjo solinakega urada v Kopru. Sv. mata zadušnica za pokojne člane „Del podp. društva* v Trstu bode v nede-deljo dn6 24. t. m. ob 8, uri v cerkvi pri sv. Antonu novem. Med naiiml italijanskimi listi vrli se te dni čudno tekmovanje, ki je navstalo vsled vesti, da misli vladu podržaviti naš komunalni gimnazij in realko. Na jedili strani zagovarjajo liberalni listi naše komunalne srednje šole, na drugi strani si prizadeva „konservativni* (Ne da bi se kdo smejal!) „Mattiiio", da bi prav umljivo dokazal, kako izborni možje in italijanski patrijotje se vzgajajo na državnem gimnaziji. Tu zagovorniki mestnih šol, tam zagovorniki podržavljanja. Liberalni listi hit6, da bi prijavili kolikor I* možno „slavnih mož", izidših iz mestnih šol, dočim navaja „II Mattino" imena onih mož, ki so se šolali na državni srednji šoli, in ki delajo dandanes čast tržaškemu imenu doma in — v Italiji. Dolga je res že vrsta onih, ki so še le sedaj, po tej, po naši naučni upravi provzročeni polemiki izvedeli o — svoji slavi. Lepo je to res, toliko od .Indipenden* teja" in „Piccola", kolikor tudi od „Mat-tina", da toli trudoljubivo vlečejo na dan iz globine pozabnosti imena raznih .zaslužnih" mož, želeli bi pa, da bi bili podatki Se po-polneji na tej in oni strani. Želeli bi n. pr., da nam ,11 Piccolo" poleg že navedenih „slavnih" mož, izidših iz mestnih srednjih šot, navede tudi gotovo veliko veče Število onih, ki so pohajali te šole le zato, ker — da govorimo s „Triesterico" — so smatrali iste za „nekaj več kakor jednostavne učne z a v o d e* in so v tem zmislu uredili tudi svoje pozneje javno in politiško postopanje, tako, da jih res pri najbolji volji ne moremo smatrati za posebno vnete siritelje avstrijskega mišljenja na Primorskem. V,Mattinu* pa bi želeli čitati imena tudi onih mož, izidših iz državnega gimnazija, ki so se proslavili ne le kot tržaški patrijotje v italijanskem zmislu, ampak, ki so obr* niti pozornost na-se s tem, da so zastavili vse svoje sile za p o m i r j e n j e med obema narodoma na Primorskem. Dolga vrsta takih tnož bila bi menda, z avstrijskega stališča seveda, najboljše priporočilo za podržavljenje mestnih srednjih šol. Na tako priporočilo čakamo nestrpno, dragi moj „Mat-tino". Glej, glej, da ne bodemo čakali zastonj. Laika demonstracij. „Slov. Narod* piše: V Milanu se je te dni razkril spomenik Garibaldiju. Med venci, katere so položili na spomenik, bil je jeden — Tržačanov. Trak je bil v tržaških barvah in imel napis •Trie ste a Ginseppe Garibaldi". Zabeležili smo. Naznanilo. Za družbe sv. Mohorja letos izdano Jožef Stritar-jevo knjigo „P o d lipo* se dobivajo lepe platnice pri knjigovezu Ivanu Bonaču v Ljubljani komad po 20 kr., s poštnino vred 25 kr., Kdor vzame več komadov na enkrat, poiljejo se mu frauko. Denar naj se blagovoli poslati ob jednem z naročilom g. Ivanu Bonaču v Ljubljano. Prečastiti gospodje poverjeniki družbe sv. Mohorja so uljudno prošeni, da bi to naznanili udom te družbe ob priliki razdeljevanja knjig. Poziv! Dotična dva gospoda, ki sta te dur nabirala na njima dobro znanem krajn prineske za družbo sv. Cirila in Metoda, poživljata se tem potom, da oddata nabrani denar takoj njega namenu, in sicer v roke tukajšnjega podružničnega denarničarja g. dr. Josipa A b rama. (Piazza S. Giaccomo St. 1, I. nadstr , pisarna odvetnika dr. Protnerja). ,Ladlretti«slma Triette-Venezia*. Ubogi, tlačeni primorski Lahi, katere c. kr. vlada Slovenct-m na ljubo toliko „zanemarja* (sic!) dobijo prepotrebno (? ?) najkrajšo železniško zvezo iz Trsta v Benetke. S to železnico približajo se tržaški neodrešenci odrešenim svojim sorojakom onkraj črnorraenih kolcev, a istodobno se je odmaknila zgradba g o-d a r s k o nujno potrebne vipavska železnice v — nedogledno bodočnost. In komu se imamo zahvaliti na tej najnovejši koncesiji Italijanom ? Nikomur drugemu, nego plemuuiteiuu nasledniku grofa Frana Ooro-ninija, prevzvlšenemu knezu Egonu H o h e n-lohe. Da presvetli gospod ne zanemarja interesov svojih volilcev, svedoči nam vest, ki jo je objavil o tej najnovejši „direttissimi" železnici tržaški „Mattino". Ta list pripoveduje, da se je posredovanju kneza Holien-lohe posrečilo, da bode železniška proga Oervinjan-St. Jurij v Nogari /.grajena v kratkem. — In potem pravijo še, da smo mi Slovenci pri vsem .Benjamini* vlade! Bog se vsmili. Slovanska Čitalnica v Trstu prirejata bode, začenši s 13. novembrom 1985., v svojih prostorih plesne vaje, na katere vabi gg. člane in slovanske goste. Priti je v sprehodili obleki. Začetek plesnih vaj bode vsakokrat ob uri zvečer. Poučeval se bode tudi češki narodni ples „Beseda*. Plesni odsek. Delalsko podporno druitvo v Trstu pri- redi svojo običajno veliko veselico (.veliki ples*) dne 25. januvarja 1896. v gledališču Politeama Rosetti. To objavljamo zaradi tega, ker se došla v tej stvari odboru že ra^na vprašanja od strane plesaželjnih krasotic. 6g nadzornike in nadzornice „Delal, pod društva* vabi podpisani k seji na nedeljo duč lo. t. m. ob 5. uri popoludne. Fran Andr ejčič načelnik. Raspisane službe stražarjev. Pri c. kr. redarstvu v Trstu izpraznjenih je kakih 40 služeb javnih stražarjev. Kdor želi vstopiti v tako službo in ima potrebno sposobnost za to, prijavi naj se od 8. do 9. ure dop. do novega leta pri višem nadzorništvu stražarjev: via Chiozza hšt. 21. Kaklno bode leto 1896.7 Le še nekoliko tednov imamo do novega leta. Umestno je torej vprašanje, kakšno bode leto 1898. Kaj nam isto prinese na politiškem polju, o tem ugibajo jedni dobro, drugi slabo, — popolnoma po svojih osebnih nazorih in po barvi dotične polltiške stranke, koji pripadajo. Koledar pa je brezbarven, ker ne pripada nikakoršni stranki, ali bolje rečeno: ker je sestavljen za vse stranke, za vse narode. Takozvani „stoletni koledar" pravi o letu 1896. med ostalim: Leto 1896. bode prestopno leto, torej bode imel mesec februar 29 dnij. Praznikov bode 14, predpust bode trajal sicer le 38 dnij, toda vendar je to dovoljno, da se bodo mogli .naplesati" najstrastniše plesalke in plesalci. „Vladal* bode letu 1896. planet Jupiter. Vreme bode večinoma vlažno, sploh pa so Jupitrova leta jako plodna. Spomlad prične (po vremenu seveda) zelo kasno, ker bode zima dolga in huda. — Takrt „stoletni koledar*. Kdor bode živel do konca 1896. leta, osvedoči se, koliko je resnice na tem vremenskem proro-kovanju. Najdene dlnamltne kipsulj«. Te dni našli so na železniškem tiru blizu postaje Tržič na Goriškem štiri dinamitne knpsulje. Preiskava je dokazala, da je te kapsulje bržkone vrgel od sebe jeden izmed onih laških delavcev, ki se pred zimo vračajo v blaženo svojo domovino. Dotičnik se je namreč bal, da o preiskovanju prtljage na meji ne bi našli kapsulj pri njem. Surov voznik. Ivan Tavčar, voznikjz Vrhnike, stanujoči v ulici della Fabbrica hst. 2, je 42letno dninarko Heleno Kale tako surovo vrgel ob tln, da si je žena zlomila desno ključnico. Povod temu surovemu dejanju bilo je jednostavno dejstvo, da je hotela Kalčeva na Istrski cesti zmuzniti med obcestnim zidom iu vozom so,na, katerega je vozil Tavčar. Žena morala je. v bolnišnico, surovega voznika pa so prijavili kompetentni oblasti. Sodnljtko. Predvčerajšnjem bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 361ctnemu cunjarju Dominiku Licesiju is Trsta, obtoženemu tatvine. Dne 10. okt. t. I. na vse rano zmanjkalo je v kavarni .Alla stella polare* 26 kavarniških pladenj (plošč) iz alpake. Te plošče so stale 130 gl„ toda zvedenei cenili so jih le na 16 gl. 60 nč. Policijski oficijal Tiz je poizvedel, da jo teh 23 plošč prodal Licesi starinarju Milii Krističu, ulica del Solitario, za 2 gl. Na podlagi te poizvedbe je zaprl Luceaija. Obtoženec je tajil, da bi bil ukradel te plošče, iu trdil je, da jih je našel nekje (!) na nekem smetišču, on sam ne vć kje. Sodišču ga je reSilo obtožbe zaradi tatvine, pač pa ga je obsodilo radi goljufije na šest tednov ječe in dovolilo, da pride po prestani kazni pod posebno polic, nadzorstvo. — 28letni težak Ernest Komel iz Trsta dobil je radi žaljenja stražarjev in javnega nasilstva jedno leto ječe. Komel se je upiral stražarjema, ki sta ga dne 12. in. m. prijela v ulici Cainpitelli, ker je razgrajal. Ogrizet je stražarja na rokah, ju opsoval in se branil, kolikor se je mogel, da ne bi ga odpravila v zapor. — 231etni težak Ivan Jazbec iz Sežane je že par mesecev v zaporu, ker je bil obsojen na 8 mesecev ječe zaradi tatvine V zaporu je dne 26. min. m. napadel načelnika paznikov Lorenzuttija in ga pretepel ter opsoval tri druge paznike, ki so prihiteli Loreuzuttiju v pomoč. Sodišče je obsodilo Jazbeca na 8 mesecev ječe. Policijsko. Po noči na včeraj prijeli in zaprli so 3 ponoČue „pevce* in tri razgra-jalce. Med poslednjimi je 23letni težak Karol Tornič, ki se je upiral stražarjema, koja sta ga hotela odvesti v zapor. — Nepoznan tat ukradel je posestnici Mariji Pipan pri sv. Ani hšt. 218 iz nje stanovanja zlato verižico, vredno 40 gl, čevljarju in vratarju hile št. 2 v ulici Rossetti, Ivanu Hočevarju, pa zlat prstan, vreden 16 gl. — Raz ven teh, bilo je prijavljenih redarstvenemu ravnateljstvu še par majnših tatvin. Koledar. Danes (7.): Engelbert, škof. — Jutri (8.): Bogomir, škof. — Polna luna. — Solne« izide ob 6. uri 51 min., zatoni ob 4. uri 35 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 13 stop., ob 2 pop. 16 5 stop. C. Najnovejše vesti. Dunaj 6. Poslanska zbornica je vsprejela v tretjem branju zakon o posojilih za melioracije. Temu je sledilo poročilo gospodarskega odseka o predlogih, da bi se priredila enketa o gospodarstvu. Posl. Kaiser se je upiral taki etiketi, ker bi bila ista le potrata časa, posl. Roser pa se je izjavil za enketo, naštevši razne želje poljedelcev. Monakovo 5. Nedavno se je podrl oder pri zidanju neke hiše in sta bila ob tej priliki ubita dva delavca, pet težko ranjenih in jedna delavka lahko ranjena. Vzrok nesreči je bilo preobloženje odra. Rim 6. Danes zjutraj je bilo občutiti rahel potres. Trifuvlnih« briojavha. Badlmprita. PSenica ?.» jenen —.— — PSenica e>t spomlad I«9tf n.94 >ln 696. Ovea za jesen — •---H* za ipomlad 615 6.87 Koruza ■a oktober —.--.— maj-juni 1896 4.54 -4.55 l'S.-nicH nova od 7l kil. f. e^O-t^O' od 79 kil. f. 6-75 6.85., od *'J kil. «. O.80-695 od 81. Kil. f. 6.90-7 —, od 32 kil. lor. 7.--7.05. od- lednimi 5*60-8-'5; proso 5 30 -B «0 rlnova «*—6.20 Paenicn: Srodne ponudbe povpraievanj* bolj«. Prodaj* 35000 m. »t. 2'/, 5 nv«. dražje. Ri S nT«, dražje, Vrcmo lepo. Praga. Neranniruui uludkor za november f. 13,40 dccerabcr I350. brez carino. Praga. O ontrlfnstnl novi, p'Htavljn'i. v Trst in carino vrml odpoAiljate* prouuj f, 3150 Con CHBfd 33.— 32-25 Getvor.ii — 31 50 V glavah (nodili) 32.50—-33. Havr*. Kava Hniito« gond iT.tr.tgf november 92.— nt marc 89.25. 3anbar?. Santo* £■>•».I iv-ra^n <>i d;cember 75 — r.a mam 72.50 mrtj 71 75 mirno Dum