O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Dane Katalinič OKOLJSKA VZGOJA V EKOVRTCIH SLOVENIJE 2016 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E VSEBINA Predgovor 3 Uvod 4 Družba 5 Posejano seme ekološkega zavedanja 6 Srečanje slovenskih ekovrtcev 6 Okoljska problematika 7 Koordinator ekovrtcev in njegova vloga 8 1 srečanje slovenskih ekovrtcev, Maribor 8 Kako je potekalo načrtovanje dejavnosti ekovrtcev skozi šolsko leto v letih 2005–2010? 10 Naravoslovje v predšolski vzgoji – temelj okoljske vzgoje za trajnostni razvoj 11 2 srečanje slovenskih ekovrtcev, Murska Sobota 12 Trajnostni razvoj 13 3 srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije 14 Okolje kot edukacijska vrednota 16 Projektni pristop proučevanja narave 17 4 srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije, Gornja Radgona 17 Aktualnost programskih vsebin v ekovrtcih 19 5 srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije, Brdo pri Lukovici 19 Kako do zelene zastave? 21 6 srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije, Mežica 25 Da bo laže šlo – regijski koordinatorji za ekovrtce 27 Refleksija dela regijskega koordinatorja za ekovrtce 28 7 srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije, Dobrovnik 30 8 srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije, Rogaška Slatina 32 9 srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije, Metlika 34 10 srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije, Piran 36 Z zbornikom zbranih povzetkov vsebin projekta do boljšega razumevanja okoljske vzgoje kot dejavnika trajnostnega razvoja 37 Tematski sklopi – zgodnje naravoslovje 37 Didaktična gradiva kot pripomočki pri izvajanju projektnih aktivnosti na področju naravoslovno tematskih sklopov od 2006 do 2016 leta 38 Osebe, ki so s svojim strokovnim delom in vodenjem zaznamovale program Ekošola za ekovrtce 38 Viri in literatura 39 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E PREDGOVOR Mag Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola »Najprej izoblikujemo navade, potem pa navade izoblikujejo nas.« Johan Dryden Spoštovani, Še več – načrtovanje in izvajanje aktiv- letos mineva dvajset let, odkar smo program nosti v slovenskih Ekošola uvedli tudi v Sloveniji Vanj so se najprej ekovrtcih sta že zdav- vključile osnovne šole, kmalu zatem pa so se jim naj presegla prvotne pridružili prvi vrtci Na začetku se je porajalo kar okvire sodelovanja, ki nekaj vprašanj, kako zbuditi zanimanje za okolj- je bilo usmerjeno prete- ska vprašanja in teme pri najmlajših Z velikim ve- žno v ustvarjanje, sodelo- seljem ugotavljamo, da so prav najmlajši tisti, ki vanje v natečajih, predstavitve s svojo ustvarjalnostjo, odprtostjo in zvedavostjo in preproste didaktične igre Te aktivnosti seve- znova in znova navdušujejo Seveda z izdatno da ohranjamo, a hkrati postajajo spremljevalci podporo in zavzetostjo vzgojiteljic in vzgojiteljev precej zahtevnejših projektov Vse več vrtcev – naših ekokordinatork in ekokoordinatorjev – ter v programu Ekošola namreč sodeluje tudi pri njihovih tesnih sodelavcev projektih, ki so usmerjeni v iskanje sistemskih izboljšav in rešitev na lokalni ravni in širše: kako dolgoročno poskrbeti za učinkovito rabo energi- je, kako ravnati z vodnimi in drugimi naravnimi viri Zato verjamemo, da bo, – če se s takšnimi iz- zivi ukvarjajo najmlajši, budnost za okolje in svet okoli nas prerasla v njihove navade tudi pozneje v življenju Ob tej priložnosti se zahvaljujem g Danetu Kataliniču, ker že toliko let skrbi, da prav najmlajši oblikujejo svoje okoljske navade s pomočjo pro- grama Ekošola Posebej pa se zahvaljujem tudi vsem vzgojiteljicam in vzgojiteljem, da vsakdan naših otrok prepletajo z okoljskimi vsebinami, s katerimi oblikujejo njihove življenjske navade 3 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E UVOD Novo tisočletje je poleg gospodarskega razvoja postavilo v ospredje tudi zavedanje o skrbi za zdravje ljudi in varstvo okolja Prav to je bilo opre- deljeno s Kjotskim protokolom že leta 1997 na za- sedanju v Kjotu Veljati je začel 16 februarja 2005 z rusko ratifikacijo in je postal del mednarodnega prava, ki omejuje rabo toplogrednih plinov in s tem zmanjševanje antropogenih sprememb v kli- matskem sistemu Slovenija je leta 1998 podpisala Kjotski protokol in ga julija 2002 ratificirala Naša država ni ostala le pri podpisu protokola, temveč ga je začela uresničevati, žal ne v načrtovalni dina- miki, predvsem zaradi izpustov plinov v prometu kot posledici rasti gospodarstva v Sloveniji in Kmetijstvo je zaradi doseganja večjih hektarskih regiji, predvsem povečevanje izpustov v tranzitu, donosov okolje obremenilo z uporabo mineral- ki je bil posledica vstopa Slovenije v EVROPSKO nih gnojil, kemičnih sredstev, pri tem je treba po- UNIJO Poleg omenjenih problemov smo se v sebej omeniti insekticide, herbicide, fungicide, vsakdanjem življenju srečevali z zastrupljanjem pesticide … in posledično obremenitev podtal- prsti, podtalnice, tekočih voda in zraka Takrat in nice in površinske vode še danes se sprašujemo, kako Sodobno kmetovanje se srečuje s težko mehani- Industrija je svoje trdne odpadke odvažala na de- zacijo Prav na tem temelji sodobno kmetovanje ponije, ki jih je zasipala, tekoče odpadke odplak- To pa negativno vpliva na ekosistem v smislu nila s tekočo vodo, plinaste odpadke pa izpustila izgube biološke pestrosti Naj dodamo še de- v ozračje – zrak Velik problem so bili kraji, ki so bili javnike, kot so suša, vetrovi in plazovi, ki močno onesnaženi zaradi rudarske, metalurške dejav- vplivajo na rodovitnost in degradiranje tal nosti npr : Idrija, Jesenice, Litija, Mežiška dolina, Koper, Celje, porečje Krupe, Trbovlje in Šoštanj Vsi ti dogodki so pripeljali do prebujanja in ak- Omenimo le dva primera od navedenih, to sta tivizacije zavesti, da so ljudje postali občutljivi Termoelektrarna Trbovlje in cementarna Lafarge na posledice, ki izvirajo iz ekoloških problemov Cement Šlo je za onesnaževanje zraka s trdnimi Prišel je čas soočanja s posledicami onesnaževa- delci in žveplovim dioksidom nja in z negotovostjo nadaljnjega industrijskega in kmetijskega razvoja Čedalje bolj postaja jasno le eno, človek je vir vseh navedenih problemov Prav zato mora biti sposoben poiskati pota pro- blemskih rešitev, in to tako, da naša aktivnost v okolju pripomore k ohranjanju in varovanju oko- lja Kako to narediti? S spremembo odnosa do okolja in spoznanjem, da smo odvisni od okolja – narave 4 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E DRUŽBA Naša družba – svet je še vedno vpet v strategije Izhajajoč iz navedenih dejstev je nujno, da druž- globalizacije in globalizacijo ljudi, ki ne glede na ba spodbuja procese vzgajanja, privzgajanja in to, na katerih celinah živijo, odpirajo in ustvarjajo utrjevanja ekološke zavesti kot novodobne obli- nove razvojne poti z željo po skupnih, stabilnejših ke odnosov med ljudmi V nasprotnem primeru in boljših odnosih življenja Družba se srečuje s je družba slab zgled mladim rodovom »Veliko problemom ekološke brezbrižnosti nosilcev gos- dokazov je, da moraliziranje – moralno zgraža- podarjenja – industrijo –, pri katerih je v ospredju nje, ogorčenje in obsojanje ter dajanje poceni kapitalsko donosen odnos, ne pa Kjotski protokol moralnih naukov – res ne zaleže veliko Vendar je o omejevanju izpustov toplogrednih plinov To so enako napak verjeti, da znanje (informiranost) in predvsem najbolj razvite in hitro razvijajoče se razum zadostujeta za razsodno in odgovorno rav- države Ne glede na dejstvo, da najbolj razvitim nanje, saj imajo konec koncev oboje tudi tisti, ki državam ni veliko do takojšnje spremembe odno- so zagrešili najhujše zločine nad ljudmi in naravo sa do ekološko škodljivih proizvodno-gospodar- Pomembno je potemtakem, v kakšne namene ju skih panog, ker je zanje v ospredju kapital, se v uporabljamo « Požarnik(v Okoljska vzgoja v šoli, zadnjem času vendarle dogajajo spremembe, da št 1 (2006):6) se vsebine podpisanih deklaracij začnejo udeja- njati v vsakdanjem življenju Brez življenjskih vrednot ni sveta v sozvočju z naravo To dosežemo z ekološko vzgojo in z iz- Zdrava družba temelji na vrednotah Vrednote so obraževanjem za trajnostni razvoj, ta se začne v kriteriji, ki jih cenimo Da zaživijo vrednote, ki so predšolski vzgoji in nadaljuje do fakultete V zvezi skozi tisočletja sooblikovale človeka, kot so nava- s tem je posebna in odgovorna naloga staršev, de, običaji, verovanje, … je nujno spremeniti slog vzgojiteljev, učiteljev in družbe, da skrbno obrav- življenja ter odnos do vrednot in norm, ki bodo navajo vprašanja okolja ter odnos in vrednote temeljile na človekovi morali in ne na interesu do okoljske vzgoje, ker so oni tisti, ki oblikujejo in kapitalu za ceno ekološkega onesnaževanja bodoče nosilce odločanja o človeški in okoljski sveta prihodnosti Eden takih temeljnih programov je bil in je PROGRAM EKOŠOLA, ki je v svojih programskih smernicah in delovanju usmerjen k vzgoji, izobraževanju in delovanju za varovanje okolja, trajnostnega razvoja in temelji na metodologiji sedmih korakov, ki je način dela v programu Ekošola. 5 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E POSEJANO SEME EKOLOŠKEGA ZAVEDANJA Želimo opozoriti na prve začetke zavedanja in tej priložnosti je Komunala Trbovlje, d o o , omo- pomena ekološke vzgoje v predšolski vzgoji, ki se gočila prebarvanje zidu na igrišču, naris stopinj je odzvala na aktualne probleme kraja, to je bilo – varna pot, postavitev posod za ločeno zbiranje onesnaževanje zraka – okolja, v katerem otroci ži- odpadkov pri vrtcu in izdelavo označevalnih ta- vijo V tem primeru gre za Trbovlje Ta pomembni bel Udeleženci srečanja so ta dogodek sprejeli z dogodek »posejano seme« se je zgodil na DAN navdušenjem, z navdihom, da videno ponesejo v ZEMLJE – 22 APRILA 2004 v sodelovanju med svoja okolja Ta dogodek je sovpadal s skorajšnjim Komunalo Trbovlje, d o o , EKOŠOLO – OŠ Tončke vstopom Slovenije v EVROPSKO UNIJO, skratka, Čeč in EKO vrtcem, enoto Mojca, Vrtcem Trbovlje to je bil čas sodelovanja in sprememb To je bilo srečanje ekovrtcev iz vse Slovenije Ob Gordana Vranešič, ravnateljica Vrtca Trbovlje SREČANJE SLOVENSKIH EKOVRTCEV V Sloveniji je v letu 2003, ko je Vrtec Trbovlje pris- bila v Vrtcu Trbovlje tudi prva in edina pridružena topil k nacionalnemu programu »EKOŠOLA kot Udeležilo se ga je 23 predstavnikov iz desetih sa- način življenja«, sodelovalo že več kot 200 ekošol, mostojnih vrtcev in petih vrtcev pri osnovni šoli saj je program že sedem let deloval v slovenskem Od teh dva vrtca nista bila vključena Skozi raz- prostoru V Vrtcu Trbovlje smo se zavedali po- lične aktivnosti otrok so udeleženci lahko sledili mena ekološke vzgoje otrok, saj smo ne nazad- njihovi vpetosti v razumevanje in izpolnjevanje nje živeli v okolju, ki ni bilo najbolj naklonjeno ciljev ekošole Spoznali so različne metode dela, otrokom Živeli smo v kraju, ki je imel v zimskih gradiva in postopke Imeli so možnost izmenjati mesecih zelo onesnažen zrak, posledično pa se izkušnje V popoldanskem času je na upravi vrtca otroci niso mogli zadrževati zunaj Otroke smo že potekal še strokovni del s predavanji ekološko ozaveščali, vendar smo želeli to znanje poglobiti, se pridružiti enako mislečim ljudem Udeleženci so bili tako zadovoljni, da smo v letu in si izmenjati dobro prakso V letu 2003 je bilo 2005 izvedli še drugo srečanje v drugi enoti, ki vključenih sedem EKOVRTCEV, od teh sta dva za- se je tudi pridružila ekovrtcem Koordinatorica je čela delovati v letu 2002 V začetku leta 2004 pa bila naša vzgojiteljica Gordana Rems Arzenšek, sta se pridružila še dva vrtca ki je bila pri svojem delu zelo prizadevna, in tako v maju 2005 izdala s sodelavci brošuro Z igro in Tako je nastala zamisel, da bi v Trbovljah prip- zabavo spoznavajmo okolje – naravo Drugo sre- ravili prvo srečanje ekovrtcev ob svetovnem čanje je potekalo 4 maja v enoti Barbara dnevu ZEMLJE Na to srečanje smo povabili tudi vrtce, v katerih ki so razmišljali, da bi se pridružili Srečanje je bilo 21 aprila 2004 v enoti Mojca, ki je 6 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Predstavljene so bile različne aktivnosti v igral- Srečanja se je udeležilo okrog 40 vzgojiteljev iz nicah in na prostem, v popoldanskem času pa je slovenskih ekovrtcev V tem letu je bilo v projekt bilo druženje namenjeno izmenjavi dobrih praks vključenih že dvajset vrtcev Ogled enote vrtca Mojca, Vrtec Trbovlje OKOLJSKA PROBLEMATIKA Povečevanje števila ekošol oziroma ekovrtcev je Govorimo o pomenu okoljske vzgoje v predšol- odziv na vsakodnevno okoljsko problematiko, ta skem obdobju in okoljski problematiki Zato se je v osemdesetih, devetdesetih letih obsegala in moramo zavedati, da je že v predšolskem obdob- še danes obsega: ju otrok dober opazovalec dogodkov v svojem - divja odlagališča, okolju, tudi posnemovalec dejanj oziroma aktiv- - ravnanje z odpadki, nosti Otrok način življenja odraslih opazuje, čuti, - gospodarjenje z vodami, se nanj odziva in ga posnema Tako gradi in ob- - ogroženost biotske raznovrstnosti, likuje svoj odnos do okolja (živega in neživega) - kemikalije in gensko spremenjene organizme, Zato nam ne more biti vseeno, v kakšnem okolju - zaščito ozonskega plašča in odrašča, ampak moramo premisliti, kako in s - svetovne spremembe podnebja … katerimi vidiki otrokom v predšolskem obdobju zagotavljati optimalne pogoje za privzgajanje pozitivnega in trajnostnega odnosa do okolja 7 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E KORDINATOR EKOVRTCEV IN NJEGOVA VLOGA Programske aktivnosti ekovrtcev so po svojem Ta cilj Ekošola doseže z organiziranjem srečanj obsegu in vsebinah zelo pestre Vanje so vključe- koordinatorjev slovenskih ekovrtcev Namen sre- ni otroci, kolektiv vzgojno-izobraževalne institu- čanja je, da seznanimo okolje z našim delom in cije – zavoda, starši in družbeno okolje, v katerem z rezultati dela ter tako animiramo okolje o pos- se nahaja ekovrtec Vsebina programa in aktivno- lanstvu ekovrtca Prvo srečanje slovenskih ekovr- sti ekovrtca morajo vsebovati vsebine kakovosti tcev in koordinatorjev, ki je bilo 10 maja 2007 v odnosov – življenja in vrednot v kontekstu traj- Mariboru, smo opredelili kot ciljno naravnano za nostnega razvoja doseganje kakovostnega koordiniranja program- skih aktivnosti ekovrtcev s ciljem vsakoletnega Vodenje programa ekovrtca zahteva od koordi- srečanja Od 3 srečanja slovenskih ekovrtcev, ki je natorja doslednost, spodbujevalno sodelovanje bilo 26 maja 2009 na Brdu, se je vsakoletno sreča- in razumevanje z vsemi sodelujočimi v programu nje poimenovalo »SREČANJE KOORDINATORJEV ekovrtca kot načina življenja Za uspešno delo- EKOVRTCEV SLOVENIJE« To poimenovanje se vanje ekovrtcev je pomembna informiranost uporablja še danes 1. SREČANJE SLOVENSKIH EKOVRTCEV, 10. maja 2007 v Mariboru Na predlog ravnateljice in koordinatorke Vrtca – naši najmlajši V Sloveniji so ekošole postali tudi Pobrežje Marjete Rebernik je bil narejen koncept vrtci, ki smo jih poimenovali ekovrtci Spoznali vsakoletnega srečanja koordinatorjev ekovr- smo, da lahko tudi v vrtcih, kjer otroci spoznavajo tcev kot nadgradnja dosedanjih oblik srečanj način življenja, te vrednote povezujejo z okolj- ob DNEVU ZEMLJE, da srečanje koordinatorjev skimi vrednotami in zdravim načinom življenja ekovrtcev Slovenije dobi izobraževalno-posve- Program Ekošola se tako vključuje v vse ravni tovalno vlogo To srečanje je potekalo v okviru Ekološka ozaveščenost se iz vrtca Skupnosti mariborskih vrtcev prenaša v okolico, najprej z otrok na starše in potem Leta 1977 je bilo v Sloveniji več kot 300 ekošol še na lokalno skupnost, Na vabilu za 1 srečanje slovenskih ekovrtcev ki jo poskušajo šole od v Mariboru je bilo zapisano: »Ekošole vzgajajo vsega začetka pritegniti k mlade, da bi jim skrb za okolje in naravo morda sodelovanju « nekoč postala del življenja To nam daje upanje, da bo tudi kakovost našega bivanja v prihodnosti zagotovljena Slovenija je naravno lepa in bogata Nacionalna koordinatorka dežela, zato se moramo toliko bolj potruditi, da programa Ekošola Nada Pavšer bo taka tudi ostala, k temu pa lahko največ pri- pomorejo tisti, ki bodo snovali njeno prihodnost 8 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Bojana Simonič, dipl vzg , Udeleženci srečanja: koordinatorka Vrtca Pobrežje Maribor Prof Nada Pavšer, nacionalna koordinatorka pro- grama Ekošola kot način življenja; Dane Katalinič, PRVO SREČANJE SLOVENSKIH EKOVRTCEV ekokoordinator za vrtce; višja svetovalka pri ZRSŠ je potekalo 10 maja 2007 v Mariboru pod prof Fanika Fras Berro; direktorica Zavoda za okolje Pohorjem v prostorih Hotela Arena pod vod- in prostor Mestne občine Maribor Vesna Smaka stvom koordinatorke Marjete Rebernik, ravnate- Kincl; strokovna sodelavka, vodja slovenskih ekovr- ljice Vrtca Pobrežje Več kot sto strokovnjakov iz vse Slovenije je izmenjalo svoje izkušnje, posluša- tcev – Gordana Rems Arzenšek; predstavniki ZPM lo strokovna predavanja o okoljski vzgoji v vrtcih Maribor; Pedagoška fakulteta Maribor; župan MOM ter si ogledalo razstavo izdelkov in projektov Franc Kangler; podžupan MOM Danilo Burnač; po- ekovrtcev Slovenije Ekokoordinatorji maribor- džupan MOM Andrej Verlič; predstavniki mestnih skih vrtcev so skupaj z otroki pripravili delavni- četrti in krajevnih skupnosti; člani odbora MS za ce za vse udeležence Za srečanje je vsak vrtec komunalo in gospodarske javne službe; člani MS za izdelal EKO maskoto in te so bile predstavljene urejanje prostora in varstvo okolja; sredstva javne- na samem prizorišču dogajanja pod Pohorjem, ga obveščanja: POP TV in časnik VEČER v mariborskih vrtcih pa so za udeležence odprli tudi vrata svojih hišk, kjer so obiskovalci lahko Ravnatelji in zaposleni v vrtcih in OŠ: začutili utrip in delček življenja in dela otrok Vrtec Pobrežje Maribor; Vrtec Tezno Maribor; Vrtec Maskote slovenskih ekovrtcev so bile nato razsta- Jadvige Golež Maribor; Vrtec Studenci Maribor; vljene še v večjih trgovskih centrih v Mariboru in Vrtec Jožice Flander Maribor; Vrtec Otona na Mestni občini Maribor Župančiča Maribor; Vrtec Ivana Glinška Maribor; Vrtec Borisa Pečeta Maribor; Vrtec Radeče; Vrtec Cerkvenjak; Vrtec Pikapolonica, Bistra ob Sotli; Vsebina srečanja: • Vrtec Mojca Ljubljana; Vrtec Agata pri OŠ Poljane; Odprta vrata v mariborskih vrtcih • Otvoritev uradnega dela s pozdravnimi nagovori: Vrtec Slovenska Bistrica; Vrtec pri OŠ Ruše; Vrtec - Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor pri OŠ Rogatec; Vrtec Murska Sobota; Vrtec Bled; - Nada Pavšer, prof , nacionalna koordinatorka Vrtec pri OŠ Dušana Flisa – Rogoza (Sonček); Vrtec Ekošole Trbovlje; Vrtec Mala Nedelja; Vrtec Ljutomer; - Dr Natalija Komljanc, strokovna direktorica Vrtec Jelka Ljubljana; Vrtec Mavrica Vojnik; Vrtec Zavoda RS za šolstvo Šentvid Ljubljana; Vrtec Domžale; Vrtec Šentjur; • Strokovni prispevki: Vrtec Vrhovci; Vrtec Črnuče Ljubljana; Vrtec - Doc dr Jurka Lepičnik Vodopivec: Teoretični Vodmat Ljubljana; Vrtec Stročja vas; Vrtec Ormož vidiki okoljske vzgoje v vrtcu Nacionalna koordinatorka Ekošole Nada Pavšer - Fanika Fras Berro, višja svetovalka za je ob koncu srečanja slovenskih ekovrtcev ob predšolsko vzgojo na ZRSŠ: Otrok raziskuje in vznožju Pohorja dejala, da bo ena prednostnih eksperimentira nalog za naprej uvajanje ekoloških živil na jedil- - Fanika Balič, prof pedagogike, svetovalna nike vrtcev in da je program Ekošola kot način delavka Vrtca Pobrežje: Strokovni portfolio življenja del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki projekta (ekologija) mlade ljudi razvija v odgovorne prebivalce naše - Delavnice pod vodstvom ekokoordinatork države in planeta Marjeta Rebernik je za konec še vrtcev v Mariboru: Otroci mariborskih vrtcev dodala, da je treba dokazati in da dokazujemo, da ustvarjajo v vrtcih ozaveščamo otroke na okoljsko najbolj • Srečanje so zasnovale: občutljivih področjih, kot so varčevanje z vodo, - Nada Pavšer, nacionalna koordinatorka ločeno zbiranje odpadkov, varčevanje z energijo slovenske Ekošole in seveda zdrava prehrana V vrtcih skrbimo za - Marjeta Rebernik, ravnateljica Vrtca Pobrežje trajnostni razvoj posameznika – gre za nenehno Maribor, koordinatorka srečanja slovenskih iskanje poti, kako izboljšati kakovost življenja ter ekovrtcev v Mariboru kako varovati in ohranjati naravno okolje - Gordana Rems Arzenšek, strokovna sodelavka, vodja slovenskih ekovrtcev 9 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E KAKO JE POTEKALO NAČRTOVANJE DEJAVNOSTI EKOVRTCEV SKOZI ŠOLSKO LETO V LETIH 2005–2010? Načrtovanje je potekalo na podlagi letnega de- • Varčevanje z energijo in obnovljivi viri energije lovnega načrta ekošole–ekovrtca–ekocentra v šolah – Franci Dovč oziroma LDN, ki je poleg splošnih podatkov o • Živali in mi – Barbara Žličar ustanovi obsegal še naslednje vsebine: • Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov – Barbara Žličar 1. Cilji, ki jih uresničuje program Ekošola kot na- • Mozaik sveta – Darja Kravanja čin življenja (Cilje ustanove označite z X) 3. Pri katerih drugih projektih nameravate še so- Cilji delovati? Sodelovanje pri vsaj petih projektih 1. Razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov je kriterij za pridobitev ekozastave za šolsko Vzgajanje za zdrav način življenja v zdravem leto ----- (Projekte označite z X) 2. okolju (uvajanje ekološko pridelane hrane, pitniki v ustanovi, gibanje) Sodelovanje na sejmih, razstavah: • Celje – sejem Altermed – Sonja Uršič 3. Učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija) • Mladi za napredek Pomurja – Jožef Rituper 4. Spodbujanje trajnostne mobilnosti v prometu Natečaji: 5. Vzgoja za okoljsko odgovornost • Zeleni nahrbtnik – ZPM Izvajanje celostnega pristopa vzgoje in • Natečaj voščilnic – PEC 6. izobraževanja v programu Ekošola kot način življenja Sodelovanje v kvizih: 7. Povezovanje okoljskih vprašanj z • Ekokviz za OŠ – PEC (Pomurski ekološki center) ekonomskimi in socialnimi • Ekokviz za SŠ – J Rituper 8. Ekološka vzgoja kot moralna vrednota • Ekobralna značka – Mateja Jamnik, JASA • Kaj lahko mladi storimo za okolje – SŠ II 2. Pri katerih projektih iz razpisa programa gimnazija Maribor Ekošola nameravate sodelovati? Sodelovanje • Literarni razpis za srednje šole pri vsaj enem projektu je kriterij za pridobitev ekozastave za šolsko leto ---- Projekt mora Promocija ustanove v okolju: biti vezan na vaš tematski sklop, teči mora • Prispevki v angleškem jeziku za objavo v vse leto, vključena mora biti celotna ustanova mednarodnem časopisu Eco-News – Nada (Projekt –e označite z X) Pavšer, Katja Podlesnik • Prispevki v slovenskem jeziku za objavo na • Ekologija medsebojnih odnosov: Očistimo svet spletnih straneh Ekošole – www ekosola si odpadkov v medsebojnih odnosih – Irena Š • Prispevki za tiskane ali elektronske medije v Mihalič lokalnem ali širšem okolju (Dokazilo se priloži • Revščina po svetu in pri nas – Franci Dovč prijavi za ekozastavo) • Skriti zakladi mestnih parkov – Simona Slavič Kumer Sodelovanje pri zbiranju odpadnih materialov: • Zdravo življenje – Boža Šarbek • Zbiranje izrabljenih tonerjev in kartuš • Voda kot vir življenja – Tea Kolar (ŠPORT ŠPAS) • Zbiralna akcija papirja za Šport Špas 10 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E 4. Kateri tematski sklop (npr : voda, zrak, zemlja, V šolskem letu 2007/2008 bomo zbirali (vrsto od-hrana, živali, odnosi, …) boste podrobneje ob- padkov, ki jih zbirate, označite z X): delali v šolskem letu ------ To je vodilna tema, ki jo obravnavajo vsi učenci in delavci ustanove in i ton i tuše je hkrati vodilna tema ekodneva Upoštevajte ar ar vodilna tematska področja trajnostnega razvo- oodpadk ja, ki ste jih označili v točki 4 V ta tematski sklop Vrsta Papir in k Umetne mase Kovine Bioodpadk Tonerji, k Baterije Elektr Drugo vključite tudi projekte nacionalne koordinacije DA slovenske ekošole iz 2 in 3 točke ali NE TEMATSKI SKLOP: 6. Ekoprogramski svet: vajalci, vnosti) Ekoprogramski svet na posamezni ustanovi us- ratek zapis) , iz ti dela merja okoljske dejavnosti šole, določi cilje delo- ov – k vnost vanja in skrbi za vključevanje učencev, učiteljev, vk vedeno) ezulta upine vzgojiteljev, staršev, preostalega osebja šole in vnost v in vrsta deja ativni) odi deja predstavnikov lokalne skupnosti v projekt s Deja (naslo Cilji (oper Vsebine (do pet sta Ciljne sk (kdo v komu je namenjena, …) Ča (kdaj bo iz Predvideni r 7. Podpis koordinatorja in odgovorne osebe 5. Odpadki – Zbiralne akcije in ločevanje odpad- ustanove kov (Med letom zbirajte podatke o oddanih količinah ): NARAVOSLOVJE V PREDŠOLSKI VZGOJI – TEMELJ OKOLJSKE VZGOJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Že v kurikulu za predšolsko vzgojo je področje naravoslovno izobraževanje kot izhodišče za vse- narave opredeljeno kot posebno področje s po- življenjsko izobraževanje To pa dosežemo, če ot- udarkom na aktivnem in dejavnem vključevanju rokom omogočimo pridobivanje izkušenj v sode- otroka v okolje, v katerem živi, z nalogo ustvarjanja lovanju s starši, vzgojitelji in z družbenim okoljem zdravega in varnega življenjskega okolja in navad, V predšolskem obdobju se postavljajo temelji ki jih bo doživljal in soustvarjal otrok sam Narava odnosov do okolja, v katerem otrok živi kot taka je prva in prava »učilnica« za opazovalno, raziskovalno dejavnost otrok, to je bližnje okolje »Če strnemo naša teoretska in empirična spoz- oziroma okolje njegovega doma Prav v tem času nanja o okoljski vzgoji v vrtcu z vidika stališč se oblikujejo odnosi med otrokom, starši, vzgojite- vzgojiteljev o nalogah okoljske vzgoje v vrtcu, ljem in okoljem V ekovrtcih si prizadevajo, da so ocenjujemo, da gre pri tem za razumevanje ti odnosi uravnoteženi, izpopolnjeni ter nenehno vrtca kot prostora življenja, igre in učenja otrok dograjevani, in to tako, da sledimo otrokovim po- ter odraslih, ki je odprto in usmerjeno k zadovo- budam in radovednosti Svet, v katerem živimo, je ljevanju potreb otrok in odraslih, v katerem se ujet v proces ekonomske, civilizacijske in kulturne prostorska, časovna in pedagoška organizacija globalizacije, ki se čedalje bolj nakazuje kot pro- odražajo v vzgojnem procesu in v razvoju otroka, ces, usmerjen v odpravo osebne in v ustvarjanje kar je predpostavka okoljske vzgoje za trajnostni skupne izenačenosti Zato je pomembno zgodnje razvoj «(Lepičnik, 2008:61) 11 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E 2. SREČANJE SLOVENSKIH EKOVRTCEV, 8. maja 2008 v Murski Soboti Drugo srečanje ekovrtcev (koordinatorjev) ekovr- vzgojno-učne institucije, kjer se začne vzgojno- tcev Slovenije je bilo 8 maja 2008 v Rakičanu -izobraževalni proces za trajnostni razvoj Šlo je pri Murski Soboti pod geslom: VODA KOT VIR za tematsko izhodišče, v katerem je bil obravna- ŽIVLJENJA Temeljilo je na strokovnem preda- van potok Mokoš V tem primeru je šlo za odnose vanju, terenskem delu in otroških delavnicah med vzgojitelji, otroki, starši, družbo in okoljem z nabranimi naravnimi materiali Na srečanju ter za kakovost odnosov – življenja je bil poudarjen pomen vrtca kot predšolske Delavnica na prostem – mladi naravoslovci enot Vrtca Murska Sobota Narava je bila opredeljena kot posebno področje Vsebina srečanja: s poudarkom na aktivnem in dejavnem vključe- • Otvoritev vanju otroka v okolje, v katerem živi, z nalogo - Otroški pevski zbor Vrtca Murska Sobota ustvarjanja zdravega in varnega življenjskega • Pozdravni nagovori: okolja Narava kot taka je prva in prava »učilnica« - Anton Štihec, župan Mestne občine Murska za opazovalno, raziskovalno dejavnost otrok, to je Sobota bližnje okolje oziroma okolje njegovega doma V - Nada Pavšer, nacionalna koordinatorka tem primeru je to bila učna vodna pot Mokoš programa Ekošola - Dane Katalinič, ravnatelj Vrtca Murska Sobota 12 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E • Strokovni prispevki: Bled; Vrtec Senovo; Vrtec Stročja vas Ljutomer; - Prof dr Ana Vovk Korže: Voda kot vir življenja Vrtec Jadvige Golež Maribor; Vrtec Mokronog; in didaktični namen vodnih učnih poti Vrtec Mojca Ljubljana; Vrtec Črnuče Ljubljana; - Evelina Katalinič, prof geografije in Vrtec Ormož; Vrtci Brezovica; Vrtec Ljutomer; pedagogike: Praktične oblike opazovalno- Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona; Vrtec raziskovalnega dela na učni vodni poti Mokoš Lendava; Srednja ekonomska šola Murska Sobota; • Delavnica na temo: Raziskujemo in ustvarjamo OŠ I Murska Sobota; OŠ II Murska Sobota in OŠ III z naravnimi materiali – mladi naravoslovci iz Murska Sobota šestih enot Vrtca Murska Sobota Srečanje ekovrtcev so popestrili tudi plakati na temo VODA KOT VIR ŽIVLJENJA Dogajanje so Udeleženci srečanja: spremljali naslednji mediji: Kanal 10, Studio As, Vrtec Šentjur; Kranjski vrtci; Vrtec Cerkvenjak; Delo, Večer, Pomurski vestnik in Murski val OŠ Lenart – vrtec; Vrtec Sv Andraž – Vitomarci; Vrtec Studenci Maribor; Vrtec Pobrežje Maribor; Udeleženci srečanja so bili enotni z ugotovitvijo, Vrtec Otona Župančiča Maribor; Vrtec Vrhovci da se v predšolskem obdobju postavljajo teme- Ljubljana; Vrtec Jožice Flander Maribor; Vrtec Sv lji odnosov do okolja, v katerem otrok živi To je Ana; Vrtec Ledina Ljubljana; Vrtec Mala Nedelja; svet, ki nas obdaja, kateremu se prilagajamo in se Vrtec Šentjur; Vrtec Turnišče; Vrtec Rače; Vrtec čustveno navezujemo nanj TRAJNOSTNI RAZVOJ Ko govorimo o trajnostnem razvoju, moramo razvoj učenje, da bi spreminjali Izobraževanje omeniti tudi razvoj s stališča vrednot in okoljske za trajnostni razvoj presega znanje ali koncep- etike Gre za ozaveščanje, razjasnjevanje, tehtanje te Motivira otroke in odrasle pri spreminjanju in privzgajanje za okolje pomembnih vrednot odločitev za bolj trajnostno družbo «(Tilbury, Katerih vrednot? V zvezi s tem so mnenja in stali- 2005,:11) šča različna Ugotavljamo, da ni mogoče ločevati vrednot, povezanih z odnosom do narave, od tistih, ki so povezane z odnosom do soljudi « V predšolski vzgoji gre za vzgojo in izobraževanje ter trajnostni razvoj s ciljem spodbujanja didak- tičnih procesov, ki bodo vplivali na postavljanje osnovnih temeljev človekove zavesti in njegove- ga ravnanja do okolja, v katerem živi Trajnostni razvoj je podpiranje napredka in razvo- ja kakovostnega življenja, izobraževanja, odno- sov, vrednot …«(Katalinič, 2008:77) To pa mora biti podprto znotraj trajnostnih načel odnosov in vrednot, ki so v medsebojni, senzibilni interakciji »V resnici pomeni izobraževanje za trajnostni 13 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E 3. SREČANJE SLOVENSKIH EKOVRTCEV, 26. maja 2009 v Ribnem pri Bledu Tretje srečanje ekovrtcev Slovenije je Ekošola iz- - Janez Fajfar, župan Občine Bled vedla v sodelovanju z ekovrtcem Bled v Ribnem - Nada Pavšer, nacionalna koordinatorka pri Bledu Tema srečanja je bila ZGODNJE programa Ekošola NARAVOSLOVJE ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V - Boštjan Noč, predsednik ČZS PREDŠOLSKEM OBDOBJU - Dane Katalinič, koordinator programa za ekovrtce • Strokovni prispevki: Vsebina srečanja: - Dane Katalinič: Zgodnje naravoslovje za • Otvoritev trajnostni razvoj v predšolskem obdobju - Otroci iz enote Gorje in enote Bled: - Nataša Lilek: Med kot varna hrana ekohimna, grajski plesi, viteške igre - Lovro Legat: Čebelar – delavnica izdelovanja • Pozdravni nagovor: svečk iz čebeljega voska - Darja Vernig, ravnateljica Vrtca Bled Udeleženci 3. srečanja slovenskih ekovrtcev 14 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Grajski plesi v izvedbi otrok enote Gorje in enote Bled Udeleženci srečanja: Že v predšolskem obdobju (vrtci) gre za vzgojo in Vrtec Šoštanj; Vrtec Galjevica; Kranjski vrtci; Vrtec izobraževanje ter trajnostni razvoj s ciljem spod- Pedenjped; Vrtec Vrhovci; Vrtec Vodmat; OŠ Trzin; bujanja naravoslovnih vsebin in didaktičnih pro- Vrtec Muta; Vrtec pri OŠ Miren; Vrtec Črnuče; cesov, ki bodo vplivali na postavljanje temeljev Vrtec Slovenska Bistrica; Vrtec Jadvige Golež človekove zavesti in njegovega ravnanja z oko- Maribor; Vrtec pri OŠ Janka Glazerja Ruše; Vrtec ljem, v katerem živi Zato nam ne more biti vse- Manka Golarja Gornja Radgona; Vrtec Jožice eno, v kakšnem okolju otrok odrašča, ampak mo- Flander Maribor; Vrtec pri OŠ Pesnica; Vrtec pri OŠ ramo premisliti, kako in s katerimi vidiki otrokom Cerkvenjak – Vitomarci; Vrtec Rače pri OŠ Rače; v predšolskem obdobju (ekovrtcih) zagotavljati Vrtec Miškolin; VVZ Antona Medveda Kamnik; optimalne možnosti za privzgajanje pozitivnega Vrtec Murska Sobota; Vrtec Idrija; Vrtec Kočevje; in trajnostnega odnosa do okolja Vrtec pri OŠ Miklavž na Dravskem polju Za udeležence srečanja je bil organiziran ogled predstavitve Čebelarskega muzeja v Radovljici in razstave otroških izdelkov, ki so bili namenjeni poudarku pomena čebel za ekosistem Na tem srečanju je bil sklenjen dogovor o medseboj- nem sodelovanju med programom Ekošola in Čebelarsko zvezo Slovenije 15 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E OKOLJE KOT EDUKACIJSKA VREDNOTA V programu Ekošola za vrtce se zavedajo, da se ot- roci najpogosteje srečajo s spoznavanjem narave med najrazličnejšimi oblikami otroških iger, med sprehodi in opazovanjem narave v posameznih letnih časih »V zadnjem desetletju so okoljske vsebine vse bolj del vsebin zgodnjega naravo- slovja in naravoslovnih vsebin ob projektnih de- javnostih, kar pripomore k vzgoji in izobraževa- nju predšolskega otroka, ki se izvajata med igro in ob usvajanju projektnih naravoslovno-okolj- skih vsebin, za katere je otrok motiviran doma in v vrtcu ter želi svojo radovednost udejanjiti z opazovanjem, s primerjanjem, preizkušanjem … Načrtovane okoljske vsebine pripomorejo k pri- dobivanju osnovnega spoznanja o naravi, in sicer o tem, kaj nam narava daje: »Teme s področja ekologije v vrtcu omogočajo - pridobivanje temeljnega znanja za vseživljenj- negovanje pozitivnih medsebojnih odnosov in ski trajnostni razvoj, odnosa do okolja Ekologija odnosov pomeni, - okolje za ustvarjalno, raziskovalno in kritično da mora vsakdo izmed nas najprej vzpostaviti učenje, pozitiven odnos do sebe, kar mu bo omogočilo - okolje kot vzgojni prostor, razviti dober odnos do soljudi, šele nato pa bo - življenje v sozvočju z naravnimi zakonitostmi zmožen pozitivnega in spoštljivega odnosa do okolja «(Hvala, 2013:51) Že v predšolskem obdobju otrok deluje in se uresničuje kot subjekt, pri čemer mu je dana Naravno okolje je vzgojno-raziskovalni prostor priložnost za uresničevanje delovanja kot subjek- »Predšolski otroci se o naravi učijo predvsem z ta«(Katalinič, 2013:95) neposredno izkušnjo Tudi pozitiven, naklonjen odnos do narave, ki se začne oblikovati že v zgo- V ekošoli je vzgojni proces povezan z zgledom in dnjem otroštvu, razvijajo predvsem s pogostimi dejanji staršev, vzgojiteljev in družbenega okolja pozitivnimi izkušnjami v stiku z njo Kakovostne gre za vrednote Vrednote so kriteriji, ki jih ceni- izkušnje z živim jim lahko v vrtcu ponudimo mo V ekovrtcih otrokova dejavnost temelji na tako, da jim omogočimo čim več igre in učenja opazovanju in raziskovalni dejavnosti Cilj nara- v naravnem okolju, ter z gojenjem rastlin in živa- voslovja v ekovrtcih je vpetost v okolje, v katerem li «(Kos,Jerman, 2012:99) otroci živijo in se gibljejo 16 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E PROJEKTNI PRISTOP PROUČEVANJA NARAVE Projektni pristop proučevanja naravnih vsebin že se omogoča spoznavanje narave, naravnih zako- v predšolskem obdobju je kakovostna naložba za nitosti, problemov in rešitev o okolju, v katerem zgodnje in temeljno spoznavanje narave, naravo- otrok živi Skozi projektni pristop spoznavanja in slovnih vsebin, zakonitosti in odnosov na relaciji odkrivanja narave je otrok v aktivnem, neposre- otrok–starš–vzgojitelj–družba–okolje Predvsem dnem sodelovalnem odnosu z drugimi, s katerimi gre za vzgojni proces značajskega oblikovanja ugotavlja vzroke in posledice, a to so temeljne s poudarkom na načrtnem razvijanju otrokovih osnove za ustvarjalno izobraževanje v vsej njego- navdihov in sposobnosti za akcijski odnos ter vi celovitosti in nazadnje projektni pristop najbolj vstop v svet spoznavanja – raziskovanja okolja, motivira otroka, še večja motivacija pa je prav v katerem živi Projektni pristop spoznavanja in gotovo narava v vsej svoji celovitosti Zgodnje odkrivanja naravnih pojavov, okolja, zahteva ne- naravoslovje je za vrtce in prvo triletje osnovnih posreden stik z naravnim okoljem Takšen pristop šol s šolskim letom 2009/2010 opredeljeno kot ima pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju nacionalni program Ekošola Slovenije skozi projektne vsebine in aktivnosti, s katerimi 4. SREČANJE KOORDINATORJEV EKOVRTCEV SLOVENIJE, 27. maja 2010 v Gornji Radgoni Srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije in - Branko Mahne, nacionalni koordinator vodij projekta ČLOVEK–ČEBELA–CVET–MED– programa Ekošola kot način življenja SAD je tokrat potekalo 27 maja 2010 v dvorani • Strokovna predavanja: POMURSKEGA SEJMA GORNJA RADGONA - Andreja Kandof, ČZS: Med v prehrani - Helena Pavlič, Zavod za zdravstveno varstvo Vsebina srečanja: Ravne na Koroškem: Uživanje hrane na • Otvoritev: prostem – kako in kdaj? - Nastop otrok Vrtca Manka Golarja Gornja - Dane Katalinič, koordinator za vrtce: Okolje Radgona kot edukacijska vrednota • Pozdravni nagovori: - Dane Katalinič, koordinator za vrtce: - Breda Forjanič, ravnateljica Vrtca Manka Navodila za izdelavo LDN vrtcev za šolsko Golarja Gornja Radgona leto 2010/2011 - Anton Kampuš, župan Občine Gornja • Predstavitev projektnih rezultatov Radgona na temo: VSE V SKUPNEM KROGU - Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze ČLOVEK–ČEBELA–MED–SAD Slovenije 17 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Udeleženci srečanja v dvorani POMURSKEGA SEJMA v Gornji Radgoni Udeleženci srečanja: JVI in VVZ OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, Vrtec Udeleženci srečanja so se seznanili, da gre v pro- Pikapolonica; JVI in VVZ OŠ Cerkvenjak – jektu VSE V SKUPNEM KROGU ČLOVEK–ČEBELA– Vitomarci Vrtec Vitomarci; Kranjski vrtci; OŠ MED–SAD za interakcije odnosov med vzgoji- Angela Besednjak; OŠ Bistrica ob Sotli, enota vrtec teljem, otrokom, starši, – čebelo in čebelarskimi Pikapolonica; OŠ Boštanj; OŠ Franceta Prešerna društvi, Čebelarsko zvezo Slovenije Gre za zgo- Črenšovci, enota vrtec; OŠ Janka Glazerja Ruše – dnje privzgajanje odnosa do žive narave in ljudi Vrtec Ruše; OŠ Križevci pri Ljutomeru, enota vrtec; skozi ciljno izbrano vsebino, ki je v tem primeru OŠ Martina Konšaka; OŠ Sveta Ana – enota vrtec; čebela V dosedanjem pedagoškem delu je bil na OŠ Sveti Jurij; OŠ Šoštanj; OŠ Vransko – Tabor; OŠ tem področju premalo poudarjen pomen čebele XIV divizije Senovo, enota vrtec; VIZ Vrtec Ormož; kot žuželke, ki s svojim načinom življenja nav- Vrtci Brezovica; Vrtec Anice Černejeve Celje; Vrtec dihuje človeka z organiziranostjo dela v čebelji Beltinci; Vrtec Bled; Vrtec Črnuče Ljubljana; Vrtec družini in tako spominja na določene aktivnosti Galjevica; Vrtec Idrija; Vrtec Jadvige Golež Maribor; in podobnosti s človekom V zvezi s tem je bila Vrtec Jožice Flander Maribor; Vrtec Kočevje; Vrtec želja otrokom omogočiti že v predšolskem ob- Lendava; Vrtec Ljutomer; Vrtec Manka Golarja dobju ter prvi triadi devetletne OŠ konkretne iz- Gornja Radgona; Vrtec Mavrica Vojnik; Vrtec kušnje s čebelo kot žuželko Čebelnjak je naravna Mengeš; Vrtec Miškolin; Vrtec Murska Sobota; učilnica, ki naj bi jo obiskal vsak otrok, učenec in Vrtec Najdihojca; Vrtec Otona Župančiča Maribor; odrasli Čebele so poročevalci dogajanja v okolju, Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica; Vrtec ki ga s svojimi dejanji, posegi sproži človek KAR Pedenjped Ljubljana; Vrtec Pobrežje Maribor; JE ŠKODLJIVO ČEBELI, JE ŠKODLJIVO ČLOVEKU, Vrtec pri OŠ Mala Nedelja; Vrtec pri OŠ Rače; Vrtec DRUGO Z DRUGIM JE POGOJENO Narava je oko- Rogaška Slatina; Vrtec Šentjur; Vrtec Šentvid; lje, v katerem poteka izobraževanje, v katerem je Vrtec Tezno Maribor; Vrtec Trebnje; Vrtec Vrhovci; učiteljica narava, obiskovalci pa njeni učenci VVE Muta; VVZ Kekec Grosuplje; Vrtec Antona Medveda Kamnik 18 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E AKTUALNOST PROGRAMSKIH VSEBIN V EKOVRTCIH Program ekovrtcev temelji na aktualnosti zgo- • ekološkega ravnovesja, in to stanja v okolju, v dnjega naravoslovja skozi tematske sklope, ki se katerem otrok živi dotikajo naslednjih vsebin: • ekologije, ta je vključena skozi proučevanje Področje naravoslovja je v ekovrtcih eno te- okolja, v katerem otrok živi, meljnih področij, v katerem otroka premišljeno • ekološkega ozaveščanja, gre za razumevanje in usmerjajo k opazovanju in raziskovanju skozi spoštovanje naravnih zakonitosti, naravoslovne tematske sklope ali projektne vse- • ekosistema, skozi raziskovalne tematske sklope bine Zgodnje naravoslovno-okoljsko opismenje- iz neposrednega otrokovega okolja in obsega vanje vpliva na globalne cilje, kot so: živo in neživo naravo, - privzgajanje in pridobivanje vrednot in znanja • ekološke občutljivosti, in to skozi oblike naravo- za varovanje in izboljšanje okolja, slovno-okoljskega opismenjevanja, ki poteka v - pridobitev pozitivnih vzorcev obnašanja do naravnem okolju s seznanjanjem s človekovim okolja s strani posameznika, skupine in družbe neustreznim ravnanjem z naravo, 5. SREČANJE KOORDINATORJEV EKOVRTCEV SLOVENIJE, 26. maja 2011 na Brdu pri Lukovici Peto srečanje koordinatorjev ekovrtcev Slovenije • Strokovna predavanja: v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije je po- - Vlado Avguštin, specialist na področju tekalo 26 maja 2011 v dvorani ČZS na Brdu pri tehnologije čebelarjenja: Pomen čebelarstva Lukovici za sadjarstvo in kmetijstvo - Valentina Žgubič, univ dipl inž teh in oec : Vsebina srečanja: Ekološka prehrana v vrtcu tukaj in zdaj • Otvoritev srečanja in pozdravni govori: (možnosti in izzivi) - Alenka Kovšca, državna sekretarka MŠŠ - Alojz Kavaš, sociolog, Društvo za socialno - Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze vključenost: Socialna ekologija Slovenije - Jerneja Križman, Mednarodni center za - Matej Kotnik, župan Lukovice ekoremediacije FF Maribor: Predstavitev - Dane Katalinič, koordinator za vrtce učnega poligona v Modražah • Predstavitev nacionalnega koordinatorja in - Odzivi staršev nad pilotnim projektom EKO smernice programa Ekošola: kotiček za moj fižolček - Mag Gregor Cerar • Dane Katalinič, koordinator za vrtce 19 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E • Martina Fekonja, Vrtec Manka Golarja - Tina Čimžar, Vrtec pri OŠ Artiče; Nataša • Petra Gal, Vrtec Lendava Kukovec, Vrtec Borisa Pečeta Maribor; Helena • Mojca Buzeti, Vrtec Murska Sobota Medvar, Vrtec Ivana Glinška Maribor; Romana • Borut Anželj, Vrtec Murska Sobota Suholežnik, Vrtec Mavrica Vojnik; Irena • Katja Rakovnik, Vrtec Pobrežje Maribor Fevžer, Vrtec Mavrica Vojnik; Nika Špenko, - Dane Katalinič, koordinator za vrtce: Vrtec Miškolin; Vesna Nedeljko, Vrtec Otona Programske usmeritve za pripravo LDN za Župančiča Maribor; Janja Leskovar, Vrtec šolsko leto 2011/2012 Otona Župančiča Slovenska Bistrica; Darja Kosi • Plakatna predstavitev projekta na temo: Radanovič, Vrtec Pobrežje Maribor; Zdenka ČEBELE IN CVETOVI Neuvrit, Vrtec Pobrežje Maribor; Sanja Belina, Vrtec Studenci Maribor; Ani Gale, OŠ Rodica Udeleženci srečanja v dvorani ČZS Brdo pri Lukovici Udeleženci srečanja: JVI VVZ OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, Vrtec Pikapolonica Cerkvenjak; Kranjski vrtci; OŠ Artiče, vrtec; OŠ Bratov Letonja; Vrtec Sonček Šmartno ob Paki; OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Vrtec Zala; OŠ Janka Glazerja Ruše, Vrtec Ruše; OŠ Jurija Vege Moravče, VVE Vojke Napokoj; OŠ Križevci pri Ljutomeru, enota vrtec pri OŠ; OŠ Mežica, vrtec; OŠ Poljane, Vrtec Agata; OŠ Polzela, enota vrtec; OŠ Puconci, vrtec pri OŠ; OŠ Sveti Jurij, vrtec pri OŠ; OŠ Turnišče, enota vrtec; OŠ XIV divizije Senovo – enota vrtec; OŠ Franceta Prešerna Črenšovci – enota vrtec; OŠ Gorje, enota vrtec Gorje; OŠ Rače – vrtec; OŠ Rodica; VIZ OŠ Rogatec, enota vrtec; Vrtci Brezovica; Vrtec Anice Černejeve Celje; Vrtec Beltinci; Vrtec Bled; Vrtec Borisa Pečeta Maribor; Vrtec Črnuče; Vrtec Galjevica; Vrtec Idrija; Vrtec Ivana Glinška Maribor; Vrtec Jadvige Golež Maribor; Vrtec Plakatna predstavitev 20 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Jožice Flander Maribor; Vrtec Kočevje; Vrtec La Udeleženci srečanja so spoznali, da s projektom Coccinella Piran; Vrtec Lendava; Vrtec Manka ČEBELE IN CVETOVI Ekošola želi spodbuditi v Golarja Gornja Radgona; Vrtec Mavrica Vojnik; sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije rado- Vrtec Mengeš; Vrtec Miškolin; Vrtec Mojca; Vrtec vednost kot pozitivno lastnost za ustvarjalnost, Murska Sobota; Vrtec Otona Župančiča Maribor, akcijski odnos do okolja, v katerem otrok, učenec Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica; živi, ker je okolje, v katerem živi, del njega in hkra-Vrtec Pedenjped; Vrtec Pobrežje Maribor; Vrtec ti on del okolja Cilj projekta je bil spoznavanje Postojna; Vrtec Rogaška Slatina; Vrtec Studenci zakonitosti življenja, ki je v naravi in okolju, v Maribor; Vrtec Šentvid; Vrtec Škofja Loka; Vrtec katerem poteka naravoslovno-okoljsko opisme- Šoštanj; Vrtec Tezno Maribor; Vrtec Trebnje; Vrtec njevanje, in to v ekosistemih, ki povezujejo ra- Vodmat Ljubljana; Vrtec Vrhovci; Vrtec Antona stlinstvo, živalstvo, človeka in neživo naravo Prav Medveda Kamnik; VVZ Kekec Grosuplje; VVZ to je potrdila plakatna predstavitev izvajalcev Radovljica projekta KAKO DO ZELENE ZASTAVE? Z METODOLOGIJO SEDMIH KORAKOV DO ZELENE ZASTAVE – CERTIFIKATA ZA OKOLJSKO DELOVANJE Če starši otrok ocenjujejo, da ekovrtec vpliva na - določi cilje delovanja in skrbi za vključevanje oblikovanje odnosov otrok do narave ter da je otrok, vzgojiteljev, drugega osebja, staršev in program ekovrtca smiseln in nujen, potem je družbenega okolja – lokalne skupnosti, to kakovost Na predlog nacionalnega koordi- - načrtuje aktivnosti in izvedbo privzgajanja in natorja mag Gregorja Cerarja se je za ekovrtce pridobivanja vrednot ter znanja za varovanje pripravila in priredila vsebina metodologije okolja, SEDEM KORAKOV, na katerih temelji ekoakcij- - spodbuja vsebine in aktivnosti s področja nara- sko načrtovanje ekovrtca Uspešno opravljene voslovja s poudarkom na ekoloških problemih vsebine posameznih korakov dajejo ekovrtcu lastnega okolja (lokalno okolje), možnost za pridobitev certifikata – zelene zasta- - skrbi za interdisciplinarno povezavo med ve, ki jo podeli EVROPSKO združenje za okoljsko ekovrtcem in ekeošolo izobraževanje – FEE Sestava Ekoprogramskega odbora Po en predstavnik: 1 SEDEM KORAKOV - vzgojitelj I starostnega obdobja, - vzgojitelj II starostnega obdobja, PRVI KORAK - drugi zaposleni: ravnatelj, poslovna sekretarka, Ustanovitev Ekoprogramskega odbora kuhar, hišnik, ekovrtca - predstavnik sveta staršev, - predstavnik lokalne skupnosti, Ekoprogramski odbor usmerja okoljsko dejavnost - predstavnik okoljevarstvene organizacije vrtca, in to tako, da izpolnjuje namene in zastopa- nost interesov otrok kot vzgojno vrednoto, in sicer: 21 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Oblika delovanja med vzgojitelji in starši, v ospredju naj bo otrok Rezultate mesečno evidentiramo in ustrezno do- Sestanki kumentiramo ter objavimo na oglasnih deskah Ekoprogramski odbor se sestane ob ustanovitvi Letne rezultate objavimo v poročilu Dobljeni odbora, v začetku šolskega leta, med zimskimi rezultati so osnova za načrtovanje nadaljnjih počitnicami in ob koncu šolskega leta Število aktivnosti sestankov je odvisno od problematike, pro- grama in aktivnosti ekoprogramskega odbora Gre za tematske vsebine vašega okolja – vrtca, na Ekoprogramski odbor vodi koordinator vrtca, ki katere vplivate s svojim programom, npr : ga iz svojih vrst imenujejo člani odbora • način prihoda v vrtec (peš, kolo, avtomobil), • urejena, primerna parkirišča vrtca, Zapisi • evidentiranje in primerjanje tekoče porabe s Ekoprogramski odbor svoje aktivnosti beleži v preteklim letom za: obliki zapisa in jih posreduje na oglasne deske - energijo, ekokotičkov po garderobah vrtca in enot vrtca - vodo, - transport, Mandat - količino odpadkov, smeti, Mandat Ekoprogramskega odbora je usklajen - fotokopirni stroj – papir z mandatom ravnatelja vrtca, torej traja pet let, razen za predstavnika sveta staršev, čigar mandat traja, dokler je njegov otrok vključen v vrtec TRETJI KORAK Na podlagi rezultatov drugega koraka določite DRUGI KORAK – okolica vrtca prednostna področja in naredite delovni načrt, tako da si zastavite dosegljive in realne cilje in rok Spoznavanje in doživljanje okolja okrog vrtca, ki za izboljšanje okoljske uspešnosti pri specifičnih naj ga otrok spoznava v prijetnem ozračju z na- vprašanjih ter naredite seznam dogovorjenih menom privzgajanja naravnega ritma in sloga v okoljskih ciljev, vključno z roki in jasno določe- sožitju z naravo Posebej temeljito pregledamo nimi zadolžitvami za vsak korak, in ga povežite z okolico vrtca ob začetku šolskega leta in pomanj- načrtovanjem vzgojno-izobraževalnega dela in kljivosti – probleme evidentiramo in vnesemo v programa (LDN – ekoakcijski načrt) vrtca program dela Ekoprogramskega odbora Pri pregledu okolice sodelujejo otroci To so vse- ČETRTI KORAK – nadzor in ocenjevanje bine, ki temeljijo na odnosu do živega in neživega okolja okrog vrtca in v njem Gre za sodelovanje Dosledno izvajanje predhodnih korakov bo omo- gočilo ugotovitev uspešnosti ali neuspešnosti načrtovanih aktivnosti Torej gre za stalni nadzor, ki bo omogočil, da ocenite uspešnost svojih ak- tivnosti in načrtujete morebitne potrebne spre- membe, kar vam bo pomagalo zagotavljati, da zanimanje za program po enotah vrtca ne zbledi Nadzorovanje in ocenjevanje napredka vašega dela v programu ekovrtca je odlična priložnost, da vključite v kurikul za vrtce – področje dejavno- sti ter razvijete druga področja, kot so reševanje problemov, kritično mišljenje in timsko delo 22 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E PETI KORAK – delo po kurikulu Delo po kurikulu za vrtce pomeni strokovno pod- lago za delo v vrtcih in je za doseganje ustrezne ravni kakovosti predšolske vzgoje v vrtcih po- membna izpeljava v prakso oziroma izvedbeni kurikul Praktična izpeljava zapisanih ciljev kuri- kula (izvedbeni kurikul) in ekoprograma lahko s svojo življenjskostjo, vpetostjo v socialni kontekst, z aktivnostjo, izbiro različnih metod in načinov dela, ki se opirajo na temeljna vedenja o otroko- vem razvoju in poznavanje načel uresničevanja ciljev kurikula za vrtce, pomembno pripomore k širšemu razumevanju predšolske vzgoje v vrtcu, njeni povezavi z družino, drugimi ravnmi vzgoje so recikliranje, varčevanje z energijo ter ozavešče- in izobraževanja, drugimi institucijami in lokalno nost o vodi in smeteh, lahko uspejo samo, če jih skupnostjo Splošna predlagana strategija je, da izvajajo vsi O aktivnostih in rezultatih obveščajte se koncepti okoljskega izobraževanja vnesejo medije in druge ekovrtce ter starše in okolje prek v že obstoječi program Vzgojitelji lahko načelo spletne strani vrtca, zgibank, publikacij, oglasnih okoljskega izobraževanja predstavijo s pomočjo desk … temeljne dejavnosti zgodnjega naravoslovja, in sicer tako, da: - otrokom omogočijo bogato doživljanje narave SEDMI KORAK – ekolistina in jih spodbujajo k opazovanju, raziskovanju, eksperimentiranju, sintetiziranju in sklepanju, Ekolistina je izjava o poslanstvu Na jasen, domi- - omogočijo pridobivanje temeljnih izkustev in seln inovativen način nakazuje predanost vašega znanj o naravi, vrtca izboljšanju okoljske uspešnosti Vsebino - otroci doživijo praktične primere skrbi za narav- poslanstva naj poznajo vsi v vrtcu V ekolistini naj no okolje bodo našteti najpomembnejši cilji vaših aktivno- sti, torej dejanski ukrepi, ki jih otroci in zaposleni nameravajo izvesti Zelo pomembno je, da otroci ŠESTI KORAK – obveščanje in vključevanje igrajo ključno vlogo pri snovanju ekolistine, saj jim bo to dalo večji občutek odgovornosti do Eden ključnih ciljev programa ekovrtca je pog- vrednot, ki jih vsebuje ekolistina Redno pregle- labljanje splošne ozaveščenosti glede vaših ak- dujte vsebino ekolistine, da bo vedno odražala tivnosti po enotah vrtca vključujoč starše otrok ekocilje vrtca Ekovrtec ekolistino zasnuje po svo- Ukrepi naj ne bodo omejeni na vrtec, temveč naj je Ekolistina je lahko seznam trditev, pesem, pe- se nadaljujejo na otrokovem domu Razvijajte snitev Razstavite jo na vidnih mestih po vrtcu ali dialog s starši, ker je pozitivna oblika odnosa, enotah vrtca v skupnih prostorih in na ekooglasni s katerim želimo s starši sodelovati s skupnim deski Z ekolistino seznanite lokalne medije razmišljanjem z možnostjo nadaljnje nadgradnje okoljskih aktivnosti Vključite širšo skupnost: star- Dane Katalinič še, sosede, delovne organizacije, obrtništva in Koordinator programa Ekošola za vrtce druge lokalne dejavnike, ki so lahko vir nasvetov, informacij in finančne podpore To je tudi odlična Mag. Gregor Cerar priložnost za boljšo prepoznavnost vrtca v skup- Nacionalni koordinator Ekošole nosti in širše Ključnega pomena je vsakodnevno vključevanje vseh v ekoaktivnosti Aktivnosti, kot 23 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E 2 OKOLJSKI PREGLED 3 EKOAKCIJSKI NAČRT: Okoljski pregled opravi vsak ekovrtec v začetku a) ZGODNJE NARAVOSLOVJE šolskega leta, in sicer otroci skupaj z vzgojitelji in Izbrati in izvesti najmanj en tematski sklop iz zgo- drugimi zaposlenimi znotraj vrtca Okoljski pre- dnjega naravoslovja, in sicer: gled obsega: odpadke (program in organizacija - Z gibanjem in opazovanjem raziskujemo svet ravnanja z odpadki, ozaveščevalne aktivnosti …); narave okrog nas zmanjševanje količine odpadkov (racionalno - Moje vrednote: pitna voda, svež zrak, zdrava ravnanje s papirjem, uporaba e-pošte, elektron- hrana, uravnoteženi odnosi z naravo, bivanje v sko shranjevanje, kompostiranje …); energijo zdravem okolju (program za učinkovito rabo energije, obnovljivi - Zdrav življenjski slog viri energije, ocena energetske učinkovitosti, sa- - Zeliščni vrt skozi zeliščarski vrtnarski dnevnik modejno zapiranje vrat, varčne sijalke, svetlobne - Travniške zdravilne rastline bližnjega okolja meritve …); vodo (program ravnanja z vodo, pit- skozi opazovalni dnevnik je vode iz pitnikov, ozaveščanje otrok z opozorili - Moje prve vrtne škarje (od zeliščnega vrta do nad pipami, samodejno izplakovanje, vodni de- sadovnjaka) tektivi …); transport (načrt prevozov, spodbuja- - Semena – Šolska VRTilnica nje vožnje s kolesom – peš, mreža varnih poti do - Ptice pevke v mojem kraju vrtca, spodbujanje izletov v naravi …); zdravje in - Živali na našem vrtčevskem igrišču od pomladi dobro počutje (nudenje zdrave, sveže raznovr- do jeseni stne prehrane, ekološko pridelana hrana, obiski ekokmetij, skrb za dobre medsebojne odnose b) IZVESTI AKTIVNOSTI V DVEH (od treh) …); okolico vrtca (vzdrževanje okolice, uporaba TEMATSKIH SKLOPOV: okolju prijaznih čistil, varni igralni elementi na Ločevanje odpadkov (uvajanje in igrišču, čutne poti, možnost opazovanja živalske- izvajanje), odlaganje odpadkov ga in rastlinskega sveta, otroci sodelujejo pri ure- na ekološke otoke, koristna janju okolice …); biotsko raznovrstnost (spod- ODPADKI izraba odpadkov, sodelovanje v bujanje spoštovanja do drugih živih bitij in skrb humanitarnih zbiralnih akcijah zanje, opazovanje in doživljanje narave, ureditev Vrsto odpadkov in način zbiranja zeliščnega vrta …); ohranjanje našega sveta določi vrtec sam (ali otroci poznajo pomen ohranjanja naravnih Vrtec s programom opredeli življenjskih prostorov, kako vrtec soprispeva k za- VODA aktivnosti in oblike varčevanja z gotavljanju kakovostnih bivalnih razmer, kot so: vodo Podrobnejšo temo in način pitna voda, svež zrak, zdrava hrana, uravnoteženi izvedbe določi vrtec sam odnosi z naravo, gibanje v zdravem okolju …) Ozaveščanje o učinkoviti rabi energije, varčevanja z energijo Vrtec s programom določi Navedene vsebine so podlaga za načrtovanje ENERGIJA aktivnosti in oblike varčevanja z ekoakcijskega načrta za novo šolsko leto energijo Podrobnejšo temo in način izvedbe določi vrtec sam 24 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E c) SODELOVANJE PRI ENEM IZMED NASLEDNJIH PROJEKTOV • EKOPAKET - Zbiranje odpadne embalaže s poudarkom na kartonski embalaži za mleko in ODPADKI sokove - Kreativno ustvarjanje iz kartonske embalaže za mleko in sokove • JAZ, TI, MI ZA SLOVENIJO: stara plastika za novi inkubator • VODA Voda – naše bogastvo - Raziskovanje vodnih virov – fotografski in likovni natečaj • ALTERMED - Celjski sejem HRANA IN - Lokalno pridelana hrana in recepti naših babic ZDRAVJE • HRANA NI ZA TJAVENDAN - Zmanjševanje količin odpadne hrane - Prehranska pismenost BIOTSKA - Opazovanje in raziskovanje narave, spoznavanje rastlinskih in živalskih RAZNOVRSTNOST vrst, oblikovanje zbirk najdenih vrst, označevanje nahajališč, ugotavljanje raznolikosti nahajališč, ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti • EKOBRANJE ZA EKOŽIVLJENJE - Branje literature z ekološko tematiko OHRANJANJE NAŠEGA SVETA • LIKOVNO USTVARJANJE - Likovno ustvarjanje na temo Zdrav življenjski slog - Povezava gibanja in zdravega življenja 6. SREČANJE KOORDINATORJEV EKOVRTCEV SLOVENIJE, 23. maja 2012 v Mežici Šesto srečanje ekovrtcev Slovenije je potekalo 23 • Strokovna predavanja: maja 2012 v NARODNEM DOMU Mežica Izvedba - Izr prof dr Amand Papotnik: Z idejo do srečanja je bila zaupana ekovrtcu v Mežici ekoizdelka - Vlado Auguštin, ČZS: Čebelji panj v vzgojni Vsebina srečanja: funkciji spoznavanja čebel • Otvoritev srečanja in pozdravni govori: - Dragica Mrkša, Vrtec Rogaška Slatina: - Alen Kofol, v d generalnega direktorja na Ekobonton (primer dobre prakse) Direktoratu za vrtce in osnovno šolstvo - Barbara Štrubelj, Vrtec Pedenjped: na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, Varčevanje z energijo se prične zgodaj kulturo in šport (primer dobre prakse) - Janko Plešnik, ravnatelj OŠ Mežica - Dane Katalinič, koordinator za vrtce: Vloga - Dušan Krebl, župan Občine Mežica ekovrtca pri oblikovanju odnosa do narave - Mag Gregor Cerar, nacionalni koordinator - Dane Katalinič, koordinator za vrtce: Ekoakcijski programa Ekošola načrt za ekovrtce v šol l 2012/2013 • Nastop otrok vrtca in OŠ Mežica - Lenka Puh, Ekoevro na ekoračun 25 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E • Kralj Matjaž pod Peco • Delavnice za udeležence srečanja Z idejo do ekoizdelka (izdelava in ustvarjanje iz različnih gradiv) Udeleženci srečanja v kulturnem domu Mežica Udeleženci srečanja: Vrtec Rače pri OŠ Rače; Vrtec Radovljica; Vrtec JVIZ Mozirje, Vrtec Mozirje, enota Rečica ob Ribnica; Vrtec Rogaška Slatina; Vrtec Šentjur; Savinji; Kranjski vrtci; OŠ Bratov Letonja Šmartno Vrtec Šentvid; Vrtec Škofja Loka; Vrtec Šoštanj; ob Paki; OŠ Črna na Koroškem, enota Vrtca Črna; Vrtec Tezno Maribor; Vrtec Trebnje; Vrtec Velenje; OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica pri Mariboru, Vrtec Vodmat; Vrtec Vrhovci; VVZ Kekec Grosuplje Vrtec Slivnica; OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, enota vrtec; OŠ Gorje, enota Vrtec Gorje; OŠ Jurija V ospredju 6 srečanja koordinatorjev ekovrtcev Vege, enota Vojke Napokoj; OŠ Križevci – vrtec pri Slovenije je bilo omenjeno načrtovanje vzgojne- OŠ; OŠ Miklavž na Dravskem polju, Vrtec Ciciban ga dela z naravoslovnimi vsebinami, ki jih je treba in Vrtec Vrtiljak; OŠ Mokronog, Vrtec Mokronožci; opredeliti kot cilj za iskanje miselnih zvez med že OŠ Muta, vrtec pri OŠ; OŠ XIV divizije Senovo – znanimi posebnostmi in pojavi, ki jih predšolski enota vrtec; Vrtci Brezovica; VIZ Vrtec Ormož; otrok ob pravilnih postopkih – metodah lahko Vrtec Anice Černejeve Celje; Vrtec Antona dojema in odkriva Medveda Kamnik; Vrtec Beltinci; Vrtec Bled; Vrtec Črnuče; Vrtec Galjevica; Vrtec Idrija; Vrtec Ivana Glinška; Vrtec Jadvige Golež Maribor; Vrtec Jožice Flander; Vrtec Kočevje; Vrtec Ledina; Vrtec Lendava; Vrtec Ljutomer; Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona; Vrtec Mavrica Vojnik; Vrtec Medvode; Vrtec Mežica; Vrtec Miškolin; Vrtec Mojca; Vrtec Otona Župančiča Maribor; Vrtec Pedenjped; Vrtec Pobrežje Maribor; Vrtec pri OŠ Puconci, enota Mačkovci; Vrtec pri OŠ Sveti Jurij; 26 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E DA BO LAŽE ŠLO – REGIJSKI KOORDINATORJI ZA EKOVRTCE Temeljna naloga regijskih koordinatorjev je spre- Splošna opredelitev pomena zapisa mljanje izvajanja ekoakcijskih načrtov ekovrtcev regijskega koodinatorja o obisku ekovrtca v skladu s programom obiskov za tekoče šolsko Zapis o obisku ekovrtca je dokazilo o doseženi leto na ravni programa Ekošola kakovosti ekoakcijskega načrta in njegovi učin- kovitosti, hkrati pa tudi dokazilo o izvedenih Regijski koordinatorji programa Ekošola za aktivnostih in rezultatih dela ekovrtca V vsebino ekovrtce: zapisov uvrščamo tudi vsa poročila, dokumente, ki kažejo opravljeno delo ali rezultate ekovrtca V DANE MARGARETA zapisu so zajete vsebine vsakodnevnega uresni- KATALINIČ KUTNJAK čevanja ekoakcijskega načrta s poudarkom na: Regije: Regije: - odnosu do staršev (oblike, načini sodelovanja Koroška Gorenjska – povezovanja v aktivnosti ekovrtca), Pomurska Goriška - odnosu do okolja (načrtovane in realizirane Podravska Obalno-kraška ekovsebine s poudarkom na trajnostnem Savinjska razvoju), Zasavska - odnosu do družbe (skrbno, kakovostno in strokovno izvedene ekovzgojno-izobraževalne ANDREJA NUŠA vsebine v sodelovanju z društvi in družbenimi KUDER STANKOVIČ organizacijami) Regije: Regija: Del Osrednjeslovenske Osrednjeslovenska Notranjsko-kraška Cilji obiskov ekovrtcev: Jugovzhodna Slovenija - strokovna pomoč in svetovanje, Posavska - spremljanje dela ekovrtcev, - pregled dokumentacije ekovrtca, - posredovanje dobre prakse, - spodbujanje programske pestrosti in inovativnosti ekoakcijskih programov, - zapis o obisku, - evalvacija 27 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E REFLEKSIJA DELA REGIJSKEGA KOORDINATORJA ZA EKOVRTCE Andreja Kuder Kadar odrasli raziskujejo in želijo izvedeti kaj no- vega, z otroki delijo svoje občutke, se odzivajo na Predšolsko obdobje otrok je del njihovega celot- njihovo razpoloženje in interese ter s tem svoj po- nega življenjskega ciklusa, v katerem so otroci let prenašajo na otroke Vsa ustvarjalnost odraslih učljivi in dojemljivi za novosti, ki spodbujajo in otrok je dobro vidna v zapisih o različnih do- njihov razvoj Sleherni stik z naravo je za otroke godkih vrtcev, iz fotografij dejavnosti, v člankih, izkušnja, ki je neponovljiva in jim ponuja doži- publikacijah, brošurah in lastnih knjigah vljanje, raziskovanje in ustvarjanje Ključni ele- menti vloge odraslega pri tem obsegajo skrb za Namen dela z otroki na področju ekologije je tudi načrtovanje igralnega prostora, pripravo različnih poskrbeti za kakovostno, bogato in spodbudno gradiv in spremljanje otrokovih namenov ter po- okolje, ki spodbuja otrokov interes za okolico, slušanje otrokovega razmišljanja dolgoročno pa način sobivanja z naravo in skrb za ohranjanje le-te V ta namen se strokovni de- Vrtci vključno z ekošolo so kot način življenja de- lavci vrtcev še posebno trudijo pri skrbi za čisto ležni nove kvalitete delovanja in razmišljanja, saj in urejeno okolico, pri varčevanju z energijo, pri so vpeti v projekt prek različnih vsebin in imajo varčevanju z materialnimi sredstvi in pri skrbi za možnost vplivati na potek dejavnosti in na spre- zdravje otrok in za svoje zdravje Vidno je sodelo- membe Vsebine, ideje in metode posameznikov vanje z različnimi strokovnimi institucijami v lo- so dobre, preizkušajo pa jih večinoma vsi stro- kalnem okolju, z raznimi društvi, organizacijami, kovni delavci lokalno skupnostjo ter s starši otrok, vključenih v vzgojno-varstvene zavode Postopno je treba Kot regijska koordinatorka za vrtce imam mož- iskati poti in načine, da bodo omenjene dejavno- nost spremljati delo vrtcev Osrednjeslovenske, sti zanimive in bodo v veselje tako odraslim kot Notranjsko-kraške, Posavske regije in tudi otrokom Pot povezovanja in zanimanja je Jugovzhodne Slovenije Ob obiskih vrtcev se mi dolga in naporna, vendar se na dolgi rok izplača vsakokrat potrdi teza, da je zunanje okolje, ki vključuje bližnjo okolico vrtca, zanimiv prostor, kjer se otroci lahko učijo in rastejo Vsebine, črpa- Margareta Kutnjak ne iz okolja, so otrokom blizu, so zanje zanimive ter v njih prebujajo čut za senzibilnost in ohra- Eko tu – eko tam Zdi se, da je danes moderno njanje lepega Ob svojih obiskih v vrtcih imam biti eko, se samo imenovati eko Malce ločujemo priložnost opazovati ekovrtce, katerih okolica je in že smo ekološko naravnani Kaj zato, če skozi lepo urejena, negovana, zatravljena in zasajena z okno avtomobila odvržemo kakšno pločevinko drevesi Večina obiskanih vrtcev se ukvarja z oko- pa papirček ali dva; saj nas ni nihče videl Kmalu ljem, v katerem živijo, in v sodelovanju z drugimi bo očiščevalna akcija, takrat bomo vse počistili; institucijami v svojem kraju skrbijo za zdravo, čis- pravzaprav, otroci iz bližnje šole bodo pobrali vse, to in urejeno okolje kar se ujame ob poti Strokovni delavci v vrtcih ob sistematičnem vna- Srce te boli, ko vidiš ta mačehovski odnos do na- šanju naravoslovnih vsebin v svoje delo ugota- rave Nemočno opazujemo, kako ljudje teptajo vljajo, da otroci prevzemajo odnos vzgojiteljev tisto, kar nam je ponudila zastonj Včasih se zdi, in drugih odraslih do raziskovanja in do narave da izgubljamo bitko z zdravim razumom 28 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Vse pa le ni tako črno Ostaja upanje Upanje je S ponosom sem regijska koordinatorka za otrok, ki pobere papir čokolade in ga da v pravi ekovrtce smetnjak Upanje je deklica, ki ti razloži: »Veš, ko si umivam zobe, vedno zaprem vodo Tudi mamico in atija sem naučila « Upanje daje polna košara Nuša Stankovič dobrot za ljudi v stiski Upanje so mali vrtičkarji, ki pridno sejejo, sadijo, okopavajo, zalivajo z dežev- Koordinatorka ekovrtca Mojca Ljubljana sem od nico, sušijo zelišča in ponosno pijejo svoj zeliščni leta 2008 Kakšno leto pozneje pa sem sprejela čaj Tudi poln zabojnik še uporabnih oblačil, ki izziv regijske koordinatorke programa Ekošola bodo spet nekoga grela, je upanje Vsako novo Moja naloga je obiskati pet ali šest ekovrtcev drevo, ki širi svoje veje proti nebu, pripomore na leto, v obdobju od januarja do aprila v k temu, da pljuča matere Zemlje laže zadihajo Osrednjeslovenski regiji Obisk ekovrtca pomeni Upanje so majhni koraki, ki spreminjajo svet veliko več, kot se zdi Pomeni spoznavanje novih ljudi, izvirnih idej, izvedbo ekonalog, načinov Prav zato se izplača Izplača se zaradi njih, ki se še sodelovanja s starši in okoljem, rešitev okoljskih niso rodili, pa zaradi malih brbljavcev, ki se plazijo problemov, pristopov k humanitarnosti po štirih, in tistih, ki komaj znajo hoditi, a papir znajo vreči v pravi koš Izplača se tudi zaradi deč- Obiskala sem veliko vrtcev, nekatere celo dvak- ka, ki vneto navdušuje očka, kako lahko vrt zaliješ rat Vedno sem bila prijazno sprejeta, v vsakem z deževnico Samo tako se bo lahko dotaknilo sem spoznala ljudi, ki delajo s srcem in odlično tistih, ki jim ni bilo dano čutiti, ljubiti, spoštovati izvajajo program Ekošole, z zanosom in pozitivno energijo To pa se nazorno kaže v podobi njiho- Ponosna sem na svoje poslanstvo: da lahko vzga- vega ekovrtca, v sodelovanju vseh zaposlenih pri jam, spodbujam, pohvalim, svetujem, da lahko varčevanju, v aktivni udeležbi staršev in raznih širim mrežo spoštovanja do narave Ponosna društev ter različnih ustanov sem, da lahko prestrežem tople nasmehe, ponos v žarečih očeh, ko ti pokažejo čisto njihov mali Ekovrtec živi svoj ekoprojekt, projekt, ki je postal vinograd Lepo je videti vse prelepe ekokotičke, ponotranjen način življenja Ekovrtci skrbijo za to, ki tekmujejo med seboj po izvirnosti in iz katerih da vzgoja seže tudi ven iz njihove ustanove, da vedno zadiši … po svežem vetriču, po pokošeni ozaveščajo starše, vpliv pa seže v lokalno okolje travi, po vroči zelenjavni juhi, po slastnih mede- in tudi širše Z lokalno skupnostjo so bolj poveza- njakih in napitkih, ki bi jih bila vesela tudi teta ni med seboj in si na raznolike načine pomagajo Pehta Lep je občutek, ko ti BELE ČAROVNICE s Ekovrtci se povezujejo s šolami, turističnimi in svojo ljubeznijo do narave popolnoma zmešajo čebelarskimi društvi, knjižnicami, zavetišči za glavo in ti za popotnico podarijo še nekaj dobrot živali, gasilskimi društvi, ekokmetijami, društvi podeželskih žena in še najrazličnejšimi društvi Lepo je, ko o tem navdušen pripoveduješ so- in ustanovami v okviru svojih krajev Prav v vseh delavcem, prijateljem, ravnateljici Mimogrede vrtcih sem zaznala voljo in željo po povezovanju, – hvala, Irena, da me podpiraš in spodbujaš Z ne- iskanju izboljšav in težnjo k novim izzivom in kim notranjim žarom pišem poročilo in se trudim, napredovanju da bi tudi bralec občutil tisto, kar zlivam na papir Kaj vse sem spet videla! Pogreje te, ko s spoštova- V vrtcih, ki sem jih obiskala dvakrat, se je pokazal njem povprašajo po gospodu Kataliniču in ko ti prav ta napredek v razmišljanju in povsod sem z izkazujejo zaupanje tudi zaradi njega zadovoljstvom opazovala in zapisovala izboljša- ve Noben vrtec se ni zadovoljil s stanjem ob pri- Punca, le tako naprej, si rečem Delaš nekaj dob- dobitvi ZELENE zastave, prav vsi so rasli, se naprej rega: počasi, vztrajno Ne nazadnje je tudi ocean učili in napredovali iz leta v leto sestavljen iz majhnih kapljic 29 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Zaradi vključenosti v Ekošolo na vrtčevskih Zaradi solidarnosti in humanitarnih akcij, v ka- igriščih raste veliko novih dreves in ekološko terih sodelujejo ekovrtci, se marsikomu blaži ali vzgojenih otrok Zaradi sodelovanja pri različnih celo spreminja življenje Zaradi povezovanja ljudi naravoslovnih projektih veliko naših otrok raste različnih profilov in poklicev se spletajo številne v odgovorne odrasle, ki bodo znali prisluhniti uspešne povezave … naravi Zaradi aktivnega vključevanja staršev in okolja se morda sem in tja zgodijo tudi razumne Zase vem, da sem tudi zaradi sodelovanja v in odgovorne stvari, ki se sicer ne bi Ekošoli boljši človek 7. SREČANJE KOORDINATORJEV EKOVRTCEV SLOVENIJE, 21. maja 2013 v Dobrovniku Sedmo srečanje koordinatorjev ekovrtcev • Nastop otrok vrtca in učencev DOŠ Dobrovnik Slovenije je potekalo 21 maja 2013 v domu kul-Nastop otrok Vrtca Turnišče in učencev OŠ ture v Dobrovniku v sodelovanju z ekošolo DOŠ Turnišče (projekt »FIKO –KOFI«) Dobrovnik in vrtcem pri DOŠ Dobrovnik • Strokovni prispevki: - Vlado Auguštin, Čebelarska zveza Slovenije: Čebela naš zaveznik Vsebina srečanja: - Karolina Rebernik in Nika Hrabar, Zavod RS • Otvoritev srečanja in pozdravni govori: za varstvo narave: Z lutkami in slikanico do - Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik zavesti o varstvu narave - Katarina Kovač, ravnateljica DOŠ Dobrovnik - Dane Katalinič, koordinator za vrtce: Iz sveta - Mag Vlasta Potočnik, v d generalne pravljic v svet narave direktorice Direktorata MIZŠ - Dane Katalinič, koordinator za vrtce: - Mag Gregor Cerar, nacionalni koordinator Ekoakcijski načrt za ekovrtce 2013/2014 programa Ekošola - Tadeja Kovačič, svetovalka Ekosklada: Finančne spodbude EKO sklada za okoljske naložbe • Delo na terenu – didaktični pristopi: - Mag Aleksandra Krumpak, Dane Katalinič, učenci DOŠ Dobrovnik: Bukovniško jezero – prebujajoča se lepotica • Ogled – Ocean Orchids Dobrovnik Nastop otrok iz vrtca pri DOŠ Dobrovnik in DOŠ Dobrovnik 30 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Udeleženci srečanja v dvorani Kulturnega doma Dobrovnik Udeleženci srečanja: Dravskem polju, enota Vrtca Vrtiljak; OŠ Miklavž VIZ Vrtec Ormož; Vrtec Rogaška Slatina; Vrtec na Dravskem polju, enota Vrtca Ciciban; OŠ Borisa Pečeta Maribor; Vrtec Otona Župančiča Janka Glazerja Ruše, Vrtec Ruše; Vrtec Ringaraja Slovenska Bistrica; Vrtec Otona Župančiča pri OŠ Artiče; Vrtec Vrhovci; Vrtec Jožice Flander Maribor; VVZ Kekec Grosuplje; Vrtec Miškolin; Maribor; OŠ Polzela, enota vrtec; Vrtec Rače pri OŠ Vrtec Pobrežje Maribor; Vrtec Idrija; Vrtec Rače Rače; Vrtec Šentjur; Vrtec Jadvige Golež Maribor; pri OŠ Rače; Vrtec Vodmat, enota Klinični center; Zasebni vrtec Kobacaj; Vrtec Anice Černejeve OŠ Dušana Flisa Hoče, Vrtec Sonček Rogoza; OŠ Celje; Vrtec Ljutomer; Vrtec Murska Sobota; Vrtec Dušana Flisa Hoče, Vrtec Hoče; OŠ Mežica, enota Postojna; Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona; vrtec; JVIZ OŠ Dobrepolje, Vrtec Ringaraja; Vrtec OŠ Gorje, enota Vrtec Gorje; Vrtec Cerkvenjak in Mojca; Vrtec Tezno Maribor; Vrtec Slivnica pri OŠ Vitomarci; OŠ Turnišče, VVE pri OŠ; Vrtec Črnuče; Franca Lešnika Vuka; OŠ Gorje, enota Vrtec Gorje; Vrtec Najdihojca; Vrtec Studenci Maribor; Vrtec Vrtec Črnuče; Vrtec Galjevica; Vrtec Velenje; OŠ Mavrica Vojnik Mokronog, Vrtec Mokronožci; Vrtec Urša Domžale; Vrtec Mavrica Vojnik; Vrtec Lendava; OŠ Miklavž Na sedmem srečanju koordinatorjev ekovrtcev pri Ormožu, VIZ enota Vrtca Miklavž pri Ormožu Slovenije je bil v ospredju program za ekovrtce z dislociranim oddelkom Kog; JVIZ Mozirje, Vrtec s tematskim poudarkom na vzgojnem procesu Mozirje; Vrtec Ledina; Vrtec Najdihojca Dobova značajskega oblikovanja na načrtnem razvijanju pri OŠ Dobova; OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, otrokovih navdihov do živalskega in rastlinskega enota vrtec; VVZ Radovljica; OŠ Ivanjkovci; sveta ter racionalnega odnosa do naravnih virov, Vrtec Bled; Vrtec Sonček Sv Jurij ob Ščavnici; OŠ kot so: voda, hrana in energija Lenart – enota vrtec; Vrtec Križevci; OŠ Črna na Koroškem, Vrtec Črna; OŠ Turnišče, VVE pri OŠ; Osrednje dogajanje je bilo namenjeno eko- OŠ in Vrtec Apače, enota Vrtca Apače, Stogovci; akcijskemu načrtu za ekovrtce v šolskem letu Vrtec Antona Medveda Kamnik; Vrtec Zelena 2013/2014 in didaktičnim pristopom – delu na jama; Kranjski vrtci; Vrtec Cerkvenjak in Vitomarci; terenu ob Bukovniškem jezeru pri Dobrovniku OŠ Starše, vrtec; Vrtci Brezovica; OŠ Miklavž na na temo Iz sveta pravljic v svet narave Šlo je za 31 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E sprehod, igro in delo v naravi, ko se otroku zas- odgovorov na različne načine in jih pri tem tavljajo vprašanja, na katera v pravljicah ni zado- spodbuja k iskanju odgovorov v različnih virih voljivih odgovorov, ali pa otroka lastna izkušnja Kako na terenu opazovati – raziskovati obvodni prepriča, da je pravljična razlaga drugačna od de- živalski svet, je bilo prikazano s strokovnim gradi- janskega stanja Na terenu je bila poudarjena na- vom DVOŽIVKE BIOINDIKATOR ČISTEGA OKOLJA loga odraslih, da se otrokom pomaga z iskanjem avtorja Daneta Kataliniča 8. SREČANJE KOORDINATORJEV EKOVRTCEV SLOVENIJE, 22. maja 2014 v Rogaški Slatini Izvedba osmega srečanja koordinatorjev ekovr- - Suzana Ravnikar Bale, Vrtec Rogaška Slatina: tcev je bila zaupana Vrtcu Rogaška Slatina Ščepec travniških zdravilnih rastlin (EKO – Srečanje je potekalo 22 maja 2014 v kulturno- FISKARS), pilotni projekt, enota POTOČEK turističnem središču ANIN DVOR v Rogaški Slatini • Ogled - Pilotni projekt Ščepec travniških zdravilnih rastlin (EKO – FISKARS), enota Vrtca POTOČEK Vsebina srečanja: - Zeliščni vrt, enota Vrtca STUDENČEK • Otvoritev srečanja in pozdravni govori - Zelenjavni in zeliščni vrt, enota Vrtca IZVIR - Mag Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina - Metka Fenko, ravnateljica Vrtca Rogaška Udeleženci srečanja: Slatina JVIZ Mozirje, OE Vrtec Mozirje; Kranjski vrtci; OŠ - Mag Andrej Potočnik, podsekretar za Apače, Vrtec Apače; OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in Vrtec Vitomarci in Pikapolonica Cerkvenjak; okolje OŠ Dušana Flisa Hoče, Vrtec Hoče in Sonček - Mag Gregor Cerar, nacionalni koordinator Rogoza; OŠ Franca Lešnika Vuka, Vrtec Slivnica; programa Ekošola OŠ Gorje, enota Gorje; OŠ Jurija Vege Moravče, • Nastop otrok Vrtca Rogaška Slatina VVE Vojke Napokoj; OŠ Lenart, enota vrtec; OŠ • Strokovni prispevki Miklavž na Dravskem polju, enoti vrtcev Ciciban - Dane Katalinič, koordinator za vrtce: in Vrtiljak; OŠ Miklavž pri Ormožu, VIZ enota vr- Ekoakcijski načrt za ekovrtce 2014/2015 tec; OŠ Mokronog, Vrtec Mokronožci; OŠ Puconci, - Dane Katalinič, koordinator za vrtce: Zeliščni enota Vrtec Brezovci in Mačkovci; OŠ Starše, vrt kot didaktično okolje vrtca Najdihojca in Pikapolonica; OŠ XIV divizije - Finančne spodbude Ekosklada – Ekosklad Senovo, enota vrtec; Otroški vrtec Metlika; VIZ - ČZS, Med kot hranilo in sladilo – tradicionalni OŠ Rogatec, enota vrtec; VIZ Vrtec Ormož; Vrtci slovenski zajtrk Brezovica; Vrtec Anice Černejeve Celje; Vrtec - Marija Čepin, Vrtec Rogaška Slatina: Zeliščni Antona Medveda Kamnik; Vrtec Beltinci; Vrtec in zelenjavni vrt v enoti IZVIR (odrasli Bled; Vrtec Črnuče; Vrtec Danijelov levček; Vrtec otrokom vzorniki od semena do krožnika) Galjevica; Vrtec Idrija; Vrtec Ivana Glinška Maribor; - Marjana Šrimpf, Vrtec Rogaška Slatina: Tradicija Vrtec Jadvige Golež Maribor; Vrtec Jožice Flander zeliščarstva in zeliščni vrt v enoti STUDENČEK Maribor; Vrtec Ledina; Vrtec Lendava- Lendvai 32 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Ovada; Vrtec Lipa pri OŠ Štore; Vrtec Litija; Vrtec Rače pri OŠ Rače; Vrtec Rogaška Slatina; Vrtec Manka Golarja Gornja Radgona,Vrtec Mavrica Sonček pri OŠ bratov Letonja; Vrtec Sv Trojica; Vojnik; Vrtec Miškolin; Vrtec Mojca Ljubljana; Vrtec Vrtec Šentjur; Vrtec Šentvid; Vrtec Šoštanj; Vrtec Murska Sobota; Vrtec Najdihojca pri OŠ Dobova; Tezno Maribor; Vrtec Velenje; Vrtec Vodmat; Vrtec Vrtec Otona Župančiča Maribor; Vrtec Otona Vrhovci; Vrtec Zelena jama; VVZ Kekec Grosuplje; Župančiča Slovenska Bistrica; Vrtec Pedenjped; Vzgojno-varstveni zavod Radovljica Vrtec Pobrežje Maribor; Vrtec Postojna; Vrtec Udeleženci srečanja pred dvorano ANIN DVOR v Rogaški Slatini Udeleženci srečanja so se seznanili z namenom Da bi projekt laže in kakovostno potekal, je projekta Ščepec travniških zdravilnih rastlin bliž- Ekošola v sodelovanju z družbo Unicommerce iz- njega okolja EKO – FISKARS, in sicer: dala dva didaktična priročnika: Zeliščarski vrtnar- - spoznavanje vrtnih in travniških zdravilnih ski dnevnik in Ščepec travniških zdravilnih rastlin rastlin iz bližnjega okolja, bližnjega okolja Eko Fiskars - prepoznavanje travniških zdravilnih rastlin po obliki, velikosti, barvi in vonju, - sajenje travniških zdravilnih rastlin v gredice po priloženem saditvenem načrtu, - skrb za posajene rastline, - spremljanje – opazovanje vegetativnih sprememb skozi letni čas, - dokumentiranje aktivnosti s fotografijo, z risbo in s herbarijem 33 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E 9. SREČANJE KOORDINATORJEV EKOVRTCEV SLOVENIJE, 28. maja 2015 v Metliki Izvedba devetega srečanja koordinatorjev ekovr- Udeleženci srečanja: tcev Slovenije je bila zaupana ekovrtcu v Metliki Kranjski vrtci; Vrtec Bled; Vrtec Mavrica Trbovlje; Srečanje je potekalo v Kulturnem domu Metlika Vrtec Morje Lucija; OŠ XIV divizije Senovo, eno- ta vrtec; Vrtec Vodmat, enota Klinični center; Vsebina srečanja: Vrtec Miškolin; Vrtec Otona Župančiča Slovenska • Otvoritev srečanja in pozdravni govori: Bistrica; Vrtec Tezno Maribor; OŠ Dušana Flisa - Darko Zevnik, župan Občine Metlika Hoče, Vrtec Sonček Rogoza; Vrtec Lipa pri OŠ - Marijanca Kolar, ravnateljica Vrtca Metlika Štore; Vrtec Vrhovci; OŠ Polzela, enota vrtec; Vrtec - Mag Gregor Cerar, nacionalni koordinator Mavrica Vojnik; Vrtec Rače pri OŠ Rače; Vrtec programa Ekošola Antona Medveda Kamnik; Zasebni vrtec Kobacaj; • Nastop otrok Vrtca Metlika Vrtec Anice Černejeve Celje; OŠ Franceta Prešerna • Strokovni prispevki: Črenšovci, enota Vrtec Črenšovci; Vrtec Galjevica; - Dane Katalinič, koordinator za vrtce: VVZ Kekec Grosuplje; OŠ Gorje, enota Vrtec Predstavitev ekoakcijskega načrta za Gorje; Vrtec Velenje; Vrtec Ringaraja pri OŠ Artiče; ekovrtce 2015/2016 OŠ Mokronog, Vrtec Mokronožci; Vrtec Beltinci; - Mag Gregor Cerar, nacionalni koordinator OŠ in Vrtec Sv Trojica; Vrtec Idrija; Otroški vrtec programa Ekošola: Odgovorno ravnanje s Metlika; Vrtec Zelena jama; VVZ Radovljica; VIZ hrano OŠ Rogatec; OŠ Toneta Pavčka, vrtec Cepetavček; - Naravoslovno okoljsko opismenjevanje skozi OŠ Mežica, enota vrtec; Vrtec Jožice Flander dejavnosti – Vrtec Metlika Maribor; Vrtec Šoštanj; Vrtec Apače; OŠ bratov - Alma Bjedić, Ekosklad: Finančne spodbude Letonja, vrtec Sonček; Vrtec Čebelica pri OŠ dr Ekosklada, Slovenskega okoljskega javnega Pavla Lunačka Šentrupert; Vrtec pri OŠ Starše; sklada v letu 2015 Vrtec Postojna; Vrtci Brezovica; VIZ Vrtec Ormož; • Predstavitev naravoslovnookoljskih dejavnosti OŠ Lenart – enota vrtec; Vrtec Šentvid; Vrtec Litija; na terenu Vrtec Črnuče, Vrtec Rogaška Slatina; Vrtec Mojca; - GOZD skozi naravoslovne vidike (odkrivanje, Vrtec Šentjur doživljanje, spoznavanje) - POTOK skozi naravoslovne vidike (odkrivanje, doživljanje, spoznavanje) Okoljske dejavnosti 34 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Koordinatorji ekovrtcev na predstavitvi naravoslovno-okoljskih dejavnosti Aktualna tema na devetem srečanju koordinatorjev ekovrtcev Slovenije v Metliki so bili nara- voslovni vidiki zgodnjega naravoslovja, in to na konceptualni razsežnosti stopnji naravoslovja v predšolskem obdobju, ki temelji na procesu spo- znavanja okolja, naravoslovnih vsebin, raziskoval- ne dejavnosti in razvijanju ustvarjalnih sposob- nosti V zvezi s tem so potekale delavnice v naravi (ob potoku in gozdu), aktivnost so izvajali otroci drugega starostnega obdobja Otroci so prikazali neposredne izvedbene dejavnosti, in sicer kako iščejo, raziskujejo, opazujejo, pogovorna interak- cija med otrokom in vzgojiteljico ter opazovanje kot spretnost Prav spretnost je bila lepo vidna, ko so otroci eksperimentirali Prav to so temeljni postopki naravoslovne dejavnosti 35 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E 10. SREČANJE KOORDINATORJEV EKOVRTCEV SLOVENIJE, 27. maja 2016 v Piranu Organizacija 10 srečanja ekovrtcev Slovenije je • STROKOVNI PRISPEVKI zaupana Vrtcu Morje Lucija Načrtovanje nara- - Mag Gregor Cerar, nacionalni koordinator voslovne dejavnosti v programu Ekošola je pri- programa Ekošola: Deset let načrtovanih spevati svoj delež k temu, da otroci pridobivajo izpeljav srečanj koordinatorjev ekovrtcev in izkušnje in temeljna znanja o: samih sebi ter živi 20-letnica programa Ekošola in neživi naravi; človeku v razmerju do drugih vrst - Dane Katalinič, koordinator programa in do narave (rastlin in živali, podnebja in okolja); Ekošola za vrtce: Temeljne dejavnosti naravnih silah in njihovi uporabi … zgodnjega naravoslovja in predstavitev ekoakcijskega načrta za ekovrtce 2016/2017 Vsebina srečanja OD KAMNA, POLŽEV, ŠKOLJK IN SLANUŠ • OTVORITEV SREČANJA IN POZDRAVNI - Ingrid Fikfak, Vrtec Morje Lucija: Pridobivanje NAGOVORI temeljnih izkustev in znanj o naravi - Peter Bossman, župan Občine Piran - Vera Bubnič, Vrtec Morje Lucija: Doživljanje - Leonora Drgan, ravnateljica Vrtec Morje narave in spodbujanje k opazovanju in Lucija raziskovanju - Mag Gregor Cerar, nacionalni koordinator - Jerica Makorič Špelič, Vrtec Morje Lucija: programa Ekošola Temeljno znanje o rastlinah in živalih • NASTOP OTROK VRTCA MORJE LUCIJA Cilj srečanja: - pridobivanje temeljnih izkustev in znanj o naravi, - doživljanje narave in spodbujanje k opazovanju, raziskovanju, eksperimentiranju, sintetiziranju in sklepanju, - posredovanje temeljnega znanja o rastlinah in živalih, - praktični primeri skrbi za naravo in okolje 36 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E Z ZBORNIKOM ZBRANIH POVZETKOV VSEBIN PROJEKTA DO BOLJŠEGA RAZUMEVANJA OKOLJSKE VZGOJE KOT DEJAVNIKA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA S posameznimi prispevki o doseženih rezultatih TABELARNI PRIKAZ IZDAJ ZBORNIKA ZBRANIH na naravoslovno-projektnih vsebinah so avtorji POVZETKOV VSEBIN PROJEKTA ZGODNJE prispevkov potrdili eno temeljnih nalog pri stro- NARAVOSLOVJE TEMELJ ZA TRAJNOSTNI kovnem delu vzgojitelja, da izhaja iz otroka in RAZVOJ, KI JIH JE IZDAL DOVES njegovih potreb Projektno načrtovanje bo us- Zap Leto izdaje pešno le, če bo temeljilo na interesu in navdihu št zbornika Izdajatelj Št objavljenih prispevkov otroka Glede na pomen spoznavanja zgodnjega 1 2009 DOVES 36 naravoslovja in doživljanja narave v predšol- 2 2010 DOVES 25 skem obdobju projektni pristop potrjuje svojo 3 2011 DOVES 23 pomembno vlogo v predšolskem vzgojnem pro- 4 2012 DOVES 20 cesu, ker na konkreten način opredeljuje otrokov 5 2013 DOVES 15 interes Projektni pristop se v ekošoli – ekovrtcu 6 2014 DOVES 9 osredinja na aktualne vsebine in metode dela v 7 2015 DOVES 22 skladu s časom, v katerem otrok živi Prvi zbornik zbranih povzetkov vsebin projekta Zgodnje nara- Vsebine zbornikov so bile s kakovostnimi strokov- voslovje temelj za trajnostni razvoj je bil izdan nimi prispevki koordinatorjem ekovrtcev dodaten leta 2010 Število izdanih zbornikov in objavljenih vir informacij pri njihovem strokovnem in vzgoj- vsebin je navedeno v tabelarnem prikazu nem delu na področju naravoslovnih vsebin TEMATSKI SKLOPI – zgodnje naravoslovje Z novim šolskim letom program Ekošola za ekovr- problemski pristop V projektnem pristopu so zaje- tce predlaga nekaj tematskih sklopov s področja ti: problemi, ideje, pravila, metode, zakonitosti … naravoslovja za ekoakcijski načrt ekovrtca Vsak Gre za dinamičen proces raziskovalne dejavnosti, ekovrtec izbere eno ali več predlaganih tem V ki omogoča privzgajanje odnosa do ustvarjanja, skladu z izbrano temo se načrtujejo otrokove odkrivanja, seznanjanja ter drugih pomembnih raziskovalne aktivnosti Pri tem je v ospredju dejavnikov za kreativno ekološko vzgojo 37 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E DIDAKTIČNA GRADIVA KOT PRIPOMOČKI PRI IZVAJANJU PROJEKTNIH AKTIVNOSTI NA PODROČJU NARAVOSLOVNIH TEMATSKIH SKLOPOV V LETIH 2006–2016: • Rems-Arzenšek, G , Brezenščak, J , Katalinič, D (2006) Z igro in zabavo spoznavamo okolje in naravo III. Rogatec: DOVES, Portorož • Katalinič, D (2010) EKO opazovalni dnevnik MOJE DREVO. Ljubljana: DOVES, Portorož • Katalinič,D , Pollak, M (2010) Po Kekčevih stopinjah do znanja. Ljubljana: DOVES, Portorož • Katalinič, D (2010) Mi in ptičji svet okrog nas. Ljubljana: DOVES, Portorož • Katalinič, D (2010) EKO kotiček za moj fižolček. Ljubljana: DOVES, Portorož • Katalinič, D , Lilek, N (2010) Človek-čebela-cvet-med-sad. Čebelarska zveza Slovenije • Katalinič, D Kandolf, A , Auguštin, V (2011) Čebele in cvetovi. Čebelarska zveza Slovenije • Katalinič, D , Senič, L (2012) Čebelnjak skozi letne čase. Čebelarska zveza Slovenije • Katalinič, D (2012) Ekovrtci – kakovost DOVES, Portorož • Katalinič, D (2013) Zeliščarski vrtnarski dnevnik. Logatec: Unicommerce, d o o • Katalinič, D (2013) Svet dvoživk bioindikator čistega okolja. DOVES, Portorož • Katalinič, D (2013) Nabiranje in prepariranje rastlin, gradivo za delavnico Brdo pri Kranju DOVES, Portorož • Katalinič, D , Senič, L (2013) Čebele naš zaveznik. Čebelarska zveza Slovenije • Katalinič, D (2014) Ščepec travniških zdravilnih rastlin bližnjega okolja EKO – Fiskars, Vevče: Unicommerce, d o o , Logatec • Katalinič, D (2015) Moje prve vrtne škarje za male in velike. Logatec: Unicommerce, d o o OSEBE, ki so s svojim strokovnim delom in vodenjem zaznamovale program Ekošola za ekovrtce Slovenije Nacionalna koordinatorka Nacionalni koordinator Nacionalni koordinator programa Ekošola: programa Ekošola: programa Ekošola: Nada Pavšer Branko Mahne mag. Gregor Cerar Tajnica Ekošole: Sekretarka programa Ekošola: Mojca Kink Podlesnik Dunja Dolinšek Koordinator programa Ekošola za vrtce: Dane Katalinič Regijska koordinatorka: Regijska koordinatorka: Regijska koordinatorka: Andreja Kuder Margareta Kutnjak Nuša Stankovič 38 O K O L J S K A V Z G O J A V E K O V R T C I H S L O V E N I J E VIRI IN LITERATURA: • Strmčnik, F (2001) Didakta Osrednje teoretične teme Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete • Tilbury, D (2005) Okoljska vzgoja v šoli V: Združeni narodi – desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj (2005–2014), letnik VIII, št 2, str 11 • Okoljska vzgoja v šoli, št 1 (2006) Zavod Republike Slovenije za šolstvo • Lepičnik Vodopivec, J (2008) Stališča vzgojiteljev do kognitivnih ciljev okoljske vzgoje v vrtcu Razvojno-raziskovalni koncepti ekologije od vrtca do fakultete in naprej v prakso V: Duh, M (ur ) Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta, RIS Dvorec Rakičan, str 61 • Kos, M , Jerman, J (2012) Izkušnje z živim v zgodnjem otroštvu – pot do znanja in pozitivnega odnosa do narave Ekološka in etična zavest skozi edukacijski odnos do družbe in narave V: Duh, M (ur ) Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta, RIS Dvorec Rakičan, str 99 • Hvala, B (2013) Ekologija so odnosi Okoljsko izobraževanje za 21 stoletje V: Duh, M (ur ) Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta, RIS Dvorec Rakičan, str 95 • Katalinič, D (2013) Pomembnost okoljskih vsebin v predšolskem obdobju v kontekstu temeljnega vzgojno-okoljskega izobraževanja Okoljsko izobraževanje za 21 stoletje V: Duh, M (ur ) Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta, RIS Dvorec Rakičan, str 95 • Kjotski protokol Pridobljeno na https://Kolednik wordpress com (13 12 2015) Dane Katalinič OKOLJSKA VZGOJA V EKOVRTCIH SLOVENIJE Izdajatelj: Društvo DOVES – FEE Slovenia Urednik: Dane Katalinič Avtorji besedil: Dane Katalinič, Gordana Vranešič, Bojana Simonič, Andreja Kuder, Margareta Kutnjak, Nuša Stankovič Fotografije: Dane Katalinič, Dunja Dolinšek, Darja Vering, Katarina Branc, Rebeka Poček Oštir, arhiv programa Ekošola Jezikovni pregled: Nada Katalinič, Milojka Mansoor Tisk: Birografika BORI, d.o.o. Naklada: 600 Portorož, maj 2016 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 373.2.015.31:502/504 OKOLJSKA vzgoja v ekovrtcih Slovenije / [avtorji besedil Dane Katalinič ... et al.] ; [urednik] Dane Katalinič ; [fotografije Dane Katalinič ... et al.]. - Portorož : Društvo DOVES - FEE Slovenia, 2016 ISBN 978-961-93890-3-4 1. Katalinič, Dane 284762624 39 www.ekosola.si