rojfćnuicz p/’crč'cz/z.c? t> šr&ćoesćšir. - ________________________________________________________________________________________ ■ ■ ■ ; - 1___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________, . _______________________________________________________________________________________________. , . Glasilo Obi. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik VIII. V Ljubljani, dne 1. julija 1928. 19. številka. Proglas Saveza za deseti kongres. Vsemu organiziranemu poštnemu-brzojavnemu-telefonskemu osobju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uprava Saveza organiziranih ptt. uslužbencev kraljevine SHS bo imela dne 11. julija t. 1. ob pol 10. dopoldne v Saborni cerkvi v Beogradu parastos (Requiem) za vse svoje velike dobrotnike in utemeljitelje, za vse ptt. uslužbence, ki so padli ali umrli v svetovni vojni za naše narodno osvobojcnje in ujedinjenje, ter za vse umrle člane Saveza in člane bolniškega posmrtnega londa. Po tej svečanosti bo imela uprava Saveza 12., 13. in 14. julija.svoj deseti kongres in najskromnejšo proslavo desetletnice obstoja Saveza in njegovega plodnega, ustvarjajočega dela — dela časti in poštenja, dostojnega najvrednejših državnih gradbenikov in vedno budnih vzdrževatcljev duševnih, kulturnih in pridobitnih vezi in misli celokupne družbe, kakor tudi osebnega dela, ki je omogočilo, da se pri našem osobju na obstoječih jeklenih temeljih — na poštnih domovih in ostalih organizacijskih ustanovah — gradi za sedanjost in za bodočnost strokovna, materialna in socialna kultura. Zato poziva uprava Saveza na ta epohalni kongres vse svoje člane, vse svoje oblastne organizacije in pododbore, da so v čim obilnejšem številu udeleže razprave o razmotrivanju in predložitvi sklepov za popolnejšo organizacijo ptt. službe, za skorajšnji preustroj stroke in za ustvaritev boljših gospodarskih pogojev za znosnejše in pristojnejše življenje vsega našega osobja, katerega organizem in živci so vsled preutrujenosti do skrajnosti izčrpani. To in tako osobje je polnih deset let verovalo in veruje, da je njegova strokovna brganizacija v pogledu napredka stroke in strokovnega osobja mnogo delala, mnogo ustvarila in da stoji napram drugim organizacijam danes na vrhuncu svojih uspehov. Iz teh razlogov je naše osobje v trdni veri zaupalo in doprineslo veliko požrtvovalnosti za svojo organizacijo, in to celo takrat, ko je zaradi denunciacij bila po mnenju denunciantov — »na tleh«. Zavedno osobje je znalo in ve samo za svojo eno edinstveno organizacijo, katere delavnost nima konca in ki je, navdahnjena s kultom in prežeta z moralo, čuvala vzajemne interese vseh in vedno zahtevala in še vsak trenutek zahteva pravico za ptt. delovno osobje, katero komaj živi od svojega truda, ker je vso svojo fizično in duševno silo in vse svoje strokovno znanje stavilo izključno v službo — samo državi in nikomur drugemu. Ravno zato pa ostaja brez postranskih dohodkov, samo z golo mizerno plačo, ki ne zasigura življenja navadnemu beraču. Uprava Saveza je v teh desetih letih nudila dovolj jamstva za javni napredek in za točno vršenje službe svojih članov in vsega delovnega osobja, ki ji po večini pripada. Vse to pa daje upravi Saveza pravico, da bode veren tolmač njegovih, teženj in nezadovoljstva, ki ga dan za dnem vedno bolj pritiskajo do mevzdržljivosti. Tako stanje se nadalje ne more in ne sme trpeti, ako ne iz človeških ozirov, pa vsaj iz visokih državnih razlogov ne. Zato uprava Saveza odkrito, točno in glasno zahteva, da se za stroko in njeno osobje prav hitro predloži najboljši in najmodernejši zakon, ki bo onemogočil vsak nadaljnji poizkus izkoriščanja ptt. funkcionarjev — ljudi strokovnih, tehničnih in družabnih vrednot, in vse to za tuj račun — jasno povedano — za račun zajedalcev, partizanov in strokovnih nevednežev. Odredbe tega novega zakona morajo popraviti čimprej bedni materialni položaj onih, ki neprestano podnevi in ponoči delajo ter s svojim delom ne samo da koristijo državi, nego ji drage volje pokladajo svoje življenje na oltar, kajti delovno osobje nima kdaj počivati ne kdaj bolehati — ono ekspresno umira. O tem dovolj jasno govori naša statistika. Skrb in dolžnost merodajnih mora biti, da vse ono, kar stroka in strokovno osobje s svojim delom pridobi, ostane na razpolago glavni upravi za zboljšanje v resnici bednega materialnega stanja ptt. osobja. Zakaj onemu, ki dela in pridobiva, se mora tudi na vse načine pomagati! In baš to je sistem dela naše vrhovne uprave, na katero Savez z vso pravico apelira in od katere pričakuje hitre in vsestransko stvarne pomoči. Istočasno, ko predlagamo ta apel naši glavni upravi, uprava Saveza po svoji dolžnosti priporoča vsemu ptt. osobju, da ga pri delu vedno vodi delovna morala in ideja državnega edinstva. Ti motivi vodijo upravo Saveza, da vabi ptt. osobje na svoj čLesetl o n g* r e s s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 2. Referat o posebnem zakonu za ptt. stroko. 3. Referat o poštno-telg. šoli in o prometni akademiji za višjo strokovno izobrazbo. 4. Referat o gradnji stanovanj za ptt. uslužbence v centrih naše države s financiranjem poštne hranilnice. 5. Referat za obvezno - obligatorno članstvo vsega ptt. osobja pri bolniškem posmrtnem fondu, s stalno drž. podporo in pod državno kontrolo. 6. Referat o komercializaciji pošte, telegrafa, telefona in radio-telegrafa. 7. Izprememba Savezovih pravil. 8. Referat o pristopu v mednarodni savez ptt. uslužbencev. 9. Volitev uprave. 10. Predlogi in vprašanja. 11. Proslava desetletnice. Uprava Saveza je predložila svoje prošnje gospodu ministru pošte in telegrafa za petdnevni dopust delegatom, da se morejo udeležiti kongresa, in gospodu prometnemu ministru za četrtinsko vožnjo v vseh vlakih. V Beogradu, dne 20. junija 1928. Tajnik: Lj. M Petrovič. Predsednik Saveza: Toma S. Jovanovič. Dopisi. KDO JE KRIV ZAČASNEGA RAZDORA? To vprašanje se razmotriva v medse'boj-nih pogovorih in obravnava na sestankih. Zaključki pa povečini niso resnični in imajo tendenco »šlagerjev«. Kajti smešno je trditi: »uradniki so 'krivi«, ali: »Jhkše je kriv, ker hoče biti absoluten gospodar in vodja«, lo-rej, kdo je potem kriv K Nobeden, je edino pravilni odgovor. Vsaka stvar, vsaka ideja vedno raste, se izpreminja, dblikuje in izkristalizuje. Vse se skuša čimbolj prilagoditi obenem pa uveljaviti. Vsako živo bitje prinese seboj v življenje nekako upornost proti preteklosti, lako se rode z novimi silami tudi novi pojmi, novo iskanje in mladina je vedno bila in je še revolucionarka. Vse to je tako naravno, ne vzbuja nobene sipodtike in vsi bi se čudili, ako bi ne bilo tako. Kakor se dogajajo ti pojavi v splošnem, prav tako se dogajajo v ožjih ali širših plasteh človeške družbe. Vse te izpremembe lahko vidimo že v družinskem življenju, tembolj pa v organizacijskem življenju. -Nekaj takega se je dogodilo tudi v naši organizaciji. Novi duhovi, nove zahteve po načinu organizacijske borbe glede na sedanjost in s pogledom v bodočnost so morali priti jasno na dan. Kar nas druži, ne kar nas loči, je njih geslo. Jasno je, da se za nobeno novo stvar ne ogrejejo vsi na enkrat in bilo bi čudno, ako bi se zgodilo to v naših vrstah, čudno je, da ni zajela vseh mladih sil, ker je tako starejši generaciji še dana možnost, da zavlačuje razvoj. Že po Izvajanjih pa je vsako zavlačevanje brezpomembno in naš razdor je začasen. Kriv ga ni nobeden. — -Uradniki in večji del nižjih uslužbencev so po temeljitem razmotrivanju na sestankih sami uvideli, da je neobhodno potrebno, da se sledi časovnemu razvoju in zahtevi organiziranja v sindikalnem duhu, ako hočemo ostati neodvisni in uveljaviti svoje pravice. Predsednik Jakše pa si je osvojil mišljenje večine. To so dejstva. Vse drugo je namiga-vanje, ki se bo razblinilo -danes ali jutri. To bo izprevidela kmalu vsa mladina in vsi oni, ki pazno motre življenjske dogodke im še niso v naših vrstah. Gotovo ,pa je, da se mora vsak prilagoditi življenjskim zahtevam časa. Kajti zakon časa je krut, a vedno pravičen. Zatorej se mu ne zoperstavljajmo, da se ne bo maščevalo nad nami. — NA NAPAČNI POTI. Dne 20. maja t. 1. je sklical predsednik Osred. društva niž. pt. uslužbencev v Ljubljani širšo odborovo sejo, na kateri se je razpravljalo o izključitvi nekaterih članov iz društva nižjih uslužbencev. To se je tudi izvršilo-. Bil sem v odboru tega društva, ker sem pa po svoji -uvidevnosti in prepričanju ostal -pri O'PO, sem prišel -tudi jalz na črno listo -izključeneev. Tovariši, dovolite, ako vas smem še imenovati tovariše sedaj, ko nisem več vaš član. Iz poteka seje je bilo sklepati, da smatrate druge ali vsaj tiste, ki ste jih izključili, za manj vredne, torej za slabše kakor ste vi. Tak je vaš princip. Al-i je društvo politično ali strokovno? Ce ga smatrate za strokovno, ni nobenega povoda za sovraštvo med nižjimi uslužbenci, ako gre eden iz društva k drugemu sorodnemu, kjer gre za istim- ciljem: za boljšo bodočnost in za dobrobit vsega poštnega- Uislužbenstva. Z navdlušenjem ste par članov izključili in z neprimernimi vzkliki, a menite, da je mene to kaj razburilo? Pa prav nič, nasprotno, še pogumnejši sem po-stal in tako -bo storilo še več tovarišev, oiziro-ma jih je že. Saj sem imel priliko videti, kakšno na-ziranje imate — ali da se pravilno izrazim — s kakšnim terorjem hočete ljudi obdržati. Toda ta teror zavednih tovarišev ne ovira, da bi ne pristopili k Obl. organizaciji, ampak -ustvarjate s tem še večji pogum Za vstop k OPIO, kjer je poštenost, pravičnost dri odkritosrčnost. Kakor sem na seji omenil, tako pripomnim še danes, da slalbo računate na število članov, ki so ipo vašem računu še ostali v vašem društvu. Zato -si ne delajte sivih las, katere tovariše boste -ižkijučili, zakaj- izključil se bo vsak -zaveden poštni uslužbenec sam in se vpisal k O-PO. Kar se tiče uradništva, češ da nasprotuje vsem zahtevam nižjih uslužbencev, da predsednik ne podpira prošenj in teženj nižjega uslužbenstva, je samo -globna izmišljotina, ker vse njegovo delo ravno nasprotno dokazuje. Na -sejah, sestankih in privatnih razgovorih enotni organizaciji nasprotnih nižjih uslužbencev se čujejo vzkliki in izrazi: »Stran od uradništva! Mi smo sami .zmožni in brez njih bomo boljše -uspevali!« Tovariši, -jaz dvomim in skoraj z gotovostjo prerokujem, -da bo imelo to slabe posledice, če hočejo nižji uslužbenci -biti več kakor nradnUštvo. Zakaj tega še nikjer ni bilo, ne bo in biti me more. Zato priporočam vsem nižjim uslužbencem in jih v njih lastnem interesu prosim: dajmo gledati malo bolj v bodočnost. Ne glejmo samo sebe, ampak tudi naraščaj in tiste, ki pridejo za -nami. Ne bodimo ookl-ja v normalnem razvoju organizacijskega -življenja-, kajti brez -dvoma je, da -pride čas, ko bomo vsi z navdušenjem rekli: živela Oblastna organizacija in njen predsednik! Martin Ban, zvaničnik v pok. ŠE ENKRAT ŽELEZNIŠKE LEGITIMACIJE. (Nekoliko pojasnila.) Iz članka g. T. v »Pošt. glasniku« od -1. junija t. 1. sklepam, da je g. T. moj članek v »Pošt. glasniku« od 21. aprila t. 1. napačno razumel. Ne maram se spuščati v polemiko, zdi se mi pa v interesu ptt. uslužbencev potrebno sledeče pojasnilo: Na trajno odvzete legitimacije uslužbencev, ki so po čl. 306 finančnega zakona za 1. 1927/28 postali dnevničarji, v svojem članku še mislil nisem, ker so se te legitimacije morale odvzeti. Mislil sern le na začasno odvzete, pomanjkljive legitimacije, katerih direkcija radi nedostatkov ni mogla podaljšati, ne da bi jih bila predložila direkciji drž. železnic. Naši direkciji nisem drugega očital ko to, da je opazila pomanjkljivosti šele po treh letih. K temu pripominjam, da je moj članek, ki sem ga napisal v januarju t. 1., omenjal prvotno, da morajo uslužbenci na vrnitev teh legitimacij čakati po več tednov, kar priznava tudi g. T. Besedi »in mesece« je menda dodalo uredništvo, kjer je ležal moj članek 3 mesece neobjavljen ter je deloma tudi izgubil na aktualnosti. Kar se tiče podaljševanja legitimacij, izgleda, da g. T., ki meni očita neinformiranost, ni znana direkcijska okrožnica XVI/117 1927, po kateri je bil pravilnik o voznih olajšavah popravljen. Drugače bi g. T. moral vedeti, da je bil čl. 90 -(sedanji čl. 86) tako popravljen, da se je -izpremenila beseda »ob--lastvo« v »urad«, tako da se po novem glasi: »Legitimacije podaljšuje za koledarsko leto oni urad, pri katerem je uslužbenec v službi dne 1. januarja« itd. In ker so pošte tudi uradi, ravno tako ko davkarije, glavarstva, šolska vodstva itd., ki podaljšujejo legitimacije sami, sem mnenja, da bi se lahko pooblastilo tudi predstojnike poštnih uradov, da smejo podaljševati legitimacije podrejenega osobja, medtem ko bi njihove legitimacije podaljševala direkcija. Ker pa upravniki pošt te pra,-vice do sedaj nimajo, smo poštarji na slabšem kakor drugi državni uslužbenci, katerim ni treba pošiljati svoje legitimacije nikamor, ampak jim jih podaljšuje uradni predstojnik. j OSiTiTEIPOiM. j S ip-olno službeno dob-o upokojeni -urad- • I nik-samec je nastavljen za dnevničarja z I mesečno nagrado 1200 Din. Vprašamo, ko- . j -ga n-aij -bo bolj sram, ali tisti-h, -ki so mu po- j maigal-i do tega protizakonitega mesta (ni | I ne v sistemiziranem stanju ne v prora- J I čunu), ali njega, ki odjeda -kru-h stotinam | | potrebnih, brezposelnih deklet? Ali ne -zardi j j od sramu, ko srečuje volonterke, ki že me- j sece in že leto dni dlelajo brez enega dinar- j ; ja plače, izastonj, ker ne morejo dobiti ; i dnevuičarskega mesta, on pa vleče dve i I plači? Da bi bil pri drugih uradih postopek napačen, dvomim, -ker je skoraj izključeno, da bi vsi delali to napako, samo poštna uprava ne. Kaj, če je morda narobe? Tudi tega nisem zanikal, da je treba pomanjkljive legitimacije spopolniti, pač pa sem bil mnenja, da bi se bilo moralo to že prej zgoditi. Kar se tiče legitimacij za pogodbene poštarje, je nastala v mojem članku neljuba pomota s tem, da se je vrinila -beseda »vsaj«. Stavek bi ,se moral glasiti tako, da naj bi se p. p. zopet priznale vozne olajšave v onem obsegu, kakor so jih že imeli. Moj nasvet glede legitimacij za družinske člane, upokojence itd. po moji sodbi ni napačen. Tak način bi bil koristen najmanj, 95% prizadetih uslužbencev. Saj vendar nimamo toliko sredstev, da bi se vozili po večkrat v letu na daljša potovanja, pač pa se vozimo mnogokrat v bližje kraje. Moj nasvet bi bilo treba le še izpopolniti. Name,n mojega članka ni bil toliko kritizirati sedanje stanje, pač pa -dati iniciativo, da bi se razpravljalo o tem, kako bi se te ugodnosti še izboljšale oziroma potovanja olajšala. Iz članka g. T. pa izgleda, da on vsako takšno namero kot nemogočo odbija. Vlada oziroma -prometni minister da lahko tudi dnevničarjem vozne olajšave. Če imajo železniški dnevničarji režijsko, zakaj ne bi imeli poštni dnevničarji polovične vožnje? Isto velja za pogodbene poštarje, upokojence in družinske člane. Zakaj pa smo tukaj uslužbenci in naše organizacije, da bi se vedno in vedno ne borili za zboljšanje naših razmer v tem in onem pogledu? Zato malo čudno izgleda članek g. T., iz katerega je marsikdo posnel nenaklonjenost. S. POŠTNI POMOČNIKI IN NJIHOVO NA-MEŠČENJE. Večina pošt se -pritožuje, da ima premalo osobja dodeljenega jn da zato ne more izvršiti dela v predpisanem času. To je res in tudi direkcija pozna in upošteva to stanje, kar je hvaleviredno. Dan za dnevom so pritožbe po časopisju zaradi počasnega uradovanja pošt. Kritika, ki jo moranm ubogi poštarji poslušati od nezadovoljne publike, poštni ustanovi ni v ponos, a poštarju treba medvedje kože, da jo prebavi. Resnica je, da pošta kot prometna ustanova ne posluje s točnostjo, kakršno javnost s pravico od nje zahteva že zaradi visokih pristojbin, ki jih mora plačevati. Žalostno je samo, da mora to ljudsko jezo prenašati osobje, ki ni niti najmanje krivo, če ne gre vse kakor treba. Zakaj s sedanjim malim številom osobja se dela čudež, ki se pa dolgo časa ne more držati. -Poštni promet dnevno narašča, s finančnim zakonom pa je istočasno ustavljeno novo sprejemanje poštnega osobja. Kaj začeti? To vprašanje mori marsikaterega predstojnika pošte, ko treba delo izvršiti, a ima premalo osobja na -razpolago, vsled česar mora usluž-benstvo delati po 10 ur in več dnevno, da more posel vsaj -za silo zmagovati. Dolgo pa to ne bo šlo. Da se mora varčevati, razume- mo vsi; da pa varčevanje na napačni strani dvakrat več škodi kakor zaleže, je ravno tako 'brez dvoma, posebno v poštni kot najvažnejši trgovsko-iprometni stroki. Z nekaj dobre volje in neznatnimi izdatki bi se dalo to moreče stanje izgladiti, promet izboljšati, istočasno pa zaposliti precejšnje število brezposelnih iz kraja ali bližnje okolice dotične pošte, kjer bi ti pomočniki z malo nagrado dobro in zadovoljno delali. Na primer: državna pošta, ki ima več ko 2000 enot mesečno, bi dobivala za vsakih ilOO enot po 50—100 dinarjev mesečne doklade (manipulacijska doklada). Ta vsota bi bila kot neka odškodnina uslužbencem, ki delajo čez čas. Če pa ima pošta več ko 2400 enot, je dolžna za to vsoto najeti poštnega pomočnika za opravljanje manj odgovornega dela, kakor je telefonska, pisemska, paketna služba, pač poi potrebi, na odgovornost predstojnika' pošte ali direkcije v privatno pravnem oziru. tS to uvedbo bi se nadopolnjeval tudi kader reflektantov za pogodbene poštarje po določenih letih službovanja kot pomočnik pri drž. poštah. Šele urad, ki ima čez 3000 ali 3500 enot, bi dobil drugo državno uradniško moč. To je samo kratek predlog, podrobna navodila bi se lahko izdala. Na 'ta način bi se z današnjim staiijem osobja lahko izhajalo, promet bi bil točen, a država bi mnogo prihranila na plačah, še posebno na pokojninah. F. Ž. IZ 3. ODBOROVE SEJE OPO od 1. junija 1928. Nova pravila Saveza. Na letošnjem kongresu •se bodo izpremenila pravila Saveza. Vse obl. or-ganteacije so dobile nalog, da izdelajo do srede jimrjai načrt za nova pravila na sindikalni osnovi. Naša organizacija je sklenila, da: predloži tak načrt, v katerem bodo določila za vse edinice postne organizacije: za Savez, za oblastne organizacije, za pododbore, sekcije in poverjeništva. Vse po enotnem sistemu. Pristop v Zvezo državnih nameščencev. Istočasno, ko je bivše Društvo ptt. uradnikov odjavilo svoje članstvo v Zvezi drž. nam. za Slovenijo, je vstopila v Zvezo Obl. organizacija ptt. uslužbencev^ s 1010 člani 'po stanju od maja meseca. Spomenica za vštetje nenakupljene aspirant- ske dobe. članstvu je morda še v spominu akcija, ki jo je započela Obl. organizacija lansko pomlad, da se prizna za napredovanje ali vsaj pokojnino aspiraruska službena doba, katere prizadeti uslužbenci niso nakupili za pokojnino. Zadeva je nekje obtičala. Ker se je letos 'ponudila organizaciji .ugodna priložnost, smo to akcijo še bolj uteme-Ijeno obnovili. NAŠI PODEŽELSKI SESTANKI. Sestanek v Kočevju dne 17. junija je bil zopet najlepši, kakor vsako leto v kočevskem okraju, kjer imajo člani največ smisla za talke sestanke. Še vse drugačen bi pa bil, ako bi ne bilo tako slabega vremena. Moralni uspeh je bil izvrsten: v enotno oblastno organizacijo so vstopili še tisti redki posamezniki, ki so doslej še staili ob strani. Kot zastopnika Obl. organizacijo sta govorila na sestanku tajnik Čampa in blagajnik Martinšek. Sestanek v Rogaški Slatini dne 17. junija pa ie bil slabo obiskan in ž njim nismo bili zadovoljni. Res, da je bilo slabo vreme, vendar odsotnost pošt Grobelno, Šmarje pri Jelšalr in Podplat ni opravičljiva. Kot zastopnika OPO sta fungirala podpredsednik Dular in odbornik Boh. Izdaja poštnega koledarja za I. 1929. Že davno se je čutila potreba po dobro urejenem koledarju, ki bi nudila tako poslovnemu svetu kakor vsemu ptt. osobju potrebne informacije iz poštno-telegrafsko-telefonske službe in iz poštno hranll-ničnega (čekovnega prometa). Zato so se razni strokovnjaki, pravniki, inženerji in pt. uradniki odločili, da izdajo prvi veliki Hustrovanl poštni koledar za leto 1929. Koledar bo imel preko 200 strani velikega formata in bo obsegal poleg stro- PROČ Z VISOKIMI PAKETNIMI TAKSAMI Če pošljete poštni paket iz Ljubljane v Domžale, plačate Isto pristojbino, kakor za paket iz Ljubljane v Skoplje. Da bi liotela vsaj tudi železnica to poštno logiko uvesti, pa gremo vsi na potovanje, ni nam treba legitimacij. Ce to bolje pogledamo, se mi poštarji sami čudimo, da je ista cena za paket, ki se vozi z direktnim vlakom par kilometrov in s katerim je le malo dela, pa za paket v Skoplje, ki se vozi čez 1000 km in se večkrat preklada. Da ima s to nepravično razdelitvijo največ škode poštna uprava sama, to je pribito. Danes se pošiljajo s pošto samo paketi na večje razdalje, dočim se za kratke proge posluži pošte edino še kak trgovec, vse druge pakete pa prenašajo privatne osebe ali pa špediterji z železnico, ki upošteva razdaljo med posameznimi kraji po načelu, da je za manje delo potrebno tudi manj plačila. Ta neenakoist bi se dala ublažiti z uvedbo con, če pa da to preveč dela, naj se za pošte do 100 km zračne oddaljenosti računa polovica sedanje težne pristojbine in dostav-nine. Najenostavnejši način bi pa vsekakor bil, da se razdele kraji in pristojbine v pase po istem načelu kakor je to uvedeno v telefonskem prometu. S tako naredbo bi se zadovoljile najširše 'ljudske mase, posebno trgovina, ki je s sedanjo tarifo močno prizadeta. F. Ž. Nadaljuje sestanke nameravamo letos prirediti še v ©režicah, na Bledu, v Mlurski Soboti in v Žalcu, morda tudi v Ptuju im v Dravogradu. iKot prvi pride na vrsto sestanek y Murski Soboti dne 8. julija, če bo kongres preložen. Natančneje javimo z okrožnico. OBJAVE ZADRUGE »POŠTNI DOM«. ZAHVALA. Ob ,zaključka! prvega polletja je naša neodložljiva dolžnost, da se zahvalimo za poslane prostovoljne prispevke in da objavimo imena naših najbolj zavednih tovarišev in tovarišic. Prostovoljne prispevke so ,iza naš »Poštni dom« poslali v tem letu sledeči tovariši in tovarišice: Stanič Ivam in Smerdu Vilko skupaj 1700 Dim, .lašovec Tekla IK10 Din, Červ 'Leopold 100 Din, Gostič Marija 25 Din, vsi v Ljubljani. Obveznico 7% posojila a 100 Din pa so darovali: Rakar Karel, Maribor, Pondelak Andrija, Strni-šče, Furst Kornelija, Slov. Bistrica, Kotnik Anton, Studenci pri Mariboru in Fras Franc, Studenci pri 'Mariboru. Končno še Pečar Brna, Petrovče 15 Din in uradniška krajevna skupina v Celju 8 Din. Za poslane prispevke nimamo besedi, da bi se zahvalili in ocenili požrtvovalnost naših tovarišev in tovarišic. Vsem naša najprisrčnejša zahvala. —• Istočasno v,ljudino sporočamo, da počnemo v prihodnji številki objavljati prispevke od prodaje blokov, in sicer v vrstnem redu, kakor smo razposlali bloke. Za vpis deležev »Poštnega doma« so nadalje nabrali in poslali kraj. skupini v Celju tov.: Anica Kunej, Trbovlje 2 — '220 Din, Anica Lenko, Polzela — 40 Din in Franja Zinauer, Šmartno ob Paki — 28 Din. Tem, ki store več ko svojo dolžnost, iskrena hvala. Loterija »Poštnega doma« še vedno mi dovoljena. Zaprosili s,mo že dvakrat, prvič je poljedelsko ministrstvo prošnjo odbilo, na drugo; dobro utemeljeno prošnjo še ni odgovora. kovnih člankov tudi druga potrebna pojasnila in primeren zabavni del. Koledar bo bogato ilustriran. V njem bodo slike vseh dosedanjih poštnih ministrov, generalnih direktorjev, pomočnikov, direktorjev, upravnikov največjih pošt, kakor tudi slike zaslužnih umrlih ptt. uslužbencev s kratkim življenjepiseim. V redakcijskem odboru za izdajo tega 'koledarja sta med drugimi tudi šef personalnega odseka v ministrstvu g. Djoka Djordjevič ta prejšnjmi osebni tajnik poštnega ministra dr. Šu- perine g. Stjepan Matkovič. Cena koledarju je samo 10 Din, kdor se itakoj naroči in naprej plača. V podrobni prodaji bo 15 Din. — Organizacija koledar toplo priporoča. Naročila s poslanim zneskom — po 10 Din iza izvod — sprejema do konca julija L 1. predsednik Obl. organizacije tov. Joško Jaklše v Ljubljani. Opozorilo. Tistim naročnikom »Poštnega glasnika«, ki imajo plačano naročnino samo za prvo polletje, in onim, ki so v zaostanku z naročnino, prilagamo položnice v današnji številki. Člani organizacije dobivajo list brezplačno. 'Vse druge pa prosimo, 'da pogledajo' na naslovni listek tega »lPdštne|gia glasnika«. Pri komur je na naslovnem listku napisana -rdeča številka, naj vplača označeni znesek do 5. julija ' po priloženi položnici. Prosimo točnosti in reda, zakaj en izamudnik nam •da več dela, kakor deset rednih plačnikov. — Uprava. Dnevničarje, ki prosijo za postavitev v prejšnja zvanja, opozarjamo, da ne smejo prilaigaiti vojničkih isprav« v originalu, ampak samo v sodnijsko overjenem prepisu. Zdravniških in nravstvenih izpričeval do drugačne odredbe ni treba predlagati. Poštna pomočnica sprejme takoj mesto. Pomagala bi tudi v (gospodinjstvu. Cenjene ponudbe pod »Jamstvo« na 'uredništvo lista. Poštni nabiralniki na tramvaju. V Amsterdamu so na vse tramvajske vozove, ki obratujejo mimo glavne pošte in kolodvora, pritrdili po&tne nabiralnike. Ko pride tramvaj do pošte, oziroma do koldvora, se nabiralnik naglo izprazni. Na ta način se odprav,a pisem znatno pospeši. Pospešitev zveze z daljnim vzhodom. V kratkem se prične neposredni promet med Evropo in vzhodnimi azijskimi deželami. Vlaki bodo šli čez Varšavo v Moskvo in odtod čez Sibirijo na ob-rdžlje Tihega oceana ter dalje v Tokio. Pot bo dolga 1112.000 km in jo bodo vlaki prevozili v 12 dneh. Železnica pojde največ po ruski državi. Nova (železniška zveza bo tudi 'glede poštnih pošiljk velike • važnosti. Ukradel za 70.000 nemških mark pisemskih znamk, pa toliko da ni od lakote poginil. Pred kazenskim sodnikom v 'Stuttgartu se je .moral te dni zagovarjati 27-4ctmi mizar J. Klein, ker je po osemurnem napor nem delu skozi zid prišel v poštni urad v Esslingenu in izmaknil' pisemskih znamk za 70.600 mark. Čez nekaj dni se je Klein sam javil, ker mu ni bilo mogoče prodati niti majhen del svojega plena, ne da bi bil zbudil sumnje med občinstvom. Dela pa tudi ni iskal, ker se je bal, dla bi se ne izdal. Sodniku pa je priznal, da bi bil kljub bogatemu plenu kmalu od lakote poginil. Kongres Saveza preložen? Zaradi žalostnega dogodka v beograjskem parlamentu bo najbrže odgoden poštni kongres, ki bi se imel vršiti od KI. do '14. julija t. 1. v Beogradu in katerega proglas prinašamo na uvodnem mestu. Natančnejše sporočimo v prihodnji številki. Seznam tvrdk, ki dajejo na obroke, objavljamo praviloma vsako leto v '»Poštnem glasniku« dne '1. januarja in 1. julija. Zaradi pomanjkanja prostora izide seznam v prihodnji številki. Osebne vesti. 'Premeščeni: :pb. ur. illI/3 Ivan Plauštajner z (Maribora 1 ’ na (Maribor 2 in Karolina Rabič z Ljbbljane 2 na Ljubljano (1; pb. ur. 11/4 Leopold Sirnik z 'Maribora 2 na Ljubljano 2, Karla Videm-išek z (Ljubljane 2 na Ljubljano 1. Andrija Furjan iz Čakovca k pošt. car. mag. v Zagreb, Matija Križaj od pošt. car. mag. Zagreb v Čakovec, Milan Reich z (Maribora 2 na Maribor 1 in Vida Ušenič-nik iz Domžal v. Sv. Pavel pri Preboldu; pb. ur. 11/5 Hinko Fajdiga z (Maribora 1 na Maribor 2, Ljubica iGlascr z Ljubljane 1 na Maribor 1, Roza-mila Lutman z Maribora ‘1 na 'Maribor 2, Mirko Kramarič iz Murske Sobote in Ivan Sušnik z Maribora 2, oba v Novi Sad 1; telefonistka II1I/3 Zofija Majer z Maribora (1 na Maribor 2; priprav. (MI/4 Alojzija Pehani' z Ljubljane 1 v Slatino Radenci ta Pavla Kurinčič iz Tržiča na Jesenice na Gorenjskem; zvan. 1. skup. 'Leopold Ham in Jernej Svetlič z ravnateljstva na Ljubljano 1 ter Rafael Lutman z Ljubljane 2 na ravnateljstvo: služ. 2. skup. Josip Korošec p ravnateljstva na Ljubljano 1. Prestanok službe: Dnev. 'Franc Prudič v Cerknici im Jiosipina Rongador sta podala ostavko na Poštno službo. Pogodbena pošta Hodoš se je prevedla s 1. aprilom 1928 'iz V/2 v JV/13. Organizacijsko gibanje. To in ono. i-JULOJGDDDL-OLinr h onnnni h h tnnnnnnnm Modna manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA Stritarjeva ulica 5 Priporoča se pti nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadru ;e p št iih nam ščencev. Cene zmerne. Postrežba točna In solidna. iDDaDmaDDDinmDaaDamDmDaaamDaa OoDro m poceni kupite samo: nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanterijo, potrebščine za š vilje, čevljarje, krojače, sedlarje in tape nike, razna mila, kravate pri JOSIP PETEUNC, Ljubljana ob vodi, blizu Piešernovega spomenika Manufakturna veletrgovina FELIH5 URBANC, L3UBLH Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah. Pri nakupu manufakturnoga blaga, kakor tudi mo-ških in otroških oblek vseh vrst, se priporoča tvrdka FR. SLOVNIK Ljufoljftina, Stori trg 2. Obleke po meri se ceno, točno in najsolidneje izdelujejo. Tvornica dežnikov L. MIKUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. FOTO-ATELJE K. STALIT, LJUBLJANA Gosposvetska cesta l/II. Daje poštnim nameščencem 10% popust za vse vrste slikanja. — Fotografije za legitimacije izvrši takoj. Tovarna perila GENICA VOJSKA LJULJANA, Gosposka ul. št. 16 Izdeluje moško in žensko peiild, damske bluze in pijame en groš in po meri. „MODERNIK“ specijaliteta za dame, kroj zaščiten pod štev. 2058. MERCINA in DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA, KOLODVORSKA 3. GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMO-PRODA|A ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKU-— MENTNI IN KARTNI PAPIR — BRATJE P