Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor
SZDL Ljubljana-Siska — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA
Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba št. 24 (ZPM), telefon 32-011
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani

GOSPODARSKE ORGANIZACIJE NAŠE OBČINE

OS NOVIH EKONOMSKIH UKREPIH

Zaradi še uspešnejšega družbeno-ekonomskega razvoja
naše skupnosti so bile potrebne določene spremembe neka¬
terih odnosov v našem gospodarskem sistemu in sicer v
smeri krepitve materialne baze gospodarskih organizacij,
hitrejšega razvoja samoupravljanja itd. Vrsta gospodarskih
organizacij je bila namreč vezana v spone administrativ¬
nega določanja prodajnih cen njihovih proizvodov, kar jih
je v ekonomskem pogledu postavljalo v izrazito neenako¬
praven položaj. Taki neusklajeni odnosi so na eni strani
kopičili število regresov v nekaterih gospodarskih pano¬
gah, medtem ko so se na drugi strani stopnjevale družbene
obveznosti v neregresiranih gospodarskih panogah.

Letošnji ukrepi zveznega
izvršnega sveta (povečanje
prodajnih cen v kmetijstvu,
energetiki in metalurgiji,
oprostitev plačevanja dolo¬
čenih zveznih prispevkov
itd.), so začetek pravičnejše
delitve narodnega dohodka.
Obenem zagotavljajo ti
ukrepi gospodarskih organi¬
zacijam zadostna sredstva
za samostojno razpolaganje
in kompenziranje novih trž¬
nih cen. Višje cene v ener¬
getiki in metalurgiji pa bo¬
do nedvomno vplivale na
varčneje gospodarjenje s
surovinami in energijo ter
na racionalnejše izkorišča¬
nje živega dela.

KAJ PA ZDAJ?

Vsak ukrep je lahko res
uspešen in učinkovit samo
če naleti na potrebno razu¬
mevanje in sodelovanje de¬
lovnih množic. Zaradi tega
je prav, če se takoj vpraša¬
mo, kakšne naloge stoje v
zvezi s temi pozitivnimi
stremljenji pred našimi de¬
lovnimi organizacijami? Kaj
morajo ukreniti delovne
skupnosti v gospodarskih
organizacijah, da bomo vsi
čimprej začutili zaželene
spremembe, ki se bodo med
drugim odražale tudi v dvi¬
ganju in zboljševanju živ¬
ljenjskega standarda nas
vseh?

Borba za izpolnitev plana

Predvsem naj delovne or¬
ganizacije naše občine te¬
meljito prouče svojo inve¬
sticijsko politiko. S poveča¬
njem produktivnosti dela in
z odkrivanjem notranjih
rezerv v proizvodnji in trž¬
nem poslovanju naj kom¬
penzirajo zvišane cene do¬
ločenih surovin in energe¬
tike. Zavedati se moramo,
da vsako piratsko izrablja¬
nje konjunkture s splošnim

dviganjem cen samo zavira
proces, ki ga želimo doseči.

Prav vse gospodarske or¬
ganizacije naj se vztrajno
bore za uresničenje vseh
sprejetih planskih nalog. V
tem se odraža družbena vlo¬
ga njihovega kolektiva.
Prav zaradi tega morajo
strokovne službe, zlasti pa
organi delavskega samo¬
upravljanja mnogo več raz¬
mišljati zlasti o perspektiv¬
nem razvoju svoje delovne
organizacije. Nujno je, da
pravočasno mislimo na zdru¬
ževanje in poslovno sodelo¬
vanje, ne pa da iščemo v
tem le skrajno rešitev ta¬
krat, ko zaidemo v slab go¬
spodarski položaj ali celo v
prisilno upravo. Delavski
sveti naj ne bodo tribuna
osebnih koristi in tre¬
nutnih sebičnih koristi de¬
lovnih organizacij, ker je to
škodljivo za naše gospodar¬
stvo kot celoto, saj nam
onemogoča specializacijo in
tipizacijo proizvodnje, zma¬
njšuje poslovne in proiz¬
vodne stroške ter pogosto
kvari kooperacijske odnose.

Zdrava kadrovska politika

Mnogo perečih problemov
bomo lahko rešili tudi s so-
lidnejšim kadrovanjem, ki
bi delovnim organizacijam
zagotovilo zadostno število
strokovno usposobljenih in
zmožnih delavcev. Le tako
bomo lahko odpravili go¬
spodarjenje po posluhu in
morebitno okostenelost ne¬
katerih vodilnih delavcev
ter z racionalnim gospodar¬
jenjem uresničevali družbe¬
no vlogo svoje delovne or¬
ganizacije.

JAVNO PRIZNANJE

Čeprav so v naši občini
občutno zvišali prodajne
cene reprodukcijskega ma¬
teriala, je le 7°/o podjetij po¬
večalo prodajne cene svojih
proizvodov oz. uslug. To je

dokaz, da so delovne orga¬
nizacije v naši občini (kljub
določenim pomanjkljivo¬
stim) laže in uspešneje pre¬
brodile nove ekonomske
ukrepe, kot so to preroko¬
vali njihovi vodilni kadri.

Med vsemi našimi gospo-,
darskimi organizacijami naj¬
bolj izstopa Tovarna deko¬
rativnih tkanin, ki je kom¬
penzirala 10 do 25 °/o podra¬
žitev reprodukcijskega ma¬
teriala, ne da bi spremenila
svoje cene in porušila raz¬
merja med skladi in osebni¬
mi dohodki. Tovarna TIKI
je celo znižala cene svojim
proizvodom za 8 °/o in hkra¬
ti povečala osebne dohodke
ter popravila razmerje med
osebnimi dohodki in skladi
v korist zadnjih, čeprav se
nahaja v investicijskem vla¬
ganju.

Na območju naše občine
je še nekaj takih primerov.
Med njimi izstopata zlasti
kolektiva podjetij Ingro-
dex in Megrad, vendar gre
pri obeh povečanje skladov
na račun nižjih osebnih do¬
hodkov, ki jih pa zdaj že
popravljajo.

Pravično naraščanje
osebnih dohodkov

V nekaterih organizacijah
nimajo več osebnih dohod¬
kov pod 30 tisoč din, v ne¬
katerih pa so pri zviševanju
osebnih dohodkov počasnej¬
ši. Največ težav ima Lito¬
stroj pri uvozu reprodukcij¬
skega materiala in fiksno
pogodbeno določenih cenah
za izvoz. To povzroča zamu¬
de v proizvodnji, dviganje
notranjih cen pa povzroča
določene težave, ki se od¬
ražajo tudi v razpoložljivih
sredstvih za osebne dohod¬
ke.

V zvezi z novimi eko¬
nomskimi ukrepi so osebni
dohodki v gospodarskih or¬
ganizacijah na območju na¬
še občine narasli od 1500 do
5000 din, ponekod kar line¬
arno, da »ne bi porušili ob¬
stoječih razlik med dohod¬
ki«.

Marsikje so delavcem z
nižjimi osebnimi dohodki, ki
jih je delno zvišanje cen
nekaterih kmetijskih izdel¬
kov, elektrike in premoga
bolj prizadelo, določili večje
povečanje dohodkov, kakor
(Nadaljevanje na 6. strani)

Ob 30. obletnici konference

KPJ

za Slovenijo
v Goričanah

Pred 30. leti je bila v gradu v Goričanah izredno po¬
membna IV. pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo,
katere se je udeležil tudi tovariš Tito kot predstavnik

Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.

Goričanska pokrajinska
konferenca KPJ za Slove¬
nijo je pomenila zaklju¬
ček prvega obdobja orga¬
nizacijskega in politične¬
ga razvoja obnovljene
KPJ v Sloveniji. Utrdila
je politični kurz Partije
in razvila njeno odločno
orientacijo k najširšim
množicam, k uveljavlja¬
nju marksizma kot zna¬
nosti in navodila za po¬
litično prakso.

Goričanska konferenca
je bila zlasti pomembna za
vse večje uveljavljanje
revolucionarnega krila
delavskega gibanja v ce¬
lotnem našem javnem ži¬
vljenju. Čeprav v strogi
ilegali in pod pogoji Se¬
stoj anuarske diktature se
je Partija prek »Ljudske
pravice«, »Književnosti«,
založbe »Nova knjiga« in
drugega partijskega tiska
in raznih drugih oblik
idejnega razčiščevanja
uspešno uveljavila tudi
kot samostojni idejni, kul¬
turni in sploh družbeni

činitelj v celotnem našem
javnem življenju.

Iz teh razlogov je prav
IV. pokrajinska konferen¬
ca KPJ za Slovenijo eden
najpomembnejših dogod¬
kov v razvoju ne samo
Partije, temveč zlasti za¬
radi prebujanja in akti¬
viranja najširših množic v
Ljudski fronti, kar je bilo
posebno pomembno za po¬
znejšo narodnoosvobodil¬
no borbo pod pogoji faši¬
stične okupacije.

Prav z ozirom na ta
dejstva bo zlasti pomemb¬
na osrednja proslava SO.
obletnice IV. pokrajinske
konference KPJ za Slove¬
nijo, ki bo v nedeljo 27.
septembra z začetkom ob
9. uri pred gradom v Go¬
ričanah. Te proslave se
bo udeležil tudi predsed¬
nik zvezne skupščine, to¬
variš Edvard Kardelj,
medtem ko bo imel slav¬
nostni govor sekretar CK
ZKS, tovariš Miha Ma¬
rinko, nakar bo bogat
kulturni program.

ANKETA

® Ugotovite:  Kateri čla¬
nek v tej številki vam
najbolj ugaja?

® Napišite  to v spodnji
obrazec ali pa kar na do¬
pisnico ter pošljite na naš
naslov ali pa vrzite v naš
nabiralnik!

Vse prispevke honoriramo!

• Izžrebali  bomo 6 ta¬
kih odgovorov in nagra¬
jencem izplačali po 1000
din.

NAGRADNO ANKETIRANJE

UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE
Ljubljana, Celovška cesta 121/IV

V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika):

najmanj pa ..............

Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov:

2

ŠIŠENSKA TRIBUNA

Predkongresna aktivnost

Predlogi in pritožbe občanov

Politično delo in
predkongresna dejav¬
nost postajata' v osnov¬
nih organizacijah Zve¬
ze komunistov in v
raznih družbenih orga¬
nizacijah na območju
naše občine vse inten¬
zivnejša. Zlasti po¬
membne so razprave
o temeljnih vpraša¬
njih in vlogi ZKJ
in zavestnih sil na¬
sploh. Tako postaja¬
jo našim občanom ve¬
dno bolj razumljive
poglavitne posebnosti
naše poti v socializem
in izvirni prispevek
našega razvoja k mar¬
ksistični misli.

V  : predkongresnih
razpravah prihajajo v
ospredje tudi aktualna
gospodarska in družbe-
\ na vprašanja in doga¬
janja, povezana s pri¬
pravami za sedemletni
perspektivni plan.

Razumljivo je, da so
sedaj še prav posebej
pomembne razprave o
spremembah in dop • -
nitvah statuta ZKJ,
kakor tudi razčiščeva¬
nje tekočih vprašanj o
našem gospodarskem
razvoju in izpopolnje¬
vanju našega ekonom¬
skega sistema, o na¬
daljnjem utrjevanju

samoupravljanja, o pro¬
blemih, ki zadevajo
odnose znotraj organi¬
zacij ZKJ, kakor tudi
o prizadevanjih za
učinkovitejše zboljše-
vanje življenjske ravni
ljudi, za zdravo politi¬
ko investicijskih vla¬
ganj zlasti v družbene
službe, o uspešnejšem
izobraževanju mladine
in odraslih, o hitrem
razvoju tercialuih de¬
javnosti itd.

Vračate nam zaupanje
v pravilnost naše poti

Tovariš urednik,

Nič manj pozornosti
ne posvečamo v tem
predkongresnem ob¬
dobju tudi specifičnim
problemom v našem
kmetijstvu in kultur¬
nem življenju.

Našteli smo le nekaj
najpomembnejših po¬
drobnosti iz obsežne
predkongresne dejav¬
nosti na območju naše
občine. Stališča, ki se
bodo iskristalizirala ob
teh analizah in raz¬
pravah bodo napotilo
našim delegatom na
VIII.  kongresu ZKJ,  ki
bo nedvomno nova.vz¬
podbuda za še učinko¬
vitejši nadaljnji razvo
in kot tak pomenioen.
mejnik na naši specifi¬
čni poti v socializem.

S.

menim, da je naš socia¬
listični tisk zgubil precej
na svojem ugledu prav
zaradi tega, ker je vse
prikazoval v preveč rož¬
nati luči in pel slavospeve
vsem administrativnim
ukrepom, zlasti pa preti¬
raval v prikazovanju
uspehov, medtem ko smo
mi, delovni ljudje, vsak
dan in skoraj ob vsakem
koraku čutili prav na¬
sprotno. Razumljivo je,
da se je zaradi tega neka¬
terih polotilo nezaupanje
do takega načina in vse¬
bine časopisnih poročil in
obveščanja in s tem spl o n
do našega tiska.

Prav tak način pisanja
in odgovarjanja na vpra¬
šanja občanov, nam od¬
pira oči, da začenjamo
postopoma globje in pra¬
vilneje razumevati našo
konkretno stvarnost in v
zvezi s tem tudi naše dol¬
žnosti.

Z večjo informiranostjo,
z boljšo razgledanostjo ter
z večjim razumevanjem
raznih »otroških bolezni
našega socializma« se nam
postopoma vrača zaupa¬
nje v našo stvar, vera in
upanje, da smo vendarle
na pravi poti in da se bo¬
mo končno .— kot vedno
doslej — le prebili iz te¬
žav današnjega dne.

• O. K.

Moram reči, da mi je >/
našem občinskem listu
všeč prav to, da se izogi¬
bate vsem takim in po¬
dobnim člankom, da niste
propagandni organ občin¬
ske skupščine in občin¬
skih zvez družbenih orga¬
nizacij, temveč! da resno
in kritično obranava-
te najrazličnejša pereča
vprašanja, zlasti pa da v
obliki javne tribune omo¬
gočate vsem občanom, da
lahko odkrito povedo svo¬
je mnenje oz. vprašajo o
vsem, kar jim je nera¬
zumljivo, kar vzbuja v
njih nezadovoljstvo in je-

SPOMENIK
MILANA MRAVLJETA

Tovariš urednik,

bliža se zopet dan sloven¬
skih pionirjev, ki ga pio¬
nirski odredi naše občine po
stari tradiciji proslavljamo
ob spomeniku Milana Mra-
vljeta, ki je kot kurir Do¬
lomitskega part. odreda pa¬
del v Podutiku. Zaradi šir¬
jenja kamnoloma v nepo¬
sredni bližini tega spomeni¬
ka so nadaljnje množične
proslave in prireditve ob
tem spomeniku nemogoče.

Pionirji odreda Milana
Mravljeta smo prav zaradi
tega že lani dali pobudo,
da se ta spomenik prestavi
na ugodnejše mesto. Zelo
smo se ogrevali, da bi spo-

Vem — tega ne boste ob ji oviti

S KMETIJSTVOM RES NISMO ZADOVOLJNI

Tovariš urednik,
vsa leta po osvoboditvi
izražamo več ali manj jasno
in odločno svoje nezado¬
voljstvo nad našim kmetij¬
stvom. Dajemo mu ogromne
investicije, podporo in po¬
moč, dan za dnem smo pa
priča njegovim — neuspe¬
hom in stalnemu naraščanju
cen kmetijskim pridelkom.
Ali nam lahko to pojasnite?

J. P.

Odgovor: Kritika, ki jo
izražate v Vašem dopisu je
res splošno razširjena, ven¬
dar je v bistvu zgrešena,
saj izhaja iz nepoznavanja
bistva tega problema. De¬
jansko je bilo kmetijstvo
pri nas po osvoboditvi moč¬
no zapostavljeno in vezano
z administrativno določeni¬
mi cenami, ki so ga postav¬
ljale v neenak ekonomski
položaj z drugimi gospodar¬
skimi panogami.

Komisija raznih jugoslo¬
vanskih resorjev je to za¬
devo temeljito proučila in
izdelala zelo poučno anali¬
zo, ki je jasno in nazorno
pokazala prav nemogoča

razmerja med kmetijstvom
in drugimi gospodarskimi
panogami. Neugodni pogoji
gospodarjenja v kmetijskih
delovnih , organizacijah so
eden izmed poglavitnih
vzrokov zaostajanja kmetij¬
ske proizvodnje v odnosu do
drugih gospodarskih panog
in do stalno naraščajočih
potreb našega prebivalstva.

Zvezni izvršni svet . je
prav zaradi tega sprejel več
predpisov, ki naj prispevajo
k reševanju dosedanjih ne¬
mogočih razmerij ter dajo
tudi več ekonomskih odno¬
sov in pobud za hitrejši in
uspešnejši razvoj kmetijske
proizvodnje. To je zelo res¬
no vprašanje našega življe¬
njskega standarda in na¬
šega celotnega gospodarstva.
Zaradi nujnega zvišanja
prodajnih cen nekaterih
kmetijskih pridelkov so de¬
lovni ljudje in njihovi 'otro¬
ci prejeli povišanje osebnih
dohodkov.

vorili podrobnejše v eni iz¬
med prihodnjih številk lista.

PODRAŽITEV
ELEKTRIKE IN
PREMOGA

Tovariš urednik,
s podražitvijo električne¬
ga toka in premoga smo vsi
prizadeti, zlasti pa upoko¬
jenci in ljudje z manjšimi
dohodki. Mnenja sem, da se
naj - podraže razni luksuzni
predmeti, ki niso nujno
potrebni za življenje, ne
pa tisto, kar je vsakomur
zares potrebno. '

seči varčevanje in smotr¬
nejše trošenje teh energet¬
skih osnov, pa tudi spodbu¬
do za hitrejšo graditev elek¬
trarn ter večjo proizvodnjo
premoga. Zvišane cene so
že omogočile delno zboljša¬
nje življenjskih razmer
rudarjev, kar bo pri¬
spevalo k zmanjšanju fluk-
tuaeije v tej gospodarski
panogi.

Vsa druga pojasnila pa
preberite v člankih te šte¬
vilke, ker jih ne bi želeli še
enkrat ponavljati.

KAJ PA UPOKOJENCI?

Zaradi pomanjkanja pro¬
stora Vam odgovarjamo na
kratko. V kolikor z odgorom
niste zadovoljni, nam še pi¬
šite, pa Vam bomo odgo-

Odgovor: Zaradi prenizke
prodajne cene električne
energije in premoga je tak
neenakopravni ekonomski
položaj teh energetskih pa¬
nog povzročal razne težave.
Na eni strani sta proizvod¬
nja teh energetskih osnov
začela zaostajati za potreba¬
mi našega gospodarstva, na
drugi strani pa je prihajalo
prav zaradi prenizkih cen
električne energije in pre¬
moga do njihovega lahko¬
miselnega trošenja.

Nujno je bilo torej z
ustrezno višjimi cenami do-

Tovariš urednik,

dejstvo je, da je zadnja
podražitev nekaterih pre¬
hrambenih izdelkov, premo¬
ga in električnega toka iz¬
zvala nezaželeno podražitev
tudi drugih izdelkov in sto¬
ritev. Medtem, ko so mnogi
v rednih delovnih razmerjih
prejeli tudi do 5000 din in
več draginjskega dodatka,
smo upokojenci zopet zapo¬
stavljeni z najnižjim dra-
ginjskim dodatkom po 1500
din. Kam to vodi?

S. E.

menik mladih partizanskih
kurirjev bil premeščen v
Dravlje. Za ta predlog je
več tehtnih razlogov:

V Dravljah obstaja že pio¬
nirski odred Milana Mra¬
vljeta. Tudi krajevna skup¬
nost je osvojila njegov
smrtni dan kot svoj kra¬
jevni praznik. Na območju
Dravelj bo zgrajena no¬
va osnovna šola, ki naj
bi imela po njem svoje ime.
V bližini bo tudi nova gim¬
nazija ter bodo tako Drav¬
lje postale središče naše
šolske mladine. Spomenik
Milana Mravljeta spada to¬
rej prav v to okolje, saj bo
vsak dan spominjal na nje¬
gove sovrstnike, ki so žrt¬
vovali svoja življenja v
osvobodilni borbi za naše
lepše življenje v svobodni
domovini.

Ob tem spomeniku, ki bo
kraju v okras in bo zaradi
tega tudi vedno lepo okra¬
šen  5  cvetličnimi gredami
itd., bi bile tudi razne pio¬
nirske in mladinske prosla¬
ve ter prireditve. Tako bi
svetli liki in spomini na
mlade borce vedno znova
živo povezovali nas mlade
z najslavnejšimi stranmi
naše narodne zgodovine.

Mnenja smo, da je pri lo¬
kaciji spomenika mladih
kurirjev treba upoštevati
tudi naše mnenje in želje
ter tehtne razloge, medtem
ko naj bo spomenik Dolo¬
mitskem odredu na ustrez¬
nem mestu in v ustreznem
slogu.

21 podpisov

Športni bazen pri

LITOSTROJU

Tovariš urednik,

na državnem ekipnem
prvenstvu so, kot veste,
zrna:ali plavalci PK »Ljub¬
ljana«, kar je dokaz, da je
zlasti med našo mladino ve¬
liko zanimanje za plavalni
šport. Po mnenju zdravni¬
kov je prav mladim ljudem
potrebno plavanje. Žal pa
moramo ugotoviti, da nam
primanjkuje letnih, zlasti pa
še zimskih plavalnih baze¬
nov. Zaradi tega smo se ze¬
lo veselili gradnje sodobno
urejenega športnega bazena
pri Litostroju. O tem je bilo
mnogo govora,' a dalj nismo
prišli.

Sodobno urejeni odprti -in
zaprti (zimski) bazeni niso
noben luksuz, temveč nujna
rekreacijska potreba. Že
šolski otroci bi se lahko v
urah redne šolske telovadbe
naučili v njem plavanja.
Potreben pa bi bil tudi dru¬
gim občanom, zlasti pa
športnikom. S. V.

Odgovor: Nobenega dvo¬
ma ni, da so upokojenci
zlasti v Sloveniji zelo priza¬
deti, vendar se bo skoraj
povečal tudi njim draginj-
ski dodatek, verjetno na
3000 din. Razen tega se bo z
novim pokojninskim zako¬
nom uvedel tudi pravičnejši
sistem pokojnin. Nedvomno
pa je vsako čakanje na iz¬
polnitev teh obljub res —
skrajno neprijetno.

ŠIŠENSKA TRIBUNA

3

URBANIZEM IN OBČANI

KAJ JE URBANIZEM?

Tovariš urednik,

ustava zagotavlja delov¬
nim ljudem pravico uprav¬
ljanja in soodločanja pri
vseh javnih in družbenih
zadevah, toda to se dejan¬
sko onemogoča na razne na¬
čine. Samo en primer!

Tudi v našem, občinskem
listu ste začeli iznenada v
zvezi s vprašanji gradnje
uporabljati novo in prepro¬
stemu človeku popolnoma
nerazumljivo besedo - urba¬
nizem. Odkod ta beseda? Ali
izvira od Ribničana Urbana
ali od partizana Urbana.
Oba sta namreč precej
vplivala na sedanji sistem
in način gradnje v Ljub¬
ljani.

Sploh ne vem, zakaj je
nujno, koristno in potrebno,
da stalno navajamo nove
tuje, nam povsem neznane
besede? Kako se naj potem
oglašamo k besedi tudi pre¬
prosti ljudje?

Prosim, pojasnite nam to
besedo, kakor ste v prejšnji
številki pojasnili besedo re¬
kreacija. Ž. Ž.

Odgovor: Vsaka doba pri¬
naša tudi nove izraze, ki si
si jih mora pač osvojiti tudi
naš delovni človek kot pro¬
izvajalec, upravljalec in po¬
trošnik. Beseda »urbani¬
zem« izvira iz latinske bese¬
de »urbanus«, kar pomeni
»mestni«.

Tovariš urednik,

sedanje središče naše ob¬
čine, na prostoru, kjer se
nahaja zgradba občinske
skupščine, je nastalo pod
polpreteklimi _ pogoji bivše
male občine Šiška, ki je bi¬
la v bistvu skromno in ne¬
razvito predmestje Ljublja¬
ne. Skoraj vsi Šiškarji so
takrat svoje poklicne in po¬
trošniške, zlasti pa kulturne,
družbene in druge potrebe
zadovoljevali skoraj izključ¬
no na območju občine Lju-
bljana-Center.

Takšne razmere so na¬
ravno zahtevale, da je
tudi upravno  središče na¬
še občine čim bliže središču
mesta Ljubljane ter je bilo
zato zgrajeno tudi na naj¬
bližji še nezazidani lokaciji.
Takrat pač še nismo pred¬
videvali sedanjega razvoja,
niti se nismo dovolj poglo¬
bili v dejanske potrebe tu¬
kajšnjega prebivalstva v
perspektivi nadaljnjega raz¬
voja komune.

Zdaj sta v našo komuno
vključeni še dve bivši ob¬
čini. Območje naše občine
se je tako močno razširilo
in povečalo, saj mejimo celo
na kranjsko občino. Razen
tega smo v zadnjem obdob¬
ju priča zelo naglega razvoja
komune.. Hitra gradnja mo¬
dernih 'stanovanjskih blokov,
raznih javnih zgradb, kana¬
lizacije in drugih komunal¬
nih naprav, modernizacija
cestišč itd., vse to je dokaz,
da hitro preraščamo svojo
nekdanjo zaostalost, neraz-

Urbanizem je danes pouk
o graditvi in ureditvi mest
v skladu z estetskimi, higie¬
nskimi in praktičnimi po¬
trebami njihovih prebival¬
cev. Prav zaradi tega, da
bi tudi naši občani bili se¬
znanjeni s to problematiko
in da bi lahko tudi sami po¬
vedali, kako naj bodo naša
naselja urejena, da bo biva¬
nje v njih lepo, zdravo,
praktično in prijetno, smo
odprli v našem listu to rub¬
riko.

PRAV TO POTREBUJEMO!

Tovariš urednik,

zelo me je razveselilo, ko
ste v prejšnji številki napo¬
vedali stalno rubriko o ur¬
banizmu. Prav taki članki,
ki nam v kratki, jasni in
zanimivi obliki pojasnjujejo
pereče probleme graditve in
ureditve Ljubljane oz. ob¬
močja naše občine, so za
večino bralcev zelo potreb¬
ni in zanimivi. Odpirajo
nam obzorje in nam omogo¬
čajo boljše razumevanje te
problematike. To nam bo
omogočilo, da bomo imeli
več pravilnega vpogleda na
ta vprašanja in da bomo v
prihodnje bolje razumevali
razstavljene urbanistične
načrte ter lahko v zvezi s
tem tudi dajali res koristne
pripombe in dopolnila.

A. T.

vitost in več ali manj po¬
polno odvisnost od ljubljan¬
skega središča.

Vse to postavlja pred nas
vedno bolj kategorično po¬
trebo, da postane naša ko¬
muna organsko zaključena
in funkcionalno dobro ure¬
jena celota, ki bo lahko nu¬
dilo, svojim prebivalcem ve¬
dno več možnosti za ustre¬
zno zaposlitev, zlasti pa, da
jim bo dajala vse možnosti
za zadovoljevanje najrazno-  .
vrstnejših, vsakodnevnih pa
tudi zahtevnejših kulturnih,
potrošniških in drugih po¬
treb.

’ Če hočemo razvijati našo
komuno v tem smislu, mo¬
ramo pri njenem urbani¬
stičnem urejanju dobro pre¬
misliti, kje bomo locirali
njeno kulturno, družbeno-
zabavno, potrošniško in
drugo občinsko središče, da
bo to res ustrezalo seda¬
njim, zlasti pa bodočim po¬
trebam tukajšnjega prebi¬
valstva.

Nobenega dvoma ni, da
vsega tega ne moremo raz¬
viti in uresničiti okrog se¬
danjega poslopja občinske
skupščine, ker je to območ¬
je preozko, stisnjeno in brez
zadostnega zaledja ter pre¬
težno že zazidano. Razen
tega se nahaja to območje
na skrajnem vzhodnem ro¬
bu naše komune, v nepo¬
sredni bližini sedanje  ob¬
čine Center.

Občina Bežigrad n. pr. že
premešča svoje središče za
okrog 4 km v bližino višje
politične šole. Razumljivb

je, da moramo o tej proble¬
matiki tudi mi temeljito ra¬
zmisliti, kajti v hitrem za-
zidavanju - mestnega dela
naše občine si moramo pra¬
vočasno zagotoviti ustrezne
lokacije za razne centralne
občinske ustanove, ker bodo
, sicer naši zanamci kaj kma¬
lu prisiljeni rušiti to, kar
mi danes šele gradimo v  da
bi tako dobili primerne lo¬
kacije za ustrezno funkcio¬
nalno zgraditev središča na¬
še občine.

Mogoče bi kot kulturno,
družbeno, potrošniško in
drugo središče naše občine
bili primernejši soseski 6 in
7. območje med Šišensko
cesto in Sojerjevo ulico v
Dravljah, kar predstavlja
namreč sedaj najidealnejše
gradbišče za uresničitev ta¬
kih zamisli. Vsekakor bi o
tem morali pravočasno te¬
meljito razmisliti in trezno
pretehtati vse razloge za in
proti, kajti tudi naša komu¬
na mora imeti nekje svoje
središče s koncentracijo
vseh osrednjih občinskih
ustanov itd., sicer bomo vse
te objekte razmetali ob vsej
Celovški cesti, naša komu¬
na bo pa ostala še naprej
dolga (čeprav moderno za¬
zidana) vas, raztegnjena ob
vsej Celovški cesti in brez
vsakega funkcionalnega sre¬
dišča. P-  S.

ZELENICA SREDI

CELOVŠKE CESTE

Tovariš urednik,

nekateri občani se raz¬
burjajo, zakaj in čemu bo
sredi preurejene Celov¬
ške ceste zelenica. Kako je
s to zadevo: J. K.

Odgovor: Naša Celovška
cesta spada v vrsto primar¬
nih, t. j. hitrih mestnih cest
ter je zlasti pomembna za¬
radi mednarodnega in do¬
mačega turističnega prome¬
ta. Tudi zaradi naglega go¬
spodarskega in drugega raz¬
voja naše občine se promet
po njej izredno veča. Prav
zaradi tega je nujno, da jo
ob sedanji preureditvi uspo¬
sobimo za visoki prometni
standard ter ji damo ustrez¬
ne naprave in opremo kot
n. pr. izdatne pešpoti, varne
•prehode za pešce, posebna
vozišča za kolesarje, kana¬
lizirana križišča z avtomat¬
sko signalizacijo, ustrezna
postajališča za trolejbusni
in drugi javni promet in
končno tudi zelenice.

Tako urejena Celovška
cesta bo imela dva po 7 m
široka pasova za motorna
vozila (za vsako smer pose¬
bej), z vmesno 4 m široko
zelenico. Oba vozna pasova
bosta tudi na zunanji strani
obdana s po 2 m široko ze¬
lenico, .nakar je predvidena
na vsakem zunanjem robu
ceste še nad 2 m široka ko¬
lesarska steza in nato še po
3 m širok pločnik za pešce.

Omenjene zelenice bodo
namenjene za razne komu¬
nalne instalacije, za začasno
deponiranje snega, za večjo
varnost vseh uporabnikov
ceste, v skrajni sili pa tudi
za event. nadaljnje potrebe
širjenja oz. uvajanja novih
voznih pasov.

Našim urbanistom pripo¬
ročamo še več tako posre¬
čenih rešitev!

KJE NAJ BO KULTURNO
SREDIŠČE NAŠE OBČINE

Celovška cesta bo kot glavna gorenjska vpadnica v sredi¬
šče naše republike med vsemi prva najmoderneje urejena
(saj po njej prihaja tudi večina inozemskih turistov). Ta
bo omogočila vsem hitro, varno in prijetno uporabo te
pomembne, tako rekoč edine naše zveze s središčem mesta.

Zaslužena priznanja

vsem udeležencem NOB

KAJ PRAVITE UDELEŽENCI NOB?

Dragi tovariši,

mnogo kritike je bilo že izrečeno na račun
predrage in prepočasne .stanovanjske gradnje.
Prav tako smo že davno ugotovili, da so za poce¬
nitev in pospešitev gradnje potrebni zlasti:

® standardizacija in tipizacija stanovanj , in j
njihovih sestavnih delov,

® organizacija financiranja  izgradnje stano¬
vanj za trg,

® organiziranje velikih gradbišč  s smotrnim
uporabljanjem serijske industrijske, polmontaž-
ne in montažne gradnje itd.

Ustanovili smo vrsto institutov, centrov, skla¬
dov, zavodov in združenj ter jim dali nalogo, da j
proučijo in razvijajo sodobno tehniko in ekono¬
miko stanovanjske graditve. S skupnimi družbe- j
nimi sredstvi plačujemo vrsto strokovnjakov v
njih, vendar nekih bistvenih in res vidnih premi¬
kov naprej še nismo zabeležili. Celo obratno:
»Gradis« opušča svoj »PBM« montažni sistem
stanovanjske gradnje, namesto da bi ga še na¬
prej razvijal in spopolnjeval.

Namesto da bi izkoristili predvsem in najprej
v celoti idealna gradbišča za kompletne nove
soseske ob Celovški cesti, drobimo sredstva in
jih skrajno nesmotrno razmetavamo za rušenje
stanovanjskih hiš v mestnem središču, ker je
pač bilo sprejeto stališče rekonstrukcije obstoje¬
če Ljubljane (kar pa ne gre brez popolnega ruše¬
nja starega). V neposredni bližini ljubljanskega
središča, na idealnih velikih gradbiščih bi gradili
nove stanovanjske soseske ter s tem med drugim
uspešno rešili tudi pereč problem nujno potreb¬
nih stanovanj za borce in udeležence NOB in
druge proizvajalce, ki zdaj vsak dan zapravijo
po več ur svojega prostega časa za vožnjo na
delo in z dela.

Z razširitvijo stanovanjske stiske bi dvignili
življenjski standard delovnih ljudi in s tem
ustvarili pogoje za večjo delovno storilnost. Iz¬
redno drago rekonstrukcijo stare Ljubljane med
železniško postajo in ljubljanskim gradom pa
prepustimo poznejšim generacijam, ki bodo lah¬
ko storile to brez žolčnih prerekanj z večjimi
razpoložljivimi sredstvi ,res umirjeno in temelji¬
teje kot to lahko storimo mi v pogojih današnje
stanovanjske stiske in že znanih drugih težav.

Menim, da bi tako stališče morale osvojiti in
ga dosledno zastopati povsod tudi vse organiza¬
cije našega občinskega združenja borcev NOV.

T. M.

4

Šišenska tribuna

RAZGOVORI Z VOLIVCI

TEŽAVE SE STOPNJUJEJO

Tovariš urednik,

v vašem listu mnogo pi¬
šete o tem, da je poglavit¬
na skrb naše skupnosti:
skrb za delovnega človeka
in njegovo družino.  Opro¬
stite, tega jaz ne bi mogla
potrditi, saj cene stalno
naraščajo, naš življenjski
položaj pa se s tem slab¬
ša.

Tu in tam slišim tudi o
nekih ukrepih, ki naj bi
to spremenili, vendar mi
vse to ni jasno. Pred se¬
boj vidim le temo iz ka¬
tere ni izhoda — v lepše
in boljše življenje. N. O.

Odgovor:  Deloma imate
prav. Čejorav smo v zveza¬
ni in republiški ustavi ter
v statutu občine in kra¬
jevnih skupnosti postavili
delovnega človeka v sre¬
dišče vsega dogajanja, so
so določene težave še za¬
ostrile, toda vendarle lah¬
ko trdimo, da smo že od¬
ločno naredili prve kora¬
ke k temeljitemu izbolj¬
šanju položaja. O tem le
na kratko:

® V začetku letošnjega
leta so poglavitne težave
nastale predvsem zaradi
preobsežnih gradenj in in¬
vestiranja sploh. Vse to je
bilo vezano na kredite. Z
ustreznimi ukrepi je bila
že izvršena odločna ome¬
jitev investicijskega raz¬
sipavanja in ustrezna pre¬
usmeritev gradenj tja,
kjer so potrebe največje.

® Nadalje so proizvod¬
ne organizacije bile le¬
tos že oproščene raznih
zveznih dajatev v višini
183 milijard dinarjev.
V kratkem pa bo v celoti
odpravljen prispevek, ki
so ga doslej plačevale go¬
spodarske organizacije od
ustvarjenega dohodka.
Gospodarske organizacije
bodo lahko tako z bolj
smotrnim investiranjem,
zlasti pa z boljšim izkori¬
ščanjem obstoječih zmo¬
gljivosti in s stimulativ¬
ne j Šim nagrajevanjem de¬
lavcev dosegale mnogo
boljše gospodarske uspe¬
he. Med drugim bodo lah¬
ko tudi izvršeno delo bolj¬
še nagrajevale in s tem
dajale pobudo za še bolj¬
še in učinkovitejše delo,
hkrati pa tudi za bolj pre¬
udarno uporabljanje vseh
razpoložljivih sredstev in
še neodkritih možnosti.

• Precej razburjenja je
nastalo zlasti zaradi zvi¬
šanja cen določenim kme¬

tijskim pridelkom, pre¬
mogu in električnemu to¬
ku. Tudi ti zvezni ukrepi
so bili izvršeni na podlagi
temeljitih analiz in skrb¬
no premišljeno. Upošteva¬
ti morate namreč dejstvo,
da so cene kmetijskih pri¬
delkov in splošne hrane
pri nas precej nižji kakor
n. pr. v sosednji Italiji ali
Avstriji in da prav neso¬
razmerje med nizkimi ce¬
nami kmetijskih pridel¬
kov ter razmeroma viso¬
kimi industrijskimi cena¬
mi vpliva negativno na
uspešen razvoj kmetij¬
stva. Uradno določene ce¬
ne kmetijskim pridelkom,
premogu in elektriki so
postavljale te gospodarske
panoge v neekonomski po-
položaj z drugimi gospo¬
darskimi panogami. Vse
to pa je zaviralo uspeš¬
nejši razvoj gospodarstva
kot celote in s tem tudi
naše življenjske ravni.
Prav zaradi tega so bile
nujne omenjene spremem¬
be v cenah.

© Zaradi zvišanja cen
nekaterim kmetijskim
pridelkom, premogu in
elektriki so se obenem
zvišali tudi osebni dohod¬
ki vsem in sicer v višini
1500 do 5000 din. Obenem
je bila letos uspešno izve¬
dena akcij a, da na območ¬
ju naše občine skoraj ni
mesečnega osebnega do¬
hodka za zaposlene ljudi
izpod 30.000 din. Trenut¬
no je položaj najtežji še
vedno za upokojence,
vendar se bo z novim po¬
kojninskim zakonom tudi
njim življenjski položaj
bistveno zboljšal.

® Poglavitno je, da se
vendarle spreminjajo do¬
sedanja razmerja v delit¬
vi dohodkov med skupno¬
stjo in delovnimi organi¬
zacijami in sicer v korist
delovnih organizacij in
komun, ki bodo tako ime¬
le več sredstev za svoj
nadaljnji razvoj in za
zboljšanje življenjskega
položaja delovnih ljudi.

@ Določen napredek in
spremembe v smeri zbolj-
ševanja življenjskega po¬
ložaja delovnega človeka
in njegove družine so to¬
rej že narejeni, čeprav še
vsega takoj povsod ne ču¬
timo. O vsem tem pišemo
pisma, kakor tudi v član¬
kih v tej številki. Prebe¬
rite tudi to, da Vam bo
tudi v odgovorih na druga
postala zadeva jasnejša in

razumljivejša. Menimo,
da prav v tem grmu tiči
zajec.

Če hočete razumeti raz¬
na dogajanja, potem je
nujno, da spremljate naš
tisk, da poslušate tovrstne
radijske oddaje itd. Po¬
stavljajte na prvem mestu
vprašanja in zahtevajte
jasne in točne odgovore!
Če boste poslušali samo
tarnanje gospodinj na ži¬
vilskem trgu, se boste se¬
veda zgubljali v goščavi
vsega tega ter tudi sami
zbegano ubupovali, kajti

ne boste videli in ne ra¬
zumeli velikih naporov,
ki jih prav sedaj vlagamo
v to, da bi delovni ljudje
dobili takšne ekonomske
pogoje, ki bi jih vzpodbu¬
jali k še večji storilnosti
in proizvodnosti.

®  V bistvu težimo za
tem, da bi zaradi večjih
uspehov gospodarskih or¬
ganizacij in boljših do¬
hodkov od svojega dela
bili naši ljudje tudi bolj
prizadevni in skrbni ter
da bi se živo zavedali, da
je lepše in boljše življe¬
nje njih in njihovih dru¬
žin odvisno predvsem od
njih samih, to je od njiho¬
vega odnosa do dela.

Krajevna skupnost

ZAGOTOVIMO DEMOKRATIČNOST IN SODELOVANJE
OBČANOV

Tovari šurednik,

občani ostajamo neobve-
ščeni o delu sveta krajevne
skupnosti, ki odloča o vsem
sam za zaprtimi vrati. Znan
je tudi primer samovolje
tajnika neke krajevne skup¬
nosti ,ki je zaradi nedelav¬
nosti in nebudnosti izvolje¬
nih članov sveta zelo samo-
pašno posloval z družbenimi
sredstvi.

Nastane vprašanje:

— kako preprečiti samo¬
voljo ozkega kroga ali celo
posameznika v skupnih za¬
devah krajevne skupnosti?

O. R.

Odgovor: Organi krajev¬
ne skupnosti (KS) naj de¬
lujejo tako, da bodo ne sa¬
mo omogočili, temveč tudi
pospeševali čimvečje zani¬
manje in aktivno sodelova¬
nje najširšega kroga obča¬
nov. Le tako bodo KS za¬
živele kot najbolj učinovi-
ta oblika neposrednega sa¬
moupravljanja in soodloča¬
nja občanov pri reševanju
skupnih krajevnih zadev.

Te svoje temeljne pravice
naj si občani zagotove s.
konkretnimi določili v sta¬
tutu KS. Kot primer nava¬
jamo nekaj odlomkov iz
statuta ene izmed KS na
območju naše občine:

@  Uspešno delovanje KS

je stvar vseh prebivalcev
tega območja. Zaradi tega
zadrže občani v svoji nepo¬
sredni pristojnosti najpo¬
membnejše pravice samou¬
pravljanja, medtem ko manj
pomembne, zlasti pa uprav-
no-operativne pravice pre¬
našajo po načelih posredne
demokracije in posrednega
soodločanja na ožje organe
KS, ki so določeni s tem
statutom.

9 Organi KS so glavni in
pomožni.

Glavna organa sta:

— zbor občanov in

— svet KS.

Pomožna organa sta:

— predsedstvo sveta KS

— predsednik sveta KS.

© Zbor občanov: Vsi stal¬
ni prebivalci na območju
KS izvršujejo svoje samo¬
upravne pravice neposred¬

no na zborih občanov, ki
imajo kot najvišji in naj¬
širši skupni organ KS sta¬
tus krajevne skupščine.

Zbor občanov je edini pri¬
stojen, da odloča o vseh te¬
meljnih vprašanjih KS, ka¬
kor tudi o drugih pomemb¬
nejših vprašanjih, ki so v
kakršnikoli zvezi z osebnim
ali družbenim standardom
prebivalstva tega območja,
kolikor ni odločitev o tem
z ustavo, zakoni oz. s sta¬
tutom občine v pristojnosti
višjih organov, vendar tudi
v teh primerih dajejo ob¬
čani tega območja na svo¬
jem zboru mnenje, stališča
in predloge.

® Svet KS sestavlja 15 na
zboru KS izvoljenih obča¬
nov in vsakokratni tajnik
sveta KS. Svet KS je organ
posredne demokracije in
ima kot predstavniško iz¬
vršni organ KS zlasti...

© Predsedstvo sveta KS

sestavljajo predsednik in
tajnik sveta KS ter pred¬
sedniki komisij sveta KS.
Kot pomožni organ sveta
KS vodi le tekoče posle sve¬
ta KS, toda brez kakršne
koli pravice sklepanja in
odločanja o čemerkoli.

® Predsednik sveta KS

je po svojem položaju pred¬
stavnik KS in naredbodaja-
vec za finančno materialno
poslovanje sveta KS.

Predsednik sveta KS je
po načelih široke demokra¬
cije v bistvu le predsedujoči
član sveta KS in kot tak ne
more sam odločati o kakrš¬
nihkoli premoženjskih, pra¬
vnih in drugih pomem¬
bnejših zadevah in obvez¬
nostih sveta KS brez pred¬
hodnega sklepa seje sveta
KS oz. zbora občanov, če
gre za pomembnejše zadeve.

® Komisije sveta KS za
posamezna vprašanja so le
metode dela sveta KS in ne
morejo samostojno in do¬
končno odločati o kakršnih¬
koli zadevah KS, zlasti pa
ne o razpolaganju s sred¬
stvi sveta KS.

® Tajništvo sveta KS ni
in ne more biti kakršenkoli
organ sveta KS, temveč je

samo administracija sveta

KAKŠEN

NAJ BO OBČINSKI
0DB0BNIK

VSE PREVEC
MOLČEČIH
UPRAVLJALCEV

Tovariš urednik,

anketa o problemih ob¬
činskih odbornikov, ki jo je
ob obletnici naše izvolitve
izvršil občinski odbor SZDL
in v zvezi s tem oba uvod¬
nika v našem občinskem li¬
stu so v naših vrstah poglo¬
bili občutek pomembnosti
in odgovornosti nalog, ki
jih imamo v okviru občin¬
ske samouprave.

Nedvomno je pomemben
pokazatelj aktivnosti občin¬
skega odbornika prav v
njegovi sposobnosti in pri¬
pravljenosti pogumno pose¬
či v razpravljanje na sejah
občinskih svetov in same
skupščine.

Žal je med nami še precej
odbornikov, ki o mnogih
vprašanjih, o katerih odlo¬
čamo, nimajo svojega mne¬
nja in in stališča. Drugi
imajo sicer lastno mnenje
oz. določene pomisleke in
drugačne predloge, vendar
jih raje na teh odločujočih
mestih zamolče.

Za takšne občinske od¬
bornike bi le s težavo trdil,
da so aktivni upravljalci in
dejanski zastopniki svojih
volivcev v občinski skup¬
ščini in njenih organih.
Sploh sem mnenja, da ima¬
mo, kakor v občinski skup¬
ščini, tako tudi v raznih or¬
ganih delavskega in druž¬
benega samoupravljanja
vse preveč »molčečih upra-
vljalcev«. Prav zaradi tega
menim, da je zelo koristno
analiziranje tega pomemb¬
nega vprašanja naše socia¬
listične demokracije.

Upam, da se bodo v zvezi
s tem oglasili tudi drugi.

Občinski odbornik

OBČINSKI JAVNI
GASILSKI NASTOP

Gasilska društva naše ob¬
čine so skupno z občinsko
gasilsko zvezo proslavila v
nedeljo, 6. septembra, do¬
poldan na igriščih TVD Par¬
tizan v Medvodah 30. ob¬
letnico pokrajinske konfe¬
rence KPJ za Slovenijo z
javnimi gasilskim nasto¬
pom, ki je prav leto uspel.

KS, ki za dogovorjene na¬
grade v rednem oziroma ho¬
norarnem delovnem raz¬
merju opravlja določena
administrativna in tehnič-
no-organizacijska opravila.

# Delo vseh članov orga¬
nov KS je brezplačna, čast¬
na občanska dolžnost. Zara¬
di tega delavci in uslužben¬
ci sveta KS ne morejo biti
izvoljeni za člane organov
KS.

@ Tajnik sveta KS je kot
vodilni in odgovorni usluž¬
benec sveta KS avtomatsko
član sveta KS, toda brez
glasovalne in volilne pravi¬
ce, torej tudi ni in ne more
biti kakršenkoli organ sve¬
ta KS. O ničemer ne more
samovoljno sklepati in od¬
ločati, temveč dela le na
podlagi sklepov, navodil in
naročil zasedanj zbora ob¬
čanov oz. sej sveta KS.

ŠIŠENSKA TRIBUNA

5

MLADI ŠIŠKARJI

PREKRASNI SPOMINI

Lani smo pionirji in mladinci naše občine prvič
letovali skupno z avstrijsko mladino v zamejski Koroški.
Ponovno smo si prisrčno stisnili roke na Golici na letošnji
skupni proslavi ob začetku našega Tedna mladosti- Po¬
čitnice pa smo izkoristili za ponovno skupno letovanje
onstran Karavank. Več o teh prijetnih in nepozabnih do¬
živetjih berite v naslednjem sestavku!

Šolska vrata so se zaprla.
Vsi smo se veselili počitnic,
zlasti pa mi, ki smo bili iz¬
brani za letovanje v Avstri¬
ji. Naša občinska zveza
DPM je namreč omogočila
tudi letos 35. pionirjem iz
vseh pionirskih odredov na¬
še občine 25-dnevno bivanje
na Koroškem in sicer v Ser-
čah pri Klopinskem jezeru.

V ponedeljek, 13. julija,
smo se v Kranju poslovili
od svojih dragih ter zasedli
avtobus, ki ga je zamejski
Slovenec pripeljal po nas. V

TABORNIKI
Tovariš urednik,
člani taborniškega odre¬
da Dobre volje z veseljem
pozdravljamo dejstvo, da
ste začeli pisati tudi o naši
organizaciji. Prosimo, če bi
občinski list lahko dobival
tudi naš dolgoletni požrtvo¬
valni načelnik, ki se nahaja
na odsluženju vojaškega
roka. Njegov naslov je:
Franc Lasič, Zagreb, V. P.
3678/3-C.

Taborniki ODV

Odogovor: Vaši želji smo
ugodili. Krajše članke in
vesti o delu tabornikov bo¬
mo prav radi objavljali v
vsaki številki, seveda če
boste poskrbeli za to, da jih
redno dobivamo. Lep po¬
zdrav vsem

urednik

prijetnem kramljanju smo
se pripeljali na Jezersko.
Malo tesno nam je bilo pri
srcu, ko smo zapustili za se¬
boj jugoslovansko mejo.
Hkrati je naraščalo zanima¬
nje, kako bo na letovanju
z avstrijskimi otroki.

Hiteli smo skozi Železno
kapljo, Dobrlo vas, mimo
jezer, bogatih cvetočega lo¬
kvanja ter manjših in več¬
jih naselij.

Prispeli smo v Serče. To¬
pel, prisrčen sprejem. Vse
je bilo podobno naši domo¬
vini, le govorica je bila dru¬
gačna. Fantje so si uredili
domovanje v šotorih, dekle¬
ta pa smo stanovala v eno-
nastropni počitniški zgradbi.

Vsakodnevno tekmovanje
vseh skupin med seboj je
bistveno prispevalo k vse
lepšemu medsebojnemu so¬
žitju. Petje, igre, kopanje,
sprehodi, skupni programi
in še marsikaj nas je zdru¬
ževalo vedno bolj.

Blizu je bilo Klopinsko je¬
zero, v katerem smo se prav
pogosto kopali. Z druge
strani je bilo 22 km dolgo
jezero hidroelektrarne na
Dravi. S pesmijo na ustih
smo večkrat mahnili skozi
naselja proti Dravi. Prijaz¬
no so nas pozdravljali zlasti
zamejski Slovenci.

Nepozabne prireditve

Taborni ogenj, ki smo ga
prižgali ob posebnih prili¬

kah, je bil vedno posebno
doživetje. Zlasti nam je
ostal v spominu taborni
ogenj, ki smo ga priredili
na predvečer slovenskega
praznika — Dneva vstaje. Z
nami je praznoval tudi naš
generalni konzul v Celovcu,
tovariš Franc Pirkovič s
svojo družino. Ogenj je za-
plamtel in že je zadonela
v tiho noč pesem: Tam v
gozdu ob tabornem ognju.
Program se je razvijal. Ži¬
veli smo v domovini, čeprav
smo bili daleč od nje. Tova¬
riš Pirkovič nam je pripo¬
vedoval zanimive odlomke
iz svojega partizanskega
življenja. Tudi avstrijski
otroci so aktivno sodelovali
ter se vključili v naša kola.
Z nami je zarajal tudi ju¬
goslovanski konzul.

Ob večerih smo si ogle¬
dali tudi razne filme.

Vsako nedeljo popoldan
smo imeli proslave skupno
z avstrijskimi otroki. Imeli
smo tudi svoj stenski časo¬
pis, prek katerega smo do¬
mačine seznanjali z lepota¬
mi naše domovine in z na¬
šim delom.

Zelo lep je bil tudi pri¬
srčni, pravljični popoldan in
taborni cirkus. To je bilo
smeha in zabavnih dogodiv¬
ščin. Vse te in podobne pri¬
reditve so nas vedno bolj
zbliževale.

Prijateljstvo mladine dveh
sosednjih narodov

Pet in dvajset dni sta
plapolali avstrijska in ju¬
goslovanska državna zasta¬
va sredi našega taborišča z
istega droga. Bilo je to res
lepih 25 dni. Razumljivo je,
da je bilo slovo težko. Mno¬
go je bilo solz in prisrčnih
prizorov. Zdaj pa prav po¬
gosto potujejo kartice s po¬
zdravi v obeh smereh prek
Karavank. Vez osebnega
prijateljstva med mladino
dveh sosednjih držav pa bo
ostala trajno jamstvo miru

Itai  f %a mi?

Letošnjega desetletnega
jubileja Lutkovnega gleda¬
lišča v Dravljah se je spo¬
mnila edino mednarodna

organizacija lutkarjev ter
jim poslala v srbohrvat-
skejn jeziku naslednjo če¬

stitko:

UNION INTERNATIONALE DES MARIONNETTES
M. Gorkeho 28, PRAHA 3, Rep. Tchecoslovaque
U-234/64-M/Ja Praga, 11. maja 1964

LUTKOVNO GLEDALIŠČE DRAVLJE

Ljubljana

Dragi prijatelji,

dovolite, da vam v imemu več kot tisočpetsto članov
UNIMA iz 41 držav vsega sveta, kakor tudi v svojem
imenu, ob vašem 10. letnem jubileju prisrčno želim vse
najboljše, vso srečo in še mnogo umetniških uspehov v
vseh prihodnjih letih.

Z najboljšimi pozdravi srčno vaš
Žig

Prof. dr. Jan Malik, s, r.
generalni sekretar UNIMA

KAJ  BOMO DELALI TA MESEC!

Dragi pionirji,

po pouku in narejenih
domačih nalogah vam osta¬
ne še malo prostega časa.
Izkoristite ga za čimbolj
zabavne in prijetne igre.

Toda, kako?

® Pogovorite se s sovrst¬
niki, kdaj in kje se boste
vsak dan zbrali!

© Izvolite si svoj odbor,

to je predsednika in nekaj
pomočnikov, ki bodo vodili
vaša skupna razvedrila v
prostem času!

© Popišite vse igre, ki jih
poznate, ter bi jih lahko
igrali!

© Naredite si načrt, kate¬
re igre boste igrali v lepih
dneh, katere pa ob slabem
vremenu!

® Vodite kratek dnevnik,

v katerega vpisujte: datum,
katere igre ste igrali, koliko
je bilo udeležencev, kakšni
so bili rezultati in kaj boste
morali še zboljšati v svojih
skupnih igrah!

® Prosite za pomoč mla¬
dince in odrasle, da vam da¬

jo nasvete za nove igre in
da vam pomagajo urediti
ustrezno igrišče in nabaviti
opremo!

Tudi naš občinski list vam
bo pomagal pri tem. V vsa¬
ki številki bomo dajali ne¬
kaj najvažnejših napotkov in
vas opozarjali na času pri¬
merne igre.

IZKORISTITE VSAK
LEP DAN!

Zadnje jesenske sončne in
prijetne dneve izkoristite za
igre na prostem. Mlajši pio¬
nirji naj igrajo lažje, sta¬
rejši pa se bodo pomerili v
težjih oblikah teh in drugih
iger.

Metanje žoge v daljavo

Na tleh zarišite črto, od
koder boste metali žogo, kos
lesa ali kamen. Zmagovalec
bo tisti, ki bo vrgel tak pred¬
met najdalj- To tekmo¬
vanje bo za vse novo,
zanimivo in privlačno, če ga
boste igrali vedno na drug,
težji način, n. pr. z desnico,
z levico, z mesta, z zaletom,
stoje na levi in nato na de¬
sni nogi, kleče, čepe, sede,
z metom prek glave nazaj
itd.

Metanje žoge v cilj na tleh

Položite na tla določeni
predmet (kamen, opeko, kos
lesa). S količkom pritrjenim
na vrvico zarišite okrog
njega 4  kroge, od katerih
naj bo vsak za 1 korak večji
od prejšnjega.

Iz razdalje 20 do 30 ko¬
rakov poizkušajte nato z žo¬
go, kamnom ali kakšnim
drugim predmetom zadeti
cilj, tj. kamen ali kak drug
predmet, ki leži sredi kro¬
gov. Vsakdo meče 3-krat.
Kdor zadene cilj, dobi 5
točk. Kdor zadene prvi
krog, dobi 4 točke, za na
naslednji krog 3 točke, za
še večji krog 2 točki, kdor
pa zadene samo največji
krog, dobi le eno točko.
Kdor dobi največ točk, je
zmagovalec.

Tudi to tekmovanje stop¬
njujte, tako da mečite naj¬
prej z desnico, nato z levi¬
co, z mesta, z zaletom, stoje
na levi in nato desni nogi,
čepe, kleče, sede, z metom
prek glave nazaj in zopet
po vseh zgoraj navedenih
načinih itd.

Da bo igra še zanimivejša,
naredite iz kamnov ali kak¬
šnih drugih predmetov na
tleh velikega mačka, ki ga

prikazuje slika. Glavo mu
naredite iz lepenke.

Igrate enako kot zgoraj.
Kdor zadene glavo, dobi 5
točk. Kdor zadene prednje
noge ali trup, dobi 4 točke.

Kdor zadene zadnje noge,
dobi 3 točke, za zadeti rep
pa le 2 točki.

Kovboji love konja

Narišite na pokrov lese¬
nega zaboja veliko konjsko
glavo ter jo izžagajte. De¬
sko nato zgladite in živo po¬
barvajte z oljnatimi barva¬
mi in lakom. Zataknite gla¬
vo v trdna tla. Naredite si
laso ter poizkusite iz dolo¬
čene razdalje ujeti z njo
konja. Vsakdo meče 3 krat.
Zmagovalec je tisti, ki ga
največkrat ujame.

Igra je nova, -zanimi¬
va in privlačna, če jo
igrate vedno na drug, težji
način, n. pr. z metanjem la¬
sa iz vedno večje razdalje,
z zaletom, s stranskim te-

Vaja dela mojstra. To velja tudi za mlade kovboje

6

ŠIŠENSKA TRIBUNA

E3

ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIVOV

VEČJE PRAVICE

večja odgovornost in večja potreba
izobraževanja

OB NOVIH EKONOMSKIH UKREPIH

Investirajmo v standard!

(Nadaljevanje s 1. strani) ... . . .

njihovi elani pri zvišanih

Četudi se je v  :•«-
četku tega leta, ko
so se na zborih vo¬
livcev. začele pojav¬
ljati prve odločnej¬
še zahteve po dru¬
gačni delitvi narod¬
nega dohodka, ta
ali oni presenečeno
zdrznil in izrazil ce- -
lo dvom v možnost
izvedbe tega, smo
postali kmalu priča
temeljitim spre¬
membam.

Če so morale do¬
slej delovne organi¬
zacije ' odvajati v
obliki obveznih pri¬
spevkov pretežni del
ustvarjenega doho¬
dka v družbene in¬
vesticijske sklade,
zdaj opuščamo ta si¬
stem.  Z zveznimi
zakoni so proizvod¬
ne delovne organi¬
zacije že razbreme¬
njene raznih obvez¬
nih prispevkov za  •
skupno 183 milijard
din. Ta znesek se bo
še občutno povečal,
ko bo v celoti od¬
pravljen prispevek
iz dohodka.

Skratka, proizvod¬
nim delovnim skup¬
nostim se bo v no¬
vem gospodarskem
sistemu prav občut¬
no povečala materi¬
alna baza samou¬
pravljanja. Delovne
skupnosti bodo po¬
stale nosilci razšir¬
jene reprodukcije.
Seveda pa dobivajo
delovne organizacije
z večjimi pravicami
tudi večjo odgovor¬
nost, kakor za na¬
predek in razvoj po¬
djetja, tako tudi za
življenjske pogoje
članov svoje delov¬
ne skupnosti.

V zvezi s poveča¬
nimi materialnimi
pogoji . samouprav¬
ljanja in s povečano
odgovornostjo samo¬
upravnih organov
delovnih organizacij
nujno nastopa pred¬
vsem potreba po ne¬
nehnem načrtnem
nadaljnjem izobra¬
ževanju, ne samo
mladine, temveč tu¬
di odraslih.

P. Šegula

delavcem z višjimi dohodki.
Prav obratno pa so si to za¬
devo zamislili v tovarni
ŠKIP, kjer naj bi dobili de¬
lavci z višjimi dohodki tudi
večje povišanje osebnih do¬
hodkov (zaradi omenjene
podražitve) kakor pa. delav¬
ci, ki imajo nižje in najnižje
dohodke.

Investiranje v standard
proizvajalcev

Nam vsem je popolnoma
jasno in razumljivo, da
uspešno gospodarjenje, po¬
večanje delovne storilnosti,
izkoriščanje skritih rezerv
in drugi podobni ukrepi la¬
hko postanejo uspešni in
učinkoviti, če bodo pozitiv¬
no vplivali na ustrezno zvi¬
ševanje osebnih dohodkov.
Prav zaradi tega moramo
stalno posvečati določeno
pozornost prav vsem vpra¬
šanjem investiranja v stan¬
dard proizvajalcev.

Prav zaradi tega težimo
za tem, da v gospodarskih
organizacijah naše občine
ne bo več nikogar, ki bi
prejemal mesečne osebne
dohodke izpod 30 tisoč. Pri
tem se moramo zavedati, da
se bo prihodnje leto že po¬
javila zahteva, naj se naj¬
nižji osebni dohodki pri nas
dvignejo nad 35 tisoč din.

Nekateri se s tem ne stri¬
njajo, ker menijo, da vsi
zaposleni delavci in usluž¬
benci ne zaslužijo s svojim
delom takih dohodkov. Ra¬
zumljivo je, da nima nihče
namena na tak način pod¬
pirati tiste, ki hodijo v pod¬
jetje zgolj počivat. Kjer se
pojavljajo taki primeri, je
to znak notranje slabosti
delovne skupnosti. Nobene¬
ga dvoma ni, da bodo vse
delovne skupnosti in vsi

osebnih dohodkih imeli tudi'
povečane delovne obvezno¬
sti in odgovornosti, kako
zboljšati svojo organizacijo
proizvodnje in povečati de¬
lovno storilnost vseh.

Bojan Stuiar

REKREACIJA

OBČINSKA TURISTIČNA
IN ŠPORTNA
TEKMOVANJA

V proslavo 30. obletnice
pokrajinske konference KPJ
za Slovenijo, ki je bila v
gradu v Goričanah, so se
vključile vse družbene or¬
ganizacije naše občine, ki
že ves-mesec prirejajo razne
tovrstne prireditve.

Turistično društvo Zbilje
je n. pr. priredilo v nedeljo,
13. septembra, popoldan
tekmovanje s čolni na Zbilj¬
skem jezeru, nakar je bilo
ljudsko rajanje, ki ga je po¬
živila tudi beneška noč na
Zbiljskem jezeru. '

V soboto, 19. septembra
popoldan, so se pomerili
člani kegljaških klubov.
Istega dne zvečer je bil pro¬
menadni koncert v središču
Medvod, nato pa glasbeni
koncert v kinomatografski
dvorani, medtem ko se na¬
slednji dan zopet nadaljeva¬
la kegljaška tekmovanja. Na
igriščih TVD Partizan so
bile dopoldan razne športne
igre, strelci pa so tekmovali'
v tej panogi.

V soboto, 26. septembra
popoldan, je bila otvoritev
obnovljenega doma TVD
Partizan, nakar so Zveza
rezervnih oficirjev in pod¬
oficirjev, Zveza borcev,
Zveza mladine Slovenije in
telovadna društva naše ob¬

čine organizirala patrolni
pohod in rajanje ob kreso¬
vih.

OŽIVIMO DEEO
TURISTIČNIH DRUŠTEV
Tovariš urednik,
v prejšnji številki je to¬
variš F. Novak izrazil mne¬
nje, da na območju naše
občine ni potrebe oz. pogo¬
jev za obstoj občinske turi¬
stične zveze. S tem se ne
strinjam. Zakaj?

V kratkem se bo zunanja
podoba naše občine močno
spremenila. Šiška, dolga
predmestna vas, dobiva ve¬
lemestno središče. V Bloud¬
kovem športnem parku v
Tivoliju bo zgrajena mo¬
derna športna hala za 12
tisoč gledalcev. V aprilu
1665 bo tu svetovno prven¬
stvo v namiznem tenisu
SPENT. Naslednje leto se
bodo v svetovnem prven¬
stvu pomerili v tej hali ho¬
kejisti na ledu. Razen tega
je še predvidena cela vrsta
raznih drugih hokejskih,
košarkarskih, rokometnih
in drugih velikih športnih
prireditev.

Novo letališče Brniki,
ljubeljski predor z moderno
avtomobilsko cesto in druge
nove možnosti turizma,
športa in rekreacije nedvo¬
mno postavljajo pred vse
tiste, ki se fcavijo s problemi
.turizma, trgovine, gostin¬
stva in rekreacije nove na¬
loge. Le-te bodo zahtevale
tudi širšo mobilizacijo in
sodelovanje prebivalstva,
zlasti pa njihovih družbenih
organizacij, ki se po svojem
programu bavijo z olepše¬
valnimi in turističnimi de¬
javnostmi.

Konkretno predlagam, da

se Turistično društvo Drav¬
lje, ki je bilo nekoč zelo
aktivno, zdaj pa ga že dalj
časa ni,nikjer čutiti, zopet
poživi in razširi dejav¬
nost na območje celotne Ši¬
ške. Š. F.

kom mimo glave, stoje samo
na levi in nato samo na de¬
sni nogi, kleče, čepe, sede
itd. Več mladih lovcev se
lahko postavi v krogu okrog
konja in na dani znak vsi
hkrati vržejo vsak svojo la¬
so. Tudi to se lahko stop¬
njuje na že omenjeni
način (stoje na eni nogi,
kleče, čepe, v teku v krogu
okrog konja itd.).

OH, TA DEŽ!

Kaj pa takrat,
ko bo deževalo?

Ko bo slabo vreme in bo¬
do igre zunaj nemogoče, se
bomo pripravljali za skupne
igre v zaprtih prostorih. Od
Vseh teh iger je najzanimi¬
vejše lutkovno gledališče.
Toda, kje dobiti

lutke, oder in vse drugo.

Vse bomo naredili kar sa¬
mi. Nič ne bomo odlašali in
čakali na tujo pomoč.

Poiščirno ustrezno obliko¬
van krompir, repo, korenje,
hruško, jabolko ali kak drug
primeren kmetijski pride¬
lek. Z majhnimi dopolnili ga
spremenimo v lutkovno gla¬
vico, kot vidimo na nasled¬
nji sliki.

Za oči in nos bomo upo¬
rabili gumbe, steklene bise-

}xrenovarr^e

hiVvije *«• F* 5 *

Poizkusi tudi ti narediti iz korenja, repe, krompirja in
drugih poljskih pridelkov lutke za lutkovno predstavo!

re, koščice, papirnate krog¬
ce ali podobno. Zobe bomo
izrezali iz • belega papirja.
Za lase bomo uporabili na¬
ravna vlakna, koreninice, li¬
ste, perje, nitke ali podobno.

Ko bo glava gotova, izre¬
žimo spodaj še ustrezno
luknjo z nožem ter vtakni¬
mo vanjo prst. Na gibljivem
prstu glavica takoj oživi, za¬
to roko še hitro ovijmo z
ustreznim kosom blaga in
lutka je gotova.

Zdaj pa na delo! Poiščirno
kakšno lepo pravljico in jo
predelajmo v igrico. Pri
tem lahko nepomembne za¬
deve spustimo in Obratno:
razne nove dodajmo. Pridno
vadite za zaveso, ki je na¬
peta v višini glav igralcev,
tako da z dvignjeno roko
vodite lutke sem ter tja in
se namesto njih pogovarja¬
te, kregate, jočete, smejete
in pojete. Seveda je potreb¬
no tudi ustrezno spreminiti
glas, kajti drugače govori
cmerav otrok, drugače va¬
ška klepetulja, zopet dru¬
gače nasilni grajščak itd.

Druge opreme za oder ne
potrebujete, lahko pa nare¬
dite ta ali oni predmet iz
papirja. Zelo pomembno na
je, da prihaja svetloba z le¬
ve ali desne strani, da bodo
tako lutke še bolj žive in

lepe. Če boste igrali zunaj,
naj torej sonce sije z leve
ali desne strani. V zaprtem
prostoru pa naj močna elek¬
trična luč od strani osvetju-
je lutke. Mora pa biti seve¬
da zakrita, da ne moti gle¬
dalcev.

Pridno vadite in nato
čimprej pripravite lutkovno
predstavo za povabljene go¬
ste. Sami naredite ustrezne
plakate in lična vabila. Vsi
bodo veseli vaših lepih in
duhovitih domislic.

Še nekaj: lutkovne glavi¬
ce iz poljskih pridelkov so
uporabne le nekaj dni. In
prav to je dobro, kajti za
vsak nastop bomo morali
tako pripraviti nove, še
lepše in bolj duhovite lut¬
kovne glavice.

*

Dragi pionirji, vsak mesec
vam nameravamo dati tako
nekaj napotkov za koristno
uporabljanje vašega proste¬
ga časa. Ali se strinjate s
tem? Če vam je to všeč, na¬
pišite takoj pisemce ter ga
pošljite na naslov: Uredni¬
štvo Javne tribune, Šiška,
Celovška cesta 121/IV. Spo¬
ročite nam tudi, kje in kako
se igrate. Vaša pisma bomo
objavili.

Prav lep pozdrav in obilo
razvedrila vam želi

stric Pavle

7

ŠIŠENSKA TRIBUNA

KULTURA IN PROSVETA

2 vefyi*n Oftiiniiatnom
v mvo šolsko Ido

Prosvetni delavci naše občine stopajo v novo šolsko
leto z večjim optimizmom, saj v šolstvu že lep čas ni bilo
narejenega toliko kot prav v zadnjem obdobju, zlasti v
pogledu zboljševanja materialnih pogojev ter izravnava¬
nja ekonomsko neenakega položaja v odnosu do drugih,
predvsem gospodarskih panog na območju naše občine.

PREMALO UČILNIC IN PREVEČ ŠOLSKE MLADINE. To je breme, prevzeto iz polpre¬
tekle dobe. Iz teh težav bomo zvozili le z ustreznim razumevanjem in sodelovanjem vseh,
je zaključil svoj razgovor predsednik občinskega sveta za šolstvo, tovariš Premelč,

Via#a občanov in delovnik skupnosti

Vse kaže, da bo tudi v
prihodnje šel razvoj v tej
smeri. Vedno večje samou¬
pravne pravice prosvetnih
delavcev skupno s svoboda
no delitvijo osebnih dohod¬
kov po učinku postavlja
severa pri njih tudi večje
obveznosti in večjo odgo¬
vorne;/! na področju vzgoje
mladega rodu in usposab¬
ljanja novih' kadrov.

Prav spopolnjevanje siste¬
ma k  risanje delitve dohod¬
kov, tako da bosta kvalite¬
ta u; kvantiteta dejansko
opravljenega dela temeljni

hu nalilnefii uspelti

Kateri so najznačilnejši
uspehi na področju našega
šolstva?

V zadnjem obdobju smo
na območju naše občine
glede zboljševanja eko¬
nomskega položaja šolstva
in prosvetnih delavcev na¬
redili občuten premik na¬
prej. Tako se postopoma
vzpostavljajo pravilnejši in
enakopravnejši odnosi tudi
do tega pomembnega pod¬
ročja.

Letošnji odlok o kategori¬
zaciji šol za dodelitev sred¬
stev, je postavil posamezne
šole v mnogo objektivnejši
položaj med seboj in do
družbe. V zvezi s tem smo
lahko začeli odločneje reše¬
vati tudi vprašanje osebnih
dohodkov prosvetnih delav¬
cev.

Tudi' skrb za šolska po¬
slopje se je precej zboljša¬
la. Dograjena je šola v Vo¬
dicah in nov šolski trakt v
Preski in adaptirana stara
šola. Gradimo novo šolo Na
Jami. Pripravljamo se na
gradnjo nove šole v Smled¬
niku in telovadnice v Čent-
vidu, da raznih večjih po¬
pravil na skoraj vseh šolah
naše občine ne omenjam.

Ob podpori občinskih or¬
ganov in staršev smo z raz¬
meroma nizkimi stroški
uspešno uvedli pouk v na¬
ravi.

Pravkar se resneje bavi-
mo z zboljševanjem kvalifi¬
kacijske strukture prosvet¬
nega kadra za kritične pred¬
mete. Pri dodeljevanju šti¬
pendij imajo v naši občini
prednost tisti, ki so se odlo¬
čili za poklicno udejstvova¬
nje v šoli.

Največje ovire in težave

na področju šolstva in
izobraževanja?

Težav je seveda še vedno
precej, zlasti zaradi zaosta¬
janja v nujni gradnji novih
šol. Prav zaradi prenapol¬
njenih in neustreznih učil¬
nic trpita kvaliteta in učin¬
kovitost pouka, čeprav za-

stimulativni postavki v me¬
sečnih dohodkih prosvetnih
delavcev, naj bo učinkovit
pobudnik za vedno večje in
boljše poklicno udejstvova¬
nje na tem izredno pomemb¬
nem področja družbene
nadstavbe.

Da bi seznanili bralce na¬
šega lista z najpomembnej¬
šimi uspehi, problemi in na¬
črti na področju izobraže¬
vanja, smo zaprosili pred^
sednika občinskega sveta
za šolstvo, prosveto in kul¬
turo, tovariša Hrabroslava
Premelča, za tale govor:

radi prizadevnosti večine
prosvetnih delavcev, ki de¬
lajo v takih neustreznih po¬
gojih, učni uspehi na ob¬
močju naše občine v niče¬
mer ne zaostajajo za drugi¬
mi ljubljanskimi občinami.

V preteklih 19 letih sta
bili na primer na območju
Šiške in Šentvida zgrajeni
samo dve novi osnovni šoli
in gimnazija, čeprav se ves
čas nahajamo v obdobju in¬
tenzivne stanovanjske iz¬
gradnje in stalnega dotoka
novih prebivalcev. Vsak
nov stanovanjski blok za¬
hteva ' istočasno zgraditev
vsaj ene nove učilnice. Prav
ta primerjava nam najbolj
nazorno dokazuje, da je po¬
manjkanje potrebnega šol¬
skega prostora na območju
naše občine še vedno zelo
kritično.

Letos so morali uvesti
tretjo izmeno na osnovni
šoli Valentina Vodnika ir. v
dveh oddelkih osnovne šole
Hinka Smrekarja, čeprav je
bila ta šola zgrajena šele
pred. nekaj leti. Kako naj
ob takih razmerah uvedemo
celodnevno bivanje otrok v
šoli, da bi tako razbremenili
njihove poklicno zaposlene
starše?

Mnogo težav imamo tudi
zaradi pomanjkanja učnega
kadra za nekatere glavne
predmete v višjih razredih
osnovnih šol. Vzroki so v
dosedanjem neenakoprav¬
nem ekonomskem položaju
prosvetnih delavcev, v po¬
manjkanju potrebnih stano¬
vanj itd. Sedaj se tudi ure¬
ja sodoben koncept celotne¬
ga izobraževanja prosvetnih
delavcev.

Šele z novo ustavno ure¬
ditvijo so šole izenačene v
pogledu samoupravljanja
svojih delovnih skupnosti z
drugimi področji, ki imajo
v tem pogledu za seboj že
večletne izkušnje.

Kaj pa sedemletni načrt
nadaljnjega razvoja?

Predvidevamo, da bomo
na območju naše občjne
vsako leto dogradili eno ilo-

vo šolo, hkrati pa začeli z
gradnjo druge nove šole. Ta¬
ko bo prihodneje leto do¬
grajena osnovna šola Na Ja¬
mi, pričeli pa bomo graditi
novo šolo v Smledniku .

V zvezi s pričetkom kom¬
pleksnih gradenj na sose¬
skah 6 in 7 med Celovško in
Vodnikovo cesto se pojav¬
ljajo pereči problemi ure¬
ditve občinskega kulturnega
centra, v katerem naj bi
imele pogoje za svoje uspe¬
šno delo in razvoj občinska
glasbena šola, delavska uni¬
verza, knjižnica, občinski
svet Zveze kulturno pro¬
svetnih društev in drugi.

Pomanjkanje prostorov v
šentviški gimnaziji, ki je
edina na območju naše ob¬
čine, je tako pereče, da mo¬
ra polovica dijakov prvih
razredov gimnazije, obisko¬
vati pouk na območju dru¬
gih občin. Nujna je torej
gradnja nove gimnazije, ka¬
kor tudi nove osnovne šole
na tem velikem zazidalnem
območju.

S postopno ureditvijo in
pa stimulativnejšo delitvijo
osebnih dohodkov upamo,
da bomo najhitreje in naj¬
uspešneje zboljšali kvalifi¬
kacijsko strukturo prosvet¬
nega kadra. Pozdravljamo
tudi ustanovitev Pedagoške
akademije v Ljubljani in
upamo, da bomo s pravilnim
štipendiranjem postopoma
zagotovili našim šolam za¬
dostno število ustrezno uspo¬
sobljenega učnega kadra.

Kaj pa strokovno
izobraževanje?

Za strokovno izobraževa¬
nje na območju naše občine
skrbe večje gospodarske or¬
ganizacije v okviru svojih
izobraževalnih centrov (na
primer Litostroj) ali pa v
okviru medsebojnega sode¬
lovanja (npr. industrijska
šola). Resna ovira na tem
področju je še neurejeno fi¬
nanciranje.

Zelo pomembno vlogo iz¬
obraževanja zlasti odraslih
ima na območju naše občine
delavska univerza, ki se bo¬
ri s podobnimi vprašanji kot
druge šole (pomanjkanje
potrebnega prostora in pa
ustreznih kadrov).

Kakšna naj bi bila vloga
občanov in delovnih skup¬
nosti v naporih za zboljša¬
nje pogojev izobraževanja?

Občinski svet za šolstvo,
prosveto in kulturo tesno
sodeluje z občinskimi orga¬
ni, s skladom za financira¬
nje šolstva, z zavodom za
prosvetno pedagoško službo,
kakor tudi s šolami. Na te¬
melju skrbno opravljenih
analiz lahko sprejemamo
ustrezne realne rešitve.

Potrebno je sodelovanje
slehernega občana, zlasti pa
delovnih skupnosti, kajti le

Zaprosili smo izredno po¬
žrtvovalno ravnateljico glar-
bene š'!e, tovarišico - Nado
UDOVČ, naj nam pove kaj
o nastanku; razvoju in pro¬
gramu glasbene šole »Fran¬
ca Sturma« v naši občini.

Kdaj je bila šola
ustanovljena?

Leta 1948 in sicer v rojst¬
ni hiši Valentina Vodnika
za potrebe takratne mladin¬
ske godbe. V drugem letu
svojega obstoja je imela že
okrog 300 učencev. Požrtvo¬
valni člani DPD Svoboda s
terena Hinka Smrekarja so
nato s prostovoljnim delom
preuredili zidani objekt na
dvorišču osnovne šole Zvon¬
ka Runka v glasbeno šolo.
V teh 8 majhnih sobicah je
še sedaj uprava šole ter
učilnice za nad 500 učencev.

Glasbena šola je nato od¬
prla svojo podružnico še v
Zg. Šiški in v Dravljah. V
začetku lanskega leta je bi¬
la priključena tej šoli še
glasbena šola v Šentvidu,
jeseni pa glasbena šola v
Medvodah. Dve manjši po-

ob takem sodelovanju in
podpori lahko upamo, da bo
dosežena prednost pri grad¬
njah navedenih šolskih in
kulturnoprosvetnih ustanov,
kakor tudi ustanov za var¬
stvo otrok v soseskah 6 in
7. Prav zaradi tega želimo,
da se občani, zlasti tisti, ki
delajo v gospodarstvu in v
odborih občinskih in drugih
organov, še tesneje (kot star¬
ši) povežejo s šolami..Tako
bodo bolje spoznali težavne
pogoje šolstva in se bodo
tudi sami zavzeli za hitrejše
reševanje te. pereče proble¬
matike.

družnici glasbene šole sta
še v osnovni šoli Šmartno
pod Šmarno goro ter v Vo¬
dicah.

Kdo je lahko gojenec
glasbene šole?

Sprejemnih izpitov na
glasbeni šoli ni in je tako
vsakomur odprta pot do
glasbene vzgoje. Nadarjene
učence postavljamo pred
zahtevnejše naloge, drugi pa
si pridobivajo splošno estet¬
sko vzgojo in kulturni način
vedenja. Danes je na ob¬
močju naše občine 940
učencev glasbene šole, na
celotni šoli pa je 1615 učen¬
cev.

In kaj obsega učni program?

Razen individualnega in¬
strumentalnega ter teoretič¬
nega pouka se učenci udej¬
stvujejo v raznih skupinah
kot n. pr. simfonični orke¬
ster, pionirski orkester, go¬
dalni ansambel, godalni
kvartet, Orffova skupina,
harmonikarski orkestri, sku¬
pina madrigalistov in skupi-
(Obrni!)

LEP RAZVOJ GLASBENE ŠOLE

8

ŠIŠENSKA TRIBUNA

Posnemaj jih in se tudi sam

(Nadaljevanje s 7. strani)

na za vedro glasbo v Me¬
dvodah. Na šoli je tudi
otroški pevski zbor, ki poje
v spremstvu orkestra ali
seksteta.

Od teoretičnih predmetov
poučujemo v 65 razredih
nauk o glasbi, v 2 razredih
harmonijo, v 3 razredih gla¬
sbeno zgodovino. Na šoli
imamo tudi oddelek za rit¬
miko in balet.

Predšolski otroci imajo
glasbeni pevski pouk v Spod¬
nji in Zgornji Šiški, v Dra¬
vljah in Šentvidu. Ko zač¬
no hoditi v redno šolo, pa
imajo pri nas že nauk o
glasbi, v 2. razredu pa jih že
vključimo v instrumentalni
pouk.

Na šoli imamo tudi knjiž¬
nico s 6400 knjigami in not¬
nim materialom- Učence
vzgajamo v profesionalni in
amaterski smeri.

Kolikšna pa je šolnina?

Mesečno 700 din za in¬
strumentalni pouk klasičnih
instrumentov, 1000 din za
pouk ljudskih instrumentov
in 1200 din za odrasle učen¬
ce, vendar imajo socialno
šibki učenci znižano šolnino
ali pa so je sploh oproščeni.

čimprej vpiši v glasbeno šolo!

Učenci, ki sodelujejo v
godbah, plačajo za instru¬
mentalni pouk samo po 200
din. Pouk o glasbi in obisk
pevske šole cicibanov pa
stane mesečno 200 oz. 300
din.

Kako pa je z javnimi
nastopi?

Vsako leto obiščemo šte¬
vilne osnovne in glasbene
šole izven Ljubljane. Tako
smo imeli doslej koncerte že
v Tolminu, Idriji, Šoštanju,
Velenju, Topolščici, Kopru,
Izoli, Ankaranu, Valdoltri,
Trbovljah, Kojskem, Brdih,
Sežani, Novi Gorici, Kočev¬
ju itd.

Dvakrat smo koncertirali
tudi v Trstu, lani pa smo
sodelovali na »Mladinskem
festivalu« v Celju.

Naši violinisti so dobili
na zveznih tekmovanjih v
Zagrebu dve leti zaporedo¬
ma prvi in drugi nagradi.

Poslanstvo naše šole to¬
rej ni samo poučevanje, tem¬
več tudi delo na terenu.
Sem spadajo predvsem na¬
stopi in sodelovanje z druž¬
benimi organizacijami. Teh
smo imeli v zadnjem šol¬
skem letu kar 62.

Dan pionirjev

OBČINSKA PROSLAVA
DNEVA PIONIRJEV

Vsi pionirski^odredi naše
občine bodo tudi letos pro¬
slavili dan pionirjev skup¬
no. Doslej so se na ta dan
zbirali vedno pri spomeni¬
ku padlih pionirjev in mla-
dincev-kurirje\j dolomitske¬
ga partizanskega odreda v
Podutiku, kjer je prav na
ta dan padel kurirček Milan
Mravlje. Ker zaradi kamno¬
loma ta kraj ni več prime¬
ren za tako velike množič¬

ne prireditve, bodo pionirji
naše občine proslavili svoj
pionirski praznik letos pred
gradom v Goričanah in tako
počastili 30. obletnico po¬
krajinske konference KPJ
za Slovenijo. Pred tem bo¬
do pa organizirali še pionir¬
ski pohod od spomenika do
spomenika.

SKUPŠČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA

Kako izvršujemo plan?

RAZVOJ GOSPODARSTVA NA OBMOČJU NAŠE
OBČINE V I. POLLETJU 1061

Na osnovi polletnih obračunov gospodarskih organizacij
lahko zaključimo, da naloge, ki so bile postavljene z druž¬
benim planom za leto 1964, ugodno izpopolnjujemo. V
primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, je bil dose¬
žen celotni dohodek z indeksom 141,6, dočim je družbeni
plan predvideval le 17 °/o porast. Če korigiramo celotni
dohodek za porast cen, ki znaša v republiškem povprečju
6 %, ugotovimo, da je fizični obseg proizvodnje porasel za
preko 30 °/o, to je za 13—15% več kot je predvideval druž¬
beni plan. Na tako visok porast proizvodnje je vplival
predvsem ugodnejši start v prvih mesecih tega leta, kot
tudi večja založenost s surovinami in reprodukcijskim
materialom ter boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet.

Letošnje spremembe v
delitvi dohodka (ukinitev
prispevka od izrednega do¬
hodka in oprostitev plače¬
vanja prispevka iz dohodka
v posameznih gospodarskih
panogah) so ugodno vpliva¬
le na rast sredstev, ki pri¬
padajo gospodarskim orga¬
nizacijam. V strukturi druž¬
benega proizvoda so se
zmanjšali prispevki družbi
od 62„ % na 48,4 %. Sred¬
stva neposrednih proizva¬
jalcev v letošnjem prvem
polletju pa so se povečala
nasproti prvem polletju
lanskega leta za okoli 3,600
milijonov dinarjev. Te spre¬
membe so omogočile tudi
povečanje osebnih dohod¬
kov, ki so se v primerjavi s
prvim polletjem preteklega
leta zvišali za 49,7 %>. V še
večji meri pa so se poveča¬
la sredstva za sklade, ki so
se skoraj podvojila.

Zboljševanje življenjske
ravni občanov

Ze v začetku leta so se
začela prizadevanja za od¬
pravo nizkih osebnih do¬
hodkov. To je sprožilo raz¬
ne spremembe v ekonomski
politiki, ki naj v prihodnje
še bolj pospešuje izboljša¬
nje življenjske ravni pre¬
bivalstva. Eden pomembnih
ukrepov je bil tudi ta, da je
vse manj zaposlenih z oseb¬
nimi dohodki pod 25.000 din
mesečno. Tako je v mesecu
februarju prejelo manj kot
25.000 din še 1511 zaposle¬
nih ali 8,5 %>, v juniju pa
le 518 ali 2,9% od vseh za¬
poslenih. Povprečni osebni
dohodki na zaposlenega so
se v primerjavi s I. pollet¬
jem lanskega leta dvignili
za 30,1% in so 9% nad re¬
publiškim povprečjem.

Zdrava investicijska
usmeritev

Investicijska potrošnja na
področju gospodarstva se je
gibala v okviru plana in je
po dosedanjih podatkih po¬
rasla za 2—5%. Ker je bila
v okviru republike dinami¬
ka naložb v osnovna sred¬
stva izredno intenzivna, so
z ustreznimi ukrepi odločno
omejili kreditiranje in po¬
ostrili nadzor nad izvaja¬
njem zakona o investicijski
gradnji. Po tehnični struk¬
turi je odpadlo v naši obči¬
ni po planu nad 70 % inve¬
sticijskih-vlaganj v opremo
in manj kot 30 % na grad¬
nje. To je izredno ugodno

razmerje, saj so bila sred¬
stva predvsem za izboljša¬
nje strojnega parka in mo¬
dernizacijo proizvodnje, to¬
rej za tiste naložbe, ki naj¬
hitreje povečujejo proizvod¬
njo.

Zaposlenost se je pove¬
čala za 5,9 % v primerjavi
z istim obdobjem pretekle¬
ga leta, kar je nekoliko nad
predvidevanjem plana. Za¬
to je treba posvetiti vpra¬
šanju zaposlenosti večjo po¬
zornost, ker bi lahko eks¬
tenzivna politika zaposleva-
nja negativno vplivala na
rast produktivnosti in nara-

Tudi letos je občinska ga¬
silska organizacija skupno z
upravnimi organi požarnega
varstva organizirala Teden
požarne varnosti, združen s
proslavo 100-letnice prve
jugoslovanske gasilske or¬
ganizacije. V zvezi s tem
smo priredili zelo uspelo
razstavo v avli občinske
skupščine ter tako seznanili
občane z vzroki raznih po-

ščanje osebnega standarda
proizvajalcev.

Ukrepi za povečanje
izvoza

V blagovni menjavi s tu¬
jino, doseženi rezultati niso
zadovoljivi. Družbeni plan
je predvideval povečanje
izvoza za 49 %, v I. polletju
pa smo dosegli le 17 % po¬
večanje. Zaostajanju izvoza
za družbenim razvojem in
za predvidevanjem družbe¬
nega plana, bo treba posve¬
čati večjo pozornost. Pod¬
jetja bo treba usmerjati k
tesnejšemu medsebojnemu
sodelovanju in kooperaciji
proizvodnje za izvoz, k uva¬
janju konjunkturnih služb
za obdelavo zunanjega trži¬
šča, ki naj bi iskale možnost
sklepanja perspektivnih dol¬
goročnih poslov.

Čeprav imamo letos na
območju naše občine sta¬
bilnejšo dinamiko proizvod¬
nje, pa nas doseženi uspehi
ne smejo v celoti zadovo¬
ljiti in je potrebno pospe¬
šeno nadaljevati v tej smeri
tudi v drugem polletju.

Bojan Jurčič

žarnih nesreč ter z ogrom¬
no škodo, ki jo povzročajo
malomarnost, neprevidnost
in nerazsodnost posamezni¬
kov.

Vzgoja in budnost vsake¬
ga občana naj bo stalna ob¬
lika borbe za zaščito pred
požari, medtem ko naj mo¬
derna gasilska sredstva slu¬
žijo le za skrajno zaščito v
primeru požara. J. Černe

SKRB ZA POŽARNO VARNOST