the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of. _ AMERICA.^ AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zrnate! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S P DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. * najstarejši in najbolj; priljubljen. slovenski list y združenih državah ameriških. STEV. (No.) 125. CHICAGO, ILL., TOREK, 11. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST 11, 1925. LETNIK XXXIV. Nove težkoče nad Francijo. n NAH FRANCIJO SO SE POJAVILI ZOPET ČRNI OBLAKI, KI GROZIJO DRŽAVO PAHNITI SE V VEČJO ZMEŠNJAVO, KAKOR SO JORIFIJANCI. GOVORE O USTA JI SIRCEV. Pariza — Niso še utihnili topovi francoske armade v Maroko; niso še začel jene rane svetovne vojne, že grozijo državi novi nemiri — ustaja v Siriji. - Ni ta vest tako nova, večkrat Mnenje predsednika Coolidgea COOLIDGE SE BOJI NA PLAN. se je že culo o nezadovoljnosti v Siriji, a vedno so pomečkali tako, kakor bi bilo vse poravnano. Francoska vlada, kakor tudi večina francoskih listov imenuje revolucijonarje, ki so rodu Druse, navadne bandite, katerih glavni namen je le rop. V resnici pa so le pleme, nezadovoljno s francosko vlado, njih voditelj je Nassib Bey Atrash, katerega predniki so že stoletja vladali nad rodom Druse. Francozi ga imenujejo sedaj "poglavarja banditov.'* Ustaja v Siriji dela vladnim krogom v Franciji veliko preglavico. Poročilo pravi, da bo Francija naletela na velike težkoče, ako se ne bo ustaja zadušila takoj in popolnoma. Na velik odpor pri Drusih je naletela naredba francoske o-blasti, ki se glasi da ne smejo VELIKA PARADA KLANOV V WASHINGTONU. Washington. — V soboto so tukaj imeli parado Ku Klux Klani, katerih je bilo nad 25,-000. Največ je bilo žena in o-trok, vsi pa so bili zakriti z belimi haljami in korakali v hudi vročini, ki je vladala ta dan v mestu, po Pennsylvania ave., do zakladnicarskega poslopja. Veliko so imele opraviti ambulance, kajti več žensk je padlo |skupaj, ki so omedlele med pa- je, naj se vlada ne vmešava v rešitev problemov, kakor } je sedanji v industriji trdega NihCe Jih W0™' Parada se premoga. -o KRIŽEM SVET* je končala v redu in miru. U-mevno. je, da so se po končani Swampscott, Mass. — Pred- Paradi vrstili govori, ki so bili sednik Coolidge, kakor daje vsi "sto Procentni.'' Klani trdi-razumeti, se noče Vmešavati v da Je bil° Pri paradi navzo-spor med premogarji in lastni-! čih 100,000 udeležencev, kar ki industrije trdega premoga.1 Pa lie odgovarja resnici, pač Predsednik meni, da je najbo- P? bi,° veliko radovežnov, Ije, da se vlada ne vmešava v so pasli zUala. spore med delavci in delodajalci, pravi, da take spore naj obe stranki sami rešujete. Gorenjo izjavo je podal tajnik Hoover, ko se je posvetoval o stališču s predsednikom, iz DRZEN ROP V SAN FRANCISCO. katere je razvidno, da bodo v Banditi napadli truk natovor- jen s pošto iz poštnega letala in odnesli veliko dragocenosti. — To je prvi rop zračne pošte v zgodovini. San Francisco, Cal. — Prvič slučaju stavke premogarji brez zaslombe in zaščitbe od strani vlade', a nasprotno — premo-garskim lastnikom bo na razpolago vse, da se zatre delavca — trpina. Coolidge uvideva,! ~ -----. » _7dii nauciHU) i,ai. - rrvlc domačini sprejemati pod svojo je pravica na strani premo- v zgodovini, da bi roparji na-streho tujce. Ker pa je to tega farjev, da bi se pa ne zameril padli zraen; pošto se je (logo-rodu že stara tradicija, so vsled "boljši družbi," raje pravi-roke dji0 v gan Francisco. Truck, nate naredlie domačini silno ogor- P1*0^ — sami naj se poravnajo, tovorjen s pošto katero je na-čeni- Toraj s tem je jasno pokazal, ložil iz poštnega letala na Ko je Francija okupirali Si-;d* se boji na plan. Crisffield se je pomikal proti njo, so podjetni Francozi ta- Atlantic City, N. J. — John Perrv poštnem uradu, ko se koj postavili nekaj prvovrstnih L. Lewis, predsednik Vnited približa avto s šestimj banditi hotelov, a potniki navajeni go- Mme Workers of America, o- ki z revolverjem vstrahujejo stoljubnosti domačinov, so raj-jftane do konca tedna tukaj, voznika in se polastijo osem »i ostajali pri. njih, kar je iz-Jkjer ima sestanke z lastniki vrečic, dve od teh registrirane zvafe pri lastnikih hotelov so- mehkega premoga in zastopni- in velike vrednosti. Nato so vraštvo do domačinov in oblast Unije. I radno se poroča, da groziIi vozniku s smrtjo ako se je zavzela za hotelirje, vtak- Je njegova navzočnost le lokal- jim bo sledil _ in se odpeljali nil i so v ječe več oseb,'ki se ni- "ega pomena, in da se še ni sol naj?lo proti Market cesti kjer on nnL-ni'i'1,1 H ftt nl'nill cfofufnir so pokorile naredbi Neki vodja rodu Drusov je posetil francoskega višjega povelj nika v Beirut, kjer pa ni dobil zadovoljivega odgovora, so Drusi takoj pobrali najpotrebnejše in spremili svoje žene in otroke preko meje v Palestino. Moški so se vrnili — zakaj ? povedala do bližnja bodočnost. Sovra nosti so se začele dne 22. junija t. I., ko so domačini napadli francosko postojanko pešeov, ki so taborili v Deraa okraju. Pri tej priliki sta bila ubita dva francoska častnika. Boj je trajal 24 ur, postojanka je padla v roke revolucijonar- dotaknili statutov jacksonvil-liske pogodbe. Van A Bittner, glavni unijski so se pomešali med gnečo — in izginili. Natančne vrednosti plena se Milan, Italija. — Grof Eugenic Casagrande, član italijan-. - ske poslanske zbornice, se je jev, kateri so krepki utrjeni hri- iprigiasil za dolgi polet, in sicer organizator v West Virginia jejfe ni moglo dognati, ker pa fe obvestil tajnika Hooverja In) poštnim letalcem delavskega tajnika Davisa o' početju lastnikov premogovnikov, ki zavračajo sedanjo plačilno pogodbo. Prosil je, naj se podvzamejo proti temu kakšni oficijelni koraki. Do včeraj še ni prišlo odgovora. -o- NAMERAVANI POLET ITA-! LIJANSKEGA LETALCA. bovci in dobri bojevniki. Ko so dokončali svoj posel tukaj, so šli uporniki dalje in v Druz o-kraju masakirali oddelek francoskih konjenikov. Ko je vest o masakiranju dospela v Beirut, je gen. S -rail poslal bataljon vojakov, da "zatre" u-pornike, a ko so prišli do Jekel Druz-a, so naleteli na veliko močnejšo četo upornikov.- Nato so Fiancozi poslali še nadalnje tri batalijone s topništvom, kakor tudi zračna letala. A pretkani domačini so vse skupaj zajeli, niti letaici se niso rgšili. iz Italije v Argentinijo, s startom Šesto Calende, blizu Milana. Ta polet hoče grof, ki je bil že znameniti letalec v svetovni vojni, podvzeti na svojo roko in nima nič skupnega s že tudi prijavljenem poletom poročnika Locatellija, ki bo poletel iz Rima v Buenos Aires. BOLJŠEVIŠKI AGENT MED AMERIŠKIMI REKRUTI. Camp Custer, Mich. — Med tukajšnimi novinci, ki se vežba-jo na državnem vojaškem vež- bališču se je nahajal tudi neki Koncem- pretečenega tedna jV mladenič, ki pa je razširjal poslala francoska oblast veliko večje število svojih čet, kako bodo ti opravili, še ni znano. Ni pa še to vse, kar se je zaklelo proti Francozom, oziroma francoskemu godpodstvu na& kolonijami. Arabci v Aleppo in Damascasu se upirajo in kažejo zobe francoskim oblastim. Tudi to je sovražnik, na katerega je treba računati, kajti med novinci boljševiško propa gando, za kar so ga izključili iz kampe. Ime agenta oblasti zadržujejo, poročilo pove le toliko, da je bil poslan v propagandne -svrhe od boljševiškega glavnega stana iz Chicago. število njih je 300,000, večina od njih bi se najraje priklopila Turčiji. zaupa posi-Ijatve, ki so velike vrednosti, sodijo, da je dragocen. Navadno vsebuje tovor zračne pošte gotovino, vrednostne papirje in zlatnino. -o- OTROCI UMIRAJO GLADU. Dublin, Irsko. — Od tukaj prihajajo vznemirljiva poročila o lakoti v enemu največjih mest v Tipperary, kjer otroci umirajo lakote. Pomankanje hrane je posebno občutno v mestu Clonmel. Bolnišnice se polnij o obolelih vsled pomanjkanja. BRYANOVA OPOROKA. Miami, Fla. — Zapuščina William a J. Bryana znaša $860,000. Oporoko je pokojni spisal tik pred smrtjo, malo prej ko se je spustil v boj proti prof. Scopesu, v znameniti o-pičji aferi, v kateri je zagovarjal biblijo. Svojim preostalim j®, zapustil precejšno svoto, a ni pozabil na cerkve in dobro-delja, katerim je tudi volil lepi znesek. Največ je zapustil svoji ženi, namreč pol milijona dolarjev. SPOJITEV JEKLARN. Gary, Ind. — Sedem neodvisnih podjetij, kjer se izdelju-jejo jekleni izdelki se je združilo s kapitalom, $20,000,000. Tovarne družbe bodo v Gary in vshodnih jeklenih okrajih. Do spojitve je privedla velika konkurenca na zapadu. — Rockhampton, Q u e e ns-land. — De Pinedo, italijanski letalec je na svojem poletu iz Italije proti Japonski pristal v Brisbane pretekli petek, od koder pa ni nadaljeval poleta, ker je bil obveščen, da se kuje neka zarota proti njemu. — Parkersburg, Iowa. — Warren Vandervoort, star sedemnajst let, je izpovedal, da je on morilec svojega očeta, metodistovskega duhovna, kakor tudi, da je on ranil svojo mater, ko je prišla poizvedovat, kdo je streljal. Kaj ga je gnalo do tega strašnega čina ni pojasnjeno. — Rim. — Orlando, nezadovoljen z - izidom občinskih volitev v Palermo je podal svojo ostavko kot poslanec. Orlando je vodil stranko opozicijo, zmagala pa je z veliko večino! vladna stranka. —Chicago, 111. — Edward G. Black ley, 6359 Yale ave., slikar in dekorator je bil s svojo ženo v Londonu, kamor sta sla na svatbo neke sorodnice. Nesreča pa je hotela, da ko sta šla preko ulice, je privozil neki bus in Black ley a s tako silo zbil po tleh, da je bil na mestu mrtev. — Pariz. — Amerikanca, Henry E. Bedforda-a so francoski svedrovci oropali. Vdrli so v njegovo stanovanje v Ca-bourg, in odnesli zlatnine v vrednosti 150,000 frankov in 10,000 frankov v gotovini. — Dunaj. — Albert II. Washburn, ameriški poslanik v Avstriji je posredovalec med avstrijsko republiko in kraljevino SHS v sporih, ki so nastali še leta 1920. Washburn je obe državi privedel do boljših, odnošajev in upa tudi posredo-vati z vspehom, pri pogajanju za trgovinsko pogodbo med o-bema državama. i — New York. —» Pet roparjev je napadlo trgovino Harry, Bleiweis-a, šest uslužbencev so zaprli v klet in pobrali kožulio-vine v vrednosti $100,000. Odpeljali so se z avtom; ne da bi pustili kakšno sled. PROHIBICIJSKI AGENTI ZOPET AKTIVNI. Chicago, 111. — S samokresi v rokah so prohibijski agenti vdrli v noči na nedeljo v več prostorov, kjer je dišalo po pravi pijači. Prva žrtev je bila klubova dvorana na 3338 N. Ilalsted cesti, takozvanega "Hunter's Country Club." Tukaj so aretirali 50 oseb, vsi iz boljše družbe in znani politi-karji. Več oseb nežnega spola je padlo v medlevco, ko so zagledali može postave z orožjem. Ko so vsi ti bili na varnem, so agentje nadaljevali svoj zmagoviti pohod in s sekirami razbili vrata nekega kluba na 4920 Broadway, kjer so pa zapisali v črno knjigo nad 5000 gostov, večina od njih so tirali s seboj. Kot dokaz, da so aretiranci kršitelji postave, so pa tudi odpeljali sedem sodčkov piva na policijo. MODERNA CINDERELA ^ PILA STRUP. Iz Jugoslavije. KAKŠEN BO POLITIČNI RAZVOJ V BLIŽNJI BODOČNO-STI? — NESREČA NA ŽELEZNICI. — TRAGIČEN DO-GODEK. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Mladenko, katero je vzel milijonar za svojo je zavžtla MIR OGROŽEN V VSHODNI EVROPI. Stokholm, Švedsko. — Sir Willoughby Dykinson, glavni organizator cerkvene mirovne konference, zastopajoč 28 držav, ki sedaj zborujejo v Stok-holmu je dejal, da mir ni ogrožen od strani Nemcov in tudi ne od Francozov, temveč vojna nevarnost je v vshodni Evropi, kjer so si narodi v sovraštvu. Vojna med Poljsko in Rusijo je na vidiku, ki bo gotovo tudi potegnila v krvavi ples Francijo, v laseh so si tudi Cehoslo-vakija in Romunija, kjer diši po smodniku, a menda najhujša nevarnost miru pa je Jugoslavija in Grčija. Leta 1913 je še Evropa mislila, da se bo vojna omejila le na gotove države, namreč države, ki so si nasprotne, danes temu nemore nihče vrjeti in vsak konflikt med dvema državama bo privedel do splošne vojne v Evropi. Naš načrt je, tako je dejal Dykinson, privesti vse voditelje narodov v shodni Evropi skupaj in ustvariti med njimi simpatijo, ki bo najboljši porok za mir. strup, a pomoč je bila takoj pri rokah, oteli so jo "gotove" smrti. • -0- New York. — Najvažnejši predmet govorenja v New Yor-ku, a tudi drugod danes ni pre-mogarska kriza, katera zna pahniti veliko število ljudi v revščino, temveč kaj bo z mladenko, katero je milijonar Edward W. Browning vzel kot šestnajstinko za svojo ,a pozneje se je izkazak), da je šestnaj-stinka v resnici enoindvajsetin-ka, kar pa krušnemu očetu ni po volji in jo namerava oddati nazaj njenim starišem. Mladenka, Mary Spas, si pa jemlje tako sijcu, ker bo morala zapustiti lepi dom, da si je nameravala končati življenje s strupom. V soboto ponoči je zavžila strup, najbrže pa ne preveč, tako da so jo še pravočasno o-teli smrti. Milijonar je dejal, da ne bo več jemal deklice za svoje, kajti zadnja skušnja mu je prizad-jala dovolj presenečenj. Tudi Mary je dejala, da rajše umrje, kakor da bi še enkrat to vse skozi napravila, kar je do sedaj — namreč, da se je dala za pet let mlajšo. -o- SCHWARTZ SI JE KONČAL I ŽIVLJENJE. Oakland, Cal. — Charles Schwartz, kateri je podtaknil ogenj v Walnut Creek laboratoriju kjer je nastala eksplozija, ki je razdejala popolnoma poslopje, si je končal življenje. Schwartz se je že dalje časa skrival, da mu oblasti niso mogle do živega, konečno so pa le zvedeli, da se skriva v nekem hotelu, kjer si je predno je prišel v roke pravice pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Schwartz je pustil pismo, v katerem je njegova izpoved, da je res on zločinec, in da je truplo, katero so našli med razvalinami G. Barbeta, katerega je on sam umoril predno je povzročil, da je prišlo do eksplozije. O bodočem političnem razvoju. S stališča istinske konsolidacije naše države, katero iskreno želijo vsi prijatelji te države, (radikalsko-radičevski) sporazum ne zasluži odobrenja, še manj pohvale. Pavle Radič je idejo sporazuma prostituiral, izpostavil pomilovalnemu posmehu. Ako on v poslovilnem pismu Ljubi Davidoviču kot predsedniku izvrševalnega odbora bloka narodnega sporazuma povdarja, da se bo z njegovem prehodom k radikalni stranki tamkaj začelo vsestran-karsko in vspešno delo za narodni sporazum in za ljueliiko demokracijo, je to staviti na račun satiričnega razpoloženja voditelja parlam. kluba Radi-čeve stranke. Kako pa se naj začne delo za narodni sporazum, ako so Radičevci priznali vidovdansko ustavo brez revizije, priznali ne samo unitari-zam, marveč i centralizem, to- Smrt avstrijskega generala. Dne 20. m. m. je umrl v Bistrici pri Mariboru aktivni general avstrijske republike in sekcijski šef v vojnem ministrstvu g. Viktor Sagaj, brat mariborskega trgovca g. Sagaja. Umrli je slovenjegraški rojak. Med vojno je služil pri infante-rijskem regimentu v Brodu. Te dni se je mudil pri sorodnikih v Bistrici pri Mariboru na počitnicah. -o- Samomor znanega trgovca. V petek dne 17. m. m. se je v zgodnjih jutranjih urah u-strelili znani trgovec Z. Kranjc na Cankarjevi cesti. Svoje dejanje je najbrže izvršil z trenutni duševni zmedenosti. 2e dalje,časa ga je tlačila huda melanholija in je ponovno zašel v zmedene halucinacije. Dobrodušni mož je bil izborno situi-ran. Imel je v Celju eno največji in najlepših hiš in tudi v +r> i i , i Ljubljani sta bili dve njegova rej to, kar je glavna zapreka ,last j k v sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci! Eden činitelj pa je, ki bo preživel težko bolanega in oslabelega Pašiča in Radiča, ter njegovo politiko, in ta činitelj je narod. Sedem vagonov kovanega de-narja. V Beograd je prispelo sedem vagonov kovanih dvadi-narskih novcev v skupni vred- Hrvatski narod in slovenski nosti 15 milijonov dinarjev, ki Tisti mož, ki pravi, da bi lahko poročil, katerokoli dekle bi hotel, se v resnici malokateri dopade. ; . K Jodnote na obrežju jeze_ proste reči Slovenci ljubimo ra <>he]oi,a železa~ po članih naj J* omenjene Jednote. Bilo je tudi pet let, a je po številu med pr vimi društvi, kakor tudi s svojim premoženjem. Družba sv. Mohorja je bila ustanovljena zgolj s tega nan ena, da se da katoliškim rojakom v naselbi- £2>g Vrana vrani ne izkljuje oči. Ta pregovor jasno pokazuje sedanji spor med premogarski-mi baroni in premogarji. "Pre-mogarski baronje smejo nemoteno povišati ceno premogu. Vlada pa lepo meži in ne gane niti z mezincem. Stavka je pred durmi — premogarji bodo zopet, če se spor pred 1. septembrom ne poravna na cesti brez dela in jela. Magnatje smejo delati neopravičene dobičke — ubogi premogar pa je lahko brez dela in jela in nihče se ne zmeni za njega. Ce zahteva premogar le par centov pribolj-ška na dan, ga že proglasijo za revolucijonarja. Oni, ki baše-jo milijone v svoje nenasitne malhe so pa patrijotje in če premogar le malo gane, jim vlada nudi na razpolago vse varstvo itd. Današnji gospodarski sistem ima samo eno geslo in to je: grabi in polni svojo malho! »» Prijatelj iz Chicage je poslal za mojo kolono to le poročilo: "Glasom poročila Havas agenture je načelnik ruske česan od petka dne 31. julija, ke, pod kojim vodstvom je bi-Vse iskanje ni imelo vspeha do Jo med in po revoluciji umorje-torka večer, ko se nenadoma nih nad 100 tisoč oseb zblaz-razširi vest, da je bil pogreša- nel in se nahaja v obupnem stani, oziroma njegovo truplo naj- nju v bolnišnici, kjer so zdrav-deno v kovčegu nekega igral- niki izjavili, da za njega ni po-ca v kleti gledališča na 3116 moči . . Jaz k temu poro-Indiana ave. Glava žrtve je bi- čilu pristavim, da tak, ki da Naše vrle članice so napekle nekaj privatnih banketov in v la tako razmfsarjena, da je bi- pomoriti toliko ljudi kot načel-nekaj potic ii> celo preste so takih okoliščinah j"e celo odveč lo težko P° nJeJ spoznati po- nik ruske čeke je zver s člove- '.....škim razumom in zato toliko bolj nevarna. Nič čudnega ni, če tak človek znori. na sumu hišnika gledališča, črnca, Alfonza Hal- teve, bi rekli skoro prošnje popolnoma gluho. Svoje potrebe, Z™ * ] TV p° dv°ranL Ker me je prirejati kakšne obede potom Kr!fanega-. ki jih zahteva nenasitna kapitalistična malha ponavljajo dan P^P^nih dru- velika radovednost gnala, kje društev, ker je težko dva zaj-! ,^Jf 1,na n za dnem, a potrebe delovnega ljudstva ubogih premogarjev ne stvl.h- NfsProt?nlkj so tedjj, ko se preste dobe, sem zvedel, da ca obenem loviti. .gledališča, crnc< vidijo. fe ^ je ustanovilo dr. sv. Mohor- jih je napekla Mrs. Frank Ba- Naši farm arij v tej okolici i ' katere*a se wtotako pogreša Zastopniki organiziranih premogarjev zahtevajo sicer ne- Ja *ačeH ustanavljati svoja svo-;nich. Preste so bile dobre yi o- maj* sedaj veliko posla z koš-jŽe Petka. Policija je mne-znatno povišanje mezde - dnevne plače. Zahtevajo deset d™*va <*lo v na-.kusnem ce bi bil jaz na mestu njo, letos je obilo sena, ker je T f T odstotkov povišanja pri kontraktnem delu, $1.00 za navadne j kat°1,skl naselbini. Dobrove-|Mi-s. Bamch bi takoj otvoril ve-; v mesecu juniju vef.krat deže_ J« v klet pod pretvezo, da ima doč, da radi gi a v društvo naši ljudje jliko pekarijo in začel bi zalaga- valo, le s sušenfem jim dela mo- edo in na ta način so ve- ti vso Chicago s prestami. Ker kro vreme sitnosti je dnevne delavce, odtegovalo! sistem in pet dni na teden, da se na ta način odpomore brezposelnosti med premogarji. Te zah-i V"JV . . I I ~ teve, kakor je to že jedrnato dokazal predsednik John L Le- deIl> da ,Jlh JC naA,azJe dobiti!so dobre ,n okusne, bi ne bilo wis predsednik združenih organiziranih premogarjev so opra- ^ZTJ!™™^' K° pa enkra1 vičene na podlagi, ker so lastniki premogorovov zvišali cenoi^ ? premogu. Da so zahteve opravičene je jasno, kajti, kakor hitro1 mm P°tU | bodo odjemalci plačevali višje cene za premog, bodo svoje produkte v drugi industriji dvignili v ceni. Kdo bo imel profit in kdo zgubo, če bi premogarji delali za staro plačo? Drugi in- dustrijci ne, pač pa lastniki, ki bi prodajali; dražje premog. In voriMi; „ 4 ' ® ^^^^ to jim je številnokrat dokazal Lewis, a je vse zastonj, zastopni- d'oslli "stanovih ki lastnikov trdijo trdovratno svojo in nimajo toliko srca. da bi [ chic.Z " ° priznali, da bi vsled tega nosili vse breme, ki bo nastalo vsled | ^ti dTSvnn ^TSS B tega povišanja ubogi premogarji " I ■ aruzoa Zakaj z vstopom v brez versko društvo je že napravljen korak med brezverce. Še malo in je zgubljen. To smo se tedaj za- reme sitnosti. Jaz sem zelo vesel, da je težko dobiti odjemalcev in pod- zmagalo ime "Amerikanski SIc-jetje bi lahko še svetovno za- venec" pri listu. Jaz sem bil slovelo. Pa potice, kako so bile njegov zastopnik 18 let. Tudi okusne, škoda, da nisem poiz- več drugih naročnikov se je izvedel, katere so jih nekaj starine za prodati, nakar izvršil zločin. Bender zapušča vdovo in pet| otrok. Skromni Uhland. Leta 1853. so imeli prirodo- napekle, razilo, da naj ostane ime Am. 'slovci kongres v Wuertenmber- katerekoh so že. dotične zaslu- Slov., to bo tudi nekak spomin žijo pohvalo. Poleg prest in na nepozabnega nam Msgr. Bu-potic pa človek žejen postane, ha, pijonirja tega lista. Prileze se zraven kaka dobra Dne 30. m. m. je umrla tu-pijača za gašenje žeje in hvala kaj soproga rojaka Anton Boj-sv. Mo- Bogu tudi to je dr. sv. Mohorja !ca, ostalim naše sožalje, pokoj- uuugl pi CII1UK«! JI. L • • ... . ------ ----- V tej svoji trdovratnosti trdijo zastopniki lastnikov pre^^I^^T^I^ L^™!" fj1!"1 mogorovov, da je Lewis trdovratnež in, da si ne da dopovedati £ , £ H T ^ ^ ~ T ""J681"1 "" P°V2r°- ničesar, kar bi si moral kot razumen mož. Toda Lowia vstrai«! k d i ' T T ■ ' r" "-'f "aVZ°Če PCte j na svojem stališču in se pod nobenim pogojem noče udati zl L 0 7 hre™Vsko dru" lfS1' m ZaCf1' SO sc VrtetL V o pni kom- lastnikov, ako slednji ne predlagajo sredstev s ka-' ' če se k^t rT * 1 raZp? °?CnjU se P* tonmi K! .o Hnin —^___J______ ________ , ' Je, ce st katoliškim rojakom neseni ne mudi domov in tako je.je vršila ob povoijni udeležbi P1.l!,ke fa zavarovanje pri |trajal družinski večer do pol-(članstva seja "Slovenskega Ka- J. J. Peshell, zastopnik. o- Chicago, III. V četrtek dne 6. avgusta se gu. Njim na čast se je priredila tam tudi pojedina. Vabljen je bil tja tudi Uhland. Ko se ga je neki tujec spomnil v napitnici, se je dvignil in pripomnil, da velja slavlje pri-rodoznancem in ne pesnikom. Kar se obregne neki Nemec, ki Uhlanda po obrazu ni poz- terimi bi se dalo priti do poštenega pravičnega kompromisa! d a med obema strankoma. Tak je torej položaj premogarjev in nebo njih bodočnosti se zopet pooblačuje. Lastniki pravijo, da imajo dovolj prem-ga dO 1. januarja 1926. in da jim je malo na tem, če premogarji odidejo na stavko 1. septembra. Z drugimi besedami, lastniki hočejo izzivati premogarsko stavko in z njo zopet osiromašiti uboge premogarje. Taka je torej taktika lastnikov. Mi smo s sumničenjem gledali na ravnanje premogarskih baronov že vse to leto. Posebno na polju mehkega premoga. J katoliških društvih, gredo take i noči. prilike iskat drugam in pozne- i Vse, ki so bili je se zgubijo. Zgodovina ameriških Slovencev to do pičice potrjuje. Slovenska podporna družba sv. Mohorja je torej važen faktor v tem oziru in je tudi v polni meri storila svojo dolžnost. toliškega Dramatičnega na tem dru- ba." Klu- žinskeir: sestanku so bili prav Seja je bila nadvse zanimiva, veseli in izražali so, da taki pristopilo je lepo število čla- večeri bi se morali večkrat prirediti za članstvo. Taki sestanki rodijo boljše spoznanje članov med seboj. Pomaga tudi pri agitaciji za novo članstvo, Shreveport, La. so imeli te dni obravnavo proti gotovi o-sebi, ki je kršila prohibicijsko po«tav6. Kot dokaz so dobili pri osebi steklenico doma kuhanega piva. Detektiv je začel z obtožbo, kako je našel pri obtožencu steklenico pive itd. Steklenica je bila zamašena. Sodnik ukaže, da se naj pokliče izvežbanega kemista, ki bo dognal, kako alkoholno moč i-ma pivo. Eden izmed suhaških agentov hitro steče po kemista. V tem času detektiv razklada dalje o najdbi steklenice, katero je držal v roki,-katera zdajci poči, se razleti, penasto pivo pa oškropi detektiva in sodnika. Dokaz je šel po ; tleh, obtoženec pa je bil opro- sodi- nov in ukrenilo se je mnogo koristnega za napredek kluba. Resnica in pravica, sta vedno Na tej seji se je že tudi zbra- na potu nekaterim 1 ju d jem. To !a igra, vloge za isto bodo pred-i bo tudi najbrže vzrok, da sta ložene igralcem na drugi klubo- !tako pogosto teptani nal, in zavpije : "Vrzite nesram- neža ven! Bog živi našega Uh-lščen. Včasih se tudi na landa ! ' 5čih pošteno osmešijo. Vse se je smejalo. Tudi Uh-i - land, ki je doma svoji ženi pozneje z največjim "veseljem pra-| "ucem ' oCa ^alrkmk se je vil, kako bi ga. bili tedaj malone ven iz dvorane zagnali. X i S pota k Očetu in Materi. Piše: Rev. Kazimir, O.F.M- * * * * * ****** * X POROČILO IZ RIMA, (Dalje.) Ti goreči sinovi Slovenije so postavili tudi v novi domovini s svojimi velikimi deli krasne spomenike velike slovenske vere in slovenske udanosti sveti Stolici. Pozneje pa, žalibog, padel je del ameriških slovenskih naseljencev kot plen l^ži-prerokov, ki so prišli mednje v ovčji obleki, ki so začeli narod ščuvati proti Bogu in proti njegovemu namestniku na zemlji. To so delali vzlasti potom protikatoli-ških organizacij in protikfctoliških časopisov, kar še sedaj poskušajo doseči z vso per-fidno premetenostjo hlapcev teme. Toda prišli so med nje tudi sinovi sv. Frančiška in napovedali boj tem laži-pre-rokom in njihovim zmotam in začeli klicati narod nazaj k veri očetov in k stari slo-udanosti in vernosti do sv. Stolice, zlasti z misijoni in s katoliškim časopisjem P°d volstvom in nav°dili vzlasti Chicaške-ga nadškofa kardinala Mundeleina. Veliko preganjanje so morali radi tega pretrpeti, ker se je njihovo delo skušalo uničiti in onemogočiti. Zadnje čase je pa posebno nastopila na bolj no polje slovenska katoliška organizacija, ki je znana kot Kranjsko Slovenska katoliška Jednota z glavnim sedežem v Jolietu; Chicaške nadškofi je pod duhovnim vrhovnim vodstvom Fvev. J. J. Omana, tukaj navzočega in glavnega predsednika g. Antona Grdina, tudi navzočega. Ta organizacija je vzdignila visoko med narodom zastavo sv. Križa, uprizorila po vseh večjih slovenski naselbinah katcHiške shode in zanesla v naše vrste novo versko navdušenje in novo versko odločnost in dosegla začetek verslcega prerojenja ameriških Slovencev. Veliki del zaslug za vse te velike vspehe pa nosijo delo in žrtve predsednika g. Antona Grdinata in predvsem goreče sodelovanje naših dobrih slovenskih župnikov po teh naselbinah. Posebno pa nesmemo opustiti, da bi ne omenili edini in složni nastop našega katoliškega časopisja, ki je združeno šlo na delo z zgoraj omenjenimi možmi in jih podpiralo pri njih apostoljskem delu. Ti listi so: "Ave Maria," katero izdajajo 00. Frančiškani, Glasilo K. S. K. J., katerega izdaja zgoraj omenjena organizacija, posebno pa dnevnik "Edinost," katero so u-stanovili 00. Frančiškani, katero pa sedaj vodijo krepko navdušeni vestni voditelji naroda. . Vendar pa to delo še ni dovršeno. Še je čaka težek boj in težke poskušnje. Da.bi pa to delo vspevalo tudi naprej, da bi ostali katoliški voditelji složno in edini med seboj tudi v prihodnje, dabi naše katol. časopisje tudi v prihodnje tako lepo bratsko in složno nastopalo, da bi nam Bog dal svojo sveto pomoč za to veliko narodno delo, smo pa prišli mi kot zastopniki tega dela naroda tu sem in padamo pred noge Vaše svetosti in Vas prosimo Vašega svetega apostoljškega blagoslova, o katerem smo prepričani, ako ga dobimo, da bo najkrepkejša podlaga za našo prihod njost. Zato prosimo tega svetega apostolj-skega blagoslova za vse to naše katoliško delo, za naše' katol. slovensko duhovščino in ljudstvo, na naše katoliško časopisje 4,A-ve Maria," "A.S.-Ed." in "Glasilo," za naše _ i-.....^ katol. organizacije "K. S. K. J." in društvo sv. Družine." Sv. Oče je na to odgovoril, da z veseljem daje na vse to svoj afcostoljski blagoslov in vsem našim sorodnikom in vsem, katerim ga želimo prositi in nam blagoslov-lja vse, kar želimo imeti blagoslovljeno. Ko nam je še podelil svoj sveti blagoslov se je ljubeznjivo poslovil od nas, dal vsakemu poljubiti svoj prstan, kjer ima okovane svetniške ostanke, relikvije in odšel. Za trenutek smo ostali kleče, ko je izginila cesti ti ji v a bela postava v naslednjo sobano. Solzne oči so se ozirale za njim in zdelo se je nam, da je šel od nas — oče. Sploh občutkov, ki so nas prešinjali v onih trenutkih sploh popisati ne moremo. To se da samo čutiti, samo videti, ne pa popisati. Pero je preokorno. Izrazov ni. Molče smo ustali in odšli iz Vatikana. Še-le ko nas je objela vročina dneva fn smo se zopet videli sredi šumečega in deročega vsakdanjega rimskega življenja, smo se spogledali in rekli skoraj vsi z istimi besedami: "Krasno je bilo. Nikdar v življenju današnjega dne ne bomo pozabili." Da in to je tudi nemogoče. (Dalje ob priliki.X "Učeni'* oča Zafrknik oglasil te dni in jih je nam nekaj hedu "učenih" nabrenkal. Ko človek čita njegove izraze in psovke, se ne more pri najboljši volji otepsti misli, da je oča svojo "visoko'* naobrazbo in svojo "dostojnost" načrpal med dolgorilčarji. Oča, ali res ne znate nič drugega, kakor zmerjati in psovke okrog sebe metati. Ubogi ljudje, največjega pomilovanja so vredni, ki tako potrpežljivo uživajo vaše duševne proizvode. Kdor je v stanu kaj takega prebaviti *— ta ima v resnici nojev želodec ! K. T. B. se je umaknil. Hrbet mu je baje že čisto mrtvouden. Zadnje čase so pa postajale mrtvoudne tudi baterije v njegovem loncu.. Kaka neumna vprašanja je še stavil, a drugega ni zmogel. Šel se je knajpat! Le dobro se naj poknajpa, da bo bolj kos nalogi, ki mu jo nadeva njegova velika domišljavost . . . Ženske govorijo za več dragih, poslušajo pa niti za sebe * * * Dober glas je tako potreben, kakor padalna naprava za one ljudi, ki se prehitro dvignejo do slave. ^ ---- 'AMERIKANSKI SLOVENEC" p &H Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley. -o- 11. po bink. — Jezus ozdravi gluhomutca. M. 7. 16 Nedelja — Joahim oče BI. M. D. Rok. 17 Pondeljek — Hijacint, spoz. 18 lena, 19 škof. 20 21 pojav v svetovni zgodovini, da je Cerkev družba pravovernih kristjanov, ki imajo eden nauk, ki imajo ene in iste zakramente, in ki priznavajo rimskega vrhovnega Torek — A ga pit, m. 11 e-Sreda — Ludovik Tolet Četrtek — Bernard, opat. Petek — Ivana Frančiška vdova. 22 Sobota — Sim fori jan. -o ENAJSTA NEDELJA PO BIN-KOSTIH. Sem sicer najmanjši med apostoli, in nisem vreden biti imenovan apostol, ker sem preganjal Cerkev boijo. 1. Kor. XV., 10. |njih si izvolil 12 apostolov, ki so imeli biti začetek in seme njegovega kraljestva, ki je i-melo postati kraljestvo vseh narodov, en hlev in en pastir. Ker je imelo to delo biti velikansko, jim je obljubil pomoč sv. Duha. Kar je bil za svet Kristus, to so morali biti tudi apo-jfj stoli. Če je rekel « sebi: "Kdor ne veruje, bo sojen,je dal i-sto moč tudi svojim apostolom: "Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje . . . Karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih." Kristus o-stane v tej novi družbi i v bodoče in zavedno vrhovni duhoven, pastir in učitelj,.apostoli papeža za svojega poglavarja. V tem stanju, kakor je bila Cerkev ustanovljena in orga-nizovana, obstoji še dandanes. Je to svetovna organizacija vernih ljudi. Upravljajo to organizacijo škofje in njim- podrejeni duhovni, in vsi škofje, vsi duhovni obračajo svoje oči pro-Rimu, kjer imajo v papežu svojega duhovnega Očeta in zastopnika Jezusa * Kristusa. Rimski papež skrbi za to, da o-stane Jezusov nauk nepokvarjen, da se delijo zakramenti kot sredstva vseh milosti tako, kakor je to ustanovil Kristus. In ker ima velikanski vpliv in vlogo rimski papež, ker je Cerkev razširjena po vesoljnem i svetu, zato imenujemo to Cer-pa -so edinole izvrsevatelji nje-fkev> da jo ločimo od drugih krščanskih veroizpovedanj rim- Kristus je kot človek zapustil ta svet, toda njegovo delo I.o ostalo. Kristus živi in bo ži-vel v Cerkvi, delo, ki je je Kristus zapustil, mora biti kvas, ki mora proniknutiivsakega človeka, celi svet, kajti v Cerkvi je Kristus zapustil vsF, kar je i-mel, zapustil je samega sebe. V Cerkvi se spolnjujejo krasne! besede ljubezni: "Jaz ostanem! pri vas vse dni do konca sve-' ta." Kristusov duh živi in bo' živel v njegovpm delu_— v sveti Cerkvi. gove službe. Tako je Kristus ustanovil Cerkev. Zbiral je okoli sebe vernike, dal jim apostole 4 kot predpostavljene. Vsi apostoli pa niso imeli enake oblasti. Kakor je bil le EN Kristus, tako se mora tudi njegovo kraljestvo osredotočiti v eni sami osebi, ki in a trojno oblast v svojih rokah. Kristus ostane tudi po svojem vnebohodu še vedno glava Cerkve, dasi nevidno. Razun njega pa mora biti na i svetu tudi še vidna glava, viden poglavar. Kristus je videl, da stoji slabo z družbo, v kateri ni trdne organizacije, ki -tbi imela več glav, več predpo- stavljenih. Cerkev bi sko-katoliško. In ta Cerkev veže človeka z Bogom, njega legitimacija je sv. krst in sodelovanje človeka z Bogom. Bo to pa vedno tako, ker mora tako biti. Je ustanovljena za duše, in dokler bo na svetu kak človek, bodo tu tudi duše, in duša bo vedno hotela i-^icti odgovor na življenska vprašanja, in edinole vera more dati odgovor na ta vprašanja. Predstaviteljica vere pa je sv. Cerkev. Odkod boj proti (nji? Boj je tako star, kakor je ; stara Cerkev sama. Ta boj bo I trajal, dokler bo trajala Cer- MRS. ANA PRIMOŽIČ. Zopet je naselbino sv. Jurija v So. Chicago zadela žalost. To pot je neizprosna smrt stegnila svojo koščeno roko in je odvedla iz ugledne hiše vzorno, katoliško, slovensko mater Mrs. Ano Primožič. V četrtek 30. julija okoli 7. ure zvečer je po-kojnica zatisnila svoje trudne oči za vedno za ta svet in je zapustila globoko žalostnega moža, neutolažljive štiri hčere .in potrte tri sinove. Mrs. Ana Primožič je iskala pomoč pri raznih zdravnikih. ,Doma in v bolnišnici so jo zdra-|vili toda brez vspeha. Vsega-jmogočnemu je dopadlo, da je I Mrs. A. P. k Sebi poklical po plačilo. i Pokojnica je bila dobra in j skrbna ter krščanska žena. Marljivo je vzgojevala svoje o-troke. Še na zadnjo uro, v hudih bolečinah je še mislila na .svoje otroke. Predvsem jo je skrbela 6-letna hčerka Ema in nepreskrbljeni 11-letni Edy. Pokojna Mrs. A. P. je bila tudi dobra in navdušena faranka. Veliko je storila in darovala za cerkev in tudi svoje otroke je marljivo učila kako naj ljubijo domačo cerkev in naj cerkvi pomagajo osebno in denarno. Naselbina je v ten oziri; s pokojno A. P. veliko izgubila in mi jo bomo zelo pogrešali. nice. Domači Rev. župnik je blagoslovil grobišče ob asistenci Rev. J. Plaznika. Nekoliko smo še pomolili za dušo blage pokojnice in potem smo se v tihi žalosti razšli na svoje domove. Blaga pokojnica, naj ti bode žemljica lahka! Odpočij se od POSLANO! Vabilo k svetišču Matere Božje v Carey, O. Že petdeset Jet obstoji svetišče na čast Matere Božje pod imenom: "Tolažnica žalostnih v Carey, O." Tisoč in tisoč romarjev prihaja semkaj iz vseh »trašnih muk in bolečin, ki si jnarodov in jezikoVi med temi Jih prestala v hud. bolezni! U- tudi veliko število siovenskeBa zivaj vecm mir Dobri Bo« ti h • i * kt - u -i * j i a- u . , " iljudstva. Njihovo število je od bodi bogati P ačnik za vse kar i*, j i j. * • u • • An vs«, Kai |eta leta večje, ki prihajajo si na svetu dobrega storila za Njegovo čast in za lepoto Njegove hiše. Počivaj v miru ! Domačim zaostalim veljaj naše tiho sožalje! semkaj, da prosijo pomoči v svojih stiskah pri Jezusu, skozi priprošnjo Device Marije: "Tolažnice žalostnih." . , „ ^ . , v. v pod. .. , ... , _ Romanje tu sem se vrsi vec \ bridki žalosti naj šepeta- krat v letu. prihodnjo in naj jo ustnice: \ , - . -....... _ . večje pa je dne lo. avgusta na,, „ , _ Zgod, se tvoja volja! - |čnst Marijinega vnebovzetja.1 k° Ved"° raCUna name" v . ° ;Na ta dan bodo posebni vlaki vožnja S kočijo. j vozili v Carey iz Clevelanda in V Berlinu se je mlad mož, po Toledo, 16. avgusta pa iz Co-imenu Niedner, peljal pozno lumbus, Youngstovvn, Akron ml ^Kaj sploh še hočeš? Na-zvečer v kočiji domov. S po- Barberton. Vsak dan se »lubjo" jz držaVR€ bl -ne? _ toma je opazil, da nima več to- zaporedoma tihe m pete sv. d , ^ ^ liko denarja, da bi, plačal vož-jHiase, pridige, procesije in bla-1 njo Neumno se mu je pa tudi goslov. zdelo, da bi svoj položaj raz- Zlati jubilej, ali petdesetlet-kladal kočijažu, ker bi sicer tega svetišča se je sloves-moral izstopiti. Cesar in stražnik. "Si ti moj prijatelj?" je dejal Napoleon, ko ga je pri pregledovanju ogovoril eden njegovih starih vojakov. "Kaj bi rad?" — "Gospod, velika nesreča se mi je pripetila." — "No, kaj pa takega?" — "Oh gospod, doma sem imel dobro mamo, ki je doslej srečno in zadovoljno živela od podpor svojih pet sinov-vojakov. Zdaj ii je pa pogorela koča, v kateri je stanovala in ostalo ji ni nič drugega kot njenih 77 let in solze; in to je hudo, gos-"Ti bi torej zanjo rad izprosil pokojnino? To je prav. Mati mojih vrlih junakov lah- Bom takoj govoril z ministrom za notranje zadeve. Si zadovoljen?" — Ne, gospod!" — "Hudirja, ti si pa čuden pa- vašim besedam ne bi verjel ampak v času, ki ga rabi komisar za to, da vaše naročilo uredi, ..... , .bi moje mame že ne bilo več. no obhajala in nova cerkev je . . , u;in -.....' ______^ os Vcste' cesar' le to bl P™* Prišel je na pametno idejo, bila posvečena od škofa dne 28., ^ da mi ■ ditc denar , Velel je ustaviti pred svojo hi- mnija t. 1 Ta cerkev je jako da neboste mfal| da vas ho_ šo in kočijažu ves v skrbeh de- velika in lepa. Razume se, da čvctne cerkvene organizacije, Še pred svojo smrtjo je spre- namen je. da posreduje člove- Hoč hotel mo nice maternega iz hiše in klical za kočijažem, vsekana v posebno tablo, kate- kovnik „ __ <(ge 'zahvaIilliem" se je tudi zgo- ki pa ni hotel nič slišati in je le ™ se bo vzidala blizu altarja. cegai% bo y - ^ - aternega dru- še hitreje vozil. dobrotnikov, ki bo da- impnili^ treba nam primerjati Stari in menil Simonu ime in mu rekel: Novi zakon, da bomo spoznali "Ti si Peter ... In tebi dam da Kristusova vera, kakor jo ključe ..." S temi besedami jt4 on učil. ni ijpelfi biti in osta- I je.omejil oblast ostalih aposto-ti .inu)\jTlhrlr; katero bi lahko ,lov, in če b{ nastali kedaj kaki vsakdo razlagal in tolmačil, kakor bi sam hotel, ampak da je bilo r.ujno potrebno, da ima ta Kristusova vera trdno svetovno podlago, trden temelj, in moč, sila te organizacije mora ku večno življenje, in pogoj za to je prerojenjc človeške družbe. Njen cilj, njena naloga ni samo posmrtno življenje, ampak tudi priprava za to, sedanje življenje namreč, če hoče Cerkev doseči glavni cilj-- rešitev duš. Vpliv Cerkve mora delovati na čoveka od zibeli pa Cerkve, ko ji je dal vidnega po- do groba. Ni trenutka, da ne bi glavarja. In da bi apostoli in o- Cerkev za človeka ne skrbela, stali verniki o tem ne dvomili. In imrje, nosijo članice društva. In tako 'dilo. Članice m št v a so tudi prišle k njeni krsti Niedner pa se ni mogel vzdr- rovali P° $5-00 ali več, pa bodo jmolit običajne društvene molit- žati sn ehc, ko sije predstavljal "aP*sana na pergament in vlo-ve, kar j,e ginljivo ob taki taž- veliko presenečenje prevarane-|žcna v a,tar-ni priliki. Veliko ljudi je po- ga -oljufa. ki ie pač zastonj! Za vse dobr°tnike se bodo kojnico pokropilo in ji je ska- | stik al za izgubljenima napole- služi,e sv- maže in bodo o-zalo zadnjo čast. ondorima. je i ODO zlatih frankov vrneš mi jih, ko boš pol- prepiri v Cerkvi, je naročil Petru, da reši sporna vprašanja kot glava in upravitelj Cerkve. S tim je izpolnil ustanovite\- V pondeljek 3. avgusta ob 9. uri se je vršil pogrebni sprevod. Domači Rev. župnik je pravljale molitve, dokler bode obstalo to svetišče. Pridite na božjo pot v Ca- Dvoboj. Dva francoska igralca, eden rey' in ManJa: "Tolažnica prišel na dom blagoslovit tru- "™dno rejen, drugi droben in, ž^lostmh- bode Vam v pomoč, plo ranjke članice maternega suh- bi se morala dvobojevati. znaki so pokojnico Ko sta P"iela za meče. je suhi Carey, Ohio, pnijsko cerkev. Pri dejal: "Predragi moj kolega. -o- Rev. Alojzij M. Fish, župnik, potom vesti človeštvo k njego- verniKi o lein ne avomili, ln v tem oziru je Cerkev verna cilju in namenu--k proglasil je to znova, ko je zvesto vršila večnim resnicam in božji lju- vstal od mrtvih: "Pasi bežni--po poti vere, upa- jagnjeta, pasi moje ovce." Če nja in ljubezni. Vemo pa le pre- ie prej Petra vprašal, ga li lju- učitelji, stavbeniki dobro, da ima in bo to delo ve- bi, hotel ga je s tem vpraša- obrtniki, Cerkev dno imelo svoje nasprotnike, njem edinole opozoriti na važ "Prinesel sem meč'*, je rekel Kristus, in če je imel on sovražnike in nasprotnike, jih ima in bo imelo tudi njegovo delo v toliko večji meri. Kdor priznava, da je Bog, da je duša, kdor priznava, da je Kristus bil, živel na terp svetu, ta mora tudi pripoznati, da mora biti tu tudi njegovo delo v podobi svete Cerkve. Ne bomo tajili, da je to delo v posameznih svojih členih, udih nepopolno, vsaj je bil celo med a-postoli Judež, ki je imel svoje napake, vsaj je bil med njimi tudi Peter, ki je Svojega Uči-nika zatajil, toda njegovo delo pa mora biti popolno. Kakor niso razumeli Kristusa v njegovem bistvu in njegovi naravi, tako svet tudi ne more razumeti Cerkve. To delo je tako krasno, da ne zadošča, povedati o Cerkvi samo nekoliko bese'd, pa je zadeva končana; treba je o Cerkvi mnogo in veliko in dolgo premišljevat, da se potem prikloni človek pred to Cerkvijo z občudovanjem, kakor občudujemo velikanske stavbe, iz katerih nam govori modrost, učenost stavbenikov. Ustanovitelj Cerkve je velik, in veliko mora biti njegovo delo. Učil je, kakor tak, ki ima moč in oblast, v svojem poklicu je bil potrjen po Očetu: "To je moj ljubi in, nad katerim imam svoje dopadanjenje. In kot tak ni mogel ničesar drugega učiti, kakor je učilKdoryveruje, nc bo sojen; kdor pa ne veruje, je •že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina Božjega. I Izbral si je učence, izmed nost ljubezni, katero morajo i-meti predstojniki. Kristus Gospod je hotel ime-iti na svetu Cerkev, družbo ver-jnikov, ta družba pa mora biti j trdna in trajati za vedno. Mora biti to, kakor pravi pri sv. Matevžu, trden dom, trdna hiša, trden dom pa potrebuje trden temelj. V temelj vzidajo nročne kamne, potem še le zidajo dalje. Tako je tudi Kristus Gospod proglasil Petra za skalo, svojo Cerkev primerja hiši, in na skali Petrove osebe mora stati trdno tudi njegova Cerkev. Sv. Peter pomen j a torej enoto, edinost verskih naukov in nravov cerkvene discipline. Sv. Peter je tinirl in krščanska Cerkev, katero so tvorile krščanske občine, priznava za svojega poglavarja rimskega škofa. Vesoljni svet sprejema za svojega poglavarja po Petrovi smrti, če pogledamo zgodovinski razvoj, osebo rimskega papeža, kateremu dajemo častno ime "papež." Dandanes lahko označujemo ta velekrasni ne vedno svojo nalogo. Ka-moja |morkoli je stopila misijonarje-va noga, takoj so prišli za njim poljedelci, je šla roko ob roki z vednostjo in znanostjo in umetnostjo in z napredkom. Cerkev lahko reče: Storila sem vse, če mi ni bilo zabranjeno. Nobena svetna oblast nima pravice, človeku braniti, da vrši svoje verske dolžnosti, in kar je z njimi v zvezi. Očitajo Cerkvi nazadnjaštvo, toda Cerkev je svobodnega duha in napred-njaška. Ne brani človeku, priznavati ta ali oni način vladanja po besedah Kristusovih: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega." Pa tu veljajo tudi besede sv. Pavla: "Treba Boga bolj poslušati- ko ljudi.*' Dva izreka, ki zadevah naj si jih premisli vsakdo, kdor pričenja boj proti Cerkvi. Velika je Cerkev, toda velik in težak je boj proti nji od njenega početka. Ta boj se mora izbojevati, in ko bo izbojevan, bo to zopet nov dokaz, da je Cerkev ustanovljena od nekoga, ki je bil več kot človek, da jo je ustanovil in da živi v nji Kristus, Kristus včeraj in danes in na veke. Amen. društva s nesle v župnij glavnih vratih je pogreb nada- vest Pec ne spomnite na ki se je pokojni A. P. izpolnila že- nasP™tnika krog in rekel: nec. je dejal: "Izvrsten strel!" vedno umazana in vzlic lja, ker je hotela imeti tri go- Uubi moj. sunki, kate- "Bolje bi bilo, da §te lovec ne-spode pri pogrebu. Po konča- re vam zadam »zven tega kro- go cesar.'' Cesar se mu je doni sv. maši ie in el domači Rev. pa* ne štejejo." — Vsi navzo- ibro dušno nasmehnil in rekel: župnik poslovilni govor ob kr- ^ s0 se začeli krahljati, tiffiij"No, no. le nikar me tako ne Isti pokojne kot članice mater- ^beluh se ni mogel več vzdr- hvalite, že razumem." nega društva. Slišali smo v srce žati smeha. Nasprotnika sta se - segajoč in pretresljiv govor. Po seveda spravila in dvoboj sojj^ ŠIRITE AM. SLOVENCA., končanih cerkvenih obredih se nadomestili z dobrin: zajtrkom. L je začel pomikati pogrebni: _o_ Enak prešiču. Učitelj : "Dobro je: imenovali ste vse mogoče domače živali, a vendar še ne vsih. Ali je temu ne opere, tem^c' venomer valja v l ]atu in pogo^o potepa na sosedovem dvorišču. No ti Jaka, kaj praviš na to?" Jaka (sramežljivo) : Oprostite gospod učitelj, saj se ne i bom več raljal. m sprevod proti St. Mary Cemete- ŠIRITE AM. SLOVENCA. ry. Veliko ljudi je pokojnico ———— spremljalo na zadnji poti v grob. Našteli smo 15 avtomobilov in potem avto lepih vencev in rož, za kar naj tukaj sledi .zahvala darovalcem. Blaga srca domačih so preskrbela za lepo pripravljen, lepo okinčan grob, kamor so k počitku položili blago mater. Ginljiv in pretre- IZVEŽB AN A KUHARICA dobi službo v slovenskem žup-nišču. Služba stalna in dobra plača. Katero bi veselilo naj se javi pismeno ali pa osebno na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. LED! LEDI LED! __ V vsočih dneh mora imeti vsaka Kospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadisi, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaike slovenske gospod i nje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led ca dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom s« Uopk> priporoča. _ Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Venec za pogreba, šopke za neve- sljiv je bil prizor, ko je 6-let-( stc in vsa v to "troko spadajoča > vštevši njegovo u-zemljiške davke in neplačano pfaviteljsko del°' ne*° mora mezdo farmarja in njegove fjlacevatl samo za rabo tujega družine kot poljedelskih delav-I .pitala' pri čemur posojevalec cev. V okroglem številu je čisti! nima nikake odgovornosti gle-dohodek ameriškega poljedel-j de produkcije. stva v sezoni 1924.-25. znašal ————. 2712 milijonov nasproti 1992 milijonov dolarjev v prejšnjem letu. Ali vsa ta svota ne gre farmarjem, kajti oni niso lastni-1 ki vse glavnice, investirane v poljedelstvu. Farmarji posedu-l jejo le približno 79 odstot. investirane glavnice, ostalo je iz-1 posojeno in morajo plačevati obresti na isto. Department ce- %^PISANO POLJE Jgrfo _ j. Ma Trunk. - ..................... an. Povo- kegaVe- r. D. Ml a- JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. SLOVEČI UMETNIŠKI F0T06RAFIST m --Tr e me cen. 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE KE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE 3Q-LETNO IZKUŠNJO! SLI- sem rabila Wahči-čevo Alpentinkturo za lase. ker so mi strašno odpadali tako, da bi bila vse rabila Wahciccre Alpentinkture. od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako, da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se g. "VVahčičti lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, žen&ke iu otročje. Za rane. opekline, kraste, Rrinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem. kostibol in trganje, kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, f?a pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC s krvjo bila vsajena, in Bogu ugaja le tist, ki jo s ponižnostjo odpira." Raj, XXIX, 85—93. Naši napredni časnikarji ne skušajo samo razlagati sv. pisma prav po svojem, temveč porivajo sv. pismo kar vstran kot "vraže iz zapada," "snop bolno zasnovanih dogem in čudežev," "laž*' itd. Kaj bi rekla Beatrica šele o teh? * * * Prepočasen sem, tri tedne je treba čakati, preden pride kak "bunk." Vzrokov je več. Prvič je list še "nednevnik,'' žal, pa napredni gospodi to gotovo ni žal, drugič pravijo, da resnica tudi v sedmih letih prav pride, tembolj n. pr. v pet tednih, ako se bodo naprednjaki tako i zanimali za "bunk," tretjič je zdaj tu med gorami ^na j lepši Bryan je branil biblijo. To je hvalevredna stvar. Kako jo je branil, je pa zopet drugo vprašanje. Zato je poklican le tisti, kateremu je bila beseda božja izročena, in to ni Bryan dom novega slovenskega voda sv. pisma piše J diki (julij 1925. na str. 252) : "Usodne so lahko zmote modrijanov, še usodnejše pa so zmote v verskem oziru, če se sv. pismo svojevoljno tolmači. Odtod skrb cerkve, da ima vsak prevod razlago, ki se ujema z nauki cerkve. Že Danteju (umrlemu 1. 1321) je Beatrica —v "Raju" s svetim gnevom tožila o zlorabi besed svetega pisma, govoreč: Vsak svojo hodi pot s ponosno glavo pri vas tam filozof, o tem le sniva, zunanjo pridobit si čast in slavo. [čas in nekaj strašno upije: Vendar to božjo jezo manj iz-1 Na gore, na gore, na strme v*y živa, I he, nego če sveta knjiga se preži- tja kliče in mice in vabi srce. ra, al pa podtika misel se ji kriva ; nič ne pomisli svet, da vanjo vera Edina neprilika je, če pride kaka burja. K sreči na gorah samo zablisne, udari pa potem v Chicagu ali v kaki drugi na-prednjaški "laterni." Duhovi, ki po noči hodijo po> pokopališču, najbrže čitajo nagrobne napise, da vidijo* kako dobri so bili v življenju. ROJAKI! i r SEVEDA FOREST CITCANI f^J . " Vedo, da »e kupi naj- boljšo vsakovrstno že» leznino, ki s« jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali / karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EIGHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) i i 4 Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se take pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA 2 RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. Oni, ki se namerava preseliti v staro kontro, se mu nudi da si ustanovi lepo bodočnost! U-godno se proda v bližini Ljubljane, ob prometni cesti, ob vodi dobro idoča gostilna z trafiko (med vojno se opustila trgovina). Vse je že preko 30 let vpeljano. Obstoji pa iz dveh priti, solid, zidanih hiš, hleva, nov dvostruki na dva okna — kozolec. Troje lepih njih, travnik, vrt, dva gozda. Vse v neposredni bližini hiše In na ravnini. Hiši sta tik prijetnega potoka. Vprašati se je na Kramar, Celja Box 77, SNS. S-p.-s. NAROČNIKOM ¥ CLEVELANDU! Ce želite obnoviti naročnino .ali spremeniti naslov za naš list Amerikanski Slovenec, lahko to storite pri našem zastopniku, FRANK KURNIKU 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Ravno tako se obrnite do njega v vseh drugih zadevah, tika-jočih se našega TJodjetja: glede oglasov, tiskovin itd: Mr. Kurnik je tudi zastopnik za list Ave Maria in St. Francis Magazine; _ Mexico City, Hehika. — V petek so tukaj občutili precej močan potresni sunek. V Guadalajara je bil tako hud tornado, da kaj enacega ne pomnijo najstarejši ljudje. Mate-rijalna škoda je velika, štiri o-sebe so bile mrtve. Pot do priznanja je težka. John Philip Sousa, najbolj znani ameriški kapelnik godbe pravi: "Pot do priznanja je vedno težka. Jaz sem ponudil svojo prvo skladbo nekemu založniku v Washingtonu ža $25; on je pa menil, da je še 25 centov preveč; k sklepu mi je dal zanjo nek besednjak." Ko je pred 35 leti pričel Joseph Tri-ner izdelovati svoje sloveče zdravilo, je imel pri tem tudi dosti zaprek, katere je moral prestati na svoji poti. In vendar pri tem ni obupal. Tako je postalo dandanes Trinerjevo grenko vino najbolj znana želodčna tonika v Združenih državah in Kanadi. Pa vam tudi v resnici zasluži tak sloves, ker je absolutno zanesljivo v slučaju želodčnih neprilik, na pr.: slabše a teka, zabasanosti, napenjanja (sap) in v splošnih oslabelostih telesa. Mr. Jos. Tripple nam je pisal pred par dnevi (29. junija) iz Jardine, Mont., sledeče: "Jaz vživam Trinerjevo grenko vino že od leta 1914. Ako bi se ne ravnal tako, bi danes več ne živel.'* Ce vam ne more vaš lekarnar z njim postreči, pišite naravnost na Joseph Triner Co., Chicago, HI. Poskusite tudi Triner jev Fli-Gas, ki takoj umori muhe in komai*je. KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Ce ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postaegel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA 1824 W. 22nd Place Chicago, III. Phone CANAL 7130 __