IM_(PoMUMMna itevilka 8 vi—rjev,)
Ii tet, Mi nedela* In pra litru, o* •
m Ulica 9r. Ffiiifl— A^Htt S. 30. L aadstr. - Vtt potUM* oraMN* TTif rlafcwiTi iiim pteaa a« m apre;csi*jo In rokopM M m i« nipniiMi urednik Stcfcn Ua .Edlaotf*. — Tlak H«kw» JMiRo*r, vpmse zaor^« t »•j«** yoica»fi v Trato, utaTr Fmttfki AaBkefa fi. m
Takte orediiUhra ia oprava te. U4T Mar obalna taala: Za cda leta.......K 114
J f® ^ _..........•	>
P ®	....................•	T
ta aatfafjak« ls*a)a aa te lato.......,	|
• p® w ....................■	I
V Trstu, ¥ četrtek. 20« septembra 117
___Letnik XU1.
Vaaaaacaa itjjJJJjf^Sj^ jp Kjjff* ** §
Oglas! aa «*■■*» m milimetre t Inkeitt en« kotar*
Caoa: Oglasi trgovcev ta obrtnikov.....mm po k) vi»
Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiaal dcnataOi »a-	_
vodov...............mm po 10 vi*
Ogiaal v tekata Hata do pel vnt ........ K »J.—
vaaka aadajjaa vrsta.............
Mali ogiaal po 4 vinarje beseda, asjmanj pa 40 vtaarjev.
Ogtaae sprejema Inaeratol oddelek .Edinosti*. NaroIaiM fa fekteadje se poHIJaJo opravi lista. Plačuje se liidjućno to " .Edinosti" — Plata ta to« se v Trstu.
tddaisfc aa oaka}ata v ulici Sv. Preotift« aoi — MaoimltalCal rate K. '4I.6UL
Zvezno armadna porotna.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ. 19. (Kor.) Uradno s© razglaša: 19. septembra 1917.	. .
Vzhodno bojišče.— Na obeh straneh oitoške doline smo odbili močne romunske napade. Avstroogrskl protisu-nek je na eni točki uspelega sovražnika zopet popolnoma pregnal. Sovražne Izgube so znatne.
Italijansko bojišče. — Pri ar-tnadni skupini flm. barona Conrada se ie v svrho z opet ne osvojitve nekega začasno sovražniku prepuščenega frontnega kosa pri Sarcanu Izvršeni napad končal s popolnim uspehom. UjeH smo 6 oficirjev in nad 300 mož.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-Izpremenjeno.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BLROLIN. 19. (Kor.) Veliki glavri stan, 19. septembra 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji ie bil med gozdom tiouthoulstom in reko Lys včeraj ves dan zvišan topovski boj. Uničevalni ogenj sovražnih baterij, ki ga je oči vi dno ustavilo naše močno protkielo-vanje, je bruhal zopet slino srefte ognjene valove na naš obrambni pas. Zvečer in danes zjutraj |e spustil sovražnik večkrat bobnajoč ogenj, ne da bi sledili pehotni napadi. Pri LenSu hi St. Onentinu živahnejše bojno delovanje. — Armada nemškega cesar je viča: Severovzhodno Sois-sona, ob prekopu Aisne—Marne hi zapadno nižine Suippes ste se borili artiljeriji od časa do časa z močno zastavitvijo municije. Na vzhodnem bregu Moze »o izvršili Francozi po srditi IcpovskJ pripravi zapadno ceste Beaumont—Vacherauville napad v širini 3 km. Prve, v našem obrambnem ognju naglo razgnane nspadne valove sovražnika so potegnile globoko-vrstne sledeče rezerve s seboj k novhn lapadom. Tudi ta močni sunek se je izjalovil v ognju in po bojih iz bližine. Naša artiljerija je Imela v nazaj bežečih skupinah posebno dobre cilje. Dan je stal Francoze zopet velike* žrtve, ne da M dosegli tudi najmanjši uspeh. Včeraj je bilo sestreljenih 16 sovražnih letal. Podnarednrk Thotn je sestrelil 3. poročnik Tbuy 2 letali.
Vzhodno bofiš če. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri Dvinsku in v kolenu pri Lucku je delovanje ruske artiljerije znatno narastlo. — Fronta nadvojvode Jožefa: Močni napad Romunov so bili naperjeni proti našim višinskim postojankam južno oitoške doline. Južno Grosestl prvotno uspeli sovražnik je bil s krepkim protisunkom zopet vržen, v ostalem pa odbit že od našega ognja in je imel povsod krvave izgube; zgubil je tudi mnogo na ujetnikih. — Mackensenova armada: Pri Varniti In Munceiulu so Romuni ponovili svoje napade in sicer zopet z neuspehom.
M a c e d o n s k a fronta. —-V bl-toljski kotlini in v soteski med Prespan-skim in Ohridskim jezerom se je povečalo topovsko delovanje. Vzhodno Dojranskega jezera ie prišlo do stražnih bojev, tekom katerih so Bolgari pregnali mešane oddelke.
BEROLIN, 19. (Kor.) Veliki glavni stan, 19. septembra 1917, zvečer.
Topovski boj v Flandriji se nadaljuje. Sicer nič bistvenega.
Prvi generalni icvartinnolfttfijri dL Ladendorft TURSKO.
CARIGRAD. 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Vzhodno Revanduza so sovražni zadnji oddelki nadaljevali umikanje. Na sinajski fronti pri Gazi živahnejši topovski ogenj sovražnika.
DOGODKI NA MORJU.
HflROLlN. 19. (Kor.) \Volffov urad poroča: V vodovju krog Anglije so potopili naši podvodniki zopet 19.0UU ton. Med uničenimi ladjami sta dva velika, oborožena angleška parnika. Eden je bil najbrže prevozni parnik ali pa pomožna kri-žarka.
PODLISTEK
Milijonar, ki ia Izginil.
Roman. Francoski spisal Evgea Chavetta-
— Pa kai mu je vendar? — se je vprašal hipoma ves osupel.
Brrchet si je namreč z žarečimi se očmi listnico, ki jo ie krčevito držal v rokah, z mrzlično razvnetostjo pritiskal na ustnice Bi neprestano vzliičeno radostno vzklikal. Zdelo se je* kot da je hipoma izgubil pamet. Imenoval je listnico z na j nežnejšim i iinti i in Jo zibal na rokah kot ljubljenega dojenčka.
Vrlima, ta človek pa res ljubi svoj zaklad. Ali mu bo pač hudo, ko trii bo moral izročiti hčerino doto. — si je mislil de Lozcril. katerega Jc silno iznenadi! ta prizor.
Polagoma se je vendar Brichet pomiril.
POLOŽAJ NA BOJIŠČIH.	|
DUNAJ, 19. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: ItalQaasko bojišče: Na Banjšici in v odseku Sv. Gabrijela se nadaljuje zvišano bojno delovanje. Italijanska pehota je izvTŠila dva napada, a je bila obakrat odbita. Na kraški planoti živahnejše sovražno motilno delovanje. Pri armadni skupini fml. Conrada je prišlo do več bojev. V ozemlju Cauriola so Italijani napadli neko našo pred kratkim izpraznjeno stražno postojanko. Na neki drugi točki so posamezni oddelki napadli naše sprednje straže, a so bili povsod odbiti. Naš napad v svrho zopetne osvojitve dela naše postojanke pri Sarcanu, ki smo ga pred kratkim izpraznili, je imel nasprotno popolen uspeh. Ujeli smo 6 oficirjev in 315 mož. —Vzhodno bojišče: Od jutranjega svita do popoldanskih Romuni srdito obstreljevali s topovi -nT minami naše postojanke pri Grosesti. Po:slabotnih delnih sunkih so izvršili popoldne močen napad. Sredi na-padnega ozemlja se je sovražniku začasno posrečilo, da je prodrl v del naših postojank. S takojšnjim protinapadom so bili Romuni zopet vrženi in so imeli velike izgube. Ponoči so bile po J W Janke brez izjeme zopet v naših rokah. — Fronta princa Leopolda: Tu ni razven mestoma živahnejšega sovražnega topovskega in minovškega delovanja nobenega imenovanja vrednega bojnega delovanja. — Jugovzhodno bo j i š č e: V posamičnih odsekih živahnejše delovanje sovražnih patrulj.	___
Vladna izjava v ob^h zbornicah.
PARIZ, 18. (Kor.) V obeh zbornicah je biia prečitana daljša izjava vlade, ki opozarja na dolžnost vlade, da združi vse materijalne in moralične sile naroda za odločilen trenotek borbe. Vojna zahteva od vseh popolno samozataje van je in največjo požrtvovalnost. Cim bolj se bliža konec vojne, tembolj postaja moralna odporna sila naroda, proti kateri je sedaj sovražnik še podvojil svoje napade, odločilno sredstvo zmage. Stvar vlade je, da podvoji čuječnost proti tem zavratnim načrtom in energijo proti onim, ki hočeju podpirati te nakane. Kdor hoče biti sokrivec sovražnika, mora občutiti strogost zakona. Vlada računa pri tem na domoljubje in samozataje vanje javnosti. Toda napake posameznih oseh nikakor ne morejo odvrniti Francije od neomajnega sklepa, ki ie združil civilizirani svet proti nemškemu imperijalizmu. Francija ne nadaljuje vojne niti za osvojevanja niti za maščevanja, ampak da brani svojo svobodo in neodvisnost istočasno s svobodo in neodvisnostjo sveta. Zahteve Francije so zahteve pravice same. neodvisne od bojne sreče. Francija jih je razglasila leta 1871, potem ko ie bila premagana, razglaša jih tudi sedaj, ko je dala čutiti sovražniku svojo moč. Desaneksija Alzacije in Lotarlngije, nadomestilo za škodo in opustošenja, ki jih je povzročil sovražnik, sklenitev miru, ne miru pritiska in sile, ki bi vseboval kal prihodnje vojne, ampak sklenitev pravičnega miru, ki ne bo tlačil nobenega naroda, najsibo mogočen ali slaboten, mir uspešnih jamstev, ki bodo zagotavljali edinstvo narodov proti napadu od zunaj: to so vzvišeni vojni cilji Francije, ako se sploh zamore govoriti o njih pri narodu, ki ie 44 let storil vse, da obvaruje človeštvo vojne strahote. Francija bo nadaljevala vojno, dokler ne bodo doseženi ti cilji. Gotovo, nadaljevanje vojne le en dan predolgu. bi bil največji zločin zgodovine; ako pa konča vojna le en dan prezgodaj, bi bila izročena Francija najnižjemu tla-čanstvu. materijalni in moralni bedi.
Vladna izjava nato nadaljuje: Akoprav nam napravlja ruska fronta mučna razočaranja. moramo vendar upati, da bo imela nova republika dovolj moči. da vzpostavi notranjo edinost in red. Na drugih bojiščih, na Krasu, ob Seretu in ob Cerni kakor tudi v Artoisu bodo izvršene velike stvari i*>kazale svoje posledico. V Franciji se vežbaio prvi ameriški kontingenti. Naša armada ni nikdar poprej dokazala večje morale, in nikdar se ni smatrala varnejša, kakor ;»edaj. Vlada računa
na krepko sodelovanje parlamenta in namerava vladati sporazumno ž njim. Ona se ne bo skrivala za optimistično fasado odgovornosti in bo predložila parlamentu vse predloge, ker si hoče pridobiti njegovo zaupanje.
PARIZ, 18. (Kor.) Razpravljajoč o seji zbornice, kjer je bila prečitana vladna izjava, pripominja Agence Havas, da je izzvala ministrska izjava v zbornici soglasno odobravanje, posebno še zagotovilo, da bo vsakdo, ki bi na kak način podpiral sovražnika, strogo občutil zakon. Chaulin-Serviniere je obiJ^oval, da ni socijalistov v kabinetu in je zahteval, da naj Francija in njeni zavezniki naznanijo vojne cilje. Vsekakor pa smatra, da je vsak korak nemogoč, dokler Nemci ne izpraznijo zasedenega ozemlja. Končal je z izjavo, da bo zaupal vladi, ako bo uvide!, da vodi Francijo k zmagi. Začetkom seje je biia prečitana brzojavka ruskega vnanjega ministra Tereščenka, ki poudarja voljo Rusije, da hoče nadaljevati boj do zmage. — V senatu je bila sprejeta vladna izjava z živahnim odobravanjem.
PARIZ, 18. (Kor.) V zbornici je zahteval posl. Dubois pojasnila vlade o delovanju vojnega odbora in o odredbah vlade glede onih, ki podpirajo sovražno propagando. Posl. Augagneur je živahno kritiziral sestavo ministrstva. Nato je bila določena debata za jutri. V trenotku, ko so se poslanci pripravljali, da zapuste dvorano, je predsednik naznanil, da je došel predlog za dovolitev sodne izročitve nekega poslanca. Zbornica je takoj sklenila, da se izvoli posebni odsek._
Vesti Tz Rusije.
SKLICANJE VELIKE DEMOKRATIČNE KONFERENCE.
PETROGRAD, 18. (Kor.) Velika demokratična konferenca je končno določena na 25. t. m. Konference se bo udeležilo okoli 800 odposlancev, ki dobe vsi posebna povabila, v katerih jim bo pojasnjena potreba združenja vseh sil države, da bo mogoče organizirati njeno obrambo in ustanoviti močno revolucionarno oblast. Po vsej deželi so se pričele živahne priprave za volitve ustavodajno skupščino. V 19 provincah so ustanovljeni že okrajni volilni odbori.
Kerenskij za okrepitev armade.
LONDON, 18. (Kor.) Rusko veleposlaništvo je izjavilo, da je prepričano, da bo Kerenskij zopet vzpostavil red v armadi. Vlada naglasa, da je trdno odločena, da okrepi armado. Načelnik generalnega štaba Aieksejev je dobil ukaz, naj nemudoma prične delovanje v svrho vojaških operacij in reorganizacije armade.
PETROGRAD. IS. (Kor.) »Birževija Vjedomosti« poročajo, da ie za aliirance vlada brez Kerenskega negotov korak, ker ie Kerenskij edino poroštvo za zvezno zvestobo Rusije. Aliiranci hočejo sedaj •>ospe.šiti izvedbo ameriške obljube glede 5 milijonskega posojila Rusiji.
Demisija Akser.tiieva in Skcbeleva.
PETROGRAD, 18. (Kor.) Vlada je sprejela demisijo ministrov Aksentijeva in Skobeleva.
Boljševik — podžupan v Petrogradu.
PETROGRAD, 19. (Kor.) Med ravnokar izvoljenimi tremi podžupani Petro-grada se nahaja maksimalistični socijalist Lunadšarskij.
Proces Suhoiniinov.
PETROGRAD, 18. (Kor.) Po zaslišanju prič je bil obtoženec pozvan, da poda svoje izjave. Bivši minister, ki je bil vsled dolgih sodnih razprav izredno izmučen, je govoril s tihim in trudnim glasom. V svojem obrambnem govoru je navajal Suhoiniinov zelo često vojaške pisatelje in je skušal dokazati potrebo uničenja trdnjav, kar je bilo njegovo delo. Razpravljal je o pogojih, nastalih v moderni vojni, in naglašal, da so te trdnjave po njegovem mnenju že davno izgubile svoj vojaški pomen in ne bi bile nič drugega, kakor past za umikajoče se čete. Tekom rusko-tLirške vojne je prevladovalo prepričanje, da so tekom sovražnosti samih ustvarjene provizorne obrambne naprave
—	Torej shranimo potem to stvar, — je dejal.
Nato je odpel suknjič, si položil listnico na prsi in si potem zopet zapel suknjič.
Posmejai se je na glas, ko je potem pogledal v zrcalo in videl, kako ie lepo
okrogel.
—	Pa sem vedno govoril, da se nisem odebelil tukaj! — je dejal, neprestano se
smejoč.
Nato ^e ie ozrl naokoli po sobi, kot bi se horel i>osioviti od nje, in ie vzkliknil:
—	Sedaj pa pojdimo!
Prišel je že skoraj do izhodnih vrat. tjakaj. pred katerimi je stražil Colard, ko se je hipoma obrnil in dejal:
—	Oho. pozabil sem »buma* in »brbu-
mac.
Ko pa se ie vračal, se je zadel ob de Loze rila, ki mu je zastavil pot in vprašal porogljivo:
—	Kam pa vendar Hočete, gospod Bri-
chet, ne da bi se poslovil od svojega zeta? Sredi noči in še bolan, kot morate pač biti, ker se mi zdite vendar tako napet.
Ob teh besedah je de Lozeril potrkal s prstom po Brichetovih prsih, kjer se ie nahajala listnica. Brichet je bil v svoii hiši; potemtakem bi bil pač mogel vzrojiti in vprašati tega človeka, s kakšno pravico se ob takem času nahaja v njegovi sobi in kako je prišel vanjo. Mogel bi bil tudi poklicati na pomoč in sumljivega poset-nika vreči po svotth ljudeh iz hiše.
Skratka: mogel bi bil uveljaviti svojo oblast hišnega gospodarja, kateremu se ni treba bati ničesar.
Vendar pa je smrtno pobledel, ko ie zagledal de Lozerila* ki je nepričakovano stopil predeni in mu s prstom potrkal po prsih. Noge so se mu opotekle in z glasom. ki se le tresel straftu, ie zaklical de Lozerilu zelo Sadne besede]
mnogo praktičnejše in koristnejše. Dokaz za to so mogočne belgijske trdnjave, ki so padle v par dneh, dočim je Verdun. ki ni pravzaprav nobena trdnjava, vzdržal številne divje napade. Drugi dokaz je PFemisI. Suhomlinov je končal svoja izvajanja z izjavo, da se ni nikdar pečal s politiko, ampak deloval vedno le za dobrobit domovine.
Proces proti raakshnalističnim vojakom.
PETROGRAD. 19. (Kor.) V Kijevu. Minsku in nekaterih drugih mestih se je pričelo sodno postopanje proti vojakom, ki pripadajo boljševiški stranki in so obtoženi radi pobratimstva z Nemci in odrekanja pokorščine v boju. V Pskovu se je končal tak proces z obsodbo 35 vojakov na prisilno delo 6—10 let.
Letalski napadi aa odprta nemška mesta.
BERN, 18. (Kor.) Wolffov urad poroča: Naši nasprotniki so izvršili dne 16. t. m. več letalskih napadov na južnoneinška mesta. Napadeni so bili: Stuttgart, Tiibin-gen, Freudenstadt, Oberndorf. St. lr»g-bert, Saarbrucken in Kolmar. Pri Stutt-gartu je bil en vojak lahko ranjen. V Freudenstadtu in v Kolmarju so bile povzročene poškodbe na hišah. Vsi ostali napadi niso povzročili niti izgub na mrtvih ali ranjenih, niti stvarne škode. Sestreljeni so bili trije sovražni letalci.
Nemiri v Italiji
GENOVA. 18. (Kor.) Genova, Alessan-dria in Turin so bili proglašeni za vojni pas. Po zasebnih, nepotrjenih poročilih, se nemiri in politične stavke vedno bolj širijo.
LUGANO, 18. (Kor.) Prevažanja čet. ki so bila navedena za vzrok zaprtja italijanskih mej, glasom semkaj došlih poročil niso bila izvršena na fronto, ampak s fronte v notranjost v svrho vzpostavitve notranjega reda. Uradna poročila pravijo dosedaj le, da so bila vojaška sredstva proti vojni sabotaži v svrho discipliniranja množic vporabljena dosedaj le v Genovi, Alessandriji in Turinu. Vendar pa so tudi v drugih krajih, kakor v Civita-vecchia pristaniški delavci, iz protesta proti vojni odpovedali delo. Vlada in armadno vodstvo sta prepričana, da bosta z vojnim pravom zamogla obvladati položaj.
CH1ASSO, 19. (Kor.) Danes ie bila italijanska meja zopet odprta.
BERN, 19. (Kor.) Po poročilih posameznih tesinskih listov je prišlo do zaprtja italijanskih mej vsled nemirov v Milanu in Turinu. V četrtek in petek so bili v Milanu tekom živilskih demostracij aretirani v milanski mestni hiši voditelji socialistične stranke.__
Lord Derbv za Italijo.
LUGANO, 18. (Kor.) Angleški vojni minister, ki se je mudil v Italiji, je poslal na svojem povratku ministrskemu predsedniku Boselliju brzojavko, ki pravi, da odhaja v Anglijo z željo, da naj bi se podpiralo Italijo z vsemi silami.
Stavke v Ameriki.
AMSTERDAM. 18. (Kor.) -Central News« poročajo iz VVashingtona: V soboto je pričelo stavkati 25.000 ladjedel-niških delavcev pacifiške obali. 15.000 od teh je bilo zaposlenih pri gradnji vojnih ladij. Stavkujoči zahtevajo 50Jo zvišanja piače. Kakor se govori, je prišlo do upornih prizorov.
WASHINGTON. 18. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Načelnik plovbenega urada je pozval Gompersa, naj posreduje glede končanja stavke, ki ogroža program gradnje ladij vlade za pacifiško obal. Pogajanja v Fan Franciscu, ki so se vršila med vlado in zastopniki ladjedelnic in delavskimi voditelji, se nadaljujejo.
Nemško-avstrijska gospodarska po-gajania.
BUDIMPEŠTA. 18. (Kor.) Danes so se pod predsedstvom sekc. načelnika dr. Gratza nadaljevala v Budimpešti nemško-avstroogrska gospodarska pogajanja.
lzpreinemba v ogrskem kabinetu.
DUNAJ. 19. (Kor.) Cesar je imenoval dosedaj ogrskega finančnega ministra dr. Gratza za sekc. načelnika v ministrstvu cesarske in kraljeve hiše in vnanjih stvari ob istočasnem priznanju II. činov-nega razreda ad personam.
Pogreb kraljice Eleonore.
SOFIJA, 18. (Kor.) Danes so bili zem-ski ostanki kraljice Eleonore bolgarske ob veliki udeleži vseh krogov prebivalstva položeni k večnemu počitku.	_
potrebujemo v sedanjih časih: skupnega | dela, vzvišenega nad vse diference, ki nas sicer ločujejo.
Podajamo tu nalmarkantneje odstavke iz .»Narodovega« članka.
Narodna ideja druži danes vse sloie našega ljudstva v najtesnejšo ednoto, narodna volja zmaguje nad vsemi predsodki; narodov dobrobit postaja suprema lexvvj-ga našega delovanja in nehanja. V sviru zmagujoče narodne misli smo spoznali, da smemo biti v metodah iti sredstvih in podrejenih ciljih nasprotniki, da pa moramo biti vsi od skrajne levice do skrajne desnice zavezniki, kadar gre za najvišje narodne cilje, kadar nas usoda postavlja pred orjaško alternativo: življenje ali smrt.
Z vsemi silami svoie mlade duše hrepeni naš narod po življenju. Iz globin svoje žalostne preteklosti, iz brezdna svoie mukotrpne sedanjosti. Odkar so njegovi izvoljeni zastopniki na Dunaju pred vsem svetom podali svojo znamenito zgodovinsko deklaracijo, v6 naš narod, kje je življenje, po katerem hrepeni. V združenju z brati Hrvati in Srbi v samostojno, neodvisno, na podlagi in pravu samoodločbe zgrajena jugoslovanska država ie za Sir-vence življenje — extra Jugoslaviarn non est vita. izven Jugoslavije ie smrt. Izve". Jugoslavije postanemo žrtev mogočnih sosedov in nasprotnikov, izkrvavljena, i/.-mozgana in izmučena bo naša ljubljena domovina kakor Izveličarjev plašč, ki si ga bodo delili Pilatovi hlapci.
Izraz tega prepričanja ie tudi sobotna izjava. Da jo je podpisala narodno-:! i-predna stranka, to je samo po sebi umlji-vo; od nekdaj je bilo napredno Slovenstvo glasitelj velike ideje, ki je postala z dunajsko deklaracijo vsenarodni program. Pomembno pa je, da se je politiki juKnsl'»-vanske edinosti slovesno pridružil cerkveni knez. Verski poglavar slovenske prestolnice je s tem zaklical vsem slovenskim vernikom, da tudi cerkev odobrava, ako se z neomajno odločnostjo postavijo v boj za svobodo naroda, on, ki je poklican, da varuje interese cerkve, je posve-dočil, da združenje katolišk. in pravoslavnega Jugoslovanstva ne more biti v kvar izročenemu inu duhovnemu pastirstvu in je tako z velikim činom odpravil vse verske predsodke, ki so nekdaj ogrožali edinstvo našega naroda. Ljubljanski knez in škof je podpisal svoje ime kot višji duhovni voditelj tisočev vernikov, kot apostolski učitelj svoje duhoščine; rekli bi: kakor je za nas vse od nekdaj delo za narodovo svobodo posvečeno, tako je sedaj slovenskemu verniku mogoče, da za jutfu-sloansko edinost dela in moli.
Izjava kranjskih Slovencev je manifestacija naroda za deklaracijo naših poslancev. katerim bo v burji in viharju bodočih dni trdna opora. Ta apel izhaja i/, globoke vere, da bo le iz našega združenja za vse čase izvirala ona krasna harmonija med narodom, državo in dinastijo, katero ustvariti je najvišji cilj našega mladega vladarja in iz one^a neomajna prepričanja. kateremu je dal duška tudi znani nemški politik, svareč svoje tovariše: »Slobodni, jedinstveni jugoslovanski narod hoče in mora iziti iz te vojne; nastaja samo vprašanje, ali z Avstrijo ali proti njej, ali s Habsburgom ali proti njema.-t
V drugi izjavi se pridružujejo slover^il zastopniki mirovni želji papeža fiene-dikta XV. Ureditve jugoslovanskega problema papeževa nota ne omenja posebej in je ne postavlja v enako vrsto z belgijskim. francoskim in italijansko-avstrijskim problemom. Toda papež slovesno proklamira princip pravičnosti naproti vsem narodom in tega se držimo mi. Med narode. katerih težnje omenja papeževa nota. je šteti tudi naš od usode toli preganjani rod in v imenu pravice, katero postavlja Benedikt XV. kot temelj trajnega in bla-gonosnega miru, zahtevamo tudi mi samoodločbo za svoj narod. V imenu Odreše-nika, kneza miru. poživlja papež vladarje tega sveta, da naj sklenejo pravičen mir. Slovenski zastopniki izražajo svoje prepričanje. da mora mir, ki naj bo po papeževih besedah božji mir, pripeljati tudi našemu združenemu In siobodnemu narodu žar nove lepše bodočnosti. Z izrazom hvaležnosti napram cesarju Karlu, ki pri vsaki priliki kaže. da hoče biti cesar miru, zaključuje druga izjava slovenskih političnih
voditeljev.
Sobotna manifestacija je napravila po vsej naši domovini globok vtis. Pokazala je dunajskim državnikom in vsemu svet1* pravo mnenje slovenskega ljudstva, ki ji, danes prožeto ene velike misli in volje: Slovenci, Hrvati in Srbi hočemo biti svobodni in združeni.
Za svobodo In mir.
Pod tem naslovom pozdravlja ^Slovenski Narod« skupno manifestacijo predsta-viteljev slorenskega naroda na Kranjskem z markantno karakterizacilo sedanjega našega položaja in zahtev, ki jih ta stavlja do vseh, ki jim je poverjena skrb za bodočnost našega naroda. Pozdravljamo ta izvajanja s srčnim zadoščenjem, ker kažejo, kako je sila in potreba porodila pri nas pravo izpoznanje najmanjšega, kar
Razne politične vesti.
Turki o — tržaškem shodu. Pod tein,
nekoliko____eksotično zvenečem nadpi-
som beleži »Hrvatska Država« to-Ie: »Turški poluradni list »Le Soir<, ki Izhaja v Carigradu v francoskem jeziku in ki zastopa turške interese pri evropski politiki, n."/hša — pišoč o mirovnih prizadevanji1! — nedavni tržaški shod in njegovo resolucijo kot dokaz, da so avstrijski narodi zadovoljni in da Jim Je Italtta edini sovra-
Stru IL
„EDiNOST'* štev. 2 A.
V Trstu, dne 20« septembra 1917.
žnik. — Kar se tiče sovraštva Italije — piše > H. D.« — v tem smo složni vsi, ali da so gospoda v Trstu pozabili tudi na
druge sovražnike v Času, ko Nemci iz Štajerske in Dunaja prirejajo shode o t svojem Trstu« in ko se mečejo v svet »Pol Stimmen* za uvedbo nemškega državnega jezika v Primorju — tega ne moremo nikakor razumeti. Razun, ako so Sli ravno za tem, da dosežejo, da se tudi — Turki z nami strinjajo!« Na ta afront, posebno pa na — ne vemo, ali bolj strupeno, ali bolj neslano — zaključno opazko, moramo odgovoriti nekoliko. Da je turško glasilo skušalo našo resolucijo izrabiti proti Italiji, temu se na vse zadnje po vsej sedanji evropsko-politični konstelaciji pač ne bomo čudili. Strmeti pa moramo, da hrvatski list ne umeje namena našega shoda in da nam podtika tendence, proti katerim govori vsako izdanje našega lista. Mirno prepuščamo sodbi vsakega resnicoljubnega človeka, je-li vse nastopanje našega političnega vodstva tako. da bi opravičevalo očitanje, kakor da bi hotelo dokazovati, da so narodi v Avstriji — zadovoljni! Oni shod je sklicalo naše politično društvo z eno samo točko dnevnega reda: protest proti aspiracijam Italije na naše pokrajine. Potemtakem je menda naravno, da smo na takem shodu govorili in resolvirali proti — Italiji. Le kdor je zlohoten, ali pa — ne čita našega lista (v tem slučaiu pa je taka huda obtožba se veča krivica) nas more obdolževati, da pozabljamo na druge sovražnike! Neradi (ker zveni kot samohvala), vspričo takega napada nam bodi odpuščena konstatacija, da nam prihajajo dan na dan (tudi iz Hrvatske) pisma, kjer se pisci čudijo, kako da imauo ob razmerah, v katerih živimo, v vojnem območju, srčnosti za tako odkrito in odločno nastopanje proti — vsem sovražnikom! Posebno naša izdanja iz zadniih časov naravnost kričijo, koliko krivico nam je storila »H. D.« s svojim ob-dolženjern. Zagrebški list bi prosili, naj prečita n. pr. le naš včerajšnji članek: »Gre za življenje — za bodočnost«, pa bo videl, kako mi »pozabljamo«! Ne, mi ne pozabljamo na nobeno stran, od koder grozi nevarnost našemu narodu. Na nobeno! Saj to je ravno, da se moramo boriti na več frontah. Ob takem položaju pa je samo ob sebi umevno in zahtevano po veliki nalogi in žnjo spojeni ogromni odgovornosti, da naše politično vodstvo ureja svojo taktiko tako. da posega vsako-časno na tisto stran, kjer je odpor potreb-neii, kjer je nevarnost akutneja. Tako je bilo tudi s shodom, ki je našemu protestu prinesel redko čast. da se je celo francoski pisano turško glasilo v Carigradu bavilo žnjim, ob enem pa tudi grenko dejstvo, da je bratsko hrvatsko glasilo poklonilo našemu vodstvu toli grenko----iznenadie-
nje!
Preporod Jugoslovanov. Tudi med
Madjari je nekaj belih vran — ljuelij namreč, ki nc lomastijo le v blaznem imperijalizmu, marveč mislijo, razmišljajo, in imajo smisla za retluo presojanje stvari, laka bela vrana je ^iiani socijoio,; Oskar jaszi. ki dokazuje Madjarom v lista *Vi-lag«, naj se nikar re upirajo tema. kar mora priti, ali žnjimi, ali brez njih, ali tudi proti njim: preporodu Jugo-siovanstva. — Jaszy poživlja Madja-re naj se zavzamejo za združenje Jugoslovanov, — pred vsem pa Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Ce se to ne zgodi y na podlagi zgodovinskega pravnega na-s.ova krone sv. Štefana«, pa pride po odcepljen ju z Ogrsko spojenih držav v s.ni-siu »trialistične koncepcije«. Zato Želi Jaszy neizogibnega ujedinjenja Jugoslovanov v okviru krone sv. Štefana. Ma-tiiarski narod naj postane lojalen pospe-ševatelj jugoslovanskih stremljenj v monarhiji, kar bi povišalo njegov ugled in ga jačilo gospodarski in kulturehio. Saj je siara Avstrija mrtva: stara nemška hegemonija se ne more dalie vzdržati! Ni je moči. ki bi mogla zagraditi pot demokratiziranju avstrijskih narodov. V interesu ogrske demokracije je. da bodo Nemci in Slovani živeli kot enakopravni narodi. Madjari naj se zato ne upirajo reorganizaciji Avstrije. Vsa ta vprašanja so stopila iz stadiia samega kovanja načrtov. Jaszi hoče reči: so postala aktuvelna, zrela za rešitev. Ne boji se povečanja hrvatsko-srbskega narodu, kajti prijetneje ia koristneje je živeti v skupnosti z bogatim. kiiltureinim narodom, nego pa z ubogim in zaostalim. Ciiu bogateja in produktivnija bo Hrvatska, temveč b»+ mogla Ogrska zaneaiavati /no. Najhujši prtd-sodek je. ako se misli, da bo s 6 milijoni dobro situiranih in zadovoljnih Jugoslovanov teže živeti, nego pa z 2*2 milijona analfabetov. Na strasenje z novo jugoslovansko iredento odgovarja Jaszi, da ta iredenta pride, če ostane staro, zastrupljeno carinarsko in naroduopolitično raz-uierie. Ob narodni svobodi pa bi mogla priti v bodoče — po Jaszijevem — neka tiruga forma iredente — med Hrvatsko-Slavoniio-Dalmaciio-Srbijo, ki pa ne bo gravitirala ne v Belgrad. ne v Kraguje-vac, ampak v veliko kulturelneji Zagreb-Dubrovnik-Spljet-Sarajevo!
Nemški Nationalverbamf v zagati. Pred-
kratkim sino posneli iz »Tagesposte« izvajanja nekega nemškonacijonalnega državnega poslanca, iz katerih je bilo razvidno, da plove nemški Nationalverband v neko negotovost, v kateri bi se mu znalo dogoditi najhujše — da bi se Avstrija vladala brez njega, brez nemških nacijo-nalcev. V torkovi »Tagesposti« Čitamo sedaj drug članek, ki se skoraj v vsem strinja s prej omenjenimi izvajanji onega nemškonacijonalnega poslanca. Novi član-kur pravi namreč, da bi pomenjalo popolnoma nepoznavanje stališča Nemcev v Avstriji, če bi se mislilo, da bi v opoziciji dosegli kai drugega kot utrditev obroča
nenemških narodov in njihovo nadvlado, dočim je nje preprečenje njihova naloga. »Sijajna osamljenost« da je za avstrijske Nemce nemogoča, ker tvore komaj 45% prebivalstva in morejo le potom zvezoe politike ohraniti svoje aadvladujoče stališče, čigar ohranitev da je tudi največji interes države, ker je dandanes povrnitev Taaffejeve dobe izključena, če se hoče računati z nadaljnim obstojem države. Tako naj bi torej Nenemci pomagali Nemcem do nadvlade nad nenemškimi naredi. Ali je mogoče, da so nemški nacijonalci celo v današnjih časih tako kratkovidni, da pričakujejo samoubojstva nenemških narodov Nemcem v korist? Clankar je pač za morebitno začasno opozicijo Nationalver-banda proti sedanji vladi, — če bi bilo treba, češ da tej vladi vsak čas lahko u pihnejo luč življenja. Očita pa Nationalverban-du, da ni porabil te svoje moči v onih časih, ko se je uživela brezustavna doba, ki je imela tako usodepolne posledic^ torej proti Stiirgkhovi vladi. »Trajno oi>DzIcijo-nalno stališče nemških zastopnikov pa se da misliti le tedaj, če se hoče tudi v Nemce zanesti irredentizem«(!!) Toda odgovornost za to je tako velika, da se sine zgoditi samo tedaj, ko bi bila izčrpana že vsa druga sredstva. Morda bodo Nemci prisiljeni v to obupnostno politiko; danes tega ne more reči nihče. Toda, da bi se sedaj pričakovala rešitev samo od opozicije, je otročje. Se stoji država, še so navezani na pomoč Nemcev! Ali je na krmilu ta ali ona vlada, igra — tako zaključuje »Tages-posta« — poleg tega naravnost smešno ulogo. — Torej vendarle nemški Nationalverband v trajni opoziciji! Vsaj možnost je za to in nemški nacijonalci tudi že racajo žnjo, kol je razvidno tudi iz tega članka. In še nekaj: — nemški irredenti-zem! Nemški naćijonalci že sami govore o nemškem irredentizmu kot posledici osamljenosti. V nedeljski »Edinosti« je bi! zaplenjen velik del članka, ki je govoril približno enako, te da je krstil otroka, ki je že zdavnaj rojen, s pravim imenom: — vcieizdajstvom. Mislimo, da nain ta pač ni treba dostavljati ničesar več.
Prodala oglja.
V prihodnjih dneh se bo prodajalo oglje. Pravico do nabave imajo sledeče številke (in sicer rdeče izkaznice). Na vsako izkaznico se dobi po 10 kg. Izvršena oddaja se zaznamuje s tem, da se preščipne štev. I oziroma 2 izkaznice:
Mestni okraj Sv. Vh: štev. 1107—1123 dne 21. 9. pri Cei. ulica S. Lucia 2, (50 vin. kg.),	, .
štev. 1124—1233 dne 21. 9. pri Jurisse-vich, ulica S. Marco 16, (54 vin. kg),
štev. 1234—1.345 dne 22. 9. pri Brunello, ul. Fontanone 18, (54 vin. kg).
Novo mesto: štev. 1141—1250 dne 21. 9. pri Nemcu, ulica delle Acque 20, (54 vin. kg),
Staro mesto: štev. 781—890 dne 22. 9. pri Antoniutti, ulica delle Corte 4, (54 vin. kg).
Barriera nuova: štev. 1031—1140 dne 21. 9. pri Opari, ulica Rossetti 13, (54 vin. kg).
Barriera vecchia: štev. 128—237 dne 21. 9. pri Bubniču. ulica Sorgente 7, (54 vin. kg, štev. 2 izkaznice).
Sv. Jakob: štev. 2687—2796 dne 21. 9. pri Cigoiu, ulica Concordia 17, (54 v kg),
štev. 2797—2906 dne 21. 9, pri Dolce, ul. Diacono 7, (54 vin. kg),
štev. 2907—3022 dne 21. 9. pri Beisin-gerju, ulica Guardia 42, (54 vin. kg).
Kolonja: štev. 1—110 dne 21. 9. pri Sklembi. ulica Molingrande 12, (50 v kg).
Skedenj: štev. 136—245 dne 21. 9. pri Sancinu, Skedenj 129. (50 vin. kg).
Domaie vesti.
Kje ie krivda? Tržaško prebivalstvo so že do skrajnosti dozorele nevzdržne razmere dognale tako daleč, da ne pozna danes drugega vprašanja, nego: kaj bomo jedli? — oziroma: danes imam še mrvico živil, toda kaj bo jutri, ko bom popolnoma brez vsega?! Kdor ima le količkaj smisla za splošnost, se mora tu pač s strahom vpraševati kaj bo, če se vsled teh vedno se še pogoršavajočih razmer polasti prebivalstva tista popolna obupna vnemar-nost, ki ne pozna nobenih obzirov več, ne na desno ne na levo, ne navzgor ne navzdol. samo da hipno zadovolji nagonu ohranitve lastnega življenja?! Poklicani činitelji bi pač morali vedeti, da ljudska inasa ni mrtva igrača, s katero se lahko dela, kot dela orrok z žogo. Ali gospodi, katera ima v rokah preživljanje Trsta, res ni prav ničesar znanega o — psihologiji mas? Tržaško prebivalstvo vidi, kako izborno žive tisti, ki so nameščeni pri apro-vizacijski komisiji, ve, kako imenitno so plačani ljudje po aprovizacijskih prodajalnah — ženske, ki se niso nikdar učile ničesar in tudi ne znajo ničesar, dobivajo za svoje malenkostno, neodgovorno delo plače, katerih najnižje znašajo po 200 K na mesec, — kako jim ne manjka prav ničesar; tržaško prebivalstvo vidi vse to, ko vsa ostala ogromna veČina prebivalstva dobiva le toliko živil, da ne more Ž njimi ne umreti ne živeti. Prebivalstvo ve, da pod izgovorom, da razpoložljiva živila ne zadostujejo za vse prebivalstvo, dobivajo posamezniki sedaj vrečo moke. sedaj steklenico olja, potem riža, sodček masla ali to in ono, ve pa tudi, da najtežje bolni otrok ne dobi kapljice mleka, niti mrvice bele moke, češ, ker je — ni! V neko hišo v ul. Giorgio Galatti. ko je bival tam neki visok gospod, ki je Trstu veliko škodoval, a malo koristit, so svoj čas dovažali cele vreče moke, cela kolesa sira itd., in vse to menda vendar ne na — živilsko izkaznico! Prebivalstvo vidi vse take stvari in se vprašuje: kje je krivda? — Preživljanje Trsta }e v rokah aprovizacijske komi-
sije pod okriljem c. kr. namestništva. Iz liudstva je v tej komisiji komaj toliko nioi, da bi jih lahko našteli na prste ene roke; vse ostalo je v rokah edino ie svojim predstojnikom odgovornih, v to iz drugih službenih področij poklicanih državnih uradnikov in aprovizacijskih nameščencev. Ne prihaja nam niti oddaleč na um, da bi tem uradnikom očitali kake nepravilnosti. Številke, s katerimi imajo opraviti, so gotovo pravilne. Koliko pojma pa imajo c. kr. dvorni, finančni ter drugi svetniki in visoki uradniki o trgovskem poslovanju in umnem gospodarstvu s takimi množinami živil, kot liti ie treba za Trst, pa je seveda drugo vprašanje. Zato pa gredo živila v morje namesto med pi e-bivalstvo! In kje ie tu kako nadzorstvo, ki naj bi nadzorovalo poslovanje aprovizacijske komisije in dajalo za to poslovanje odgovor edino pristojnemu činitelju — prebivalstvu, s Cigar milijoni gospodari že tri leta? Aprovizacijska komisija sporoča javnosti edino in samo vsak mesec, za koliko stoiisoč je prodala živil prebivalstvu, m potem ob koncu leta, za koliko milijonov v letu. To je vse! Javnost pa doslej še ni videla niti enega obračuna, ns videla niti ene letne bilance. nI videla niti enega računa izgube In dobička! In dobiček, ogromen dobiček mora biti! Odkod naj bi ^piovfzacljska komisiji drugače podpisovala velikanske Svote vojzilh posojil, odkod naj tako sijajno plačuje nameščence, odkod jim daje — visokim državnim uradnikom — take lepe novoletne nagrade, odkod nai vzdržuje ljudske kuhinje. odkod šolsko refekcijo? In vse to z našim denarjem, z denarjem tisočev najrevnejših rodbin, ki žive od vojaških vzdrževalnin in bornih mesečnih plačic zasebnih in državnih nameščencev. Vkliub temu. da se dela izključno le z denarjem prebivalstva, milijonskimi svotami, prebivalstvo do danes, po treh letih, ne sme imeti niti najmanjšega pojma, kako se gospodari s temi milijoni, kako se kupuje, zakaj se tako prodaja! Če ie v*aka najmanjša zadruga dolžna vsako leto favno polagati svoj račun, ga je dolžna polagati tudi tržaška aprovizacijska komisija! Na to dolžnost najresneje opozarjamo aprovi-zacijsko komisijo, opozarjamo pa tudi druge javne činitelje, c. kr. urad za ljudsko prehrano, predvsem pa — državni z b o r. Tri leta se že gospodari v Trstu z ljudskim imetjem in živetjem brez ljudstva, in ravno v tem avtokratstvu brez vsakega ljudskega nadzorstva je največja, da, edina krivda, da Trst, ta biser Avstrije, za katerega se že skorai poltretje leto bije najljutejši bol, strada boli, kot je ke-daj stradalo kako mesto v Avstriji. — Ljudstvo hoče vedeti, kako se gospodari z njegovim imetjem, hoče samo videti tiste težave, katere po neprestanih zagotavljanjih s strani aprovizacijske komisije ovirajo dovoljno prehrano Trsta; saj mora vse to biti razvidno iz obračunov! Tržaško prebivalstvo je vajeno trpeti in potrpeti, toda ima pa tudi vso pravico, da izve, zakaj naj trpi in potrpi! Torej na dan z obračuni!
Prosimo enake pravice za vse! Poznamo dve rodbini, ki bivate v Boroevičevi ulici. Glavarja obeh sta državna uslužbenca podrejene kategorije. Eden prinaša od svoie plače 270 K mesečno ob 6 glav družine; drugi 312 K pa ob 7 glav. Pri obeh družinah ne prihaja na glavo niti ena krona. Beda je tolika, da si glavarja teh dveh družin ne moreta privoščiti niti vinarja za kako osebno pogodnost. Zeni. oziroma materi sta se že opetovano obrnili na razne strani, da bi dobile rdeče prečrtane izkaznice, ker brez dvoma spadate v kategorijo, ki jej pritiče taka izkaznica. Odklanjajo ju povsod. Pri komisiji v Via della Vale so jima odgovorili na kratko, kar je. je, sedaj da ne morejo več umakniti izkaznic v svrho nove porazdelbe, ker da bi moglo to izzvati »revolucijo«. Imamo torej tu dva eklatantna slučaja, ko dohodki ne dosegajo 1 krone na glavo In ste torej opravičene za dobivanje raznih živil, oziroma potrebščin po znižanih cenah. In vendar ne morejo priti do omenjene olajšave. da-si ste pravočasno zaprosili za rdečo prečrtano izkaznico. In kar dela stvar še bridkejo: morajo požirati še zasmehovanje od drugih, ki imajo več prihodkov — bodi od plače, bodi od podporen — oziroma, ki niso tako vestno prijavili svojih dohodkov! Ponavljamo torej v imenu takih družin prošnjo, naj se krivica odpravi in stvar uredi tako, da bi tudi tu veljala enaka pravica in enako u-smiljenie za vse.
Poštni promet z Bukovino. Navadni pisemski poštni promet s poštnimi uradi Luzan, Rostoki, \Villawcze in Zastawna v Bukovini je zopet dovoljen.
Tržaški mladostrelski zbor. Prosilci za mladostrelski zbor se morejo priglašati vsak dan ob 3 uri popoldne v Barkovljah, Riviera št. 10.
Malenkosti____Pod tem naslovom pise
neki dalmatinski Srb v »Hrvatsko državo«: V Zagrebu živi veliko število domačih Italijanov in italijanašev iz Trsta, Istre, Reke in Zadra. Med njimi je tudi takih, ki so se svojedobno »odlikovali« v najhujših napadih proti vsemu, kar je sploh slovansko. a posebno hrvatsko. Časi so taki, da so morali iskati zavetja v Zagrebu. Nočemo kovati kapitala iz tuje nesreče, ali dolžnost naša je. da opozorimo na razliko, ki se kaže pri tem med nami in njimi: mi »barbari« ne Izrabljamo nlejer možnosti maščevanja proti njim. dočim so oni — n. pr. ob napovedi vojne Srbiji — znali izrabiti vsak moment, da v Trstu, Istri in Zadru ohlade svt>io mržnjo proti vsemu, kar je slovansko. — Nočemo generalizirati, ali, demonstracije proti našim političnim areiirancem ob napovedi vojne, v Trstu. Piranu, Rovinju. Puli. Zadru itd., so vodili politično izposiavljeni Ijuđie — inteligenti. V Puli se je ob napovedi vojne napijalo
smrti Slovanstva. Večina istrskih političnih aretirancev mora zahvaliti svojo aretacijo tožbam svojih italijanskih nasprotnikov. Priznavamo, da je bilo tudi ljudi širšega vidika, ali jako malo jih je bilo, a tudi ti niso imeli odločnosti, da bi se uprli struji. To smo hoteli naglasiti — ne radi njih. ampak radi naših ljudi. — V Zagrebu je mnogo Dahnatincev, dobrih Hrvatov in Srbov, celo ljutih sovražnikov italijan-stva. ki pa neprestano govore — italijanski, dočim doma v Dalmaciji govoTe samo hrvatski. Od Italijanov, po vzgoji in čut-stvevanju, ne moremo zahtevati, naj ne govore v svojem maternem jeziku, da-si bi tudi oni mogli več rabiti hrvatski jezik, ker ga večina pozna več ali man je. ali pravico imamo zahtevati od naših ljudi. Izgovor, da tudi Zagrebčani govore mnogo nemški, pa so vendar dobri Hrvatje, je slab, ker ne opravičuje ne Zagrebčanov, ne njih. To so morda »malenkosti«, ali sveženj teh »malenkosti« ustvarja veliko vprašanje. Za mnoge naše ljudi je bilo n. pr. vprašanje Zadra »malenkost«, sedaj da je dejstvo, na katerega temelju italijanska diplomacija dokazuje italijanstvo Dalmacije! Nas so sploh ubile----»malenkosti«!
Na Zaposlovalnem tečaju c. kr. goriških učiteljišč se prične novo šolsko leto z otvoritveno sv. mašo v cerkvi Srca Jezusovega v petek ob 8. V pondeljek. 24. t. m., se prične reden poduk v šolskih prostorih Via del Torrentc 12 II.
Ne prilagajte vojnopoštnim pošiljkam in zavitkom nevarnih predmetov! Ukltub obstoječi prepovedi in ukljub ponovnim opominom se prilagajo vojnopoštnim pošiljkam blagovnih vzorcev, ali pa vojnopoštnim zavitkom še vedno predmeti, ki so nevarni zaradi ognja, ali. ki se radi sami od sebe vnemajo. kar povzroča, da nastanejo požari železniških ali drugih vozov, s katerimi se prevažajo take pošiljke. Tako sta zgorela še pred kratkim zopet na neki železniški postaji dva poštna priklopna voza in se je mogel rešiti samo del vsebine. Ker vsled takih, posameznim osebam namenjenih predmetov prihaja v nevarnost na tisoče drugih pošiljk, ki jih predajniki pošiljajo pogosto z velikimi denarnimi žrtvami na vojno polje in ki so potem uničene vsled neprevidnosti in lahkomišljenosti posameznih oseb. in z ozirom na to. da prihaja vsled enakih slučajev v nevarnost tudi brez števila pisem, ki jih vojaki na fronti pogosto hrepeneče pričakujejo iz domovine in ki so uničena potem vsled takega brezobzirnega postopanja posameznikov, se opozarja občinstvo vnovič na to prepoved, kakor tudi na to. da je bilo ukazano poštnim uradom, da preiščejo natančno vsebino pošiljk blagovnih vzorcev in da se poslužujejo v obilni meri svoje pravice do odpiranja vojnopoštnih zavitkov in ugotov-ljania njih vsebine. Ako sc ugotovi, da po-šiljka vsebuje take prepovedane predmete. se proti odpošiljateljem vloži kazenska ovadba, oziroma, se v zato določenih slučajih izterja od njih denarna globa 50 K.
Mestna zastavljalnica. Jutri, v petek. 21. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. in od 3 in pol do 6 pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 139. zastavljene meseca marca 1916. na rumene listke, in sicer od štev. 12.301 do štev. 14.900.
Kdor ima številke »Edinosti« od 7, 10 junija in 13. julija 1912; 12. avgusta in 11. oktobra 1913. naj jih prinese ali pošlje našemu Inseratnemu oddelku, (ul. S. Fran-cesco d' Assisi štev. 20. pritličje) proti primerni nagradi.	_
Jesenska krma.
Suho poletje in slabi izgledi na dobro letino otave bodo prisilili kmetovalca, da si letnemu času primerno, v kolikor je še to mogoče, priskrbi zimske krme, da zamore na ta način prezimiti svojo živino. Splošno je znano pridelovanje takih rastlin za krmo. ki rabijo le kratek čas za svoj razvitek in se jeseni deloma posuše v seno deloma pokrmijo zelene. K takim rastlinam spadajo zelena turščica. zeleni sirk, proso, deloma tudi ajda. Res je sicer, da je v današnjih razmerah nabava potrebnega semena zelo otežkočena; toda tam. kjer se ista nahajajo v zadostni meri, nai se nikdar ne zamudi gornje nasvete primerno upoštevati. Poseben nadomestek za pozno jesensko krmo, ki se dosedaj nikdar ni ali pa le redkokedaj upošteval, dobimo iz mladih jesenskih rastlinic, ki zrastejo iz neizogibno izpadlih zrn na žitnih njivah pri žetvi, ki navadno gredo v škodo, ali jih pa pozobljejo ptiči ali pa spravijo mravlje. Toda. če pravočasno in prav plitko podorjemo strnišče se razvije pri ugodnem vremenu do pozne jeseni bujno rastlinje tega žita. ki se pokosi ali popase, posuši ali okisa. ter nam na ta način vsa> deloma nadomesti pomanjkanje krme. Kakor naj-glavnejšo preskrbo moramo upoštevati ono. da imamo zgodaj spomladi pri rokah zadosti zelene krme. ki nam pomaga prehraniti živino do kasneje rdeče detelje in lucerne. lnkarnatna detelja, posejana poleti (avgusta, začetkom septembra meseca) nam daje zgodaj v spomladi, in sicer primeroma legi in zemlji okoli polovice ali koncem aprila, izredno bogato košnjo zelene krme in zapusti njivo še pravočasno, da zamoremo po njej sejati še turšico ali tudi kako drugo vrsto krme kakor mešanico ovsa in grašice itd.__
DAROVI.
Za »Vojaški dom« zbirka ljudske šole v Trebčah 14 K 10 v, zbirka slov. ljudske šole pTi sv. Ivanu 20 K. dekliška ljudska šola CMD na Acquedottu daruje eno igro domino.
:: M&U OGLASI::
□n
OD □□
m raiuaaje W 4	b««edo.
&la»tae VFVf" besed* se raia-»ajo enkrat Tli. — Najmanjša ; priatojbUa anala 40 etotiak. t
CD
□a □□
V ti mitom en^je. volnen« in bombaževa oceje< alUpUjSin bombažežlno. vrvi vsake moo ial ter jih plačujem najbolje Deplceolznane, olica Toro S	I4«8
Vtaflfffl fA	popalnoma novo salonsko obleko, rrUUU	8 svilnato podlago za 160 K. Krojaška pupa R	15. Na«lov pove Inssratni oddelek
Edinosti.	1467
NflKrn AflftVtff ie izgubila od ceste iz Skednja UCIVU SUSPU do brematorije tolnCnik. —
KJor ga je dobil, naj ga prinese v otroški viteo CMD 6i. 137 proti nngradi	1464
ftflff) 6vml * pl*tnom brez, vrvi, stare [\Ujb sUlill spodnje jopiče, obleka in cuaje
kupujem in plačam drago
itev. 6.
Grassi, ulica 01 m o 1461
Sode
vinske 300—700 litrov, v dobrem staon kupuje Kuret, Settefontane 1.	1454
Ifltlft nnrffl vino in sadjevec razpoiiljs A. RISlU VUUUf Oset, p. Guštanj, Koroško Kupujem tudi steklenice, zamaške in aode 308$
No hrano In B**novan^e sPrej™°™ ?tJr* ^j^e
Santa 263.
po zmerni ceni. A. Drafovk*. Scala
3450
Foto^inf Anton jerkid poelujev svojem ateljeffl
Trstu, Via delle Poste 9t 10 M
IHMIIIHBII
! Nadomestek toaletnega milt;.
IParfumiran in okusno urejen.
Nadomestek toaletnega mila. ■i k
j Vsebina enega kartona 2 Vi »
I ducata, stane franko kron 6.50. j S	Razpošilja tvrdka
I LANO & COMP., Osijek, ! 5 Hrvatska Slavonija, Župni trg. -
L Brzojavni naslov: Lang & Comp. Osjek, | ■ ■■■MIIMMHBIIHHBIM
ir i
Trst - um Stadion 10 - Trst
Odprt od 812 zveče? nnprsi
Vstopnina R Z
I JADRANSKA BAHK3
Trst, Via Cassa dl Rlsparmlo 9 (Lastno poslopje) Kapital In rosorva K 13,200.090.—
FLLIJALKG: DuaaJ TegcthofsLiasse 7 9, Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metkovtč, Opatija Spltt, Šibenik, Zadar.
VLOOE NA KNJIŽICE
-3 Vi. =
od dneva vloge do dneva vzdiga. Hentni davek p'afiaje banka svojega Obreatovunje vlog na tekoftem In iirorafianu po dogovoru. - Akre latici. H teki in nakaanlo« na vaa tu-in inozemska tržiSoa.
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritet.e. delnice, »reftke. valute devize, promese itd Daje PREDUJME na vrednostne papirje in b.ago loieče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSIT8 PROMESE. — — Prodnja srečk razredna loterije Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kur/ai izgabi, revizija irebanja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bor/.na naroČila. — Inka-=o.
MEIiJAl^NIOA--— ESKOMT MENIC.
Telefoni; 14A3. 1793 in 2R76. Uradno uroi od 9 do 1 popoldne. Brzojavi: JADRANSKA.
r,
GAMBRINU*
Zlatarnica Sr G. PSuo
v Trsta se Je preselita oa Corso št. 15 v blvio zlatarnice O. Zercoarlfz * PlfHe.
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cena zmerne.	Cene zmerne.
PROSIMO RABLJENEGA PET7TLA IN K Iv? ZA NASE UBOGE RANJENCE. — \ NAJ S T: V »NARODNI DOM.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermdk
v Trstu, nI. Posta vecchia vogal ulice della Posta.
Isdiranfe zobov brez
« bolečina. t-: Plombiranje, t-: UMETNI ZOBJE