Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomocnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnicni urednik: Tomaž Koprivc Uredniški odbor: Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten – Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Nina Pader Topole, Nika Teraž Oblikovanje in graficna priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplacen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v obcini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Sabina Seme: Slovenska noc v Novigradu Naslednja številka predvidoma izide 15. oktobra 2018. Prispevke in oglase je treba oddati do 30. septembra 2018 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak pr vi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Naslednja oddaja bo 1. oktobra 2018. Na radiu Aktual Kum bo obcinski utrip župan predstavil 26. septembra 2018 (zadnja sreda v mesecu). SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI, v dneh, ko nastaja uvodnik za poletni bilten, so »dok­torji« nogometa že na zasluženem dopustu, navijaci Pri­moža Roglica pa na robu srcnega udara. Ob njegovi ve­licastni zmagi na eni najzahtevnejših etap vzdihujemo tudi ob lepotah pokrajine, po kateri poteka letošnja dirka po Franciji. Vrhunska promocija države in kolesarske­ga športa, ki je je bila ob prehodu v poletje deležna tudi naša obcina. Dobro uro je iz obmocja naše obcine na Eu­rosportu potekal neposredni prenos 25. kolesarske dirke po Sloveniji. Prenos, ki se je po zaslugi lepe pokrajine, navdušenih navijacev in unikatne predstave 500 osnov­nošolcev v obliki dveh živih napisov na travniku pod gradom zapisal v spomine vec milijonov gledalcev. Posnetek se je razširil po družbenih omrežjih, Destinacija Laško pa je prejela po­sebno priznanje Slovenske turisticne organizacije za inovativno in mednarodno odmevno promocijo Slovenije in znamke #IfeelsLOVEnia. Francosko govoreci trg postaja za naše turisticne delavce vse bolj zanimiv, zato ni nakljucje, da se je Desti­nacija Laško na povabilo castne konzulke dr. Tatiane Dumas Rodica pod vodstvom župana predstavljala na vecdnevni mednarodni turisticni prireditvi Fetes Consula­res v francoskem Lyonu. Odzivi so pozitivni in pricakujemo, da se bodo kmalu od­razili v številu obiskovalcev. Da je ljubezen vecna vse »vstvarla« in ima mnogo oblik, so se lahko ponovno prepricali vsi, ki so v casu ene najvecjih turisticnih prireditev v Sloveniji obiskali Laško. Sredin uvod v tradicionalni festival cvetja in priznanega hmeljnega napitka je sicer zaznamovalo »vreme za lubezen«. Nadaljevanje pa je bilo organizatorjem in nastopajocim bolj naklonjeno. Obiskovalcem prijazno mesto, s cudovito naravno kuliso, kjer stotnija prostovoljcev v razlicnih društvih, v sodelovanju s turisticnimi delavci in ob podpori lokalne skupnosti celo leto vabi na kulturne in športne prire­ditve, ob svojem letnem vrhuncu ni ostalo neopaženo. Zacetek poletja je poleg pospešene turisticne promocije in razlicnih festivalov v mestu zaznamoval tudi zgodovinski podpis predpogodbe, s katero sta obcina in pi­vovarna razrešili vecletna odprta vprašanja, vezana na cišcenje odpadnih voda in postavili temelje za še boljše sodelovanje v prihodnje. Predpogodba predstavlja od­licno rešitev za obe strani, pivovarna pa je ponovno dokazala, da je družbeno od­govorno podjetje, ki želi biti dober partner lokalni skupnosti, v kateri deluje. Ne­nazadnje je tudi letos, kot generalni pokrovitelj in organizator prireditve, skupaj z lokalno skupnostjo povabila v sotocje dobrega, evropsko destinacijo odlicnosti. Po julijskih vrhuncih sledi tradicionalni »Avgust pod zvezdami« in nemalo števi­lo športnih dogodkov in prireditev. Naj omenim zgolj nekatere. Do konca avgusta si lahko na spodnjem vrtu Savinje ogledate razstavo starih razglednic Zdravilišca Laško, v muzeju pa razstavo glinenih pivskih vrckov. V sklopu akcije »Po Laških poteh« se lahko ljubitelji gibanja v naravnem okolju že kmalu udeležite pohoda po sledeh starodavnih kultur v dolini Gracnice, ki mu v zacetku septembra sledi glas­beno obarvan pohod po poteh Vrhovskega Anzeka in konec septembra pohod po zahodni strani mesta, okoli treh cerkva. Planinski dom na Šmohorju bo tudi letos prizorišce zakljucka najvecjega pohodniškega projekta v Sloveniji. Tudi nemalo šte­vilo otvoritev za obcane pomembnih infrastrukturnih objektov in za boljše življenje v naši obcini pomembnih projektov se je že zgodilo, kar nekaj jih sledi jeseni. Vec si lahko preberete, ko boste utrujeni od košnje, vrtickanja ali domacih opravil pociva­li v sencki, s hladno pijaco v roki, na straneh vašega in našega najljubšega casopisa. Lep preostanek poletja vam želim, Stanka Jošt, pomocnica odgovorne urednice NA PROSLAVI OB DNEVU DRŽAVNOSTI PRIZNANJE PREJELO 19 ZLATIH UCENCEV Proslava ob dnevu državnosti je bila letos na cetrtek, 21. ju­nija, v Kulturnem centru Laško. Za program in organizacijo proslave so bili zadolženi ucenci Osnovne šole Antona Ašker­ca Rimske Toplice, ki so se odlocili, da jo glasbeno obarvajo. Na odru so obiskovalce pricakali pevci Mladinskega pevskega zbora Žarki ter glasbeniki s svojimi glasbili. Letošnji slavnostni go­vornik je bil prav tako glas­benik Rok Terkaj – Trkaj. Povedal je, da je najpo­membnejši tisti ogenj, ki ga nosiš v srcu. Tega ognja se ne moreš nauciti, ampak lahko o njem prebereš samo iz knjige življenja. To je tis­ti ogenj, ki nikoli ne ugasne kljub preizkušnjam in ovi­ram, ki jih srecaš v življenju. Poudaril je, da naj s tem og­njem najdejo svoje cilje, iz­ zive in sreco ter ne pustijo, da bi ga kdor koli ugasnil. Zakljucil je z besedami: »Odlicne ocene niso življenje. Življenje je, ko s svo­jim znanjem nekaj ustvariš.« Program se je nadaljeval v zvoku slovenskih pesmi, recitacij ter inštrumentov ucencev Osnovne šole Antona Aškerca Rim­ske Toplice. Nadalje je župan Franc Zdolšek izbranim ucencem v šol­skem letu 2017/2018, ki so v drugi in tretji triadi dosegli odli­cen uspeh oziroma so razrede koncali s povprecjem zakljucnih ocen 4,5 ali vec in so v zadnji triadi na tekmovanjih dosegli najmanj 12 tock po Tockovniku o šolskih tekmovanjih, ki ga sprejme župan Obcine Laško, podelil priznanja zlati ucenec. Priznanje zlati ucenec je prejelo 19 ucencev in sicer: Gaja Ahtik, Doroteja Berložnik, Staš Doberšek, Urša Erjavec, Lana Jošovc, Brina Klinar, Neža Kovac, Adriana Krajnc Gajšak, Ema Lapornik, Rina Medjic, Veronika Novakovic, Hana Ob­rez, Matevž Rožej, Maruša Sajovic, Nika Špan, Tina Užmah, Neža Vicic, Gašper Zupan in Lara Zupanc. OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA ZA ENKRATNO DENA RNO POMOC ZA ŠTUDIJ V TUJINI ZA PRETEKLO ŠTUDIJSKO LETO 2017/2018 Na podlagi 2. clena Pravilnika o enkratni denarni po­moci za študij v tujini (Uradni list RS, št. 40/16) obcinska uprava Obcine Laško obvešca, da bo dne 1. 9. 2018 objav­ljen javni razpis za enkratno denarno pomoc za študij v tujini za preteklo študijsko leto 2017/2018. Razpis bo ob­javljen na oglasni deski ter na spletni strani Obcine Laško. Jasna Kermelj ZBIRAMO PREDLOGE ZA PODELITEV OBCINSKIH PRIZNANJ Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcinskega sveta Obcine Laško je v junijski številki Laške­ga biltena objavila javni razpis za podelitev obcinskih pri­znanj v letu 2018. Predloge za podelitev zlatega, srebrnega in bronastega grba ter naziva castni obcan lahko oddate do petka, 31. 8. 2018, na naslov Obcinski svet Laško, Komi­sija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »za obcinska priznanja«, osebno ali po pošti. Prav tako lahko predloge oddate po elektronski pošti na e-naslov obcinski.svet@lasko.si. Tanja Grabrijan OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJA ANTONA AŠKERCA V LETU 2019 V maju 2018 je bil objavljen javni razpis za podelitev priznanja Antona Aškerca v letu 2019. Zaradi skrajšane­ga roka oddaje predlogov vas ponovno obvešcamo, da se bodo pisni predlogi sprejemali samo še do cetrtka, 30. 8. 2018. Jasna Kermelj CESTA CELJSKA KOCA–SVETINA TUDI URADNO PREDANA NAMENU 3. julija je Obcina Laško skupaj z Mestno obcino Celje tudi uradno namenu predala na novo asfaltirano cesto LC 036011 Pecovnik–Celjska koca oziroma Celjska koca–Svetina. Izvaja­lec del je asfaltiral 1350 metrov ceste, ki je na obmocju Mestne obcine Celje, in okoli 360 metrov ceste, ki leži na laški strani. S projektom sta obcini obiskovalcem olajšali pot med dvema pri­ljubljenima krajema in omogocili varno kolesarjenje. Predvsem slednje so izkusili kolesarji celjske trase Dirke po Sloveniji, ki so prvi zapeljali po novem asfaltu. SANACIJA LEVE BREŽINE VODOTOKA RECICA OB LOKALNI CESTI LC 200171 DEBRO–RECICA V sklopu državnega sanacijskega programa, ki se nanaša na odpravo posledic neposredne škode zaradi poplav med 27. in 28. aprilom 2017, se je v juniju izvedla sanacija leve brežine vo­dotoka Recica ob lokalni cesti LC 200171 Debro–Recica. Sanacija leve brežine vodotoka se je izvajala na dveh cestnih odsekih. Prvi odsek sanacije v dolžini 16 metrov je obsegal od­stranitev obstojece bankine in izvedbo AB krone obstojecega zidu. Drugi odsek sanacije je obsegal izvedbo zavarovanja bre­žine s kamnito betonsko zložbo. Po zakljucku del se je vgradi­ la cestna varnostna ograja. Sanacija je bila izvedena v skup­ni dolžini 40 metrov. Vrednost investicije znaša 12.358,31 EUR. V znesku so zajeti tudi stroški izdelave pro­jektne dokumentacije in nadzora. Delež so­financiranja s strani državnih proracun­skih sredstev znaša 7.954,37 EUR. Dela je izvajalo gradbeno podjetje Brahigradnje, d. o. o., iz Celja pod strokovnim nadzo­rom Jožice Krajnik iz PG TIM, d. o. o. Ljubica Vižintin IZGRADNJA VODOVODA V ZGORNJI RECICI V Zgornji Recici se zakljucujejo dela izgradnje vodovoda v dolžini 6700 metrov in 60 m3 rezervoarja na Zavratih. Na vo­dovod se bo prikljucilo 35 objektov, med njimi osnovna šola in mrliška vežica. Pogodbena vrednost izgradnje znaša dobrih 501.000,00 EUR. OT VORITEV VODOVODA VELIKE GRAHOVŠE–LEŠE V zacetku meseca julija je bila otvoritev javnega vodovoda v Lešah v Krajevni skupnosti Vrh nad Laškim, kjer je bilo pre­dano v obratovanje javno vodovodno omrežje, ki ga je zgradilo Javno komunalno podjetje Laško. Na novo je bilo v 4300 metrov omrežja vkljucenih 13 gospodinjstev, vrednost del pa je znašala dobrih 120.000 EUR. V sistem je vkljuceno novo crpališce v Ve­likih Grahovšah in 10 m3 rezervoar na Lešah. REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE V SPODNJI RECICI V mesecu juniju se je pricela izvajati rekonstrukcija lokal­ne ceste v Spodnji Recici na odseku križišca nove in stare ceste ter upravne stavbe Gratexa. V sklopu investicije se bo na novo zgradilo nosilno vozišce, javna razsvetljava, cevna kanalizacija za bodoco optiko, obložila brežina v dolžini 90 metrov, izvedli komunalni prikljucki za obrtno cono in novo križišce s pravimi gabariti za vecja vozila pri Gratexu. Vrednost pogodbenih del zanaša dobrih 593.000,00 EUR. UREDITEV PARKIRIŠCA PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V mesecu juliju je bilo zagotovljeno parkirišce pri železniški postaji, ki je daljše obdobje kvarilo podobo in urejenost mesta Laško. Vsa nova parkirišca na obmocju železniške postaje po­menijo uresnicevanje koncepta P+R (Park & Ride). Na parki­rišcu se je uredilo 14 novih parkirnih mest, parkirno mesto za invalide in motoriste. V sklopu parkirišca sta dve parkirni mesti predvideni za elektricno napajanje, za kar potekajo aktivnosti za montažo elektro priklopa. NOVA AVTOBUSNA POSTAJALIŠCA HODNIK ZA PEŠCE OB CESTI NA SVETINO tudi dela za nov podvoz pod železniško progo, zato bo levi tir med Celjem in Rimskimi Toplicami v celoti zaprt do zacetka meseca decembra. V teku so aktivnosti za izgradnjo hodnika za pešce ob Cesti na Svetino med Kidricevo in Valentinicevo ulico. Po principu uresnicevanja celostne prometne strategije bo hodnik pomenil vecjo varnost prebivalcem tega obmocja, prav tako pa tudi za­gotavljal optimalnejše pogoje malckom Vrtca Laško in njihovim staršem. Luka Picej »Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljicno gospo­darstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 4.1 »Spodbuja­nje energetske ucinkovitosti, pametnega upravljanja z energi­jo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vkljucno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, speci­ficnega cilja 1 »Povecanje ucinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«. Vrednost del je znašala 316.412,12 EUR, vkljucujoc DDV. Gradbena dela je izvajalo podjetje AA Grading, d. o. o., iz Trbo­velj, strokovni nadzor pa Milorad-Mišo Kneževic, s. p. Slovesno odprtje energetsko prenovljene PŠ Vrh nad Laš­kim bo v soboto, 25. avgusta 2018, ob 15. uri. Mag. Andrej Flis ENERGETSKA PRENOVA PODRUŽNICNE OSNOVNE ŠOLE VRH NAD LAŠKIM V mesecu avgustu 2018 se zakljucujejo še zadnja dela v sklopu projekta energetskih prenov podružnicnih šol Obcine Laško. V letu 2017 sta bili energetsko obnovljeni dve podru­žnicni šoli, in sicer v Sedražu in Jurkloštru. Zdaj se zakljucu­jejo dela na PŠ Vrh nad Laškim. Pri obnovi smo izvedli ukrepe za izboljšanje energetske ucin­kovitosti stavbe in poskrbeli za vecje bivalno ugodje. Energetska sanacija ovoja stavbe je zajemala sanacijo toplotno izolacijske fasade in fasadnega podstavka, vgradila so se nova lesena okna in vrata s troslojnim toplotno izolacijskim steklom. Šola je dobi­la tudi novo streho, s tem pa so se pridobili novi prostori v man­sardi, in sicer dve novi ucilnici ter sanitarije. Poleg energetske prenove je obcina tudi generalno prenovila notranjost objekta. Podružnicna šola Vrh nad Laškim je tretji in zadnji objekt, ki ga je Obcina Laško prijavila na razpis za pridobitev nepovra­tnih sredstev Evropske unije in bila pri tem uspešna. Operaci­jo tako delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada, izvaja pa se v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020«, prednostne osi 4 OT VORITEV FITNESA NA PROSTEM NA OBMOCJU DESTINACIJE LAŠKO – SOTOCJE DOBREGA 18. junija je v Laškem potekala svecana otvoritev fitnes centra na prostem, ki je rezultat projekta Fitnes na prostem na obmo­cju destinacije Laško – Sotocje dobrega. Otvoritev je popestrila Veteranska godba Gambrinus, za pogostitev je poskrbela Ther­mana, d. d. Nosilec projekta je bila Obcina Laško, partnerja v projektu pa Thermana, d. d., in Turisticno društvo Laško, ki sta aktivno so- Fitnes so predali svojemu namenu župan Obcine Laško Franc Zdolšek, clanica uprave Thermane, d. d., Mojca Leskovar in predsednik Turisticnega društva Laško Boštjan Vršcaj. delovala pri pripravi in izvedbi, prav tako pa sta zagotovila svoj delež sredstev. V okviru projekta se je izvedla ureditev fitnes centra na pros-tem v Laškem, in sicer na dveh lokacijah: na levem bregu Savi­nje pri mostu do Thermane Laško in na zacetku zdraviliškega parka. Fitnes naprave je dobavilo podjetje Imex Trade, d. o. o., iz Trzina, gradbena dela za postavitev fitnes naprav pa je izvajalo Javno podjetje Komunala Laško. Lokaciji sta povezani v pot rekreacije in zdravja, ob kateri se bodo izvajale rekreacijske aktivnosti. Fitnes center je opremljen s pozdravno tablo »Park dobrega pocutja Laško«, z zemljevi­dom poti in navodili. Za namen predstavitve je tudi promocij­sko gradivo. Po ureditvi fitnes centra na prostem je bila organi­zirana brezplacna vadba za obcane in ostale turiste. Celotna vrednost projekta vseh partnerjev je znašala 43.718 EUR. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je pro­jekt odobrila, sofinanciranje operacije je predvideno iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v višini 30.659 EUR. Mag. Sandra Barachini Foto: Boris Vrabec Fitnes na prostem na levem bregu Savinje. kacija, ki bo omogocala ažurne infor­ macije o številu razpoložljivih koles na posamezni postaji. Sistem bo imel štiri postaje na razlic­nih lokacijah v Laškem in eno postajo v SISTEM IZPOSOJE JAVNIH KOLES Obcina Laško je podala vlogo na Jav­ni razpis Ministrstva za infrastruktu­ro za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti za projekt vzpostavitve siste­ma izposoje javnih koles. Sistem za izposojo javnih koles bo sestavljen iz mreže postaj in prirejenih koles ter bo uporabnikom omogocal iz­posojo, uporabo koles in vracilo na dru­gi možni postaji znotraj sistema. Omo­gocal bo kolesarjenje po mestu brez nakupa ali uporabe lastnega kolesa. Po-leg postavitve postaj za kolesa s stojali, Rimskih Toplicah, in sicer: – na parkirišcu na Trubarjevem nab­ ki vkljucujejo tudi kontrolni sistem (ter-režju pod Obcino Laško, minal), je predvidena tudi mobilna apli-– pri železniški postaji Laško, – pri Thermani Laško, – pri dvorani Tri lilije v Laškem, – pri bodocem Turisticno informacij­skem centru v Rimskih Toplicah. Vsaka postaja ima 6 priklopnih mest, od tega 3 za mehanska kolesa in 3 za elektricna kolesa. V okviru operacije je predviden nakup 10 mehanskih (navad­nih) in 10 elektricnih koles. Ministrstvo za infrastrukturo je pro­jekt odobrilo, skupna vrednost projekta je ocenjena na 164.425 EUR, predvidena višina sofinanciranja znaša 64.543 EUR. Obcina Laško je skupaj z Mestno ob­cino Celje in nekaterimi obcinami v Sa­vinjski regiji (Žalec, Šentjur, Štore, Zre­ce, Slovenske Konjice, Polzela) izvedla skupno javno narocilo za izbiro skupne­ga izvajalca vzpostavitve sistema javnih koles, z namenom poenotenja sistema ter s tem medobcinske mobilnosti in razvoja turizma. Po pooblastilu obcin je bil narocnik skupnega narocila Sim­bio, d. o. o. Na podlagi javnega narocila je bil izbran izvajalec Nomago, d. o. o., kot najugodnejši ponudnik za izvedbo sistema. Pripravljalna dela so v zakljucni fazi. Vzpostavitev sistema javnih koles je predvidena do konca meseca avgusta, uradna otvoritev pa bo predvidoma 17. 9. 2018. Najem koles za uporabnike letnih kartic bo do pol ure brezplacen, preko­racitev se bo zaracunala v skladu s ceni­kom. V skladu s predvidenim cenikom bo znašala letna izposoja za navadna kolesa 10 EUR, za elektricna kolesa 20 EUR, cena 30-minutnega najema na­vadnega kolesa bo znašala 0,50 EUR in elektricnega kolesa 1 EUR. Prijava v sis­tem bo možna preko spleta, terminala, mobilne aplikacije in na fizicnih pro­dajnih mestih (TIC Laško). Predstavitev sistema z vsemi navodili bo predstavlje­na v zloženki. Mag. Sandra Barachini stanitvijo, privez v turisticnem pristanišcu in vsak drug objekt OBCINSKI SVET LAŠKO za nastanitev turistov. OBCINSKI SVET V JUNIJU ZASEDAL NA REDNI IN IZREDNI SEJI 26. redna seja Obcinski svetniki so obravnavali Porocilo o izvajanju kon­cesijske pogodbe koncesionarja Adriaplin v letu 2017 in Plan gradnje za leto 2018 ter zakljucno porocilo JZ Regijsko štu­dijsko središce za leto 2017. Za direktorico Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško je bila ponovno ime­novana Janja Urankar Bercon. Sprejet je bil predlog Lokalnega programa kulture Obcine Laško za obdobje 2018–2021. Lokalni program kulture je te­meljni programski in izvedbeni dokument, ki postavlja prio­ritete obcinske kulturne politike v naslednjem štiriletnem ob­dobju. Dokument opredeljuje prioritete na podrocju kulture, postavlja cilje in ukrepe za dosego ciljev, nacrtuje investicije v javno infrastrukturo na podrocju kulture, doloca cas za nji­hovo uresnicitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Obcinski svet je sprejel tudi Odlok o turisticni in promo­cijski taksi v obcini Laško. Le-ta skladno z Zakonom o spod­bujanju razvoja turizma (ZSRT-1) doloca novo višino turi­sticne takse, ki jo placujejo državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenocujejo v nastanitvenem obratu na obmocju obcine Laško. Skladno s šesto alinejo 2. clena ZSRT-1 je na­stanitveni obrat hotel, motel, penzion, prenocišce, gostišce, hotelsko in apartmajsko naselje, planinski in drugi domovi, kamp, prostori pri sobodajalcu in na turisticni kmetiji z na- Novost je promocijska taksa, ki se obracuna poleg turistic­ne takse in znaša 25 % zneska turisticne takse. Postopek pobi­ranja in odvajanja promocijske takse zacne veljati 1. 1. 2019. Promocijska taksa ni prihodek obcinskega proracuna, nasta­nitveni obrati jo pobirajo in odvajajo v imenu in za racun na­cionalne turisticne organizacije za nacrtovanje in izvajanje trženja celovite turisticne ponudbe Slovenije, javne agencije (Slovenska turisticna organizacija). Za vse nastanitvene obrate v obcini Laško je dolocena turisticna taksa v višini 2,00 EUR. Poleg turisticne takse se skladno z drugim odstavkom 17. clena ZSRT-1 obracuna tudi promocijska taksa, ki znaša 25 % zneska obracunane turi­sticne takse. Tako bo turisticna in promocijska taksa na ob­mocju obcine Laško od 1. 1. 2019, ko se pricne s pobiranjem promocijske takse, skupaj znašala 2,50 EUR. Medtem ko se je turisticna ta ksa v višini 2,00 EUR zacela pobirati 1. 7. 2018. Polno turisticno takso po novem placujejo tudi turisti v kampih (prej so placevali polovicno turisticno takso) in cla­ni Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah (turi­sticne takse jim po starem zakonu ni bilo potrebno placati). Dodatno nov zakon opredeljuje starostno omejitev pri po­lovicnem placilu turisticne takse za turiste, ki bodo za svojo prenocitev izbrali nastanitveni obrat, ki je vkljucen v med­narodno mrežo mladinskih prenocišc IYHF. ZSRT-1 tudi bolj jasno specificira, kdo so zavezanci za oprostitev placila turisticne takse iz naslova dikcije: »ucen­ci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne Dodatno pa med zavezance za oprostitev placila turisticne takse ZSRT-1 opredeljuje osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorje, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizira­jo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem interesu. Veljavnost odlocbe o dodelitvi statusa v javnem in­teresu je tako pred oprostitvijo turisticne takse dolžan preve­riti ponudnik nastanitvene dejavnosti. Pod tocko Razno so se obcinski svetniki seznanili tudi s problematiko obratovanja Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ceroz, d. o. o., iz Dola pri Hrastniku. Gradiva za seje obcinskega sveta in posnetki sej so dosto­pni na obcinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na obcinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti obcinski predpisi (pod zavihkom »ZA OBCANE«). Tanja Grabrijan Izredna seja obcinskega sveta in podpisana predpogodba Obcina Laško obvešca, da je bila 21. junija 2018 s Pivovar­no Laško Union, d. o. o., podpisana Predpogodba, s katero sta uspešno razrešili vecletna odprta vprašanja vezana na cišce­nje odpadnih voda in postavili temelje za še boljše sodelova­nje v prihodnje. Izhodišce za predpogodbo in sedaj tudi priznano terjatev Obcine Laško do Pivovarne Laško Union v vrednosti skoraj 2 mio € predstavlja sodna poravnava, ki sta jo v maju 2015 po dolgoletnih sodnih in arbitražnih postopkih sklenili Storitve­no podjetje Laško, d. o. o., in Obcina Laško in vkljucuje tudi del obveznosti pivovarne iz naslova financiranja izgradnje in stroškov v zvezi z obratovanjem komunalne cistilne naprave Laško po pogodbi iz leta 2001. Ceprav je bila druga junijska seja Obcinskega sveta Laš­ko, na kateri je potekala obravnava konkretne predpogod­be, izredna in zaradi varovanja poslovnih skrivnosti nasprot­ne stranke zaprta za javnost, so obcinske strokovne službe pod vodstvom župana Franca Zdolška v zvezi s problema­tiko cistilne naprave vseskozi vodile odprt dialog z obcins­kim svetom, njegovimi delovnimi telesi in zainteresirano javnostjo. Na skoraj dvourni izredni seji, na kateri je obcins­ki svet 20. junija županu Francu Zdolšku podelil mandat za podpis predpogodbe, so bili svetniki podrobno seznanjeni s posameznimi dolocili predpogodbe in njenimi financnimi ucinki. Predpogodba namrec vkljucuje tudi odkup za nadaljnji raz­voj obcini pomembnih nepremicnin. Nepremicninski del predpogodbe obsega 4,2 hektara zemljišc potrebnih za izved­bo protipoplavnih ukrepov v Marija Gradcu in 61,1 hektarov zemljiških parcel z izviri, vodnimi zajetji in objekti ter na­peljavami za oskrbo z vodo, na katerih ima obcina pravico neposredne rabe vode za oskrbo s pitno vodo. Dogovorjen je prenos pravic, objektov in naprav na 6,5 km dolgem glav­nem rovu zaprtega Rudnika Laško in odkup solastniškega de­leža na dvorani Tri lilije. K lažji odlocitvi svetnikov za nakup slednjega je pripomoglo dejstvo, da je pivovarna pokazala pripravljenost nadalje podpirati lokalni košarkarski klub. Zagotovo najpomembnejši del predpogodbe pa predsta­vlja dogovor o ureditvi spornih razmerij, ki izhajajo iz po­godbe med obcino in pivovarno ter koncesijske pogodbe iz leta 2001. Postavljena je skupna zaveza za nadaljnjo tesno so­delovanje obcine in pivovarne glede komunalne cistilne na­prave Laško V predpogodbi so postavljeni konkretni roki za sklenitev iz nje izhajajocih sporazumov in prodajnih pogodb. Celoten znesek kupnine za nepremicnine bo poravnan s sklenitvijo kompenzacije, ucinek predpogodbe na proracun pa znaša do­ber milijon evrov denarja. Predpogodba predstavlja odlicno rešitev za obe strani, pi­vovarna pa je ponovno dokazala, da je družbeno odgovorno podjetje, ki želi biti dober partner lokalni skupnosti, v kateri deluje. Stanka Jošt OGLAŠEVANJE MED VOLILNO KAMPANJO V POSEBNI VOLILNI ŠTEVILKI LAŠKEGA BILTENA 18. novembra bodo potekale lokal-clenom Zakona o volilni in referen­ne volitve. V obcinah bomo volili žu-dumski kampanji (ZVRK) objavljamo pana, obcinske svetnike in clane sve-pravila za izrabo casopisnega prostora tov krajevnih skupnosti. V skladu s 6. za predstavitev kandidatov, politicnih strank in njihovih programov. Vsem organizatorjem volilne kampanje za­gotavljamo enake pogoje za objavlja­nje volilnih propagandnih sporocil ter enakopravnost pri predstavitvi kandi­datov in njihovih programov. V posebni volilni številki Laškega biltena bo za organizatorje volilne kam­panje na voljo oglasni prostor, za katere­ga velja cenik oglaševanja, ki je objavljen na obcinski spletni strani, na povezavi http://lasko.si/images/bilten2015/bil­ten-cenik2018-06.pdf. Vsak kandidat za župana lahko izko­risti najvec 1 stran. Predstavitev je lahko pripravljena v obliki oglasa ali predsta­vitve. Slednja lahko obsega besedilo v maksimalnem obsegu 5.000 znakov (s presledki) in eno fotografijo, in se šteje kot PR clanek. Organizatorjem volilne kampanje za volitve v obcinski svet in svete krajev­ne skupnosti pa bomo prav tako zago­tovili prostor na oglasnih straneh, in si­cer vsakemu organizatorju najvec eno stran. Volilne oglaševalske vsebine se bodo v skladu s 7. clenom ZVRK objavile z navedbo narocnika, ki je tudi odgovo­ren za tocnost in resnicnost navedb v oglasu. Brezplacne samopredstavitve kandi­datov in volilni oglasi ne smejo vsebo­vati nestrpnih ali polemicnih vsebin do nasprotnih strank oziroma kandidatov ali vsebine njihovih programov. Za vse­bino samopredstavitev in volilnih ogla­sov Laški bilten ne odgovarja. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA V NOV MANDAT S SVOJIM ŽUPANSKIM KANDIDATOM Pred 12 leti smo kot ena od strank v obcinskem svetu skupaj s svojim župa­nom prevzeli odgovornost za razvoj ob­cine Laško. Menimo, da smo bili pri tem uspešni, saj se danes v naši obcni izvajajo najvecje investicije v zgodovini naše lo­kalne skupnosti, ki niso samoumevne, ampak so plod trdega dela v preteklosti tako župana in obcinske uprave kot tudi dela obcinskega sveta, kjer so svetniki vedno postavljali razvoj obcine pred svo­je politicne interese. To je prav gotovo tudi zasluga naše svetniške skupine, ki je nekako prestopila prag locevanja pozici­je in opozicije. Pri svojem delovanju smo upoštevali mnenja in želje vseh svetni­ških skupin, predvsem pa smo želeli ure­snicevati Vaše želje, spoštovane obcanke in obcani. Vsled tega si želimo, da nas podprete skupaj z našim županskim kan­didatom Francem Zdolškom. Svetniška skupina SLS ENEJ KIRN JE ŽUPANSKI KANDIDAT LISTE MLADA MOC OBCINE LAŠKO premisleku odlocili za velik korak naprej na lokalnem nivoju. Prvic od ustanovitve liste boste lahko glas na novembrskih lo­kalnih volitvah namenili tudi našemu županskemu kandidatu, Eneju Kirnu. Enej je ponosen Lašcan, ki ga mnogi poznate kot podpredsednika Krajevne skupnosti Laško, svetovalca Brezplac­nega pravnega svetovanja in aktivnega clana razlicnih športnih, kulturnih in drugih društev v obcini. Prvi izjemno pozitivni odzivi ob najavi kandidature nam dokazujejo, da smo se odlocili prav, kar nam daje nov zagon za pripravo vo­lilne kampanje. V preteklih tednih smo tudi aktivno sodelovali pri pripravi Lokalnega prog­rama kulture za obdobje 2018-2022. Udeležili smo se okroglih miz in posve­tov na temo Nevladnih organizacij, pro­jekta Pametnih vasi v Laškem in prispe­vali svoje ideje na posvetu o Mladih in 74. clen Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) doloca, da se za objavo sezna­mov potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov smiselno uporabljajo do-locbe Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ). V skladu z 61. clenom tega zakona se morajo seznami objaviti naj­pozneje 15 dni pred dnem glasovanja, zato bo posebna številka Laškega biltena izšla najkasneje 2. novembra. Glede na navedeno je treba volilne oglaševalske vsebine oddati do petka, 19. oktobra 2018, do 12. ure. Uredništvo Laškega biltena prostem casu v Laškem. Po tem, ko smo na zadnji seji obcinskega sveta spreje­li in potrdili odlocitev, da lastništvo nad športno dvorano Tri lilije prevzame Ob­cina Laško, smo na seji opozorili pred­vsem na dolgorocnejšo strategijo trženja same dvorane, ki bo za obcino pomenila precejšen strošek zaradi vzdrževanja in potrebne obnove. Prostovoljci Brezplacnega pravnega svetovanja še vedno odgovarjajo na vse vaše dileme in težave, povezane s prav­nimi zadevami. V primeru vprašanj se lahko dogovorite za sestanek na števil­ki 041/692-832 ali pa težavo opišete na info@bps.lasko.si. Clani brezplacnega pravnega svetovanja vam bodo z vese­ljem priskocili na pomoc. Spremljajte nas na spletni strani www. mmol.si in na družbenih omrežjih. Marko Šantej, Mlada moc obcine Laško REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO NOVA GRADBENA ZAKONODAJA Vlada Republike Slovenije je že konec leta 2013 sprejela odlocitev, da bo celovito prenovila prostorsko-gradbeno za­konodajo in s sprejetimi izhodišci uokvirila njeno prenovo. Postopek priprave in sprejema novih zakonov je trajal kar nekaj casa in tako so v novembru preteklega leta zaceli veljati zakoni, ki predstavljajo del te prenove: Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, Zakon o urejanju prostora in Grad­beni zakon. Prvi uravnava licence in pogoje za opravljanje arhitekturnih in inženirskih storitev, medtem ko drugi posodablja obstojece prostorske ukrepe. Tretje navedeni Gradbeni zakon (GZ) se je dejansko zacel uporabljati z junijem 2018, saj je bil njegov zacetek uporabe odložen zaradi potrebe po sprejemu podzakonskih aktov in dolocenega casa za prilagoditev spremembam, ki jih prinaša nova zakonodaja. Še na kasnejši rok (januar 2021) je odložena uporaba njegovih dolocb, ki se nanašajo na prostorski infor­macijski sistem (PIS) oziroma sistem e-graditve. Prav tako je z enakim odložnim rokom pogojen zacetek uporabe dolocb o dolocanju gradbenih parcel. Gradbeni zakon nadomešca dosedanji Zakon o graditvi objektov (ZGO-1 s spremembami, veljal od januarja 2003) in po razlagi Ministrstva za okolje in prostor, ki je predlog zako­na pripravilo, ureja pogoje za graditev objektov z naslednji­mi temeljnimi cilji: zmanjševanje investicijskih tveganj, vec­ja pravna varnost investicijske namere, integracija postopkov, omogocanje usklajevanja varstvenih in razvojnih interesov, informatizacija postopkov, krepitev odgovornosti udeležen­cev pri graditvi, odprava administrativnih ovir in legalizacija neproblematicnih gradenj. Investicijsko in pravno varnost krepijo mehanizmi, kot so obvezno podajanje informacij investitorjem še pred zacetkom upravnega postopka, možnost pridobitve tako imenovane pre­dodlocbe, v kateri upravna enota na zahtevo vlagatelja lahko že predhodno odloci o vprašanjih, ki so predmet odlocanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in vsebuje omejitve pri uveljavljanju pravnega varstva s strani stranskih udeležen­cev. V prenovljenem sistemu graditve je stroki, torej projek­tantom, nadzornikom in izvajalcem, naložena veliko vecja od­govornost, kar je namenjeno zagotovitvi dovolj visoke stopnje gotovosti, da bodo objekti projektirani v skladu s predpisi in da bodo zagotovili varnost njihovih uporabnikov. V zakon je vkljucenih kar nekaj možnosti za legalizacijo neproblematic­nih gradenj, od rednega postopka legalizacije, ki po novem marsikomu omogoca lažjo pridobitev gradbenega in uporab­nega dovoljenja, do izrednih možnosti legalizacije, ki so ve­zane na nek presecni datum (npr. gradnja pred 31. 12. 1967, gradnja pred letom 1998 - »objekti daljšega obstoja«…). V sle­dnjih primerih se omogoca takšne in drugacne spreglede pri dokazovanju skladnosti gradnje s predpisi. GZ pa je doprine­sel strožje pogoje za zacetek gradnje, saj je po novem mogoce zaceti z gradnjo na podlagi pravnomocnega gradbenega do­voljenja, na posebnem obrazcu oziroma na v zakonu predpi­san nacin pa je treba pri upravni enoti vložiti še prijavo zacet­ka gradnje. Namesto prejšnjih soglasij soglasjedajalcev se za pridobitev gradbenega dovoljenja zahtevajo mnenja pristojnih mnenjedajalcev, ki predstavljajo podlago za presojo upravne­ga organa o izpolnjevanju dolocenih pogojev. Novost je tudi integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje, v katerega se po novem združujeta dva po­stopka – postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja. Spreminja se tudi veljavnost gradbenega dovoljenja, ki bo po novem prenehalo veljati, ce investitor v petih letih od nje­gove pravnomocnosti ne bo vložil popolne prijave zacet ka gradnje (do sedaj je bil rok za zacetek gradnje na podlagi izda­nega gradbenega dovoljenja dve leti z možnostjo podaljšanja za enako obdobje, brez prijave zacetka gradnje). Gradbeno dovoljenje pa ni potrebno za gradnjo enostavnih in zacasnih objektov, za vzdrževanje objektov, za vzdrževalna dela v javno korist in za odstranitev objektov (odstranitev se lahko zacne le na podlagi prijave zacetka gradnje/odstranitve). Pogoje za zacetek uporabe objektov je GZ poostril s tem, da je odpravil izjemo iz ZGO-1, ki je enostanovanjske stavbe oprostil obveznosti pridobitve uporabnih dovoljenj. Sedaj so izjema brez uporabnega dovoljenja le še nezahtevni objekti. Vendar novi zakon za vecino objektov uvaja poenostavljen po­stopek izdaje uporabnega dovoljenja – brez posebnega ugoto­vitvenega postopka in brez izvedbe tehnicnega pregleda, torej zgolj na podlagi predložene dokumentacije in izjav udeležen­cev pri graditvi objektov. Dolocen je tudi rok za izdajo uporab­nega dovoljenja, to je 15 dni od popolnosti zahteve. Sprejeti GZ temelji na aktivnejši, preventivni vlogi inšpek­cijskih služb na samih gradbišcih. Ravno s tem namenom je, kot že receno, za vse gradnje, ki potrebujejo gradbeno dovolje­nje, uzakonjena faza prijave zacetka gradnje, kar naj bi omo­gocilo lažje spremljanje in evidentiranje gradbišc ter ucinko­vitejši nadzor na samih gradbišcih. Za postopke, ki so pred zacetkom uporabe GZ že v teku, je v prehodnih dolocbah omogoceno njihovo dokoncanje po ZGO-1. Podzakonski predpis Uredba o razvršcanju objektov klasi­ficira vse objekte, kot jih definira že GZ, tj. stavbe, gradbene inženirske objekte in druge gradbene posege, glede na zah­tevnost gradnje pa še nadalje ohranja termine: zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti, katerim daje neko­liko spremenjeno vsebino. Drugi pomembnejši podzakonski predpis Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, pa poleg vsebine, oblike in nacina izdelave dokumentacije za gradnjo vsebuje tudi dolocbe o obliki in vsebini obrazcev za zahteve, prijave, odlocbe itd. in ima v tej zvezi kar 23 prilog. Navedeno predstavlja bistvene novosti spremenjene grad-bene zakonodaje, na kar je smiselno opozoriti ob zacetku njene implementacije, ugodnost, uporabnost in ucinkovitost sprememb pa bo skozi daljše casovno obdobje pokazala sama praksa. Antonija Pinter KRAJEVNE SKUPNOSTI KS RECICA LEGENDA: OBSTOJEC MAKADAM CESTA- ASFALT 1779/1 1276/8 ZELENICA ASFALTNA MULDA Ce lahko recemo, da je šport v zadnjem PRIOBALNI PAS 5,00m mesecu dni dodobra krojil naša življenja, OGRAJA H=1,00m *268 BETONSKI ROBNIKI POGREZNJENI BETONSKI ROBNIKI KOŠ ZA SMETI saj je veliko ljudi spremljalo svetovno prvenstvo v nogometu, lahko tudi mi z 466/6 PARKIRNO MESTO ZA P 466/7 OSEBNA VOZILA P466/2 PROMETNI ZNAK­ OTROŠKA P 5611 Rezervirano parkirno mesto IGRALA P VRTNE HIŠKE velikim veseljem spremljamo naše strel- P 2436 PROMETNI ZNAK­ VRT 145m2 Parkirišce 2,80m×3,00m PVRT 145m2 P JAVNA RAZSVETLJAVA TRAVNE PLOŠCE ce Športnega društva Dušan Poženel, ki so ponovno dosegali odlicne razultate P P VRT 145m2 VRT 145m2 P P BETONSKI TLAKOVCI P POSODE ZA ODPADKE 466/1 P 466/5 na državnem prvenstvu na Pragerskem. P P P Osvojili so 4 ekipna prva mesta, posa- P 466/8 466/10 mezno dve zlati medalji, po eno srebr- VRT 145m2 JAVNA no in bronasto medaljo. Vsem skupaj is- RAZSVETLJAVA 466/10 krene cestitke, posebej tekmovalcem in vsem, ki vodijo tako odlicno ekipo. ...... ...... Prav tako ne moremo mimo še ene državne prvakinje Kiare VODIŠEK iz 466/10 467/5 466/9 466/11 GRADBENA IN PROMETNA SITUACIJA M 1:250 Hude Jame, ki je v plesni kategoriji Disco dance solo dekleta postala državna in po­kalna prvakinja za leto 2018. Tekmovan­je je potekalo v organizaciji Plesne zveze Slovenije v Medvodah od 23. do 29. juni­ja. Kiara svojo plesno znanje pridobiva v plesni šoli Zeko v Murski Soboti. Res smo lahko ponosni, da tako mala skup­nost, kot je naša krajevna skupnost, do­sega takšne rezultate. 467/2 467/3 1793 Ureditvena varianta parkirišca pri Sindikalnem domu kljucni fazi je izdelava idejnega projek­ta izgradnje parkirišca pri Sindikalnem domu in ureditev ostalega zemljišca, ka­terega je Obcina Laško odkupila od rud­nika Hrastnik-Trbovlje. Skladno s planom obnove javnih poti, ki nam ga z dodatnimi financnimi sred­stvi omogoca Obcina Laško, smo ob­novili del javne poti Jager–Zagorišek v dolžini 200 metrov. Dela je izvedel Fer­dinand Hercog, s. p., nadzor nad izvede­nimi deli je vršil Robert Seme. Vrednost gradbenih del je znašala nekaj cez 22.000 EUR. Vse postopke odmere zemljišca in prenos na Obcino Laško je vršila obcin­ EKOLOŠKI OTOK BETONSKA PLOŠCAD 10,60m×2,60m 466/12 Foto: Simon Sanda Pred nami je cas, ko bomo izved­ li prireditev ob krajevnem prazniku, ska uprava, KS pa je predhodno pridobila in sicer vas že sedaj vljudno vabimo na osrednjo prireditev v soboto, 22. sep­ tembra 2018, s pricetkom ob 15. uri na šolskem igrišcu pri šoli v Zgornji Recici. vsa potrebna soglasja lastnikov zemljišc in uredila projekt obnove javne poti, ki je služil kot temeljni dokument za izvedbo javnega narocila. V kulturnem programu bodo sodelovali Za naslednje obdobje smo pripravi­ucenci šole Recica, kvartet Pušeljc, Kia- Državna in pokalna prvakinja v plesni kategoriji Di­sco dance solo Kiara Vodišek (foto: Robert Vodišek) Rezultate pa lahko opazujemo tudi pri razvoju komunalne infrastrukure. V zakljucno fazo prihaja izgradnja javne­ga vodovoda v Zgornji Recici, izvajajo se obsežna dela pri obnovi lokalne ces­te Debro–Zgornja Recica na odseku od parkirišca Camloh do poslovne stavbe Gratexa, izvedena je bila prva faza iz­gradnje parkirišca na Šmohorju in ob­novljena javna pot od Preval do meje s Krajevno skupnostjo Liboje. Izvedena je bila redna košnja brežin ob javnih poteh, katero je izvedel Branko Selic, s. p. V za­li dva projekta za obnovo javnih poti in sicer Lah Darko–Podkoritnik in LC Re­cica–Jeran Milan. Pred samo izvedbo del moramo še zakljuciti odmere in izvesti prenos zemljišc na Obcino Laško. Ponosni smo tudi na vse prostovoljce, ki s svojim humanim delom pripomore­jo, da je svet lepši in boljši in na tem mes­tu gre zahvala vsem krvodajalcem, ki so se udeležili vsakoletne krvodajalske ak­cije v Sindikalnem domu. Opazimo lah­ko tudi novo podobo šolskega igrišca v Zgornji Recici, ki je zasijal v novi podo­bi, saj je ocišceno grmovja, obnovljene so tudi talne oznacbe. Vsem, ki ste sodelo­vali, hvala vam. V KS pa se bomo potru­dili, da uredimo še zunanje klopi, ki jih je že dodobra najedel zob casa. ra Vodišek in narodnozabavni ansambel Vihar, ki bo v nadaljevanju poskrbel za dobro razpoloženje. Ob osrednji prire­ditvi bomo slavnostno otvorili izgradnjo javnega vodovoda Zg. Recica, obnovo lo­kalne ceste v Sp. Recici in uradno preda­li novo gasilsko vozilo clanom PGD Re­cica. Vse zbrane bosta nagovorila župan Obcine Laško Franc Zdolšek in škof dr. Stanislav Lipovšek, ki bo opravil tudi bla­goslov ob prisotnosti dekana Roka Metli­carja in župnika Stanka Domanjka. Bodite del naše zgodbe in s svojo pri­sotnostjo izrazimo dobrodošlico našim gostom in zahvalo za opravljeno delo. Naj vam bo SRECNO! Matjaž Pikl, predsednik KS Recica KS LAŠKO Predstavitev na Dnevu Lašcanov Kot smo napovedali že v prejšnji številki Laškega biltena, smo na letošnji prireditvi »Dan Lašcanov«, ki je bila v sredo, 11. julija, na obcinskem dvorišcu pripravili kratko predsta­vitev knjige »Krajevna skupnost Laško skozi 50 let«. Tokrat je to delo opravil Enej Kirn, podpredsednik sveta Krajevne skupnosti Laško. Socasno z njegovim nagovorom pa smo med zainteresirane krajane razdelili še zadnje izvode knjige, ki smo jo natisnili v tisoc izvodih. Glede na povpraševanje se je knjiga lepo »prijela« in v ko­likor bo interes še velik, bomo v krajevni skupnosti naslednje leto razmislili o ponatisu. Do takrat pa si jo tisti, ki knjige niste uspeli prevzeti, le-to lahko izposodite v laški knjižnici. Martin Kokotec, predsednik KS Laško Krajane obvešcamo, da je knjiga »Krajevna skupnost Laško skozi 50 let« že pošla. Knjigo si je možno sposo­diti v Knjižnici Laško. O morebitnem ponatisu knjige bo javnost obvešcena. Dosedanjim bralcem se opravicujemo, da je v knjigi prišlo do nekaterih slovnicnih napak. Knjiga je bila lek­torirana. Do napak v posameznih besedilih pa je prišlo pri oblikovanju in tisku. Uredništvo knjige se opravicuje tudi vsem svojcem žal že obeh umrlih laških zobozdravnic. V knjigi na stra­ni 173 je na spodnji fotografiji zobozdravnica Zvezdana Bevandic Sunajko in ne zobozdravnica Manica Ambrož Godec (navedeno Manica Ambrožic). KS Laško 7. KAVARNIŠKI VECER 15. junija se je odvil 7. kavarniš­ki vecer v organizaciji Turisticne­ga društva Laško, Knjižnice Laško in Društva ŠMOCL. Gostili smo dr. Toma Korošca, jezikoslovca in univer­zitetnega profesorja, castnega obcana Obcine Laško. Gostitelj vecera je bil Lojze Oberžan, ki nas je popeljal po spominih gosta – na njegovo mladost, študijska leta in njegovo ustvarjalnost. S svojim iskrivim pripovedovanjem je dr. Korošec navdušil obiskovalce vecera. Marsikatera misel iz njegovega pripovedovanja nam je ostala zasidrana v spominu, morda predvsem tista, da moraš imeti iskreno rad svoje mesto. Svojo ljubezen do Laškega je dr. Koro­šec izkazal tudi v tekstu o mestu, ki ga je doživeto prebrala Špela Juhart. Prijeten vecer spominov na Laško je omogocila Krajevna skupnost Laško, s ponudbo pa so ga popestrili prijazni gostitelji v Vili Monet. Boštjan Vršcaj KS SEDRAŽ Echo festival Govce 2018 Krajevna skupnost Sedraž je v sodelovanju z Društvom za ohranjanje kulturno zgodovinske dedišcine in promocijo vasi Govce (skrajšano ime Društvo Govce), Rudarskim društvom sveta Barbara Sedraž, Prostovoljnim gasilskim društvom Sedraž, STIK-om Laško in Zavodom za gradbeništvo Slove­nije ter Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Fakulteto za gradbeništvo in arhitekturo z Univerze v Ma­riboru prevzela organizacijo dogodkov v projektu Promocija Govc, ki je sofinancirana tudi s strani Obcine Laško in pomeni korak naprej v prizadevanjih za ohranitev industrijske dediš­cine na trajnostni nacin in spodbujanje turizma na podeželju. Naše Govce imajo posebno zgodbo, izjemno energijo in idi­licni ambient. V opušceni rudarski strojnici smo gostili zanimi­vo umetniško razstavo mladih umetnikov, skupine PH15, štu­ dentov in bivših študentov Naravoslovnotehniške fakultete, ki smo jo razširili z razstavo kiparke Milojke Drobne. Tako smo ustvarili edinstveno galerijo in pripravili nekaj spremljevalnih dogodkov, o katerih smo že porocali. V zacetku junija smo zakljucili z gostujocimi razstavami in v ta namen pripravili dvodnevni zakljucni festival, ki smo ga po­imenovali Echo festival Govce 2018. Prvi dan festivala, v petek, 8. junija, se je zacel z delavnicami za otroke. Zahvaljujemo se vodstvu OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in Podružnicne šole Sedraž za sodelovanje in otrokom od 2. do 5. razreda za izkazano navdušenje. Najprej so poslu­šali priznano pravljicarko Anjo Štefan, nato so s pomocjo igre spomina spoznavali razlicne kristalcke s Tomažem Majcnom. Po malici in zabavni predstavitvi pravega škrata Perkmandeljca so pod mentorstvom priznanega loncarja Vida Hojnika izde­lovali opeko iz gline. Cisto sami so odlicno pripravili glino za izdelovanje opeke in bose nogice so zato na koncu potrebovale kar precej vodne prhe, za katero je poskrbel naš vrli gasilec Jože Koprivc. Med aktivnostmi nas je obiskala mednarodna delegacija vi­sokih predstavnikov evropskega projekta Virtual Mine, v okvi­ru katerega nas je mednarodni javnosti predstavila mag. Mate­ja Golež z Zavoda za gradbeništvo Slovenije in jih navdušila z našo zgodbo. Prav tako sta nas s svojo prisotnostjo pocastila naš župan Franc Zdolšek in direktorica obcinske uprave Tina Rosi­na Košir. Vecerni koncert Moškega pevskega zbora Sedraž je žal ostal brez obiskovalcev, saj se je ravno v napovedanem casu razbesne­lo neurje nad našimi Govcami. Naslednji dan, 9. junija, je bil pred Strojnico poseben sejem­ski dan. Postavili smo predstavitvene in prodajne stojnice, na katerih so se predstavili lokalni podjetniki, proizvajalci, izde­ lovalci, društva in posamezniki. Za praznicno vzdušje je pos­krbela Rudarska godba Hrastnik, ki je preiskusila neverjetno akusticnost galerije. Obiskovalcem in pohodnikom iz Laškega smo pripravili dobrodošlico s sveže pripravljenim funštercom. Hkrati so potekale še kreativne delavnice v izvedbi umetniške skupine PH 15, kjer so si obiskovalci lahko sami potiskali no­silne vrecke. Komunala Laško prejela priznanje Zbornice komunalnega gospodarstva Na strokovnem posvetu letošnjega srecanja delavcev komunalnega go­spodarstva, ki je potekalo v Celju, je v okviru slovesnega dela 34. Komunaliade Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije podelila priznanja za uspeš­no in dolgoletno poslovanje v komunalni dejavnosti, ki ga je prvic v zgodovini podjetja prejela tudi Komunala Laško. Priznanje je v imenu zbornice podelil njen predsednik Mi-ran Lovric in ga izrocil direktorju Komunale Laško Tomažu Novaku ter se mu zahvalil za njegov doprinos. V obrazložitvi priznanja je bilo med drugim navedeno: »Javno podjetje Komunala Laško v letu 2018 praznuje 30 let delovanja v sedanji organizacijski obliki, 70 let organiziranega delovanja na podrocju komunalnih dejavnosti in 90 let organi­ziranega delovanja gospodarske javne službe vzdrževanja vodo­voda. V svojem 30-letnem delovanju je slavljenka vedno postav­ljala dobrobit obcanov v središce svojih dejavnosti. Za svoje delo so v preteklih letih dobili številna priznanja, med katerimi velja posebej izpostaviti priznanje za najbolj okusno pitno vodo, ki jo je dobila na prvem mednarodnem vodnem festivalu leta 2016. Svoje temeljno poslanstvo ohranjanja cistega in zdravega oko­lja ter skrbi za kakovostno življenje obcanov zagotavlja s kako­vostnim izvajanjem storitev, odgovornim ravnanjem do svojih uporabnikov in okolja ter razvojem novih dejavnosti in storitev. Zaradi svoje družbene odgovornosti, poslovne etike, strokovne­ga dela in stalne ter v prihodnost usmerjene nadgradnje svojih storitev Komunala Laško uživa visok ugled. Tako med svojimi uporabniki in tudi v skupnosti komunalnih podjetij, saj velja kot zaupanja vreden in zanesljiv poslovni partner.« Vec o podeljenih nagradah in priznanjih si lahko ogledate v kratkem prispevku preko spletne povezave: https://www.you­tube.com/watch?v=6wwwnFwl39Y. Komunala Laško ima novo triosno vozilo za zbiranje, stiskanje in prevoz odpadkov Komunala Laško je v zacetku letošnjega leta izvedla javno narocilo za dobavo komunalnega vozila za zbiranje, stiskanje in prevoz odpadkov. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbra­no podjetje JUST, d. o. o., iz Ljubljane. Vrednost investicije je znašala 177.700 EUR brez DDV. V ceni investicije je bila doba­va šasije oz. podvozja vozila ter komunalna nadgradnja vozila za zbiranje in stiskanje odpadkov. Dobava vozila je bila izve­dena pred iztekom pogodbenega roka. Prvic v zgodovini podjetja smo za potrebe zbiranja in odvo­za odpadkov nabavili novo triosno komunalno vozilo, ki ima v primerjavi z ostalimi dvoosnimi vozili poleg vecje velikos­ti podvozja in vecje kapacitete nadgradnje tudi vecjo okret­nost. Novo komunalno vozilo poganja dizelski motor (Euro 6) z mocjo 338 KW (460 KM). Vozilo ima pogon na štiri kolesa, skupno nosilnost 28 ton in kapaciteto nadgradnje 20 m3 ter omogoca zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov, manj­ših kosovnih in drugih loceno zbranih odpadkov (papir, stek­lo, embalaža ipd.). Stresalni mehanizem omogoca praznje­nje vseh vrst posod oz. zabojnikov. Cas praznjenja zabojnika (dvig/spust) znaša 6–12 s, odvisno od vrste in teže zabojnika. Vozilo ima poseben krmilni sistem, ki pripomore k nižji po­rabi goriva in zmanjšanju emisij hrupa v primerjavi z ostalimi vozili, in je izdelano v skladu s Pravilnikom o varnosti strojev in zahtevami harmoniziranega standarda SIST EN 1501 za vo­zila za zbiranje odpadkov s stresalniki. Svecana primopredaja vozila je potekala v zacetku avgusta na sedežu Komunale Laško. Trak so svecano prerezali župan Obcine Laško Franc Zdolšek, predsednik nadzornega sveta podjetja Marjan Kozmus in direktor podjetja Tomaž Novak. Svecanega dogodka primopredaje so se udeležili zaposleni de­lavci Komunale Laško, predstavniki obcinske uprave ter nad­zornega sveta podjetja in obcani, ki bivajo v neposredni bližini sedeža podjetja. Cišcenje javnih površin v casu festivala Pivo in cvetje v Laškem Tradicionalni festival Pivo in cvetje vsako leto v zacetku ju­lija prenese v laško središce precej sprememb in živahnosti tudi na podrocja vzdrževanja javnih površin. Že v zacetku meseca je treba javne površine pripraviti na spremembe prometnega režima, zavarovati obmocja, kjer bi se obiskovalci lahko poškodovali, in umakniti vso premicno komunalno opremo, ki jo bi v casu festivala lahko popolnoma unicili. V tem casu se iz mestnega središca umaknejo vsa cvet­licna korita, namestijo se varovala na podeste mostu cez Savi­njo, prav tako se namestijo montažne varovalne ograje na tista mesta, kjer je to potrebno za fizicno varovanje obiskovalcev, pripravi se prostor za kampiranje in nešteto drugih malenkos­ti, vcasih ocem zelo nevidnih. Komunala Laško poleg vse predhodne priprave poskrbi tudi za sprotno vsakodnevno jutranje cišcenje mestnega jedra, tako da je mesto ocišceno in oprano do casa, ko ljudje odhajajo v službo. V ekipi vsako leto sodeluje 15 zaposlenih, vecinoma vzdrževalcev javnih površin in šoferjev. V zadnjih letih je ci­šcenje mocno olajšal »sesalec«, ki je namešcen na komunalno vozilo in je namenjen predvsem za potrebe cišcenja ob velikih prireditvah. Delavci najprej rocno pripravijo kupe odpadkov, ki jih potem posesajo v komunalno vozilo. Seveda ostane še precej skritih kotickov, kjer je vse treba narediti rocno. Ceste in ulice se vsakodnevno perejo strojno, da so pravocasno prip­ravljene na naslednji festivalski dan. Po koncani prireditvi se vsi skriti koticki, kamor se ne da priti s komunalnim vozilom, ocistijo in operejo rocno. Pospra­vi in ocisti se prostor za kampiranje, kjer je zaradi travne po­vršine prav tako vse treba narediti rocno. Ko je cišcenje po prireditvi koncano, je ponovno treba namestiti nazaj vso ko­munalno opremo in jo vzpostaviti v prvotni režim. V vseh teh letih sta priprava in cišcenje postali že skoraj ru­tina. Ekipa in organizacija sta uteceni, a kljub temu festival vsako leto prinese kakšno novost in presenecenje. Kljucno pri tem pa je, da so mešcani in obiskovalci z našim cišcenjem za­dovoljni. Marko Klinar, vodja vzdrževanja javnih površin Komunaliada 2018 V Celju je v zacetku letošnjega junija zno­ va potekalo vsakole­ tno srecanje delavcev komunalnega gospo­ darstva, letos že 34. za­ pored. Srecanja se je udeležilo 3.000 ude­ ležencev, ki so se po­ merili v 18 športnih in štirih delovnih disci­ plinah. Udeležili smo se ga tudi nekateri za­ posleni iz Komunale Laško. Tekmovali smo v vožnji s kartingom, streljanju z zracno pu­ ško, pikadu, teku in v delovni disciplini vo­ dovod (sestavljanje vo­ dovodne instalacije). Vse ekipe so dosegle dobre rezultate, najbolj ponosni pa smo na 3. mesto, ki sta ga v delovni disciplini vodovod in postavljanje vodovodne insta­ lacije dosegla Janko Tovornik in Ciril Golec. Dragica Levstik »INTEGRALNI TURISTICNI PRODUKT ZELIŠCARSKE DEDIŠCINE« Narašcajoce zanimanje in povpraše­vanje po zelišcnih produktih in stori­tvah doma in po svetu je šest slovenskih lokalnih akcijskih skupin (LAS Razno­likost podeželja, LAS V objemu sonca, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, LAS Srce Slovenije, LAS Spodnje Savinj­ske doline in LAS Od Pohorja do Bohor­ja), vkljucenih v operacijo sodelovanja »Integralni turisticni produkt zelišcars­ke dedišcine«, vzpodbudilo h krepitvi in razvoju prednosti in priložnosti na tem podrocju. Z vzpostavitvijo inovativne­ga zelenega turisticnega produkta, ki bo pomembno prispeval k prepoznavanju Slovenije kot zdrave, aktivne in zelene destinacije, bodo vkljuceni zelišcni in tu­risticni ponudniki oblikovali povezano buticno ponudbo z visoko dodano vre­dnostjo, ki bo komunicirana s pomocjo inovativnega komunikacijskega sredstva, e- herbarija. LAS Raznolikost podeželja vas v sode­lovanju s STIK-om Laško vabi na prire­ditev, s katero se bomo pridružili dogod­kom v pocastitev krajevnega praznika KS Jurklošter, ki slovi po zelišcnem bogastvu in tradiciji. V soboto, 25. avgusta, si bos­te lahko ogledali dva zelišcna vrtova: na KMETIJI KOZMUS boste lahko pris­luhnili zgodbam treh zelišcnih cajev, ki vkljucujejo starodavna jurkloštrska izro­cila, na ZELIŠCNI KMETIJI PLAHTI­ CA pa si boste lahko ogledali nastajajoci keltski zelišcni vrt in zaznavali sporocila kulturne krajine z vsemi cuti. Dobimo se pred kartuzijo Jurklošter ob 12.00, oba ogleda pa bomo zakljucili okoli 14.00 z zakusko in izmenjavo izkušenj. Od 16.00 do 17.30 se bo na priredit­venem prostoru pred kartuzijo Jurkloš­ter odvijala predstavitev izdelkov in storitev zelišcnih ponudnikov iz vseh sodelujocih LAS v operaciji »INTE­GRALNI TURISTICNI PRODUKT ZE­LIŠCARSKE DEDIŠCINE«. V delavnici »Kulinaricno zelišcno popotovanje sko­zi cas« bodo predstavljene jedi iz tistih zgodovinskih obdobij, ki so v Jurkloštru in okolici pustila svoje sledi. Ogledali si boste lahko pripravo in okušali jedi, ki so povezane z obdobjem Keltov, obdobjem cašcenja Kibele in obdobjem prisotnosti kartuzijanov. Vse jedi bo povezovala te­matika uporabe zelišc v njihovi pripra­ vi. Otroci bodo lahko prisluhnili zelišcni pravljici in v bližini kartuzije spoznavali njena sporocila. Prireditev se bo izvedla v okviru ope­racije »Integralni turisticni produkt zeli­šcarske dedišcine« in je delno financira­na iz sredstev EU. LAS Raznolikost podeželja STROKOVNA EKSKURZIJA V VOJNIKU Z OKOLICO Tudi v letošnjem letu smo se kmetice - clanice društva Rosa odpravile na ogled dobrih praks in na izmenjavo izkušenj v Voj­nik ter njegovo okolico. Na dan izleta smo imele odlicno vreme za potepanje, saj se je prijetno shladilo ter kazalo na deževne kaplje. V Vojniku nas je pricakala ga. Žerjav, clanica društva kmetic META, in nas popeljala na dvorec Tabor, po katerem nas je vo­dil oskrbnik g. Zalošnik. Ogled smo zacele na kmetiji Operckal, na kateri se ukvarjajo s peko kruha in peciva. Gospa Lojzka nam je predstavila svojo dopolnilno dejavnost in izkušnje, ki jih je pridobila pri opravlja­nju le-te, postregla pa nam je tudi z enoloncnico. Na kmetiji Vrhivšek se ukvarjajo s pridelavo konoplje, zelišc, ki jih obenem tudi destilirajo. Ogledale smo si parno destilaci­jo sivke s pridobivanjem etericnih olj in hidrolatov. Ponujajo pa tudi številne zanimive izdelke, kot so konopljino olje, konopljin kruh in pecivo, razlicne caje, moko ter 3- ali 6-urne delavnice izdelave naravnih pripravkov iz industrijske konoplje in zelišc. Nato smo se ustavile v Ivenci pri Jožetu Ribicu. Je lastnik zbir­ke starega orodja in kovaških izdelkov. V kovaški delavnici nam je prikazal kovanje, ki je vredno ogleda. Okusno kosilo so nam pripravili na Turisticni kmetiji Sle­menšek. Clani družine, ki jih šteje 12, se ukvarjajo s predelavo sekancev. V hlevu imajo krave dojilje in konje, ki jih imajo za namen ježe. Pri njih lahko praznujete rojstne dneve, ponujajo tudi prenocitve. Popoldne smo si ogledale ekološko kmetijo Randl v Škofji vasi, kjer proizvajajo jajca in jarkice enodnevnih pišcancev. Na­zadnje smo se ustavile v cerkvi sv. Jerneja v Vojniku. Sprejel nas je vojniški duhovnik. Seznanil nas je z zgodovino in dejavnostjo župnije. Pri cerkvi smo se srecale še s clanicami društva kmetic Meta. Pogostile so nas z mesnimi dobrotami, manjkalo pa ni niti odlicno pecivo in cešnje, ki so opominjale na obilno letino. Zahvaljujemo se muzikantu Tiniju, ki nas je spremljal in nam s svojo harmoniko pricaral nasmehe na obrazih. Cilj ekskurzije je bil dosežen, saj smo se seznanile z delom na podrocjih dopolnilne dejavnosti. Njihove dobre prakse bomo poskušale vnesti v naše delo. Clanice društva Rosa ARONIJA: IZBOLJŠAJ ZDRAVJE S CUDEŽNO ZDRAVILKO Aronija vsebuje najvec antioksidantov med vsemi vrstami ja­godicevja in ostalimi vrstami sadja. V plodovih aronije je veliko vitamina A, C, E, vec vrst vitamina B ter zelo redek vitamin P, ki spodbuja delovanje in absorbcijo vitamina C. Je tudi prava zak­ladnica makro in mikro elementov, vsebuje železo, betakaroten, kalij, kalcij, mangan, jod, fosfor, bor in molibden. Vsebuje tudi naravne rastlinske antibiotike ali fitoncine, to je sestavine, s ka­terimi se brani pred insekti, bakterijami in virusi, ljudje pa si z njenim uživanjem lahko izboljšamo zdravje. Aronija pomaga na vec nacinov: – povecuje splošno odpornost organizma in pomaga šcititi pred virusi in bakterijami, – razstruplja in ocisti organizem, – poživlja in izboljšuje spomin in koncentracijo, – blaži glavobole in migrene. – ugodno vpliva na prebavo, odpravlja tudi zgago in umirja krce in bolecine v želodcu in crevesju in odpravlja drisko, – izboljša krvni pretok, zato lahko celo odpravi migrene, bist­veno pa se lahko upocasni razvoj arteroskleroze, – zmanjša se tudi nastanek Alzheimerjeve bolezni in demence, – izboljšuje raven železa v krvi, zato se jo priporoca slabokrv­nim, – nepogrešljiva je tudi med nosecnostjo, saj vsebuje folno kisli­no in železo, – deluje antikarcerogeno, saj unicuje maligne celice pri rakastih obolenjih pljuc, dojk, možganov, debelega crevesja in jeter, – priporoca se jo tudi po jemanju sinteticnih zdravil in antibio­tikov, da se jetra precistijo. Prav tako ob jemanju aronije telo hitreje okreva po operacijah in posegih. Skrajšuje tudi cas ce­ljenja ran in jih dezinficira. Zakaj pa bi aronijo vsakodnevno uživali? Aronija ne samo krepi imunski sistem, ampak telo tudi ocisti in razstrupi vseh toksinov, ki se nalagajo v našem telesu. Ocišcen­je crevesa, kože in urina je razmeroma hitro, v telesu pa kljub temu ostanejo težke kovine in kemikalije, zato se priporoca red-no dnevno uživanje aronije. Koliko aronije na dan lahko uživamo? Na dan naj bi zaužili do 20 sve­žih ali suhih plodov, ce pijemo sok pa med 30 do 50 ml. Priporocljivo jo je uživati po jedi, najbolje po zaj­trku. Aronijo lahko uživajo tudi ot­roci od enega leta dalje. ARONIJA ima najvecjo ORAC vrednost (Oxygen Radical Ab­ sorption Capacity), kar pomeni najvecjo zmožnost absorbcije prostih radikalov. Priporoca se dnevni vnos 1670 enot, aronija jih ima 16062 µmol / 100 g plo­da. Daje neprimerno vecjo antioksidativno zašcito kot borovni­ce, brusnice in granatno jabolko (vir: https://www-crnoplodna­-aronija). Mihelca Deželak Mrgole, Eko kmetija Primož-Dobra misel PRAKSE DELIT VENE EKONOMIJE V LOGISTIKI IN TURIZMU: IZZIVI IMPLEMENTACIJE V THERMANI LAŠKO 20. julija 2018 smo v Thermani Laško, d. d., v okviru projekta »Po kreativni poti do prakticnega znanja: Prakse delitvene ekonomije v logistiki in turizmu: izzivi im­plementacije v Thermani Laško« pripra­vili zakljucno predstavitev štirimesecnega projektnega dela. Projekti »Po kreativni poti do znanja« so sofinancirani s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada ter name­njeni povezovanju visokošolskega okolja z realnimi izzivi v gospodarstvu. Študenti Fakultete za logistiko in Fa­kultete za turizem Univerze v Mariboru so tako pod mentorstvom doc. dr. Sonje Mlaker Kac s Fakultete za logistiko, doc. dr. Andreje Trdina s Fakultete za turizem in Nine Pader Topole iz Thermane Laško, d. d., predstavili rezultate projekta s pou­darkom na predlogih družbeno odgovor­nih praks in praks delitvene ekonomije, ki so jih osnovali na temeljitem pregledu stanja in ugotovitvah izvedenih raziskav med gosti in domacini ter za katere me­nijo, da bi jih bilo smiselno vkljuciti v po­slovanje Thermane Laško in v Laško na splošno. Opravili so tudi pregled že ob­stojecih družbeno odgovornih praks ter opozorili na nekatere izzive, ki jih v Laš­kem v nadaljevanju pri implementaciji dodatnih še cakajo. Ekipa študentov se je nadvse izkaza­la, pri svojem delu je upoštevala razlic­ne sodobne trende v turizmu in logisti­ki ter izpostavila zanimive vidike, vezane na izposojo koles, uporabo in promoci­jo javnih prevoznih sredstev, obenem pa opozorila tudi na tako imenovani »book-sharing«, »cupsharing« in »towelsha­ring« kot potencial za spodbujanje ino­vativnih družbeno odgovornih praks v logistiki in turizmu. Doc. dr. Sonja Mlaker Kac, Fakulteta za logistiko DAN LAŠCANOV IN MAVRICNA DEŽELA Dan pred zacetkom Festiva­ la Pivo in cvetje smo se Lašcani in Lašcanke zopet zbrali, da prisluh­nemo spominom in se prepustimo uvodu v praznik Piva in cve­tja s tradicionalno prireditvijo »Dan Lašcanov«. Rdeca nit prireditve je bilo obujanje spominov, kajti to je tis-to, kar nam je Lašcanom ob vrcku piva najpomembnejše. Velik pomen letošnje prireditve pa je predstavljala tudi voda, ki je nekakšen simbol našega malega mesta. Znani Lašcan Tomo Korošec je dejal, da si lepoto kraja vedno zapomni po reki in da je spomin na kraj ter ljubezen, ki tke vez med njim in Laškim, ustvarila ravno reka Savinja. To veliko vrednoto pa smo pocasti­li tudi na samem dogodku, saj ravno letos obeležujemo 90. oble­tnico mestnega vodovoda. V starem Laškem so bili izviri bistre studencnice le pri treh hišah, tako so se Lašcani še na zacetku 20. stoletja s pitno vodo oskrbovali iz vodnjakov. Do izvedbe vodovoda v Laškem je tako prišlo šele konec dvajsetih let, ko je bil ustanovljen gradbeni odbor, ki so ga sestavljali obcinski ve­ljaki Homan, dr. Lovšin, Šipek, Elsbacher, Pleskovic in dr. Per­nat, pod vodstvom takratnega župana dr. Roša. 1. decembra leta 1928 je bilo slavnostno odprtje nove mestne pridobitve, katere jubilej letos beležimo. Seveda pa Dneva Lašcanov ne moremo praznovati brez tra­dicionalnega vpisa v »Knjigo Lašcanov«, ki je letos beležila kar 453 vpisov. Ob vpisu je vsak izmed podpisanih prejel tudi spo­minsko pivo, ki ga vsako leto ravno s tem namenom posebej za ta dogodek polni Pivovarna Laško Union. Vsak izmed obiskovalcev je ob vpisu v knjigo prejel tudi an­keto, s katero lahko pripomorejo tudi k trajnostnemu razvoju odgovornega ravnanja do naravnega in družbenega okolja, za katerega smo destinacijo Laško v letu 2016 okronali z nazivom Slovenia Green destination, ki ga podeljuje Slovenska turisticna organizacija. Posebno mesto na odru pa je letos zavzel tudi sod Laškega piva, ki ga je na posebni predstavitvi destinacije Laško na med­narodni turisticni prireditvi, ki se je odvijala od 22. do 24. junija 2018 v Lyonu, z motivi naše destinacije poslikal umetnik Mitja Bokun. Samo prireditev je popestril tudi pester nabor lokalnih glas­benikov, ki so poskrbeli za dobro vzdušje. Dan Lašcanov smo tako kot vsako leto otvorili z nastopom Laške pihalne godbe z mažoretami ter bobnarsko skupino, brez katerih si Festivala Piva in cvetja ne znamo predstavljati. Svoj pevski talent nam je kot mlada in nadebudna pevka predstavila Hana Obrez, Lašca­nom in Lašcankam pa je skupaj z Marjanom Hvalo vecer polep­šala tudi Manuella Brecko. Ce so spomini tisti, ki so krojili vecer, pa smo se na Dne­vu Lašcanov spominjali tudi jubilejev Krajevne skupnosti Laš­ko ter Laškega akademskega kluba. Na odru sta svoje obcutke ob 50-letnici krajevne skupnosti ter 60. jubileju Laškega aka­demskega kluba z nami delila podpredsednik Krajevne skup­nosti Laško Enej Kirn ter predsednica LAK-a Petra Dermota, ki sta poleg spominov svoj pogled zazrla tudi v prihodnst našega kraja. Dogodek je minil v sprošcenem vzdušju in obilici smeha, za kar je poskrbela tudi zloglasna Frau Komes v izvedbi Urške Knez, ki je Lašcane tako kot nekoc »pošteno okrcala«. Za konec so za pestrost glasbenega dogajanja poskrbeli tudi v ansamblu Evrokvintet ter skupini Steinbrück. Spomini ob pivu in klepetu so tako odzvanjali še dolgo v noc, Lašcani in Lašcanke pa so z nasmejanimi obrazi vztopili v festi­valni teden, kjer se je Laško odelo v cas cvetocih rož ter dobrega piva. Pozabili pa nismo niti na naše najmlajše Tako kot vsako leto smo tudi letos v sklopu Festivala Pivo in cvetje organizirali dogajanje za najmlajše, ki je potekalo pod krovnim organizatorstvom Centra za šport, turizem, informira­nje in kulturo Laško ter društva ŠMOCL. Otroci so si na letoš­njih dneh festivala cas lahko krajšali z raznovrstnimi športnimi aktivnostmi, lutkovnimi predstavami, se razvajali v mini well­ness koticku, izdelovali izdelke na kreativnih ustvarjalnicah. Za pravo zabavo je letos poskrbel tudi mini express vlakec, ki je mladim nadebudnežem razkazal lepote našega mesta. od 5. do vkljucno 15. leta starosti predstavili na pravcatem odru Zvezd v Mavricni deželi. Tekmovanje je potekalo vse tri dni fe­stivala pod budnim ocesom stroge komisije. Letošnja zmago­valka, ki se je v oceh žirije najbolje odrezala, je postala Brina Macek, ki je od organizatorja tekmovanja Pivovarne Laško Uni­on prejela tecaj solo petja v vrednosti 500 evrov. Pester nabor zabave za najmlajše, nad katerim so obiskovalci festivala vec kot navdušeni, ter spomini, ki smo jih skupaj obu­jali na Dnevu Lašcanov, so torej krojili lepe trenutke preteklega Festivala Piva in cvetja, ki se jih bomo Lašcani in Lašcanke z ve­seljem spominjali vse do naslednjega praznovanja. Pomembno je, da se kot kraj povezujemo in tkemo pomembne vezi, ki jih skupaj z vami in za vas uresnicujejo tudi v Centru za šport, tu­rizem, informiranje in kulturo Laško. Špela Juhart DESTINACIJI LAŠKO PRIZNANJE ZA ODMEVNO PROMOCIJO Destinacija Laško je v cetrtek, 28. juni­ja, prejela posebno priznanje s strani Slo­venske turisticne organizacije. Jubilejno 25. kolesarsko dirko Po Slo­veniji smo podprli tudi v Obcini Laško. Župan Franc Zdolšek je omogocil izved­bo izjemnega projekta, pri katerem je so­delovalo vec kot 500 posameznikov. Ot­roci iz Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, ki so se jim pridružili otroci PŠ Debro in PŠ Šentrupert, so na travniku pod gradom Tabor uprizorili prav poseben per­formans. Izvedli so dva živa napisa – I FEEL LAŠKO ter I FEEL SLOVENIA. Performans je doživel vec kot pozitiven odziv, saj je o Laškem govori­la celotna Evropa. Dogajanje je preko Eurosporta prenaša­lo 110 držav in spremljalo 13 milijonov gledalcev. Posne­tek se je razširil po družbenih omrežjih in o njem se bo govo­rilo še dolgo casa. Celoten projekt je koordiniral Center za šport, turizem, informiranje in kultu­ro Laško, ki se za pripravljenost in sode­lovanje zahvaljuje Mateji Škorja, Marku Sajku, vsakemu ucitelju in ucencu pose­bej, za pomoc pri tehnicni izvedbi pa tudi Študentskemu, mladinskemu in otroške­mu centru Laško ter drugim posamezni­kom. Priznanje za inovativno in mednarod­no odmevno promocijo Slovenije in znamke #IfeelsLOVEnia je destinaciji Laško predala mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turisticne organizaci­ je. Ob tem je izjavila: »Slovens­ka turisticna organizacija se je odlocila za posebno priznanje, ki ga podeljuje destinaciji, ki je s svojo inovativnostjo in src­nostjo poskrbela, da je svet Slo­venijo še posebej zacutil. To je destinacija Laško. Hvala lepa 500 otrokom, mentorjem in predstavnikom turisticne orga­nizacije Laško. Zaradi formaci­je, ki so jo naredili, je komen­tator Eurosporta vzklikal od navdušenja.« PROMOCIJA OBCINE LAŠKO V FRANCOSKEM LYONU Obcina Laško je bila povabljena k predstavitvi na mednaro­dni turisticni prireditvi »Fętes Consulaires 2018« v francoskem mestu Lyon, na glavnem trgu Bellecour. Župan Obcine Laško Franc Zdolšek, se je odzval prijaznemu povabilu dr. Tatiane Dumas Rodica, castne konzulke Republike Slovenije v regiji Auvergne-Rhône-Alpes za predstavitev desti­nacije Laško na mednarodni turisticni prireditvi, ki se je odvija­la od 22. do 24. junija 2018 v Lyonu. Celoten projekt predstavitve je ob pomoci konzulata vodil Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, pri promociji pa so sodelovali predstavniki Obcine Laško, turistic­nega gospodarstva (Thermana Laško, Rimske terme), Pivovar­na Laško Union ter Cebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar. Prvi dan je bil namenjen predvsem srecanju med ambasador­ji, konzularnimi predstavniki in visokimi predstavniki politic­nega in ekonomskega življenja v Lyonu in drugih vecjih mes­tih v pokrajini Rhône–Alpes. Slovenija, v njenem imenu Laško kot castni gost, je sprejela 48 konzulov akreditiranih v Franciji oziroma pokrajini Rhône–Alpes ter mnogo drugih VIP obisko­valcev, med njimi veleposlanika Republike Slovenije v Franciji Andreja Slapnicarja. Ti so na predstavitvenem prostoru nazdra­vili z Laškim pivom ter si ogledali ustvarjanje znanega slikarja Mitje Bokuna, ki je s svojo kreacijo in tematiko naše destinacije poslikal sod laškega piva. Naslednja dva dni je bil sejem odprt za širšo javnost. Paviljon Slovenije – Laškega je bil zelo obiskan, saj je bil atraktivno opre­mljen z razlicnimi slikovnimi materiali, zemljevidi, zastavami in grbi, tako zunaj kot tudi v sami notranjosti. Obiskovalci raz­stavnega prostora so prejeli promocijski material o naši destina­ciji, posameznih ponudnikih znotraj nje in Sloveniji z zemljevi­dom, informatorji pa so jim podali vse potrebne informacije o doživetjih v naši destinaciji. V ta namen je bilo posebej obliko­vano promocijsko gradivo z navedbo sodelujocih ponudnikov v projektu in prevedeno v francoski jezik. Predstavljena ponud­ba je temeljila na glavnih produktih naše destinacije: termalni vodi, pivu in medu. Med je bil še posebej izpostavljen drugi dan, ko je lectarka Tatjana Šolar pred množico obiskovalcev izdelo­vala lect in ga nekaterim tudi podarila. Med opazovanjem so lahko mimoidoci preizkusili tudi medene dobrote, ki jih je po­nujal cebelar Franc Šolar. Zanimanje za našo državo in našo destinacijo je bilo veliko, vzpostavili smo številne nove vezi, pridobili nove kontakte, od­dali konkretne ponudbe in verjamemo, da se bo število franco­skih gostov v Laškem in celotni Sloveniji v naslednjem letu zelo povišalo. PETO LETO SLOVENSKE NOCI V NOVIGRADU »Slovenska noc« je prireditev, ki jo je Turisticka zajednica Grada Novigrada-Cittanova prvic organizirala pred vec kot 20 leti, in sicer v zahvalo slovenskim turistom, ki so najštevilcnej­ši novigrajski gostje. Tradicija je po nekaj letih zamrla, ponov­no pa je zaživela pred petimi leti, zahvaljujoc pobudi dveh pri­jateljev, Marjana Obreza iz Laškega in Željka Valente iz Dajle. V sklopu prireditve se prepletajo hrvaška (istrska) in slovenska kultura, tradicija, gastronomija, celotna prireditev pa se odvija v duhu prijateljstva in dobrih sosedskih odnosov. Partner pri or­ganizaciji Slovenske noci je od leta 2014 Obcina Laško, s katero so se na ta nacin razvile odlicne vezi in odnosi, ki so prešli tudi v druge oblike sodelovanja na podrocju turizma, lokalne samo­uprave, kulture itd. Letos se je Obcina Laško v Novigradu predstavila v soboto, 21. julija, sodelovalo pa je preko 80 oseb iz naše obcine. Sode­lovali so Laška pihalna godba z mažoretno skupino, Likovno društvo Laško, Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec, Thermana Laško, Lesem – leseni nakit, Katrushka – sewing & quilting, Cebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar in pred­stavniki STIK-a. Letos prvic se je zbrani množici z dvema od­petima skladbama predstavila Hana Obrez, mlada talentirana pevka iz Laškega. V casu našega najvecjega turisticnega dogodka festivala Pivo in cvetje Laško, pa smo prijatelje iz Istre gostili tudi mi. V Kul­turnem centru smo izvedli novinarsko konferenco, v sklopu etnografskega programa smo lahko slišali predstavnico Istre, etno pevko Elis Lovric, vinarji pa so nam postregli z odlicnim istrskim vinom. Da se iz leta v leto sodelovanje med obcinama Laško in No­vigrad nadgrajuje, prica dogodek, ki se je zgodil v maju, ko so v Dajli zasadili tri mlade hraste. Enega od njih, ki simbolicno predstavlja Dajlo, je zasadil Željko Valenta, drugega, ki simbo­licno predstavlja Novigrad, je zasadil župan Anteo Milos, tretje­ga, ki simbolicno ponazarja Laško, pa je zasadil Marjan Obrez. Naj vez med obema obcinama tako kot ta mogocna drevesa, ki predstavljajo simbole moci, modrosti, dolgoživosti in pleme­nitosti, živi vecno. KDOR POZABI NA SVOJE KORENINE, NE BO MOGEL VEC RASTI Sledec starodavni modrosti, zapisani v naslovu, smo v STIK-u skupaj z dr. Jankom Rodetom, rojakom in enim naj­vecjih poznavalcev zelišc na Slovenskem, v okviru operacije Doživljajski zelišcni vrtovi pripravili pet delavnic. Delavnice sestojijo iz teoreticnega in prakticnega dela. Na­menjene so soustvarjanju raznolikih doživetij gostov na ob­mocju LAS Raznolikost podeželja in omogocanju dobrega pocutja prebivalcev v lokalnih skupnostih, ki gradijo dožive­tij poln turisticni prostor za inovativni turizem prihodnosti. Poleg zelišcarjev in predstavnikov obeh zdravilišc ter ostalih turisticnih ponudnikov ste na delavnice vabljeni tudi vsi, ki se pri svojem delu srecujete z zelišci in bi želeli prispevati k razvoju prepoznavne zelišcarske destinacije. Vse delavnice bodo potekale ob sredah, od 15.00 do 17.00. Prvi dve delav­nici se bosta izvedli v Otrocjem centru Laško, ostale tri pa v Kongresnem centru Thermane. V sredo, 5. 9., se bodo udeleženci prve delavnice seznanili z izzivi zelišcarstva kot destinacijskega turisticnega produk­ta. Dr. Rode bo predstavil uporabnost zelišc in izhodišca za njihovo vkljucevanje v turisticni produkt. Predstavljeni bodo primeri dobrih praks. V nadaljevanju bodo udeleženci pod moderatorstvom dr. Rodeta prejeli karte izziva za oblikovanje prepoznavnih destinacijskih zelišcnih izdelkov/storitev. Sle­dila bo razprava, na podlagi katere bo pripravljeno porocilo o rezultatih prve delavnice, ki ga bodo pred drugo delavnico prejeli vsi udeleženci. V sredo, 12. 9., se bodo udeleženci druge delavnice sezna­nili s podlagami za razvoj izdelkov v okviru blagovne znamke Jurkloštrski izviri zdravja, temeljecih na t. i. posodobljeni tra­dicionalnosti in s prepoznavnim kartuzijanskim sporocilom. Dr. Karel Gržan bo udeležencem predstavil izjemnost jurkloš­trskih zgodb in njihov pomen za oblikovanje avtenticnih in razlikovalnih turisticnih produktov. Dr. Rode bo predstavil samostanska in carovna zelišca, Milena Kozmus pa zasnovo in izvedbo trojstva zelišcnih cajev, ki jurkloštrske zgodbe pos­redujejo z nagovorom vsem cutilom. Po predstavitvi koncepta blagovne znamke Jurkloštrski izviri zdravja bodo udeleženci pregledali obstojece in predlagali nadaljnje zelišcne izdelke/ storitve v okviru koncepta ter predlagali njihovo pozicionira­nje. Pripravljeno bo porocilo o rezultatih druge delavnice, ki ga bodo pred tretjo delavnico prejeli vsi udeleženci. V sredo, 19. 9., bo mag. Slavka Gojcic, strokovnjakinja za wellness, udeležencem predstavila najnovejše trende na tem podrocju, ki so kot prioritetni produkti zapisani tudi v Strate­giji razvoja in trženja slovenskih naravnih zdravilišc. Poseben poudarek bo dan opredelitvam pojmov selfness in mindness v navezavi na zelišca, ki bodo služili kot podlaga za oblikova­nje treh novih inovativnih produktov za goste term. V nada­ljevanju bo dr. Rode predstavil dobre prakse zelišcnih zgodbv produktih termalnega turizma na avstrijskem Štajerskem, predstavnica STIK-a pa bo predstavila izhodišca za zelišcne termalne produkte v krovni zgodbi destinacije Laško, sotocje dobrega. Sledila bo moderirana debata o predlogih zgodb in zelišcnih produktov za vsakega od omenjenih treh -nessov. Pripravljeno bo porocilo o rezultatih tretje delavnice, ki ga bodo pred cetrto delavnico prejeli vsi udeleženci. V sredo, 26. 9., bo dr. Lea-Marija Colaric-Jakše, priznana strokovnjakinja na podrocju inovativnega turizma, udele­žencem predstavila osnove oblikovanja integralnega turistic­nega produkta (ITP) s poudarkom na zelišcih. V nadaljevanju bodo udeleženci na podlagi rezultatov predhodnih delavnic postavili okvirni nacrt za nov ITP zelišcnega doživetja. Prip­ravljeno bo porocilo o rezultatih cetrte delavnice, ki ga bodo pred zadnjo delavnico prejeli vsi udeleženci. V sredo, 3. 10., bosta dr. Lea-Marija Colaric-Jakše in Mat­jaž Pavlin iz TA Kompas Novo mesto udeležencem predsta­vila ITP Turizem v zidanicah, dobro prakso sodelovanja z lo­kalnimi ponudniki in trženja produkta. V nadaljevanju bodo udeleženci skupaj s predavateljema razmišljali o prenosu upo­rabnih praks na nastajajoci ITP zelišcnega doživetja. Priprav­ljeno bo porocilo o rezultatih vseh izvedenih delavnic, ki ga bodo prejeli vsi udeleženci in bo namenjen implementaciji re­zultatov dela na delavnicah in nadaljnjemu razvoju ITP zeli­šcnih doživetij. Delavnice se bodo izvedle v okviru operacije »Doživljajski zelišcni vrtovi«, ki je delno financirana iz sredstev EU. V petek, 14. 9., ob 19. uri bo Knjižnica Laško gostila dr. Janka Rodeta, ki bo predaval na temo Zelišca za vsak dan. Ob tej priložnosti bosta na kratko predstavljeni tudi operaciji Doživljajski zelišcni vrtovi in Integralni turis­ticni produkt zelišcne dedišcine. Pridružujemo se povabi­lu knjižnice na ta zanimiv in aktualen dogodek. Marina Bezgovšek NA ZL ATEM K O NJU KULTURE Slavnostna akademija ob 25-letnici Kulturnega centra Laško cetrtek, 13. september 2018, ob 19.30 Objekt Kulturnega centra Laško je bil zgrajen leta 1933 kot Sokolski dom, v casu med obema vojnama, ko je Laško doživljalo svojevrsten preporod in modernizacijo. Stavba je skozi leta spreminjala svojo namembnost, se nekajkrat preimenovala, svojo velicino pa je pridobila z obnovo pred 25 leti. Ime Kulturni center Laško in zlata podoba konjicka z jezdecem ostajata zapisna na procelju. Motiv konja spremlja kulturo od nekdaj. Njegova podoba je navdih in ideal vse od vznika cloveštva. Za Grke je bil krilati konj Pegaz s svojo simboliko tako pomemben, da je nesmrtnost pridobil kot ozvezdje na nebu. Bistven je bil tudi v kasnejših kulturah – keltski, rimski … vse do danes, ko je simbolika konja še vedno tesno povezana z umetnostjo – izvir kreativnosti, navdiha in lepote, velicine in ponosa, vsega kar ustvarjamo v svojem in v življenju drugih ljudi. Slavnostna otvoritev prenovljenega Kulturnega centra se je zgodila 17. septembra 1993 z Orkestrom Slovenke filharmonije. Vse od takrat je Kulturni center prostor, ki omogoca umetniškim delom in dogodkom, da najdejo pot do gledalcev, obiskovalcev. Kot ekspresija kreativnega izražanja, zamisli, izkušenj in custev v razlicnih medijih, skozi glasbo, upodabljajoco umetnost, literaturo in vizualno umetnost. Vse od glavnih kulturnih del do popularne sodobne kulture, ki širi zavest o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dedišcini ter njihovem mestu v svetu. Naj bo popotnica za kulturo tudi v prihodnje zlata. Umetnost je odraz casa in kulture, v kateri živimo. Bogati našo dušo in lepša življenje. Daje pravo velicino in ponos. Brezplacne vstopnice lahko rezervirate in prevzamete od 6. septembra na TIC-u Laško. POLETJE V MUZEJU LAŠKO Kot ponavadi. Nic posebnega. Samo štiri odmevne razstave, nekaj strokov­nih vodenj, koncert, projekcija starega filma o Laškem, predavanje na medna­rodni konferenci, en pohod, dve delav­nici za otroke, dan odprtih vrat, mno­žica obiskovalcev s celega sveta … Nic posebnega. Kot ponavadi. Tradicionalno poletno dogajanje v Muzeju Laško pricenjajo najmlajše Lašcanke in Lašcani. Vrtec na ogled postavi se imenuje njihova razstava, s katero predstavijo svojo dejavnost v preteklem šolskem letu. Tako kot vedno, je bilo tudi letos kaj videti. Od okorno narisanih prvih crt, ki jih ne­poznavalci imenujejo cacke, do pravih malih umetniških del. Njihova razstava v Muzeju Laško je vedno najbolj pisa­na, prisrcna, vesela … In prav je tako. Na predvecer festivala Pivo in cvet­je smo seveda priredili dogodek, ki že tradicionalno napoveduje najvecjo za­bavo v našem mestu. Vedno je razstava Muzeja Laško v poletnih mesecih po­vezana s pivom, laško pivovarno ali s praznikom, ki casti cvetje in pivo. Le­tos smo se ponovno vrnili k tocene­mu pivu. Za pitje le-tega je seveda ne­pogrešljiv vrcek. Obiskovalci si vse do konca avgusta lahko ogledajo preko dvesto takšnih in drugacnih glinenih »kriglov«, zraven pa tudi izvedo, za­kaj ima vsak pravi pivski vrcek tudi po­krov. Vecina razstavljenih eksponatov je iz zasebne zbirke Dušana Purgerja iz Frama pri Mariboru. Predstavljeni pa so tudi vrcki, ki jih je v preteklo­sti ob posebnih priložnostih Pivovar­na Laško podarjala svojim zaposlenim in poslovnim partnerjem. Nekateri so prav zanimivi in redki. Tradicionalna postaja tudi vsakole­tna razstava starih fotografij in razgle­dnic Laškega, ki jo pripravljamo na spodnjem vrtu Savinje v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje. Le­tos so na vrsti razglednice Zdravilišca Laško. Na velikih panojih, katerih na sprehodu ob reki, ki se vije skozi Laško ne morete zgrešiti, je prikazan izbor razglednic, ki so jih v obdobju med leti 1898 in 1979 obiskovalci zdravilišca pošiljali v svet. Ob ogledu te zunanje razstave se splaca malo posvetiti detaj­lom na razglednicah, saj nam na prav poseben nacin prikazujejo tudi življe­nje pred vec kot petdesetimi, osemde­setimi, sto leti. Prav posebna razstava je bila v nek­danjem zaklonišcu v neposredni bliži­ni Muzeja Laško postavljena ob obis­ku predstavnikov držav sodelujocih v mednarodnem projektu VirtualMi­ne. Strokovnjaki iz Slovenije, Španije, Poljske, Slovaške in Grcije so bili nav­dušeni nad oblikovalskimi razmišlja­nji in izvedbami študentov Katedre za oblikovanja tekstilij in oblacil z Nara­voslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ti so s pomocjo 3D tis­ka izdelali svetlobna telesa, za katera so navdih iskali pri rudarskih svetil­kah. Enkratno in navdušujoce. Tisti, ki ste junijsko predstavitev Kresnick za­mudili, si jo boste lahko ogledali sep­tembra v casu Dnevov evropske kul­turne dedišcine, ko bomo razstavo za kratek cas ponovno postavili na ogled. Poletna muzejska noc je v Muzej Laško ponovno prinesla glasbo. V en­kratnem ambientu nekdanjega zaklo­nišca je koncertiral accordionist De­jan Kušer, ki je s svojim instrumentom obiskovalce v podzemni tišini, ob br­leci luci navduševal z glasbo od Bacha do Piazzole. Ob zakljucki mednaro­dnega projekta, ki se je že deseto leto odvijal tudi v Laškem, smo v našem muzeju predstavili tudi film z veliko zgodovinsko vrednostjo. Ceprav smo film Laški kalejdoskop pred tem že posodili Turisticnemu društvu Laško, da ga je predvajalo na svojem kavarni­škem veceru, je bila projekcija v Mu­zeju Laško nekaj posebnega, saj je bila oplemenitena s komentarjem avtorja filma Lojzeta Oberžana. Med vsemi dejavnostmi, namenje­nimi obiskovalcem, je Muzej Laško aktivno, s predavanjem Novo življenje srednjeveškega rudnika, predstavil turisticni potencial Laškega v Ravnah na Koroškem na mednarodnem sim­poziju ERBE, ki obravnava problema­tiko geološke, rudarske in metalurške kulturne dedišcine in njeni vkljucitvi v turisticno ponudbo. Na Art Kampu v Mariboru, ki poteka v organizaciji Zavoda za varstvo kulturne dedišci­ne Slovenije, pa je bil predstavljen del muzejske geološke zbirke. Mimogrede je Muzej Laško, med­tem ko so v njegove prostore nepresta­no prihajali vedoželjni obiskovalci, z dnevom odprtih vrat pocastil obletni­co rojstva Primoža Trubarja, organizi­ral geološki sprehod v Govce in tam iz­vedel pravljicno delavnico za sedraške šolarje ter zbiral in pripravljal materi­ale za jesenski razstavi. Prva iz serije Bilo je nekoc v Laškem bo obujala spo­mine Lašcanov in predvsem Lašcank, druga se bo dotaknila dogodkov sve­tovnih razsežnosti. Tomaž Majcen 27 NARODNO-ZABAVNI ABONMAHOP V LAŠKO S POSKOCNIM DEJANOM Vabljeni k vpisu abonmaja s šestimi glasbeni veceri z legendami slovenskenarodno-zabavne glasbe. Vsak tretji cetrtek od oktobra do marca v sezoni 2018/19. Cena abonmaja: 48 € Vse najboljše predstave z izbranega sedeža. Poleg stalnega sedeža si z nakupom abonmaja zagotovite še 20% abonentski popust (že obracunan v ceni), sprotno obvešcanje o prireditvah preko sms-sporocil ali e-pošte ter popust pri ostalih prireditvah v organizaciji STIK-a v višini 10 %. Dodatni popust: 3% popust za upokojence, študente in dijake2% dodatni popust za lanskoletne abonente Vabljeni k vpisu do 10. septembra 2018. Vec o celotnem programu: www.stik-lasko.si DESTINACIJA LAŠKO V POSTOPKU PONOVNE PRIDOBIT VE ZNAKA SLOVENIA GREEN Destinacija Laško se je v zadnjih letih jasno zavezala k trajnostnemu razvoju turizma. Z željo, da bi destinacijo nare­dili kar najbolj zeleno, tako na podrocju okoljskega, družbenega kot ekonomske­ga trajnostnega razvoja, je naš župan leta 2015 podpisal Zeleno politiko Slovenske­ga turizma in s tem je Laško vstopilo v Zeleno shemo, v okviru katere smo pri­dobili znak SLOVENIA GREEN Bronze, ki ga Slovenska turisticna organizacija podeljuje tistim destinacijam, ki izkazu­jejo odgovorno ravnanje do naravnega in družbenega okolja. V zacetku prihodnjega leta bo destina­cija Laško v postopku ponovne ocenitve trajnosti in del tega so tudi ankete za pre­bivalce. Zato vas naprošamo, da izpolnite spletno anketo, do katere lahko dostopa­te na spodnji internetni povezavi ali pre­ko QR kode. Dobite pa jih lahko tudi v TIC-u Laško. Z znakom Slovenia Green Destinati­on se na slovenskem, evropskem in glo­balnem trgu pozicioniramo kot okolju in družbi prijazna destinacija, zato zelena destinacija ni nekaj, kar je projekt, nalo­ga oziroma odgovornost zgolj turisticne organizacije. Je nekaj, kar lahko doseže­mo samo vsi skupaj – vsi deležniki v de­stinaciji, tako v javnem, nevladnem kot zasebnem sektorju – in to ne samo v tu­rizmu, temvec na vseh podrocjih delova­nja. Nenazadnje ste v tem procesu kljucni tudi vsi, ki v destinaciji živite. Izrednega pomena je namrec, da je destinacija pri­jetna in prijazna za vse, ki tu delamo in živimo. S tem bo takšna tudi za ljudi, ki nas obišcejo. Dostop do spletne ankete: https://www.1ka.si/a/177900 Zacetek novega študijskega leta UTŽO pri Knjižnici Laško Ob iztekanju poletnih mesecev in bližajocem se zacetku novega šolskega leta se tudi v knjižnici pripravljamo na novo programsko sezono. Študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje 2018/2019 se bo zacelo oktobra. Rok za vpis v dejavnosti je od 3. do 25. septembra. Zadnji teden v septembru pa bomo imeli tudi uvodno skupno srecanje dosedanjih in novih clanov UTŽO. V novi sezoni bomo nadaljevali z vsemi obstojecimi krožki: domoznanskim, potopisno-popotniškim, osnovnim in nadal­jevalnim racunalniškim in obema krožkoma angleškega jezika ter s prakticnimi mesecnimi predavanji. Do konca avgusta lah­ko predlagate še kakšen nov krožek. Konkretnejše informacije glede vpisa in prijav na krožke bodo na voljo s septembrom v knjižnici in na spletni strani kn­jižnice, dosedanje clane pa bomo o tem tudi pisno obvestili. Poleg pridobivanja novih znanj, širjenja kulturnih obzorij in raznolike ustvarjalnosti so bila naša dosedanja srecevanja v okviru UTŽO pomembna tudi zaradi prijetnega druženja in tkanja ali utrjevanja medcloveških vezi. Vse našteto je najbol­jše povabilo tistim, ki še niste naši clani, da se nam pridružite. Veselimo pa se nadaljevanja srecevanj z dobrimi starimi znanci in prijazno vabimo, da se nam pridružite tisti, ki se za to doslej še niste odlocili ali pa ste morda prav letos vstopili med upoko­jence. Matej Jazbinšek Razstava in prireditev ob 80-letnici prof. dr. Toma Korošca 30. julija je dopolnil 80 let naš rojak, castni obcan Obci­ne Laško, jezikoslovec in zaslužni univerzitetni profesor dr. Tomo Korošec. V Knjižnici Laško smo ob tem jubileju pripra­vili razstavo, ki jo bomo oktobra zaokrožili s pogovornim vece­rom, na katerem bomo strokovno in znanstveno delo dr. Koroš­ca še bolj približali obcanom. V tem prispevku le na kratko predstavljamo vsebino razstave, zgibanka o njej pa je na voljo v knjižnici. V obokih vhodnega hodnika smo razstavili priznanja in nagrade, ki jih je prejel dr. Korošec, med njimi državno odlikovanje zlati red za zasluge in Aškercevo priznanje. V vitrinah smo predstavili življenje, delo in pomen dr. Toma Korošca. Njegovi sodelavci, kolegi in prijatelji (ob 70-letnici so mu posvetili monografijo) so poudarili, kako ‚‘kot znanstvenik, visokošolski ucitelj in osebnost jezikovno znanost odpira, razdaja, živi in prepleta z drugimi podrocji, na katera sega njegovo delo­vanje, delo in življenje.“ Najvec se je ukvarjal z besediloslovjem in izrazoslovjem. Razstavili smo njegovo doktorsko delo o slo­venskem casopisnem stilu, strokovno monografijo Pet minut za boljši jezik (bil je tudi avtor zelo priljubljenih TV-oddaj s tem naslovom), znanstveni monografiji Stilistika slovenskega poro­cevalstva ter Jezik in stil oglaševanja ter nekatere znanstvene in strokovne clanke ter razprave. Kot soavtor in urednik je opravil veliko dela pri pripravi slovenskega Vojaškega slovarja. S tega podrocja sta tudi znanstveni monografiji Slovenski vojaški jezik in Andrej Komel pl. Socebran. Ogledate si lahko tudi Korošceva dela, povezana s preuce­vanjem novinarskega jezika in njegovo sodelovanje pri izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in drugih terminoloških slovarjih. Predstavljeno je tudi podrocje ribištva, kar je Korošcev velik hobi, ki ga je oplemenitil s številnimi clanki s podrocja ribiške terminologije ter kot avtor v svetovnem merilu edinstvenega Ri­ biškega slovarja in kot soav­ tor knjige Muharjenje. Celotna bibliografija dr. Korošca šteje prek 300 enot, njen izpis pa je na vpogled v sklopu razstave. Posebno pozornost smo posvetili tudi sodelovanju dr. Korošca s Knjižnico Laš­ko in rojstnim krajem, ka­mor se vedno rad vraca. Že za prvi Laški zbornik iz l. 1976 je prispeval razpravo Iz govo­rice laških rudarjev. Sodeloval je pri monografiji o Laškem iz l. 1991 z uvodnim tekstom Pogled na Laško. Za Laški zbornik 2007 je prispeval clanek Govor mesta Laško in za objavo pripravil Iz­seljeniški dnevnik svojega oceta Ivana. Kot lektor, pisec sprem­nih besed in krajših sestavkov je sodeloval še pri številnih izda­jah domoznanskega znacaja. Bil je clan Sveta za domoznanst­vo pri Knjižnici Laško. Kot lektor je sodeloval pri Laškem zbor­niku 2002, Laškem zborniku 2007 in zborniku o Knjižnici La­ško ter na vec domoznanskih vecerih kot predavatelj (Izvor in pomen krajevnih imen Laškega in okolice, Laški govor, Laš­ko-ceški stiki in povezave), kot predstavitelj del z domoznansko tematiko ali sodelujoci na spominskem veceru za prof. Milo­šem Rybárem. Mocno pa sta se nam vtisnila v spomin njegova svecana govora ob 30-letnici Knjižnice Laško in ob predstavitvi zbornika o Knjižnici Laško. Na svoji poklicni poti se je dr. Korošec zelo uveljavil tudi v univerzitetnih krogih, kar dokazujejo mnoge visoke funkci­je na fakulteti, naziv zaslužni profesor ter številna sodelovanja na konferencah in simpozijih. Ob svojem znanstvenem delu pa je vedno ponosno poudarjal svoje korenine. Pogosto se vraca v Laško in tukaj aktivno sodeluje, za kar smo mu zelo hvaležni. Lepo vabljeni v Knjižnico Laško na ogled razstave, še pose­bej pa na vecer z dr. Tomom Korošcem v torek, 2. oktobra, ob 19. uri. Gabrijela Pirš, Matej Jazbinšek Poletni bralci 2018 Kot vsako leto se tudi to polet­je prehitro izteka, skupaj z njim pa tudi naša bralna akcija Poletni bralci. Ostalo je še nekaj dni, da jih izkoristite za branje in dosežete vse pogoje za naziv Poletni bralci! Veseli nas, da pridno sodeluje­te pri bralni akciji – kot obicajno jo bomo tudi tokrat zakljucili z ne­pozabno jesensko zabavo. V torek, 11. septembra 2018, ob 17. uri bomo na knjižnicnem vrtu gostili vsestransko ustvarjalko, pravljicarko, pesnico in pisateljico Anjo Štefan. Le kdo ne pozna njenih cudovitih del Loncek na pike, Bobek in barcica, Išcemo hišico, Gugalnica za vse, Koticek na koncu sveta … Prav vsak poletni bralec, ki bo pravocasno oddal izbirni kartoncek (najkasneje do 4. septembra), bo dobil simbolic­no nagrado in bo sodeloval v velikem nagradnem žrebanju! Se vidimo na knjižnicnem vrtu! • Jerica Horjak September – mesec bralne pismenosti V casu od 8. septembra do 8. oktobra 2018 bo v raznih slo­venskih ustanovah tekel Nacionalni mesec bralne pismenosti in prvi Nacionalni mesec skupnega branja, v katerega se bomo med drugimi akterji vkljucevale tudi slovenske splošne knji­žnice. Naša knjižnica bo, kot tudi sicer, pripravila dejavnosti na temo branja za vse generacije. Tako 11. septembra zakljucujemo akcijo Poletni bralci s pravljicarko Anjo Štefan, sicer pa mesec sovpada z Dnevi evropske kulturne dedišcine in Tednom kul­turne dedišcine, v obeležitev katerih se v sodelovanju z osnovno šolo vsako leto tudi vkljucimo. V polnem razmahu je nova se­zona Bralne znacke za odrasle, zacenja se novo leto UTŽO pri Knjižnici Laško, nova sezona predšolske BZ in še marsikatera druga aktivnost, katere glavni namen je razvijati razlicne oblike pismenosti, še posebej bralne. Vljudno vabljeni, da z obiskom knjižnice negujete svojo bralno kulturo in spremljate dogajanje pri nas, ki s septem­brom spet postane še pestrejše za vse generacije! V kolikor vas o tem še ne obvešcamo, se lahko ob obisku knji­žnice (ali prek spleta) prijavite za prejemanje e-vabil/obvestil. Barbara Rancigaj Razstava slikarja Jožeta Vodlana v Rimskih Toplicah V prejšnji številki biltena sem na kratko predstavil slikarja Jožeta Vodlana, živecega v ZDA, ki smo ga konec junija ob otvoritvi razstave njegovih slikarskih del gostili v Vecnamens­kem domu v Rimskih Toplicah. Razstava bo na ogled v casu odprtosti knjižnice še do konca avgusta. Vodlanovi sorodniki in prijatelji – med njimi tudi mezo­sopranistka Bernarda Fink in njen mož diplomat Valentin Inzko, tržaška kulturna delavca Ivo Jevnikar, nekdanji glavni urednik slovenskih informativnih programov RAI, in Martin Brecelj, casnikar ter kulturni in politicni delavec, nekdanji pri­jateljici g. Vodlana iz Linza, s katerima se je srecal spet po skoraj 60 letih – pa tudi številni krajani Rimskih Toplic so do zadnjega napolnili prireditveni prostor. V ganljivem vzdušju je bila poleg Vodlanovega likovnega ustvarjanja v ospredju vecera ljubezen do domovine, slovenskega naroda in jezika. Vec kot tisoc besed pove iskrena pisna zahvala Jožeta Vodlana po njegovi vrnitvi v ZDA za organizacijo razstave in dogodka, v kateri je zapisal tudi: Še enkrat hvala za ta cudovit življenjski dogodek. Vse mine, spomini pa ostanejo. Vzdušje je povedalo vec, kot lahko povem z besedami. Takšno prisrcnost je težko najti drugod po svetu. Še enkrat lepo vabljeni na ogled razstave ter k branju intervjuja z Jožetom Vodlanom na strani 33 in prispevka v rubriki Album Laškega na strani 35. Matej Jazbinšek Ustvarjalno poletje za otroke Prvi teden pocitnic sva s knjižnicarko Valentino obiskali ga­silski tabor na Šmohorju. Hladen vecer smo otoplili s pravljico, otroci so uspešno rešili kviz in zapeli gasilsko himno. potruditi. Pri tem so nam prijazno pomagale spretne in pridne roke mentorice Valerije Seme. Tretja delavnica je dišala po lesu in po fotografiji. Izdelali smo obeske in slike posebne vrste. Caka nas še izlet v ljubljanski ži­valski vrt, cesar se neizmerno veselimo. Martina Ajdnik Vedno vec naših knjig žal v skladišcih Cenjeni bralci, obvešcamo vas, da smo morali zaradi po­manjkanja prostora in stiske na policah v naši osrednji knji­žnici v Laškem, na kar opozarjamo že leta, v poletnih mese­cih veliko število, cele metre, knjig spet umakniti v skladišce. Ker si ne želimo, da bi bilo dalec od oci – dalec od srca, vas pozivamo, da se ob obisku knjižnice obrnete na nas, da vam knjigo, ki jo potrebujete, pa je morda na polici ne opazite vec, prinesemo iz skladišca ali vas, v kolikor bo to mogoce, tja pospremimo, da vidite, kaj vse se skriva, žal, tudi v naših skla­dišcih. Ce dobava ne bo mogoca isti dan, vas prosimo za ra­zumevanje. V veliko pomoc pri odkrivanju, kaj vse je v knjiž­nici skritega, vam je lahko tudi katalog Cobiss, ki omogoca rezerviranje gradiv (tudi tistih iz skladišca!) od doma. Hvala za vaše razumevanje! 11. Bralna znacka za odrasle v novi preobleki V naših knjižnicah vas prijazno vabimo, da se nam pridru­žite pri branju za Bralno znacko za odrasle, s katero smo junija zakorakali že v 11. leto. Otvorili smo jo s prireditvijo na laškem gradu, na kateri smo z dramsko skupino mladih Lux Theatrum spomnili na Cankarjevo leto, ki ga obeležujemo letos, poletni SEZNAM 11. BRALNE ZNACKE ZA ODRASLE 1. sklop: – Carr, J. L.: Mesec dni na podeželju, roman – Charney, Noah: Slovenologija, kolumne – Clement, Jenifer: Molitve za ugrabljene, roman – Cremisi, Teresa: Zmagovalka, roman – Debeljak, Aleš: Tukaj, zate, tam, poezija in eseji – Dolenc, Sašo: Vesolje zgodb, poljudno-strokovni eseji – Golob, Tadej: Kot bi Luna padla na Zemljo: biografija Milene Zupancic – Gradišnik, Branko: Iskanje izgubljenega zdravja, poljud­no-strokovni eseji – Gros, Frederic: Filozofija hoje, eseji – Hotakainen, Kari: Zakon narave, roman – Jacobs, Harriet: Spomini mlade sužnje, spomini – Lunde, Maja: Zgodovina cebel, roman – Miles, Franklin: Moja sijajna kariera, biografski roman – Möderndorfer, Vinko: Druga preteklost, roman – Munro, Alice: Pogled z grajske pecine, kratka proza – Nair, Anita: Vaje v pozabljanju, roman – Paasilina, Arto: Ladjar z lepimi stopali, roman – Pamuk, Orhan: Rdecelaska, roman – Slapšak, Svetlana: Istomesecniki, roman – Soukopova, Petra: Pod snegom, roman – Solomu, Emilios: Dnevnik nezvestobe, roman – Stein, Garth: Umetnost dirkanja v dežju, roman vecer pa je razgibala še glasbena skupina The Takeover s pevko Samantho Mayo Šolaja. Za sodelovanje pri Bralni znacki za odrasle naj bi do aprila prihodnje leto s seznama predlaganih knjig med številnimi po­nujenimi naslovi izbrali in prebrali (vsaj) pet izmed teh. Knjige s priloženimi kazalkami, ki izpolnjene v znak sodelovanja vrnete v knjižnico, vas že cakajo na panojih v naših knjižnicah in pre­pricani smo, da vas ne bodo pustile ravnodušnih. Barbara Rancigaj – Širovnik, Azra: Pusti otrokom, naj se smejejo, roman – Škarja, Petra: Camino – od suženjstva do svobode, potopis – Urretabizkaia, Arantxa: Rdeci zvezek, roman Ob pisateljevem jubileju poljuben roman ali zbirka kratke proze Draga Jancarja. 2. sklop: Ivan Cankar - literarna ustvarjalnost Ivana Cankarja in nekaj del o njem: Pesmi: – Erotika, 1899 – Kratka proza, povesti, eseji: – Vinjete, 1899 – Knjiga za lahkomiselne ljudi, 1901 – Martin Kacur, 1906 – Hlapec Jernej in njegova pravica, 1907 – Novo življenje, 1908 – Zgodba o dveh mladih ljudeh, 1909 – Bela krizantema, 1910 – Milan in Milena, 1913 – Grešnik Lenart, 1915 – Moje življenje, 1914 – Podobe iz sanj, 1917 – Kako sem postal socialist in drugi spisi, 1908-1917 Romani: – Na klancu, 1902 – Hiša Marije Pomocnice, 1904 – Križ na Gori, 1904 Pisma: – Šopek Cankarjevih pisem iz Slovenskih Goric na Rožnik, ob 100. obletnici smrti, 2018 O Cankarju: – Bernik, France: Ivan Cankar. Monografija, 1987, 2006 – Slodnjak, Anton: Tujec. Roman o Cankarju, 1976 Cankar v stripu: – Komadina, Tanja in Gorenc, Boštjan: Moj lajf: po motivih po­vesti Moje življenje Ivana Cankarja, 2017 – Stepancic, Damjan in Rozman, Andrej: Hlapci: ko angeli omagajo: po motivih drame Hlapci Ivana Cankarja, 2017 – Šinkovec, Igor in Gombac, Žiga: Hlapec Jernej in pasja pravi­ca: po motivih povesti Hlapec Jernej in njegova pravica Ivana Cankarja, 2017 INTERVJU S SLIKARJEM JOŽETOM VODLANOM Jože Vodlan (1938) je akademski sli­kar. Živi v Severni Karolini v ZDA, že vec kot 50 let, sicer pa izhaja iz Kleno­vega pri Rimskih Toplicah. Svoja dela razstavlja v ZDA, Sloveniji, pa tudi dru­god po svetu. V Vecnamenskem domu v Rimskih Toplicah je do konca avgusta v casu odprtosti knjižnice na ogled raz­stava njegovih slikarskih del. Ob otvo­ritvi se je z njim pogovarjal Matej Jaz­binšek. G. Vodlan, bi lahko povedali par be­sed o zacetku vaše življenjske poti, o ot­roštvu, o vaši družini? Rodil sem se na majhni kmetiji, tri ki­lometre iz Rimskih Toplic. Vojnih casov se spominjam, kot da bi bili vceraj. Na kme­tiji sem pridno delal, moral bi ostati doma in prevzeti kmetijo. Mama je to želela, oce je namrec umrl, ko sem bil še majhen ot­rok. Bil sem najmlajši, osmi otrok. Skozi odrašcanje pa me je vedno bolj veselilo risanje in tako sem pogosto pod-nevi delal, ponoci pa risal. Ko sem bil star 16 let, sem se šel uciti za pleskarja, se tako malo odtrgal od doma. Mama bi morala podpisati ucno pogodbo, pa ji je nisem upal dati, to sem storil zadnji dan kar sam. Naposled sem se izucil za poklic pleskarja. Seveda pa se tu niste ustavili. Kako se je vaša življenjska zgodba nadaljevala? Po koncani pleskarski šoli sva se s pri­jateljem Mirom (slikarjem Mirom Zu­pancicem, tudi iz Rimskih Toplic, op. a.) odlocila in na tiho odšla, cez Peco v tu­jino, v Pliberk v Avstrijo. Zacetek je bil težak, a ljudje so naju povsod zelo dob­ro sprejeli, konec koncev tudi na likov­ni akademiji v Linzu. Tam je bil vodja prof. Dimmel. Ceprav sva zelo slabo go­vorila nemško, naju je povabil na izpit za sprejem na akademijo. Dal nama je celo denar za prevoz, saj sva bila popolnoma brez vsega. S prof. Dimmlom sva bila potem ves cas prijatelja, skupaj smo op­ravljali pomembna restavratorska dela. Po koncani akademiji sva si zaželela vi­deti vec sveta in odšla sva v Ameriko. Vse to je popisano v knjigi Rudija Mlinarja Za mavrico prek oceana. Za mavrico prek oceana je biografski roman o vašem življenju vse do vaše po­roke in življenja z družino v ZDA. Kako je ta knjiga nastala? Rudi me je našel prek spleta. Pol leta sva se vsak ponedeljek pogovarjala prek spleta, pogovori so bili posneti in z ne­kaj pisateljskimi olepšavami je nastala re­snicna pripoved o mojem življenju. Ce to pripoved še zakljucim, naj po­udarim, da sem hvaležen za vse, kar sem doživel. Stik z našo domovino mi je v Ameriki predstavljala slovenska župni­ja sv. Cirila v New Yorku, kjer sem živel. Po 20 letih sem se iz velemesta preselil v Charlotte v Severno Karolino, kjer je okolje bolj podeželsko, zelo podobno kot v Sloveniji. Imam tri hcerke, najmlajša Vesna in žena Silva sta z mano na tokrat­nem obisku domovine. Bi lahko nastalo tudi nadaljevanje ro­mana? Seveda. Tema tega drugega dela bi bilo življenje v New Yorku, življenje kmecke­ga fanta, ki sprva ni znal niti jezika, kjer pa je bil sprejet ter je uspel zaradi svoje iskrenosti in pridnosti. Pomembno mesto bi imela tudi slo­venska skupnost v ZDA. Že v 60. letih smo namrec s svojim delom postavljali Slovenijo na svetovni zemljevid. V 80. le­tih smo se vsako nedeljo srecevali v New Yorku, se pogovarjali o možnostih pri­hodnjega razvoja Slovenije, ki se zdaj do­gaja. Takšen je odnos izseljencev po sve­tu, vedno si prizadevamo za domovino in vzdržujemo slovensko besedo. V takšni knjigi pa bi se našel tudi pros-tor za številne zanimive izkušnje. Na pri­mer – po delu v oglaševanju sem za ne­kaj casa najel limuzino in kot šofer z njo prevažal številne pomembne osebnosti in z nekaterimi tudi navezal stike. Naj­bolj mi je ostala v spominu vožnja kardi­nala New Yorka g. Cooka ob 200-letnici ZDA. Vaša življenjska pot se je mocno pre­pletala s potjo Mira Zupancica, soseda, prijatelja, tudi slikarja. Bi kdor koli od vaju zmogel to pot do koncnega uspeha sam, brez podpore drugega? Nehvaležno je reci, kaj bi bilo, ce bi bilo, vendar v slogi je moc. Bila sva dva, vsepovsod so naju ljudje sprejeli, nama pomagali, to še danes težko verjamem. Prof. Dimmla sem že omenil, v Linzu pa je bil tudi Jaka Hrastelj iz Laškega, brat pok. Petra Hrastelja. On naju je vzel za svoja, midva sva ga klicala kar ocka, bilo je kot doma. Linz mi je pomenil najlepšo mladost. V Sloveniji je bilo lepo, a v Av­striji sem polno zaživel, odprla se mi je pot v svet. Izhajali ste iz težkih kmeckih razmer. Tudi socialisticni režim vam je ponujal premalo prostora in možnosti za nemir­nega, ustvarjalnega duha, kakršen ste bili. Kdaj je v vaše misli prišla Amerika? Že ko ste odhajali v Avstrijo? Miro je imel v Ameriki sorodnike, in ko so bili v zgodnjih 50. letih na obisku, so imeli s sabo neko fotografijo tamkaj­šnje pokrajine. Ko sem jo videl, me je od navdušenja kar zmrazilo. Na to sem se­veda pozabil, a je ocitno v meni pustilo neko sled. Ko pa sem zacenjal slikati, mi je hitro postalo jasno, da kot kmecki fant ne bom prišel v Ljubljano na akademi­jo. Zato sem šel v svet, vedel sem, da je to pot naredilo že veliko Slovencev in se sploh nisem bal. S politiko pa se nisem nikoli ukvarjal in vesel sem, da tudi da­nes nisem zraven. Vaše zacetke v ZDA, pa tudi že šolanje v Avstriji, je zaznamovalo veliko ucenja, trdega dela, odrekanja, discipliniranosti, hkrati pa tudi številne možnosti, ki ste si jih ustvarili. Vse ste si morali priboriti sami, bili brez privilegijev, povezav ipd., pa vendar ste uspeli –znali ste vztrajati, si odpirati vrata. Kaj je bilo kljucno za vaš uspeh? Nikoli ne smeš misliti – tega pa ne mo­rem. Poskusi, in ce padeš, se postavi na­zaj na noge – in tako naprej. To velja na vseh podrocjih. Velika težava zame so bili tuji jeziki. Pa sem se nemško naucil sorazmerno hitro, v pol leta. Skratka, biti moraš pogumen, pošten, iskren – vedno, s tem kdaj koga tudi prizadeneš, a resnica je vedno najmocnejša. Mislim, da nisem šel po napacni poti. V New Yorku sem bil zelo previden, to je le velemesto, nisem pa nikoli imel težav. Ne pretiravam, a še vedno imam obcutek, da je nekdo nad mano, ki pazi name. Tako se tudi ne bo­jim nikamor iti. V Sloveniji lahko veckrat slišimo oce­no, da znate imeti zdomci bolj radi do­movino kot mi, ki živimo tukaj. Kaj bi vi reklih o tem odnosu? Slovenci po svetu nosimo domovino v svojem srcu. To nam daje energijo, na to se opiramo. Zavedamo se naše kulture, ki je srcna; slovenšcina je vsem izseljencem še vedno najbližji jezik. Po vseh vaših življenjskih izkušnjah bi od vas rad slišal odgovor na vprašanje, kje je clovekov dom? Dom je tam, kjer si rojen – kot lastov­ke, štorklje, ki se vedno vracajo tja, kjer so rojene. Drugi dom je zame današnji dom. Domovina je ena, je vedno v srcu, v mis­lih; drugi dom je tam, kjer vsakodnevno živiš. Jaz sem se tega navadil tako, da bi zdaj pogrešal tudi Ameriko, ce bi živel v Sloveniji. Na kratko, doma smo v Ameri­ki, domovino Slovenijo pa nosimo v srcu. Bi lahko na kratko povzeli še svojo sli­karsko zgodovino, svoj razvoj? Ko zacne mlad umetnik slikati, je ve­sel, ce nariše dober portret, podobe iz sveta, ki nas obdaja, npr. cvetlice, živali ipd. Ko zori, je v njegovem ustvarjanju vedno vec custvene dimenzije. Tu pride do tocke, ko lahko zgolj z barvnimi kom­pozicijami nakaže veliko stvari, in to me precej bolj zadovolji kot naivno slikarst­vo. Slikarska umetnost je podobna glasbi v tem, da si lahko gledalec/poslušalec v abstraktnih umetniških delih predstavlja razlicne stvari, doživlja razlicna custva. Katera dela pa so razstavljena tokrat v Rimskih Toplicah? Vse te slike, razen dveh, treh, so bile naslikane letos, z namenom, da bodo razstavljene v mojem rojstnem kraju. Gre za kompozicije barv in oblik, ki pa niso prazne, ampak imajo svojo govorico. Do­jemanje takšne umetnosti se od cloveka do cloveka razlikuje, praviloma pa lahko gledalec vidi veliko, ce je cim manj obre­menjen s tem, kaj naj bi videl in kako si naj to razlaga ipd. Zaradi tega najvec slik tudi ne naslovim, saj so same v sebi tako raznolike v pomenu in custvu. Ce bi dal sliki ime, lahko to zavaja, njihov izraz pa je vecnamenski. Ob koncu bi se še enkrat rad iskreno zahvalil za povabilo, še posebej, ker svoje slike prvic razstavljam v domacem kra­ju. Še enkrat lepo vabim vse bralce, da pridejo v Rimske Toplice in si moja dela ogledajo. Matej Jazbinšek ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Z Možnarjem po Laškem in okolici … (17) LAŠKA PIHALNA GODBA Ustanovitev pihalne godbe v Laškem sega v davno leto 1862, za kar je zaslu­žen Franc Klepej, ki se je vrnil domov iz francoske vojske. Prav gotovo pa so ljud­ski godci po laški okolici igrali že veliko prej, saj so se male godbene zasedbe po­javljale na porokah vse do pojava harmo­nike, ki jih je deloma izrinila. Godbena skupina je bila sestavljena iz nekaj tistih godcev, ki so imeli v zasedbi vodilno li­nijo, in sicer godca na krilovki, zraven pa je bil še kakšen klarinetist, tenorist. Za ri­tem so imeli s sabo veliki boben, drum­lico in bas. Veselje godcev do igranja na raznih sejmih po takratnih trgih je ver-so jo poimenovali godba in od tu naprej jetno botrovalo k ustanovitvi zasedbe, ki se nadaljuje uvodoma zapisan pricetek zgodbe o nastanku Laške pihalne godbe. V njej se je v vseh teh 156 letih delovanja izmenjalo veliko število godbenikov in dirigentov in sedaj že tudi mažoret. Do leta 1933 godba ni delovala kot društvo, temvec le kot zasebna glasbena skupina. Omenjenega leta je godba kot društvo prvic dobila svoj pravni status. Za prvega predsednika je bil izvoljen dr. Fran Roš, laški odvetnik. Godba je pre­živela tudi drugo svetovno vojno, saj so godbeniki bili oprošceni služenja v vojski in zašciteni pred izselitvijo. Kakovostni razvoj godbe je strmo za­cel rasti v sodobnem casu, še zlasti po letu 1975, ko je v Laškem nastala glasbe­na šola in še posebej po letu 1985, ko je pokroviteljstvo nad godbo prevzela Pivo­varna Laško. Zaradi tradicije delovanja in z njo po­vezanimi zgodbami ter dobrega sodelo- ALBUM LAŠKEGA Franc Napret in Jože Vodlan Avtor risbe, na kateri je upodobljen Franc Napret, je slikar Jože Vodlan. Njen nastanek sega vec kot 60 let nazaj. Na otvoritvi razstave slikarskih del Jo­žeta Vodlana nam je zgodovino te risbe razkril g. Franc Napret iz Sedraža, tu pa jo na kratko povzemamo. Jože Vodlan in Franc Napret sta bila sošolca v sedraški osnovni šoli že pred vec kot 70 leti. G. Napret se takole spo­minja sošolca Jožeta Vodlana: »Že tak­rat je kazal slikarsko nadarjenost in vsakokrat je iz njegovih rok prišel naj­lepši izdelek. Mislim, da smo že koncali osnovno šolo, ko mi je ob enem naji­nih srecanj dal zvit list papirja in dejal: »Francek, tole sem narisal za tebe, pa imej to za spomin.« Odvil sem in na lis­tu je bil s svincnikom narisan moj por­tret z datumom 19. 10. 1955. Najine poti so se kmalu po tem razšle, a kljub temu sem preko njegovih sorodnikov ob­robno spremljal njegovo življenje in de­lovanje.« Ko je g. Napret izvedel za otvoritev razstave in obisk Jožeta Vodlana v Rim­skih Toplicah, je v svojem arhivu po­iskal risbo in jo na veceru izrocil svo­jemu mladostnemu prijatelju. Za vid­no ganjenega Jožeta Vodlana je bilo to najlepše darilo in hkrati veliko prese­necenje. Sprva se niti ni spomnil, da je Franca Napreta pred skoraj 63 leti por­tretiral. Risba s potezami, ki jih je pre­vanja so v Etno odboru Jureta Krašovca Možnar in njeni Zvezi menili, da bi Laška pihalna godba morala imeti svoje mesto med njimi. Zato je bilo Kulturno društvo Laška pihalna godba povabljeno med­nje in je sedaj clan Zveze že polnih 18 let. Godba se vedno z veseljem odziva na ra­zna povabila k sodelovanju in enako je bilo z njihovim sodelovanjem pri izvedbi projektov Etno odbora in Zveze Možnar. Kot društvo so s posebnim veseljem so­delovali na prireditvah, ki jih organizira ali na katerih sodeluje Zveza Možnar, kot so npr. pohod po poti ljudskega godca in njihovega godbenika Vrhovskega Anze­ka iz Svetine, pustni karneval, martino­vo v Laškem, Matevžev sejmu oz. prikaz življenja v Laškem med obema vojnama itd. Poudariti velja tudi njihovo dolgole­tno sodelovanje na festivalu Pivo in cvet­je, kjer s posebnim veseljem zaigrajo na poznal, in lastnim podpisom pa ga je vrnila v case zacetkov njegovega umet­niškega ustvarjanja. Odtlej pa sta se od­vili življenjski zgodbi nekdanjih sošol­cev – portretista in portretiranca, ki sta se ob tej priložnosti srecala spet po vec kot 40 letih. Prispeval Matej Jazbinšek (po zapisu Franca Napreta) Risba je last Franca Napreta Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si, Album Slovenije prireditvi Etno odbora »Lepo je res na deželi«. Pomemben del društva poleg godbe predstavljata še mažoretna in bobnar­ska skupina. Sedanji clani vseh skupin društva se zavzemajo in skrbijo, da se godbena tradicija prenaša na mlajše ro­dove. Zato redno skrbijo za podmladek, skupaj z njimi prihajajo med obcinstvo, prav tako pa se trudijo, da v glasbeni pro­gram godbe redno vkljucujejo tudi sklad­be z ljudsko motiviko. Pripravila Vlado Marot in Srecko Macek, foto: arhiv Zveze Možnar. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Možnar obcine Laško. FOTO UTRINEK Jurij in Neža Ulaga Takole ponosno sta se pred dob­rimi sto leti, kot mož in žena pos­tavila pred fotoaparat Jurij Ulaga (5. 4. 1877 - 23. 1. 1959) in njegova Neža (roj. Venko iz Jurkloštra, 13. 1. 1883 - 16. 2. 1969). On kot staro­avstrijski podoficir in gospodar še dandanes ugledne in trdne kmeti­je Velarjevih v Žigonu na Vrhu nad Laškim. Ona pa kot lepa in pri­kupna kmecka gospodinja. Valentin Deželak POLETNE ZGODBE LAŠKE PIHALNE GODBE Abraham je castitljiva doba! Letos 50 let glasbenega ustvar­janja praznuje legenda slovenske glasbene scene Oto Pestner in v Laškem smo se mu poklonili med prvimi. Kako? S skupnim koncertom Laške pihalne godbe in Big banda Laško. Obcinsko dvorišce pod šotorom so preplavili zvoki zimzele­nih melodij, tako iz starejših kot mlajših let Otovega ustvarja­nja. Slišali smo lahko širok repertoar slovenskih in tujih skladb, vecer pa so popestrile še Mažorete Laško, ki so zaplesale ob zvokih godbe pod taktirko dirigenta Gašperja Salobirja. Nekaj skladb brez vokalne spremljave je zaigral tudi Big band Laško s Franjem Mackom na celu. Koncert je predstavljal le enega iz­med dogodkov v sklopu prireditev »Vse v živo«, ki so se izkazali za pozitivno poživitev poletnih vecerov v Laškem. O našem osrednjem prazniku, festivalu Pivo in cvetje Laško, je že bilo in še bo veliko napisanega. Mi se bomo zato posvetili le nedeljskemu zakljucku, Mednarodnemu festivalu plehmu­zik. Ta je ponovno poskrbel za tradicionalen, glasbeno obarvan zakljucek festivala. Letos nas je po daljšem casu obiskala godba iz našega pobratenega mesta - Limena glazba Vrbovec, tradi­cionalno je sodelovala Vaška godba Vrh nad Laškim, zaigral je tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Rekordne in pol-ne presežkov pa so bile mažoretne skupine, saj jih toliko kot letos ni zaplesalo še nikoli! Poleg domacink so namrec nasto­pile Mažoretkinje Vrbovec, Mažoretna skupina Liboje in Ma­žoretke Dobova. Zadnji sod piva smo uspešno izpraznili, pipo pa predali v hranjenje Laškim pivovarjem – a le do prihodnjega leta, seveda. V društvu stremimo k temu, da pri lastnih dogodkih upo­rabimo vse naše znanje, izkušnje in sposobnosti naših clanov. Tako velja posebna zahvala našemu godbeniku Dejanu Krajn­cu, ki je letos povezoval obe zgoraj navedeni prireditvi. Seveda pa ne gre pozabiti vseh tistih, ki ste nam pomagali pri organiza­ciji - Društvu ŠMOCL, STIK-u Laško in ostalim. Marko Šantej Foto: Mediaspeed, arhiv Pivovarne Laško Union V TISI Z 9. FESTIVALA ROMANICA ANTIqUA LAŠKO 9. festival je potekal v obsegu 6 dni med 25. in 30. 6. 2018. Poslušalci so lahko prisluhnili 7 dogodkom razlicnih žanrov od stare srednjeveške glasbe, klasike, tan­ga pa do folk glasbe. Festival je otvoril »Koncert za godalni kvartet« mentor­jev poletne šole v sestavi Barje Drnov­šek, violina, Bojana Cvetrežnika, violi­na, Kristiana Kolmana, viola, Aleksandra Kuzmanovskega, violoncelo. V lepo obi­skanem Otrocjem centru KINO Poletna šola za violoncelo je poteka­la vzporedno s koncertnim dogajanjem. Predaval je Aleksandar Kuzmanovski, prof. iz Glasbene šole Celje. Solisticno poustvarjanje 5 udeležencev je bilo pod­prto s klavirsko spremljavo Benjamina Govžeta, spec. Že petic je mentor prof. Bojan Cvetre­žnik z asistentko prof. Barjo Dernovšek in mag. Kristianom Kolmanom izpeljal »Godalkanje«. Udeležilo se ga je 12 ucen­cev violine, viole in kontrabasa (med 8. in 18. letom). Vecina udeležencev je bilo že izkušenejših, nekateri pa so letos »go­dalkali« prvic. Poleg treh nastopov na ulicah in mostu v Laškem so se Godal­karji predstavili tudi gibalno oviranim poslušalcem v Avli Thermane v Laškem. Vrhunec nastopov na letošnjem fe­stivalu pa je bil akusticni nastop skupi­ne 3violins 3os pod pokritim odrom na obcinskem dvorišcu v Laškem. V akus­ticni zasedbi so nastopili Bojan Cvetre­žnik, Barja Drnovšek in Klemen Bracko, pridružil pa se jim je tudi Kristian Kol­ man. Nastop folk-žanra je priva-Laško so izvedli atraktiven pro­ bil predvsem turiste in nekoliko gram od Tanga do zimzelenih manj domacine. napevov Broadway-a. Z organiziranim varstvom in Naslednji dan je sledil reci­spremstvom otrok ter cenejšim tal »Glasbena freska za rebec bivanjem v Thermani smo mla­in lutnjo«. Domacina, violinist dim udeležencem iz drugih kra-Kristian Kolman z renesancnim jev Slovenije omogocili v Laškem rebekom in violo in Matjaž Pia­dostopnejše bivanje. V bodoce vec z renesancno lutnjo, sta po­si želimo poglobljenega sodelo­ustvarjala v Cerkvi Matere Bož­vanja predvsem z organizatorji je na Marija Gradcu. Dogodek kulturnih prireditev in lokalnimi je privabil številne domacine, ki gostinci. so prisluhnili srednjeveškim in renesancnim skladbam od 10. Mag. Kristian Kolman, do 16. stoletja. KUD Romanika Laško MOŠKI PEVSKI ZBOR LAŠKO PRAZNUJE 90-LETNICO DELOVANJA V maju 1928. leta so se pevski zanese­njaki, v glavnem obrtniki in pri njih za­posleni pomocniki, odlocili, da ustano­vijo pevski zbor in na ta nacin ustvarijo pogoje za osvajanje novih pesmi, dvig kvalitete petja in s tem sposobnosti na­stopanja ob razlicnih priložnostih. Na­stopali so na raznih prireditvah in orga­nizirali samostojne koncerte, sodelovali so tudi na marsikaterem pogrebu svo­jih sokrajanov. Skozi 90-letno zgodovi­no se je v zboru dogajalo marsikaj, bili so vzponi in padci, bili so krizni trenutki, ko je zboru grozilo, da bo ugasnil s svo­jim delovanjem, vendar je v zboru vedno obstajalo neko jedro, ki je poskrbelo, da se to ni zgodilo in zbor je živel naprej. Z izjemo II. svetovne vojne, ko so se pevci razkropili na razlicne konce, ni bilo ob­dobja, v katerem zbor ne bi deloval. Zbor je doslej izdal dve knjižici, in to leta 1978 ob 50. obletnici delovanja zbo­ra, ko je znani laški kronist Edo Jelovšek spisal knjižico »Zgodovina petja v La­škem«, v kateri je zajel mnogo širše po­drocje, kot je bilo samo delovanje zbora. Druga knjižica je bila izdana ob 70-letni­ci zbora leta 1998, spisal jo je veliki poz­navalec in sosnovalec kulturnega življe­nja v Laškem novinar Jure Krašovec, za tretjo pa smo se v zboru odlocili ob se­danji 90-letnici delovanja zbora. Pisanje besedila je prevzel kustos Muzeja Laško Tomaž Majcen. Pesem je bogastvo, nih­ce ti je ne more vzeti, lahko pa jo vsake­mu podariš, je uvodna misel knjižice, v kateri je obdelano obdobje od leta 1998 do 2018. V zboru smo se odlocili, da jubilej obeležimo s slavnostnim koncertom, ki smo ga v Kulturnem centru Laško izved­li 25. maja. Kot gostje so na koncertu na­stopile Vokalna skupina »Vodomke« in sopranistka Marija Erjavec, sicer doma­cinka iz Lahomška z dekliškim priim­kom Peganc. Ob polni dvorani Kulturnega centra nam je koncert odlicno uspel, vsaj take so bile ocene obiskovalcev koncerta in to nam je vzpodbuda, da vztrajamo naprej in da se še bolj potrudimo v privablja- nju in vkljucevanju novih pevcev, ter z rednim vajami držimo nivo, ki smo ga dosegli. Tako kot že velikokrat doslej je tudi tokrat k uspešnemu koncertu svoje dodala povezovalka koncerta Nina Pader Topole. Na jubilejnih koncertih vedno podeli­mo Gallusove znacke pevcem, ki v tistem casu izpolnijo pogoje, zapisane v Pravil­niku JSKD Republike Slovenije. Iz rok vodje JSKD OI Laško Gašperja Salobir­ja so Gallusove znacke prejeli naslednji pevci: – bronasto znacko sta prejela Zdenko Krašek in Ivan Selic, – srebrno Matjaž Suša, Jože Mencigar, Ferdo Macek in Jože Kranjc, – prejemnika zlate Gallusove znacka sta postala Drago Pušnik in Ivan Vudrag. Zbor je ob tej priložnosti iz rok župa­na Franca Zdolška prejel bronasto jubi­lejno listino Obcine Laško. Posebne ce­stitke pa smo prijeli strani sosednjih pevskih zborov: MePZ DU Laško, MePZ Jesen, MoPZ Sedraž, MePZ Koral, Vo­kalne skupine »Vodomke«, KD Vrh nadLaškim in OŠ Primoža Trubarja Laško. Na koncu tega prispevka se kot pred­sednik zbora iskreno zahvaljujem za us­pešno izveden koncert, obiskovalcem koncerta pa za obisk, saj je bila polna dvorana najlepše darilo tistim, ki smo bili na odru. Jože Rajh DELOVNI SPEV-OVCI V soboto, 9. junija, smo bili povabljeni v celjski Narodni dom, kjer se je pod vodstvom Moškega pevskega zbora Pod gradom odvijala že 14. prireditev Od Drave do Save. Nastopilo je deset pevskih zborov od vsepovsod. Pevci smo prišli iz Zidanega Mo­sta, Kidricevega, Bistrice ob Dravi, iz Štor, Trzina, Celja. Vsak sestav je zapel tri pesmi. Mi smo se predstavili s »Crickom«, »Vlakom« in »Mlinckom«. Prepevali smo v prelepi barocni dvorani, kjer se glasovi prepletajo in zvenijo cudovito. Kakšen užitek je nastopati v akusticni dvorani. Organizatorji so se tok­rat zelo potrudili. Drugo leto pa nasvidenje v Kidricevem. V nedeljo, 17. junija, pa smo bili na 49. Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni, ki s pevskim taborom oh­ranja stik z narodom in slovensko zemljo. Po besedah Tomaža Habeta je spoštovanje pristne slovenske besede in ljudske pe­smi osnovno poslanstvo te prireditve. Nastopilo je približno 100 zborov – mešanih, moških in ženskih pevskih sestavov iz 10 LET DELOVANJA RIMSKIH LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV IZ RIMSKIH TOPLIC Minilo je 10 let delovanja skupine Rimski ljudski pevci in godci, ki delu­je pod okriljem Kulturnega društva Ri­ mljan. Zamisel o skupini se je porodila vodji Štefaniji Pavcnik, ki je oktobra 2008 skupaj z Marjanom Jurkovškom nekaj pevcev povabila k druženju in tako so se zacele prve vaje. Minevala so leta, nekaj pevcev se je odpovedalo napornim vajam, nekaj se jih je zamenjalo zaradi zdravja, a najbolj vztrajni so ostali. Skupino sestavlja osem clanov –Drago Knez igra na harmoniko, Edi Šeško na leseno jajcko, Viki Ulcnik na rocne zvoncke, Zoran Mekše na tam­burin, Marija Sluga na lesene grablje, Majda Kokotec na rifelmašino, Sonja Prašnikar na lonceni bas in vodja skupi­ne Štefanija Pavcnik, ki igra na buco. V petek, 25. 5. 2018, so imeli koncert ob 10. obletnici v Vecnamenski dvora­ni gasilskega doma v Rimskih Toplicah, kjer so predstavili svojo prvo zgošcenko z dvanajstimi ljudskimi pesmimi, ki se imenuje JU-HEJ! Zgošcenko je možno dobiti osebno pri Štefaniji Pavcnik, lahko pa jo narocite na telefonski številki 041­696-883. Na prireditvi je predsednik KD Rimljan Daniel Pavcnik podelil zahvale vsem, ki so nekdaj sodelovali v skupini, in vsem posameznikom, podjetjem in or­ganizacijam, ki so jim v teh letih prisko­cili na pomoc, tako financno kot mate­rialno. Posebne pohvale so dobili sedanji pevci, ki so v prvo zgošcenko JU-HEJ! vložili veliko prostovoljnega casa in tru­da. Njihov moto za dobro delo je: »Naj pesem pove, kar cuti srce!« Daniel Pavcnik POLETJE PRI TANCIH V predpoletnem casu smo Tanci iz­vedli kar nekaj nastopov: bili smo v Rim­skih Toplicah, se udeležili revije folklor­nih skupin, izvedli javno vajo za Ohcet po starih šegah v Laškem, sodelovali na festivalu Pivo in cvetje, plesali v No­vigradu … v sklopu katere se je porocil že 49. par: Mateja in Matej Copar. Na sliki je pri­kazano, kako so svatje prišli po nevesto. Prireditev Pivo in cvetje smo zakljucili s sodelovanjem v nedeljski paradi. Pestro julijsko dogajanje smo nadalje­vali s sodelovanjem na Slovenski noci, ki se je že 5. leto zapored odvijala v No­ vigradu. Poleg nastopa, na katerem smo zaplesali dva spleta plesov, ter sprehoda v kostumih cez mesto, smo dan namenili tudi sprostitvi in zabavi. Slednje je pred­stavljalo že uvod v krajši pocitniški oddih našega delovanja. Tanci namrec za kak­šen mesec prekinjamo z vajami, da bomo v jesenskem casu lahko spet polni moci prikazovali plese razlicnih slovenskih pokrajin ter nadaljevali z obujanjem V sklopu festivala Pivo in cvetje smo starih obicajev. Jeseni nas namrec caka že v cetrtek nastopili na Obcinskem kar nekaj nastopov, med drugim se dvorišcu v sklopu prireditve »Kaj se v bomo 2. septembra predstavili na Ma­mestu godi?«. Kot ste lahko videli, smo ratonu slovenskih folklornih skupin v prikazali, kaj se je vcasih dogajalo v La-Laškem in na prireditvi Polkafest v Cel­škem; med drugim smo obudili neka­ju. Vabljeni. tere trenutke iz življenja Marjane Frau Komes. Tradicionalno smo tudi letos v Jasmina Ferme sodelovanju s še nekaterimi društvi iz Vir fotografije: Laškega izvedli Ohcet po starih šegah, http://www.pivo-cvetje.si/. LAŠKO V SEPTEMBRU V CASOVNI KAPSULI MED OBEMA VOJNAMA September je navadno cas novih za­cetkov in tudi v letošnjem letu društva Laškega pripravljamo pester program dogajanja. V prvem jesenskem me­secu bomo Laško namrec vrnili v cas med obema vojnama in se za trenutek ustavili v casu, ki je Laškemu in Lašca­nom ponujal pravo barvno paleto do­živetij. Skupaj se bomo ustavili v casu, ko se je skupaj z narodnim prebuja­njem v Laškem prebujala tudi obrtniška ustvarjalnost. Cas Sokolov in Orlov, cas charlestona in plesnih vecerov ter me-šcanskega nacina življenja. Pod krovno organizacijo Turisticnega društva Laško, z Zvezo Možnar, Muze­jem novejše zgodovine Celje, Knjižnico Laško, Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško in mnogimi društvi iz obcine La­ško, bomo letošnji dogodek na temo ob­dobja med obema vojnama pripravili 22. septembra 2018 med 9. in 14. uro. Ide­ja dogodka je lansko, vec kot odlicno iz­vedbo Matejevega sejma razširiti po ce­lotnem središcu mestnega jedra, vse od Aškercevega trga na Orožnov trg in del Mestne ulice. Predvsem pa si želimo dogodek razši­rili tudi med vse krajane in krajanke ter jih vkljuciti v dogajanje tistega dne. DOGAJANJE, KI BO PONUJALO PESTER NABOR AKTIVNOSTI ZA VSAKOGAR Dogajalni prostor v mestnem središ­cu bo letošnje leto ponujal pester nabor aktivnosti in prikazov, v katere bodo vkljucena tako lokalna društva kot po­samezniki in institucije. Za vse literarne navdušence bo v or­ganizaciji Knjižnice Laško na vrtu pred knjižnico potekala predstavitev knjižni­ce med vojnama z obiskom Toneta Se­liškarja, ki bo predstavil knjigo Bratov­šcina Sinjega galeba, prav tako pa bodo pred knjižnico potekale tudi ustvarjalne delavnice. Osnovna šola Primoža Trubarja Laško bo skupaj s podružnicnimi šolami or­ganizirala prikaz šolske ure v casu med obema vojnama, ki si jo bodo obisko­valci lahko ogledali v spodnjih prostorih Muzeja Laško. Prav tako bomo Laško med obema vojnama ovekovecili s fotografiranjem mojstra Josipa Pelikana, ki bo tako pri­kaz kot fizicno aktivnost izvajal v svojem potujocem ateljeju v organizaciji Muzeja novejše zgodovine Celje. Laško med obema vojnama so zazna­movali tudi obrtniki, ki bodo na tokrat­nem dogodku poosebljali rdeco nit preko predstavitve življenja z obrtniki v sode­lovanju z Zvezo Možnar, Muzejem novej­še zgodovine Celje in zasebnimi zbirate­lji. Letošnjo ponudbo bomo nadgradi­li tudi v kulinaricnem smislu, saj bo po­nudba hrane in pijace v sodelovanju z Vilo Monet ponudila prikaz takratne ka­varne s ponudbo tedanjega casa. Sejemski del bo razširjen preko Ašker­cevega trga na Mestno ulico in na Oro­žnov trg, medtem ko bo živinski sejem z domacimi živalmi postavljen na travna­tem prostoru pri cerkvi sv. Martina. Dogajanje med obema vojnama so za­znamovala tudi razlicna prebujenska gi­banja. Laško so, denimo, zaznamova­li Sokoli. V ta namen bo v organizaciji Društva ŠMOCL in Laškega akademske­ga kluba potekal prikaz Sokolskega giba­nja v sklopu citalnic in narodnozavedne literature ter prikaz telovadcev. V DOGAJALNI DEL BODO VKLJUCENI TUDI OBISKOVALCI Velik del dogajanja bo predstavljal igrani del, ki bo postavljen na prostor pri cerkvi sv. Martina, v katerega bodo vkljuceni tudi obiskovalci. Letošnji dogodek bo poleg pestrega dogajanja, ki ga bodo skrbno pripravila lokalna društva in institucije, namenjen vkljucitvi vseh obiskovalcev in obisko­valk. Organizatorji dogodka namrec orga­nizirajo plesno delavnico ucenja plesov iz obdobja med obema vojnama, kjer se bodo obiskovalci lahko priucili raznovr­stnih plesnih korakov in plesov, kot so »tržacan« in shim sham, namenjen otro­kom. Plesna delavnica, na katero vabimo vse zainteresirane pare, bo brezplac­na in bo namenjena predvsem druže­nju in spoznavanju plesov iz takratnega obdobja. Trajala bo vse od zacetka sep­tembra do izvedbe dogajalnega dne, na­njo pa se lahko prijavite bodisi na Tu­risticnem društvu Laško (turisticno. drustvo.lasko@siol.net) bodisi na Zvezi Možnar (zveza.moznar@gmail.com). Vse obiskovalce prireditve vabimo, da se poleg plesne delavnice neposred­no vkljucijo tudi preko oblacilne kulture ter s predstavitvijo poklicev in interesov. Vsi tisti, ki bi želeli sodelovati pri samem dogajanju, se lahko obrnejo na Turistic­no društvo Laško ali Zvezo Možnar, kjer bodo o dogodku prejeli potrebne infor­macije. Naše mesto bo v septembru tako vstopi­lo v cas med obema vojnama. Prav je, da to storimo skupaj, kot krajanke in krajani ter se tudi sami vkljucimo v pestrost do­gajanja. Mesto Laško smo ljudje in samo mi kreiramo njegovo podobo. S skupnimi mocmi lahko ustvarjamo zgodovinske tre­nutke, na katere bomo lahko v prihodnosti s ponosom zrli in se jih, kot del njih, spo­minjali. Obujte mešcanske ceveljce, pove­znite si na glavo kakšen star klobuk ali pa si uredite pricesko in vstopite z nami v ca­sovno kapsulo dogajanja med obema voj­nama! Špelca Juhart OBMOCNO ZDRUŽENJE RDECEGA KRIŽA LAŠKO Na zboru clanov o delu v preteklem in nacrtih tekocega leta V zacetku julija je v Thermani Laško potekal zbor clanov z zastopniki iz vseh krajevnih organizacij laške in radeške obcine. Njihova udeležba je bila 100-ods­totna, kar je še posebej hvalevredno. Prisotni so se seznanili z obširnim po­rocilom, ki je bilo obogateno s številnimi tabelami nekaterih pomembnih nalog, ki jih izvajamo na zdravstveno preven­tivnem podrocju, prvi pomoci, social­ni dejavnosti, ki se odraža v 17 razlicnih oblikah, na podrocju dela z mladimi in na organizacijskem ter tehnicnem po­drocju. Posebej smo izpostavili in ome­nili vire, ki omogocajo izvajanje števil­nih nalog, in sicer financne, materialne in cloveške vire. Vsak od njih predstavlja dobro tretjino vrednosti, vsi skupaj pa okrog 330.000 evrov, ki se v izvedbenem smislu odražajo skozi razlicne programe, v pretežni meri namenjene našim obca­nom. Pri tem nismo upoštevali dragoce­ne vrednosti zbrane krvi od naših mar­ljivih in pohvale vrednih krvodajalcev, s katerimi smo lani skupaj zbrali vec kakor 550 litrov krvi. Vse to so številke in po­datki, na katere smo upraviceno ponosni. V letošnjem letu smo si pri Obmoc­nem združenju Rdecega križa Laško– Radece zastavili zelo velike nacrte. Ne­kaj njih je bilo predvidenih že v lanskem letu, vendar smo jih zaradi objektivnih razlogov morali preložiti. V mislim ima­mo obnovo prirocnega skladišca z obla­cili, obutvijo in posteljnino, ki dobesedno klice po njej, in nabavo novega kombi vo­zila, s katerim bomo zamenjali 19 let star avto kangoo, ki ne zmore naših obreme­nitev in razvoza hrane po terenu. Zanj smo se že lani prijavili na razpis FIHO in bili žal neuspešni. Letošnja prijava pa je bila uspešna, zato smo pred kratkim pre­jeli sklep, da so nas vkljucili v sofinanci­ranje nakupa vozila v višini 10.000 evrov, vendar nam skupaj z že znanim prispev­kom Obcine Laško v višini 5.000 evrov do polne cene 23.000 evrov manjka še kar nekaj sredstev. Racunamo, da bomo manjkajoca sredstva uspeli zbrati še s po­mocjo donacij. Sami žal za to nimamo sredstev, saj smo že v zacetku leta bili pri­morani zamenjati dotrajano, 23 let staro plinsko pec za centralno ogrevanje pro­storov na našem sedežu v Laškem, kar je za nas predstavljalo velik zalogaj. Tudi menjava dotrajanih polic v skladišcu z oblacili bo za nas dodaten financni zalo­gaj. Cakajo pa nas še tudi nekatera nujna vzdrževalna dela na kanalizacijskem sis­temu poslovno-stanovanjskega objekta v skladišcu, ki je namenjeno arhiviranju in hrambi nekaterih materialov ter garaži­ranju našega vozila. Poleg rednih nalog, ki jih izvajajo kra­jevne organizacije Rdecega križa laške in radeške obcine pa bomo z njihovo po­mocjo skrbeli tudi za uspešno izvajanje vseh krvodajalskih akcij in socialne de­javnosti, zlasti pri oskrbi upravicencev s hrano ter pri izvedbi vseh ostalih vsebin, od letovanj otrok do pomoci pri nabavi šolskih potrebšcin, do izvajanja tecajev in ostalih izobraževanj iz prve pomoci, itd. Iz zbora clanov Obmocnega združenja RK Laško–Ra­dece Z ekskurzijo krožki Rdecega križa na šolah zakljucili svoje delo Letos je minilo že 20 let, odkar smo se odlocili, da ob zakljucku aktivnosti krož­kov Rdecega križa in šolskega leta prip­ravimo ekskurzijo in nanjo povabimo vse tiste, ki so si z delom preko leta zaslužili nagrado. Tako smo tudi letošnja druže­nja in bogato ustvarjanje osmih skupin krožkov Rdecega križa na šolah laške in radeške obcine strnili na takšen nacin. V teh letih smo bili že marsikje. Pot nas je pogosto vodila proti Primorski in Go­renjski, zato smo se tokrat odlocili za Prekmurje oz. še bolj natancno za Go­ricko. In po besedah vseh udeležencev je bila to dobra izbira. Poleg najvecjega gradu na Slovenskem, ki se ponaša z naj­vec sobanami, nas je radovednost peljala v svet vulkanov z Olijem oz. v t.i. Doživ­ljajski park Vulkanija, ki se nahaja v kra­ju Grad na Gorickem. Vsi smo se po do­živetjih in ogledu geološkega muzeja ter zbirke mineralov z velikim navdušenjem in zadovoljstvom odpeljali še v Pecarov­ce. Kraj, ki je bil nekoc bogat z loncarsko obrtjo. Delcek tega vzdušja nam je še bilo dano doživeti, saj nam je gospod Zelko, ki se še ukvarja s to dejavnostjo, prikazal, kako iz gline nastane takšna in drugac­na skledica, oz. posoda za hrano. Pri njih smo imeli tudi kosilo in se potem veseli vracali proti domu. Sicer pa je v tem šolskem letu krožke RK in skupine za prvo pomoc obisko­valo 142 ucencev osnovnih šol laške in radeške obcine. Marljivim mentoricam Klavdiji ARTANK, Dragici ĐERIC, Ireni GREŠAK, Maji LEBEN, Suzani ODER, Magdaleni STOPINŠEK, Renati TOPO­LOVEC In Mileni ŽOHAR se za njiho­vo požrtvovalnost iskreno zahvaljujemo, prav tako pa tudi vodstvom šol, ki v de­javnostih krožkov prepoznavajo njihovo vrednost in nas pri tem podpirajo. Sodelovali smo na Dnevu prostovoljstva Ob nacionalnem tednu prostovoljstva je Obcina Laško pripravila Dan prosto­voljstva z namenom, da se v obliki de­lavnic in aktivnosti predstavijo vse or­ganizacije in društva, ki v okviru svojih programov vkljucujejo prostovoljce in da na tem dogodku hkrati prvic podeli na­ziv »Naj prostovoljec« ter vsem nam spo­roci, da je Obcina Laško po zaslugi števil­nih prostovoljcev ponovno prejela naziv »Prostovoljstvu prijazno mesto«. Na omenjenem dnevu je sodelovalo tudi Obmocno združenje Rdecega križa Laško, ki je s pomocjo mladih prostovolj­cev in mentoric iz osnovne šole Primoža Trubarja Laško želelo javnosti predstaviti del dejavnosti, ki poteka v krožkih Rde­cega križa. Med drugim smo predstavili osnovnošolsko ekipo prve pomoci, ki je letos tekmovala na obmocnem tekmo­vanju, da bi vsem zainteresiranim pri­kazali temeljne postopke oživljanja in oskrbo nekaterih poškodb. S pomocjo sodelavcev pa smo promovirali tudi po­drocje krvodajalstva in darovanja orga­nov. Mentoricam in vsem prostovoljcem, ki ste bili z nami, iskrena hvala. V Zidanem Mostu so se zbrali starejši krajani V Zidanem Mostu nam še vedno ni uspelo oživiti delovanja Krajevne orga­nizacije Rdecega križa. Zato je našo tra­dicijo srecanj tamkajšnjih starejših kra­janov prevzelo Društvo upokojencev Zidani Most, mi pa jim skupaj s Krajev­no skupnostjo Zidani Most pri tem orga­nizacijsko in gmotno pomagamo. Tako je bilo tudi letos, ko so drugo so­boto v juniju na srecanje povabili vseh 75 krajanov Zidanega Mosta, ki štejejo 73 let in vec. Srecanje je potekalo v dvo­rani Doma svobode, kjer so jim ucenci Osnovne šole Zidani Most in Glasbene šole Laško–Radece pripravili program, gostje, med katerimi sta bila tudi podžu­pan Obcine Laško Jože Senica in predse­dnik Zveze društev upokojencev obcine Laško Željko Grofelnik, pa so jim name­nili nekaj besed in pozdravov. Po prigriz­ku so prisotni poklepetali o tem in onem, obujali spomine na case in življenje nek­daj ter prisluhnili glasbi, ki sta jo zanje lepo izvajala dedek Marjan Mekše, sicer tudi udeleženec srecanja in dolgoletni godec, skupaj z vnukom Matejem. Njun prispevek pa je bil hkrati nazoren prikaz medgeneracijskega sodelovanja. Na koncu smo razrezali še praznicno torto za vse udeležence. To cast sta le­tos imela najstarejša prisotna udeleženca Marija Gros in Anton Šuligoj. Obcini Laško, Krajevni skupnosti Zi­dani Most in Obmocnemu združenju Rdecega križa Laško se glavni organiza­torji in predsednica Društva upokojen­cev Metka Križnik iskreno zahvaljujejo za sodelovanje in sofinanciranje dogod­ka. V Šentrupertu je defibrilator predan v javno uporabo V zacetku julija je bila v Šentrupertu nad Laškim v dvorani gasilskega doma priložnostna slovesnost, na kateri je Ob­cina Laško in njihova predstavnica Stan­ka Jošt uradno predala v uporabo javno dostopni defibrilator krajanom Šentru­perta. Predsednik Krajevne organizacije Rdecega križa Vinko Knafelc, predsednik Krajevne skupnosti Šentrupert Drago Pušnik in predstavnica Obcine Laško so v svojem nagovoru poudarili pomen takšnega pripomocka v kraju, ki naj s pri­dom služi svojemu namenu, kadar bi bilo to potrebno. Predavatelj prve pomoci To­maž Kavzer pa nam je na kratko in na­zorno predstavil, kdaj in na kakšen na­cin se defibrilator uporablja. Dogodek je popestrila še glasbena skupina Fušarji iz Strelskega društva Mala Breza. Posebej je bilo poudarjeno, da je se­daj najpomembnejše in stvar vsakega posameznika, da se odloci in prijavi na dvourno brezplacno usposabljanje iz Te­meljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja, ki ga bo pripravilo Obmo­cno združenje RK Laško s svojimi preda­vatelji in v sodelovanju s Krajevno orga­nizacijo Rdecega križa Šentrupert. Vse z namenom, da se ga naucijo uporablja­ti. Brez tega znanja aparat nima nobene vrednosti. Rok za oddajo prijavnic smo zaradi dopustov podaljšali do 25. av­gusta. Zato lahko vsi tisti, ki se še niste prijavili, prijavnico dobite pri naših pro­stovoljcih RK v Šentrupertu in jim jo iz­polnjeno tudi vrnete, prijavite pa se lah­ko tudi po elektronski pošti na naslov: rdeci.kriz.lasko@siol.net ali po telefonu 041-736-166. Slikarska razstava »Podarimo utrip« za Vrh Oblikovalka in slikarka Slavica Bider-man iz KUD ART - energija Celje je v galeriji Prodajnega centra Mercator na Hudinji v Celju v zacetku junija posta­vila prodajno razstavo slik in ikon z na­menom, da bi del izkupicka od prodaje namenila za nakup defibrilatorja v Vrhu nad Laškim. V njenih prizadevanjih smo jo podprli in ji predlagali, da naj razsta­va nosi delovni naslov »Podarimo utrip«. Na otvoritvi so v programu poleg mla­dega harmonikarja in citrarke iz Celja sodelovali tudi ucenci Osnovne šole Vrh nad Laškim z vodjo šole Marijo Kotar, prostovoljci Rdecega križa pa smo prip­ravili tudi nekaj sladkih dobrot. Kljub temu, da so slike lepo zaljšale galerijo, žal do tega trenutka nismo našli niko­gar, ki bi katero od njih tudi kupil in zato zaenkrat tudi izkupicka ni bilo. Avtorico slik smo potolažili, da je bil njen namen dober in da smo ji hvaležni za njeno po­zitivno razmišljanje, ki ga je zacutila, ko smo se po njenem predavanju na Vrhu dotaknili tematike defibrilator. Hvaležni smo tudi vsem staršem, ki so kljub sla­bim vremenskim razmeram na nastop pripeljali svoje otroke. Pri naših slavljencih Sleherni, ki docaka starost 90 let, je ju­bilant. Zato vsem tistim, ki jim je dano docakati tako lepa leta želimo izkazati cast in pozornost. To lepo navado negu­jemo že dobri dve desetletji. V tem casu smo imeli samo dve naši obcanki, ki sta zaokrožili devet desetletij, in sicer Marijo Pospeh iz Sevc in Irmo Ozis iz Laškega. Pri slednji smo upošte­vali njeno, oz. hcerkino željo in zato jo je v imenu vseh obiskala naša prostovoljka Adolfina, ji cestitala in izrocila šopek ter vošcilnico. Pridružili pa smo se velikemu slavju, ki so ga pripravili za go. Marijo. MARIJA POSPEH V soboto, 16. junija popoldne, so na Turisticni kmetiji Nemec v Sedražu ime­li veliko slavje, ki so ga pripravili v cast mami, babici in prababici Mariji Pospeh iz Sevc pri Rimskih Toplicah, ki je 13. ju­nija dopolnila 90 let. Njihovo praznova­nje smo za trenutek zmotili tudi vsi, ki smo ji prišli vošciti v imenu obcine, kraja in organizacije Rdecega križa. Pocašcena je bila za cast in pozornost, ki smo ji jo izkazali. Marija izhaja iz šentrupertske fare, saj se je rodila in otroška leta preživela v družbi svojih dveh sester in brata pri Ko­ritjekovih v Trobnem Dolu, kakor je do­mace ime za njeno rojstno domacijo še danes. Sedaj v Dobju živi le še prvorojena sestra Angela, ki je od Marije starejša šti­ri leta. Pred vec kakor 60 leti je odšla od doma in se nastanila v Sevcah. Ima dve hcerki, Martino in Danico, in sina Mar­tina ter kar nekaj vnukov in pravnukov, katerih se še posebej razveseli, ko pridejo k njej domov. Po žalostni usodi, ki jo je doletela, se je spoprijateljila z gospodom Tonijem in sedaj še vedno, kljub letom gospodarita, kakor nekaj desetletij na­zaj. Veselje je pri teh letih slišati, kako še vse sama urejata in zaenkrat še zmoreta, pove ena od hcera in nadaljuje, da se pri njej dela še tako kot v tistih dobrih, starih casih. Da bi le bilo še dolgo tako, smo ji še zaželeli ob slovesu. Na krvodajalsko akcijo iz Šentruperta sedaj še v Recico Sredi julija smo v Šentrupertu, na tam­kajšnji lepi osnovni šoli pripravili že ce­trto krvodajalsko akcijo v letošnjem letu. Na njej je sodelovalo 51 krvodajalcev, kar je nekaj manj kakor lani. Ugotovili smo, da jih je kar nekaj pred kratkim kri že da­rovalo na oddelku v Splošni bolnišnici Celje in je pred iztekom presledka med enim in drugim darovanjem še niso sme­li darovati. Naslednja, peta krvodajalska akcija bo že v cetrtek, 23. avgusta, od 7. do 10. ure v Sindikalnem domu Huda Jama. Prosi­mo in vabimo vse krvodajalce in krajane Recice ter okolice, da pridete na krvoda­jalsko akcijo v Recico, kjer vas med dru­gim znova caka tudi srecelov, ki ga za vse krvodajalce brezplacno organizira tam­kajšnja Krajevna organizacija Rdecega križa. Vljudno vabljeni! NOV PARTNERSKI ODNOS PO LOCIT VI Razlogi za razhod partnerjev so razlicni – lahko je samo en, lahko jih je vec, ocitno pa je, da so za partnerja tako pomemb­ni, da sta se odlocila za razhod. Veckrat otrok s pravimi razlogi za razhod ni seznanjen, saj starši menijo, da razlogi otroku niso pomembni. V praksi pa se je izkazalo, da so razlogi za otro­ka zelo pomembni, saj otrok (pre)veckrat razloge išce pri sebi. Zato je pomembno, da starša jasno povesta, da razlog za razhod ni otrok ali kakšna njegovo dejanje. Na razgovorih starše ved­no spodbujamo, da se z otrokom pogovorita oba skupaj. Odlo­citev je potrebno otroku povedati mirno in po resnici. Pri tem pa morata starša upoštevati, da resnico predstavita na otroku razumljiv nacin – torej primerno njegovi starosti in stopnji ra­zumevanja. Kot sem že v enem izmed prejšnjih zapisov izpostavila, je razveza staršev oz. razpad njunega partnerskega odnosa velika sprememba v življenju otroka in zanj predstavlja stres. Ker pa je vsak otrok poseben, se s to spremembo sooca na svoj nacin in v svojem ritmu. Nekateri otroci lažje sprejmejo dejstvo, da ima­jo sedaj dve sobi (eno pri atiju, eno pri mamici), drugi še nekaj casa ne bo zmogel prespati v novem stanovanju svojega starša. Eden bo z lahkoto sprejel, da mora za vikend pri staršu pripravi­ti oblacila in šolske potrebšcine za v ponedeljek, drugemu pa bo to predstavljalo neizmeren napor in stres, zato za vikend k star­šu sploh ne bo želel. Pomembno je, da poskušate razumeti te spremembe z vidika vašega otroka. Starši svoje otroke najbolje poznamo, zato je pomembno, da v takšnih situacijah ne pozabi­mo nanje – na njihova custva in njihovo zmožnost spoprijema­nja s stresom in spremembami. Kljub temu, da se nam lahko zgoraj opisane situacije zdijo malenkostne, so lahko za otroka zelo stresne. Zato je nujno pot­rebno, da pri še vecjih spremembah, kot je pridružitev novega partnerja v družino, izhajamo predvsem iz otroka in ne custev odraslega. Zagotovo velja, da je srecen in zadovoljen starš naj­boljši starš in da lahko k tej sreci pripomore tudi nov partner-ski odnos. Toda potrebno se je vprašati, kdaj je primeren cas za vzpostavitev novega partnerskega odnosa. Tako, kot mora od­rasla oseba žalovati za neuspelo partnersko zvezo oz. zakonom, mora otrok žalovati, ker se je njegova idealna podoba družine razblinila in se je njegov obcutek varnosti zamajal. Otroku mora biti dovoljeno, da svojo žalost izrazi obema staršema in starša mu morata ta prostor omogociti. Nov odnos zagotovo mocno vpliva na otroka in obstaja velika verjetnost, da si tega ne želi. Že tako se sooca s custvi zapušce­nosti in zmedenosti, nova oseba pa lahko to samo poveca. Po­gosto je tako, da otrok ohranja upanje, da bo njegova družina ponovno skupaj in nov partnerski odnos mu to upanje vzame. Zato je zelo pomembno, da se z otrokom pogovorite o njegovih strahovih. Na ta nacin mu sporocite, da vam veliko pomeni in da so vam njegova custva pomembna. V primeru, da ste nov partnerski odnos že vzpostavili, je prav, da razmislite, kdaj je primeren cas (kdaj je vaš otrok pripravljen na to spremembo), da otroku poveste, da se z nekom videvate, toda ga še ne takoj predstavite. Poveste mu lahko, da bo to novo osebo spoznal, ce bo vajin odnos uspešen. Na ta nacin otroka zašcitite pred ponovnimi obcutki zapušcenosti v primeru vaji­nega razhoda. Poleg tega lahko nov partnerski odnos v otroku vzbuja obcutke zmedenosti in krivde. Vcasih otroci ne vedo, kaj se od njih pricakuje, npr. kako klicati novega partnerja - starša, ali so dovoljena vsa custva v odnosu do njega, kaj si o njem oz. njej misli drugi starš. To veckrat v otrocih zbudi tudi obcutek krivde, še posebej takrat, ko se z novo osebo dobro razume in jo sprejema, drugi starš pa tega ne zmore. Takrat ima otrok obcu­tek, da je drugega starša izdal. Izpostaviti je tudi potrebno, da je zelo pomembno, da otrok informacijo o novem partnerskem odnosu izve od vas. Pred­stavljajte si, kako bi se otrok pocutil, ce bi to informacijo dobil od drugega starša ali katere tretje osebe (npr. sošolca v šoli). Pri tem obstaja velika verjetnost, da takšna informacija ne bi bila posredovana na otroku primeren nacin. Prav tako mora to informacijo (vsaj približno) istocasno do­biti tudi drugi starš (ceprav mogoce mislite, da nima »pravice« do te informacije). S tem, ko informacijo o novem partnerskem odnosu drugemu staršu predate sami, otroka razbremenite ne­ljubih situacij. Otrok v odnosu do drugega starša tako ne pot­rebuje razmišljati o tem, kaj lahko pove, cesa ne sme povedati in nima obcutka, da staršu nekaj prikriva. Samo z odkritostjo lahko zagotovite, da bo vaš otrok dobil resnicne informacije po­sredovane na njemu primeren nacin, se izognete konfliktom in otroka zašcitite pred obcutki krivde in izdaje. Obcutek izdaje in strahu lahko ima otrok tudi s strani star­ša, ki je vzpostavil novo partnersko zvezo. Skrbi ga namrec, kaj sedaj nova partnerska zveza zanj pomeni – bo starš še vedno imel dovolj casa zanj, je sedaj ta oseba pomembnejša kot on, kakšno vlogo bodo imeli otroci nove osebe? V malih glavah ot­rok je veliko misli (na katere odrasli sploh ne pomislimo), ki si jih veckrat ne upajo izraziti, jih pa obremenijo in prestrašijo. Zato se z otrokom odkrito pogovarjajte in jim prisluhnite. Ko ste prepricani, da je nov odnos uspešen in da je vaš otrok pripravljen, da spozna vašega novega partnerja, ga predstavite otroku. Ob tem otroku povejte, da naj si vzame potreben cas, da novo osebo spozna in sprejme. Izrazite tudi dovoljenje, da lahko nove osebe ne mara, toda naj ji da priložnost, saj je vam ta oseba pomembna. Povejte otroku, da je on še vedno za vas na prvem mestu. Novo razmerje je lahko tudi cudovita priložnost za ucenje otrok - kako zrelo, potrpežljivo in z ljubeznijo vzpo­staviti partnersko zvezo, pri cemer pa mora otrok biti priprav­ljen na to ucenje. Zato poslušajte svojega otroka, dajte mu cas, da se sooci z bo­lecino in izgubo, ki jo je razpad družine prinesel; dajte mu cas, da sprejme (nujne) spremembe, ki se v vaši družini dogajajo. In razmislite, kakšna sprememba je, ce v življenje vašega otroka pride nova oseba. Klavdija Gorjup, strokovna delavka CSD Laško ODVISNOST OD ALKOHOLA Odvisnost od alkohola je kronicna, ponavljajoca se bolezen, za katero so znacilne nevrobiološke spremembe v možganih. Odvisnost se odraža v clove­kovi osebnosti, doživljanje, vedenju in odnosih z drugimi Dolgotrajna odvisnost povzroca resne zdravstvene, osebnostne in ekonomske spremembe v življenju posameznika, ki je odvisen, navadno pa tudi v življenju njegovih bližnjih. Kaj povzroca odvisnost od alkohola? Na razvoj sindroma odvisnosti naj­pogosteje vpliva vec dejavnikov tvega­nja, med njimi: ucinki zaužitega alkoho­la,vplivi okolja, osebnost posameznika, socialni, pa tudi dedni dejavniki. Kako diagnosticiramo odvisnost od alkohola? Pri diagnosticiranju odvisnosti od al­kohola ugotavljamo meje tvegane in ško­dljive rabe alkohola, fiziološke, bioke­micne ter z vedenjem in spoznavnimi sposobnostmi povezane znake odvisnosti. Ugotavljamo tudi komorbidnost (so­obolevnost) z drugimi psihicnimi in te­lesnimi motnjami. Kateri znaki kažejo na sindrom odvisnosti od alkohola? Znaki sindroma odvisnosti od alkoho­la so: – pojav mocne želje po alkoholu, – izguba kontrole nad vnosom alkohola, – alkohol posamezniku predstavlja prio­riteto, – povecana toleranca do alkohola, – pojav odtegnitvenega stanja ob preki­nitvi vnosa alkohola, – odvisna oseba ima za sabo vec neuspeš­nih poskusov vzdržnosti od alkohola, – vztrajanje pri odvisniškem vedenju, kljub škodljivim posledicam. Katere duševne motnje lahko povzroci zloraba alkohola? Med najpogostejšimi motnjami, ki jih povzroci zloraba alkohola so: – Sindrom odvisnosti od alkohola preds­tavlja, kronicno, ponavljajoco se mot­njo, za katero so znacilne nevrobio­loške spremembe možganov. Gre za preplet vedenjskih, kognitivnih in fizi­oloških simptomov, ki se razvijejo po ponavljajocem in dlje casa trajajocem uživanju alkohola; – Akutna zastrupitev (intoksikacija) z alkoholom je resno medicinsko stanje, ki v dolocenih primerih lahko vodi do kome, aspiracije izbruhane vsebine ali celo smrti zaradi zastoja dihanja. Do­datni zapleti zastrupitve z alkoholom so lahko povezani s padci, znacilnimi znaki neprilagojenega vedenja, psiho­loškimi spremembami in fiziološkimi znaki; – Alkoholni odtegnitveni sindrom je stanje, do katerega pride ob popolni prekinitvi vnosa alkohola po dolgem uživanju vecjih kolicin alkohola. Sind­rom navadno prepoznamo po trese­nju rok, jutranji slabosti, glavobolu, jutranjemu siljenju k bruhanju in kol­canju, pospešenem pulzu, povišanem krvnem tlaku, potenju, razdražljivos­ti, nemiru, nespecnosti. V približno 5 % primerov se odtegnitveno stanje stopnjuje do delirija; – Alkoholni odtegnitveni delirij je smr­tno nevaren zaplet alkoholnega odteg­nitvenega sindroma, ko se naštetim sindromom pridružijo še dezorienta­cija v casu in prostoru, zaznavne mo­tnje (prevladujejo vidne halucinacije) in psihomotorni nemir. Navadno pri­de do delirija v prvih treh dneh po pre­kinitvi uživanja alkohola. Delirij traja navadno vec dni in se zakljuci z globo­kim spanjem. Simptomatika je izrazi­tejša ponoci. Pacient se dogajanja med delirijem navadno ne spomni. 25% primerov odtegnitvenih stanj spremlja epilepticni napad, ki se praviloma po­javi v prvih 24 urah po odtegnitvi al­kohola; – Alkoholna psihoticna motnja pred­stavlja stanje, v katerem so prisotne slušne halucinacije ali preganjalne blodnje. Zelo dramaticna je blodnja­va ljubosumnostna motnja, pri kateri pacient postane ogrožajoc do svojega partnerja, ki ga neutemeljeno obtožuje nezvestobe, – Amnesticni sindrom in demenca predstavljata stanje izrazite prizade­tosti svežega in starejšega spomina, do katerega pride po dolgoletnem, preko­mernem uživanju alkohola in hkrat­nem pomanjkanju vitamina B1 (tiami­na); – Alkoholni fetalni sindrom je motnja, pri kateri alkohol, ki ga uživa noseca mati, vpliva na razvijajoce se možgane ploda. Alkohol zavira rast zarodka in razvoj otroka po rojstvu. Otroci s tem sindromom imajo manjšo možgansko maso, motnjo v razvoju obraznih in lobanjskih kosti, pogoste srcne napa­ke, znacilne so tudi motnje vedenja in koncentracije; – Socasne duševne motnje (komorbi­dnost): Dolgotrajno uživanje alkoho­la, pa tudi prekinitev pitja alkohola, pogosto spremljajo depresija ali an­ksiozne motnje. V casu depresivnega razpoloženja so lahko odvisni pacienti tudi samomorilno ogroženi. Kakšne so posledice odvisnosti od alkohola? Sindrom odvisnosti od alkohola pov­zroca: – Spremembe osebnosti: Za osebo, ki je odvisna od alkohola, so znacilne spre­membe vrednostnega sistema, razvoj drugacnih, odvisnosti prilagojenih norm, zožitev interesov, osiromašenje želja, custvena otopelost in neodgo­vorno vedenje. – Družbene spremembe: Pri osebi, ki je odvisna od alkohola, pride do nega­tivnih sprememb družinskih odnosov, med katerimi so najpogostejši: družin­ske in partnerske težave, vedenjske in ucne težave otrok, fizicno, psihicno in spolno nasilje, poškodbe, idr. Poslabša se delovna storilnost, ki se ji pridružijo druge težave v službi, npr. izostajanje, zamujanje, malomarnost. Za osebo so znacilne tudi druge oblike neustre­znega vedenja, kot npr. vožnja pod vplivom alkohola, kršitve prometnih predpisov, zakonov, pa tudi opustitev hobijev ter izguba socialnih stikov in vlog. – Zdravstvene posledice: Odvisnost od alkohola negativno vpliva na telesno in duševno zdravje, povzroca okvare organov ali organskih sistemov in du­ševne motnje. – Ekonomske posledice: Odvisnost od alkohola spremljajo trošenje denar­ja za alkoholne pijace, stroški, ki na­stanejo zaradi pogostejšega oboleva­nja, daljšega okrevanja, invalidnosti, zdravljenja, delovnih in prometnih nesrec. Odvisnost pogosto povzroca tudi izgubo življenja zaradi zgodnejše umrljivosti, samomorov, ubojev, de­lovnih in prometnih nesrec s smrtnim izidom. Kako poteka zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola? Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo je mogoce zdraviti in premagati. Zdravljenje navadno poteka v treh fazah: – Uvodna faza: Zdravljenje se zacne z diagnosticnimi, diferencialno diagno­sticnimi in motivacijskimi postopki ter pripravo na intenzivno zdravljenje, praviloma ambulantno. – Intenzivna faza: Pripravi na zdravljen­je sledi celostno zdravljenje, s poudar­kom na intenzivni psihoterapevtski obravnavi v bolnišnici ali ambulantni obliki. – Vzdrževalna faza: Tretja faza je na­menjena podaljšanemu zdravljenju in rehabilitaciji v podpornih skupinah (Klubi zdravljenih alkoholikov, ano­nimni alkoholiki, skupine za samopo­moc). Darja Trupi, univ. dipl. soc. delavka, Vodja skupine za zdrav nacin življenja Laško POLETJE V HIŠI GENERACIJ LAŠKO Že 6. leto zapored v Hiši generacij Laš­ko v casu poletnih pocitnic pripravlja­mo ustvarjalne in druge aktivnosti pod skupnim imenom Ustvarjalno poletje s Hišo generacij Laško. Tako smo med 16. in 27. julijem slika­li platna v razlicnih tehnikah, si iz bom­ bažne pisane preje spletli poletne obeske za kljuce v obliki hobotnice, decka in de­klice ter simpaticnega cofa. Z barvami, ki se svetijo v temi, smo okrasili kozar­ce od marmelade, da si lahko v poletnih vecerih pricaramo roj kresnick ob pog­ledu na našo umetnijo. Ker spoštujemo naravo in ker radi reci­kliramo, smo bombažne majice hitro in enostav­no z nekaj zarezami s škarjami in z nekaj vbo­di s šivanko spremeni­li v prakticne naramne bombažne vrecke. Ker pa se radi potepamo, smo en dan odšli na igre brez meja v Dom starej­ših Laško, kjer sta nas prišla pozdraviti Vo­domcek in Vodomcica. Animatorji in vodstvo doma so nas razdelili v skupine, v katerih smo bili skupaj s stanoval­ci, in borili smo se za tocke, ki so prinesle sladko in osvežujoco nagrado. Hvala direk­torici Doma starejših Laško Janji Podkori­tnik Kamenšek za pri­srcen sprejem v njiho­vi sredi. Naslednjic pa Avgusta se bomo ponovno družili vsak dan, med 10. in 12. uro brezplacno, v dvorani Hiše generacij Laško, natancen urnik pa je tukaj: – PONEDELJEK, 20. 8. 2018 MOJE IME MED MILNIMI MEHURCKI (prinesite zašcitno oblacilo) – TOREK, 21. 8. 2018 ŠOLSKI KOLEDAR Z IF SOVO (prinesite škarje) – CETRTEK, 23. 8. 2018 PICKPOINT NASLOVNICA BELEŽNICE (prinesite šivanko, saj bomo šivali s pisano prejo razlicne motive, s katerimi lahko okrasimo zvezke, beležnice ipd.) – PETEK, 24. 8. 2018 POLETNA KUHINJA (sladko in slano) – PONEDELJEK, 27. 8. 2018 OBLECIMO IN POSPRAVIMO PISALA (s seboj prinesite škarje) – TOREK, 28. 8. 2018 UOKVIRIMO POLETJE (okvirji za fotografije) – CETRTEK, 30. 8. 2018 GLEDALIŠKA PREDSTAVA (peš se bomo odpravili v Dom starejših Laško, kjer nas caka igralska zasedba z dobro zgodbo in presenecenje) – PETEK, 31. 8. 2018 POLETNA KUHINJA (sladko in slano) smo se odpravili na potovanje v Šentjur. Najprej iz Laškega z avtobusom do Cel­ja, nato do Šentjurja z vlakom. Iz želez­niške postaje pa pot pod noge v medge­neracijski center Pod Vrbco Šentjur, kjer sta nas pricakali koordinatorka aktivno­sti Sonja Božic in direktorica Doma sta­rejših Šentjur Vesna Vodišek Razboršek. Najprej smo se okrepcali, nato smo po­slikavali kamne in iz njih izdelali cudo­vite slike. Po takšnem naporu smo po­novno potrebovali okrepcilo, ki se je zakljucilo z ledeno osvežitvijo in oranž­nimi baloni. Ti so nas spremljali na poti nazaj v Laško. Dva petka zaporedoma pa smo se prelevili v kuharje in pekli toast pice, slastno zdrobovo-cokoladno pecivo ter tri vrste palacink, ki smo si jih obložili z razlicnimi nadevi. Na svidenje v našem medgeneracij­skem centru Hiše generacij Laško! PROSTOVOLJST VO V DOMU STAREJŠIH LAŠKO V Domu starejših Laško smo hvaležni za prostovoljce, ki prihajajo v naš dom in stanovalcem polepšajo cas. Seveda je iz­jemnega pomena tudi naše dobro sode­lovanje z društvi in zavodi, ki so vedno pripravljeni sodelovati z nami. Z njihovo pomocjo tako izvedemo marsikateri pro­jekt, prireditev in aktivnost za stanovalce. Prostovoljstvo pa je vse bolj cenje­no in prepoznavno tudi na državni rav­ni. Mladinski svet Slovenije je tako letos že šestnajstic zapored razpisal natecaj za Prostovoljca leta, v okviru katerega izbira najboljše prostovoljke in prostovoljce ter prostovoljski projekt. Natecaj je tudi tok­rat potekal pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. Letos smo se odlocili, da na natecaj za Prostovoljca leta prijavimo prostovoljko Eriko Kajtna. Že ko je pred leti stopila v stik z nami in izrazila željo, da bi pri nas opravljala prostovoljsko delo, smo zacu­tili, da je njena želja, da nekomu polepša in osmisli cas, mocna in iskrena. V okviru prostovoljskega dela pro­stovoljka Erika izvaja individualno dru­žabništvo s stanovalko doma in ji skuša z drobnimi pozornostmi polepšati jesen življenja. Pri tem je temeljnega pomena, da upošteva njene želje in izhaja iz njenih potreb. Z gospo gresta veckrat na spre­hod, skupaj odideta k maši, obišceta tr­govino ali se podata na krajši izlet v bli­žnjo okolico. Gospa Erika pove, da se je želja po tem, da bi pomagala ljudem, ki so pomo­ci potrebni, v njej pojavila že v rani mla­dosti. Danes socutje in posluh do soclo­veka s svojim vzgledom prenaša na svoja otroka, ki se prav tako vkljucujeta kot prostovoljca na razlicnih podrocjih. Tudi letošnja prireditev namenjena prostovoljcem je potekala v lepem ambi­entu Brda pri Kranju. Tja se je v zacet­ku junija polna pricakovanj podala tudi odprava iz Doma starejših Laško. Vese­li smo, da so se imeli priložnost srecati z ostalimi prostovoljci. Seveda pa smo bili najbolj zadovoljni, ko je tudi naša prosto­voljka Erika prejela zasluženo priznanje za opravljanje prostovoljskega dela. V Domu starejših Laško bi želeli k prostovoljstvu povabiti tudi Vas, spošto­vani bralci in bralke. Vse, ki ste priprav­ljeni delcek Vašega casa deliti z nami, vabimo, da nas poklicete na telefon: 03 73 45 246 ali nas kontaktirate pre­ko e-pošte: dom.starejsih@thermana.si Saj veste, s prostovoljstvom bogatimo sebe in druge. Vtisi stanovalcev, ki se udeležujejo ak­tivnosti pod vodstvom prostovoljcev: Albert Toplišek: Na skupini, ki jo vodi prostovoljka Blažka, se sprostimo in na­smejimo. Najbolj mi je všec, da imamo cas za pogovor, vcasih tudi kaj ustvarjamo. Želim, da bi nas gospa Blažka obiskovala tudi v bodoce. Marica Lesjak: Obiskujem pogovorno skupino, ki jo vodi prostovoljka Nataša. Srecujemo se enkrat mesecno in se imamo zelo lepo. Gospa Nataša na vsako srecanje prinese sveže cvetje iz domacega vrta. Ker je na naše prvo srecanje prinesla narcise, smo tako poimenovali tudi našo skupino. Janez Nedeljkovic: Obisk knjižnicarke Gabrijele mi veliko pomeni, saj sem ljubi­telj knjig. Hvaležen sem tudi zato, ker mi iz knjižnice prinese kakšno knjigo. Marija Macek: Rada se udeležim bralne ure, ki jo vodi gospa Gabrijela. Komaj ca­kam jesen, ko se bodo naša druženja na­daljevala. Anica Zalokar: Ker imam zelo rada ži­vali, se veselim obiska terapevtskih kužkov Zavoda Pet. V njihovi družbi pozabim na težave. Hvaležni smo terapevtkama Jasni in Heleni, ki nas s kužki redno obiskujeta. Benjamin Ljubej: Tombole, ki jo vodijo prostovoljke Marjeta, Irena in Damjana iz Hiše generacij, se udeležim vsakic. Cas na tej aktivnosti nam hitro mine, veseli smo tudi dobitkov, ki jih za nas pripravijo. Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših PRIJETNO POLETNO MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE V Domu starejših Laško smo 24. julija pripravili druženje z otroki, ki zaslužene pocitnice preživljajo v Hiši generacij La­ško. Prav tako so se nam pridružili otroci zaposlenih v domu, ki so tako spoznali, kaj njihovi starši pocno v službi. Ker so bile temperature poletju primerne, smo dan preži­veli v senci domskega parka, kjer se je dogajalo marsikaj zani­mivega. Med drugim so stanovalci otroke naucili prepozna­vati zdravilna zelišca, otroci pa so v dom prinesli mladostno razigranost, veselje in smeh. Manjkala nista niti Thermanin maskoti - Vodomcek in Vodomcica, poskrbeli pa smo tudi za osvežitev s poletnimi dobrotami. Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših Joga v vrtcu Laško 26. junija je mednarodni dan joge. Letos smo ga v Vrtcu Laško in podružnici Debro obeležili malce dru­gace. Družili smo se s cisto pravim joga mojstrom iz Indije po imenu Pratheep. Mojstra Pratheepa smo pricakali na igrišcu vrtca, na zeleni trati, kamor smo si names­tili za jogo primerne podloge. Le redki predšolski otroci imajo izkušnje z jogo, zato je bila radovednost ob prihodu joga moj­stra Pratheepa Barnabasa, ki je sicer zaposlen v Thermani La­ško, toliko vecja. Za zacetek smo se umirili in se pozdravili z besedo »namaste«. V jogi namrec ni tekmovalnosti, ki tako obvladuje sodoben na­cin življenja in mnoge športne aktivnosti. Poudarek je na spro­šcanju in umirjanju ter obnavljanju energije in je kot taka zelo primerna tudi za najmlajše. Bolj kot kdaj koli je namrec po­membno, da svoje otroke naucimo, kako se lahko v divjem tem­pu umirijo in »odklopijo«. Zagotovo je to vešcina, ki jim bo v življenju prišla še kako prav. Joga krepi motoricne sposobnosti, veca gibljivost in prožnost mišic, obenem veca sposobnost kon­centracije. Pretirano aktivni otroci se z jogo umirijo, medtem ko plašne otroke opogumi in napolni s samozavestjo. Ob prebiranju pravljice smo nato Pratheepa opazovali, kako je izvajal položaje s hecnimi imeni, kot so drevo, kaca, lev, galeb … nato pa smo mu pogumno sledili in se trudili po najboljših moceh. Le kdo bi si mislil, da je drevo lahko tako težavno opo­našati?! Tudi smeha ni manjkalo, še posebej ko smo kot konjicki brcali ali ko smo kot kokoške »valili jajca«. Vsi smo bili aktivni, tudi vzgojiteljice, bili smo sprošceni, našli smo mir sami s sabo in za konec še poduhali pristne za­cimbe naravnost iz daljne Indije. Pratheepova energija je bila skoraj otipljiva in mi smo to obcutili na najboljši nacin. Hvala Thermani Laško za te prijetne in sprošcene trenutke. Upamo, da se kmalu spet srecamo. Namaste … Katja Zupan, Vrtec Laško Medicinska sestra na obisku Smo otroci skupine Pticki, enote La­ško, in vsi smo že dopolnili dve leti, ne­kateri izmed nas so upihnili že celo tri svecke. V maju nas je obiskala ga. Moj­ca, medicinska sestra iz Zdravstvene­ga doma Laško. Vsi smo se že srecali z zdravnikom in nekateri se vedno zno­va prestrašimo belih oblacil, ki jih nosi­jo zdravniki. Tudi Mojce smo se najprej prestrašili, pa ceprav je bila njena halja modra. Strah smo hitro premagali, saj smo na zelo zanimiv nacin spoznava­li pripomocke, ki jih zdravnik potrebuje ob pregledu. Najprej je medicinska se- POLETJE NA KMETIJI PIRC Konec meseca julija in v zacetku avgusta so pri nas pocitni­ce preživljali otroci med 5. in 10. letom. Krmili smo živali, se preizkusili v molži krave, tekali za ovckami na paši, vestno šte­li in pobirali jajca, ki so jih znesle kokoši, ter neskoncno uži­vali v božanju zlatega prinašalca Meda in malih muck. Skupaj smo grabili in odvažali suho listje in seno, ob koncu dela pa je sledilo hitrostno tekmovanje z malimi traktorji. En dan smo se z malico v nahrbtniku odpravili na krajši pohod v okoliški gozd. Sreda je bila za nas prav poseben dan, saj smo cel dan preživeli skupaj, na koncu pa utrujeni zaspali v senu. Skozi igro smo otrokom prikazali življenje na kmetiji, predvsem pa smo se zabavali in prijetno preživeli skupni cas. Kmetija Pirc bolj pa smo se razveselili povojev, s kate­rimi nam je povila roko, prst, nogo in ne­katerim otrokom tudi glavo. Lahko smo se poigrali s povoji in ob koncu pregleda je vsak otrok za pogum dobil štampiljko. Ob druženju z Mojco smo zelo uživali in ob tem premagali strah pred zdravni­škim pregledom. V slovo smo ji podarili majhno pozornost in jo povabili, da pri­de še kdaj. Ko bomo naslednjic obiskali zdravnika, bomo z nasmehom na obra­zu stopili skozi njegova vrata. In mogoce kdaj srecamo tudi Mojco. Otroci skupine Pticki z Jasmino in Matejo 52. Državno srecanje mladih raziskovalcev Slovenije 15. maja so se ucenke devetega razreda OŠ Primoža Trubarja Laško udeležile dr­žavnega srecanja mladih raziskovalcev, ki ga je v Murski Soboti organizirala Zveza za tehnicno kulturo Slovenije (ZOTKS). Na povabilo ocenjevalcev sta se med najboljšimi šestimi v državi srecanja ude­ležili ucenki Gaja Ahtik in Tina Užmah. V kategoriji kemija in kemijska tehnolo­gija sta pod mentorstvom raziskovalne­ga sodalavca Marka Jerana in dr. Urba­na Novaka, oba s Kemijskega inštituta Ljubljana, ter profesorice kemije, biolo­gije in naravoslovja Milene Žohar iz OŠ Primoža Trubarja Laško predstavili razi­skovalno nalogo z naslovom Preucevanje lastnosti ciklicnega terpena in študij nje­gove vsebnosti v vzorcih, pripravljenih z maceracijo. Raziskovalno delo s podroc­ja pridobivanja aktivne ucinkovine iz li­mone in limonske trave jima je prineslo zlato priznanje in pokal zlata Zotkina so­vica. V izboru 12 najboljših raziskovalnih nalog z drugih podrocij se je predstavi­la ucenka Urša Erjavec. Pod mentorskim vodstvom Marka Jerana, Milene Žo­har in diplomiranega trenerja z licenco Manója Dávida Lótha iz Drsalnega klu­ba Celje je pripravila raziskovalno delo z naslovom Vloga hitrostnega drsanja pri kreiranju šolskega uspeha v izbranih dr­žavah Evrope. Raziskovalno delo s pod­rocja preucevanja hitrostnega drsanja in njegove povezovalne aplikativne upora­be v izobraževanju ji je prineslo zlato pri­znanje in pokal zlata Zotkina sovica. Zlate nagrajenke so se 9. junija udele­žile slavnostne podelitvene slovesnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Med biološkimi vsebinami raziskoval­nih del sta bili opaženi tudi ucenki Ma­ruša Sajovic in Neža Vicic. Raziskovalno delo Preucevanje sladkorja kot kompo­nente v prehrani mladostnikov sta prip­ravili pod mentorstvom Marka Jerana, Milene Žohar in dijakinje raziskovalke Anite Blatnik z II. gimnazije Maribor. Raziskovalno delo preucevanja aktualne tematike mladostnikov in njeno pove­zovanje s postopkom izobraževanja jima je prineslo bronasto priznanje ZOTKS. Ucenki sta svoje delo predstavili tudi pred kamero televizije VTV v oddaji Miš maš. Mladim raziskovalkam želimo vse dobro na njihovi poti. Cestitke tudi za njihovo navdušenje in dolgo pot razisko­vanja, v katerega so vložile svoj prosti cas. Na poti skozi življenje jim želimo še veli­ko raziskovalnega ustvarjanja. Marko Jeran METALJOT RASPALJOT RAZGREL OBCINSKO DVORIŠCE Prvi junijski petek je bil v Laškem rezer­viran za ekstremno metal glasbo. Društvo ŠMOCL je namrec organiziralo že osmi festi­ val Metaljot Raspaljot, tokrat prvic v open air izvedbi. S tem je Metaljot Raspaljot postal 2. najvecji open air fe­stival metal glasbe v Sloveniji. Letos so bili glavni zvezdniki festivala svetovno znana de­ath metal zasedba s Poljske Decapitated, ki so navdušili številne obiskovalce. 8. Metaljot Raspaljot poln presežkov   8. Metaljot Raspaljot je bil poln presežkov. Z novo obliko open air festivala, ki je bil postavljen v idilicno okolje obcinske­ga dvorišca v Laškem, je Metaljot Raspaljot pritegnil ogromno obiskovalcev. V Laško je namrec prišlo skoraj 400 ljubiteljev to­vrstne glasbe, ce prištejemo še organizatorje in nastopajoce pa je bilo obcinsko dvorišce resnicno nabito polno. Tam je bilo na­mrec skoraj 500 ljudi. Seveda pa so skoraj 400-glavo množico pritegnile tudi števil­ne odlicne zasedbe ekstremne metal glasbe. Prednjacili so seve­da že omenjeni Decapitated, ki so postali prvo zveneco ime, ki je nastopilo na Metaljot Raspaljotu. Nikakor pa ne gre zanema­riti niti številnih drugih izjemnih zasedb. Vsekakor je potrebno omeniti dve slovenski najbolj znani metal zasedbi, ki do našega festivala še nista skupaj nastopili na istem odru - Noctiferia in Interceptor. Tokrat pa sta, vsaka ob svojem nastopu, poželi navdušenje obiskovalcev. Po dveh letih pavze so se na festivalu v sklopu samo treh koncertov predstavili tehnicna death/thrash zasedba Paragoria s svojim novim avtorskim materialom. Po vec kot 20 letih delovanja sta pred številnim ob­cinstvom nastopili tudi belokranjska gro­ove death metal zasedba Sarcom in dolgo neaktivna thrash metal zasedba KAOZ. S svojim pristnim in surovim brutal thra­sh metalom pa je nastopila še zasedba Panikk. Prvi, ki so odprli dogajanje na obcinskem dvorišcu, so bili senzacija imenovana Valuk, ki je poskrbela za pra­vo mero poganskega black metala. Zasedbe je vedno lažje pritegniti Dejstvo je, da velika imena vlecejo, pa naj bodo slovenska ali tuja. Govori­mo seveda o nastopajocih na festivalih in na festivalu Metaljot Raspaljot je bilo kar nekaj pomembnih zasedb iz sveta metal glasbe. Kako pa jih je bilo mogoce sploh privabiti v takšno majhno mesto, kot je Laško? Boštjan Klemencic, koordina­tor dogodka in del ekipe ŠMOCL-a, ki je tudi skrbel za nabor nastopajocih, nam je zaupal, da to postaja vedno lažje. »Sprva je bilo težko, ker je Laško majhno mesto in tudi prostori niso bili tako veliki, zato smo se tudi letos odlocili za festival na odprtem. Tekom let je Me­ V poletnih mesecih LAK-ovci nic ne pocivamo, saj se aktivno pripravljamo na praznovanje našega 60. rojstnega dne. ZlatiRock Leto 2018 je za Laški akademski klub nekaj posebnega … Ne le, da smo eden najstarejših študentskih klubov v Slove­ niji, smo tudi edini, ki smo letos obele­ žili 60. akademski ples. V vseh teh letih smo postali dovolj izkušeni, zato smo za vse, ki nas že 60 let podpirajo, skupaj z nami ustvarjajo in se udeležujejo nepo­ zabnih dogodkov, pripravili praznovanje ob 60. obletnici Laškega akademskega kluba. Tako bomo v soboto, 8. septembra 2018, izvedli svoj prvi vecji koncert Zlati-Rock, ki se bo odvijal v dvorani Tri Lilije v Laškem. Na našem odru bo zažigala rock skupina Tabu, eden najprepoznavnejših raparjev pri nas Challe Salle, party band Kingston in skupina Marvin, ki prihaja iz taljot Raspaljot zelo pridobival na ugledu tako v Sloveniji kot v tujini, tako da nam bandi in založbe že redno pišejo. Sedaj, ko je stvar utecena, tujih skupin ni težko dobiti, je pa res, da tuji promotorji lažje dobijo ugodnejše datume (petek, sobo­ta). To tokrat sicer ni bil problem, saj so glavni nastopajoci Decapitated prišli na ekskluziven nastop v Laško in se takoj po koncertu tudi vrnili domov.« Laško tako in drugace postaja vse po­membnejša turisticna destinacija v Slo­veniji. Kot taka se trudi, da bi ponudila številne možnosti za domace in tuje tu­riste ter za domacine. S po novem open air festivalom Metaljot Raspaljot, ki ga organizira Študentski, mladinski in otro­ški center Laško – ŠMOCL, mesto dobiva še širši nabor možnosti za domacine in turiste. Z njim namrec polni še dodatno nišo, saj v Laško privablja ljubitelje me­tal glasbe vseh starosti iz vse Slovenije in tudi drugod, ki jih v resnici ni tako malo. To pa mesto še trdneje postavlja tudi na zemljevid festivalskih krajev. Maja Horvat Foto: Aleks Ocepek Laškega. Z izbiro nastopajocih smo pos­krbeli za prav vse generacije! Vljudno vab­ljeni! Vstopnico za koncert lahko kupite: www.olaii.com Trafike 3DVA Prodajna mesta OMV LAK-ove uradne ure (petek: 18.30–20.30, sobota: 10.00–12.00) TIC Laško Spremljajte nas na www.zlatirock.si, na Instagram profilu drustvo_lak, Facebook profilu Društvo LAK in Snapchat profilu drustvo.lak! Potopisno predavanje: potepanje po Indiji Matic Štorman je preteklo leto živel in potoval po Indiji, kjer je med drugimi opravljal prostovoljno delo, živel v ašra­mu, pouceval jogo po šolah in odkrival Indijo. Zadnji vikend v juliju je še nas, obiskovalce, popeljal prav tja. Z bogatim naborom fotografij in kuli­naricnimi dobrotami, ki nam jih je prip­ravil (halva iz pšenicnega zdroba, ko­renckova halva, burfi s pistacijo, mandlji ali kokosom, slavni gulab jamun in sladki napitek mango lasi), smo prav vsi dožive­li Indijo, pa cetudi le z okušanjem, poslu­šanjem in opazovanjem. Portret Matica Štormana OD NOGOMETNE ŽOGE DO JOGIJSKIH ASAN Je nogometaš, trener, ucitelj joge. Matic Štorman je športnik po duši, ki je vecino svojega otroštva in mla­dosti posvetil nogometni žogi, a so ga poškodbe oddaljile od nadaljnjih ciljev v nogometnem svetu. Nato je našel jogo, brez katere si danes ne predstavlja vsak­dana in ki ga je popeljala na izobraže­vanje tudi v Indijo. Maticeva zgodba je pripoved o nogometu, jogi in Indiji. Nogomet Zacnimo z nogometom, športom šte­vilka 1 na Vrhu nad Laškim, kjer je odraš­cal in še danes živi Matic. Kdor ga pozna, ve, da mu nogomet predstavlja sprostitev in zabavo. »Ce si res v igri, ne razmišljaš o strahu, da boš izgubil ali da te bo nekdo poškodoval, in ce nogomet igraš s srcem, si ves cas v sedanjem trenutku, vseh 45 oz. 90 minut.« Z brcanjem nogometne žoge se je srecal v zacetku osnovnošolskih let, šele na prehodu na predmetno stopnjo, ko je prestopil prag Nogometnega kluba Laško, pa se je z nogometom zacel ukvar­jati resneje. Pravi, da takrat še ni bil resen nogometaš in da je želja po uspehu prišla ob koncu osnovne šole. Vse do vpisa na fakulteto leta 2007 je igral v medobcinski nogometni ligi. Za nadaljevanje šolanja je izbral Fakulteto za strojništvo, a je po dveh mesecih ugotovil, da je bila to na­pacna odlocitev. Tisto leto je nato posve­til nogometu in se prikljucil NK Šentjur, ki je takrat igral v 3. slovenski nogomet­ni ligi. V sezoni 2007/08 so postali prva­ki lige in se uvrstili v 2. slovensko ligo. »Zacele so se mi uresnicevati sanje na poti k profesionalizmu v nogometu, ampak sem tehtal, ali se vpisati za Fakulteto za šport ali nadaljevati nogometno kariero. Odlocil sem se za fakulteto. Tako sem leta 2008/09 opustil resno igranje nogometa,« Matic opisuje zakljucek nogometne ka­riere. K odlocitvi, da opusti igranje no­gometa, so pripomogle tudi poškodbe. Prvo resnejšo poškodbo je staknil leta 2010, ko si je zlomil nogo, enako poškod­bo je obnovil še leta 2011. »Takrat sem to videl kot znak, da bo bolje, da pustim igra­nje nogometa in se posvetim študiju špor­ta. Najraje imam gibanje – to je moje pri­oriteta in ni pomembno, ali je to nogomet ali tek ali kolesarjenje.« Ceprav nogometa ne igra vec aktivno, pa danes svoje zna­nje predaja naprej kot trener najmlajših nadobudnih nogometašev. Joga Gibanje Maticu že od nekdaj veliko pomeni, pa naj bo to tek, košarka, nogo­met … A poškodbe so mu vsaj za nekaj casa onemogocile, da bi se ukvarjal z de­javnostmi, ki jih ima rad. Poiskati je mo­ral umirjeno in nekoliko bolj staticno de­javnost. Hkrati je v tem obdobju spoznal, da se njegova nogometna kariera pocasi koncuje, kar je težko sprejel in je v sebi obcutil nemir. Imel je cas, da je razisko­val in iskal odgovore na vprašanja, ki si jih je že dalj casa postavljal – od smisla življenja do nastanka vesolja. Tako ga je potreba po gibanju in potreba po odgo­vorih pripeljala do joge. Najprej z brska­njem po internetu, nato s prebiranjem knjig – od Platona in Stephena Hawkin­ga do Mahatma Gandhija. V njegovi bio­grafiji je prebral, da je v knjigi Bhagavad Gita, ki je del indijskega epa Mahabha­rata, našel odgovore na vsa življenjska vprašanja, zato je po njej posegel tudi Matic. Ker gre za globoka duhovna zna­nja, se je Matic podal v iskanje njihove razlage. »Na YouTubu sem našel mojega sedanjega ucitelja joge Sri Sri Ravi Shan- karja. Njegovi komentarji so bili preprosti, razumljivi in prilagojeni sodobnemu na­cinu življenja.« Z nadaljnjim raziskova­njem je ugotovil, da je organizacija Sri Sri Ravi Shankarja prisotna tudi v Sloveniji in decembra 2012 se je udeležil prvega tecaja joge. »Omenjeni tecaj joge mi je dal tisto, kar sem iskal zadnjih nekaj let – dal mi je odgovore na vprašanja in našel sem notranji mir. Dobil sem vec, kot sem pri­cakoval, in na tistem tecaju sem se odlocil, da hocem postati ucitelj joge.« A tu se Maticeva pot ucenja joge šele zacne. Le 14 dni po prvem tecaju se je udeležil še drugega, naprednega tecaja meditacije. Potekal je v Nemciji v evrop­skem centru Art of Living, prostovoljne organizacije, ki jo je leta 1981 ustano­vil Ravi Shankar. »Tam sem odkril novo dimenzijo. Še bolj globoko sem se potopil v svojo pravo naravo, v svoje bistvo, v svojo zavest. Ce živiš v svetu s stresno službo in prideš domov, nekaj poješ, pogledaš nogomet, je kot bi bil nekje na obrobju ciklona, kjer piha in dežuje. S praksami joge pa se vse bolj približuješ tistemu centru ciklona, kjer je oko hurikana, kjer ne piha, ne dežuje. Je mir. Cedalje bolj sem potoval tja, proti svojemu središcu. Bistvo joge je, da skušaš mir, ki ga najdeš med prakso, ohraniti tudi v zunanjem sve­tu.« Matic meni, da je sploh v današnjem casu, ko je tempo življenja hiter in obre­menjujoc, meditacija še kako pomemb­na, a hkrati ne smemo zanemariti tudi gibanja. Sri Sri joga, ki jo izvaja Matic, vkljucuje tudi vaje s trebušnjaki, jogin­gom, sklecami in pocepi. Joga je spretnost v akciji, je ena izmed definicij joge, pojasnjuje. »To, kar pocne­mo na jogi, asane in dihalne tehnike, ne pocnemo z neko strašno resnostjo, ampak na igriv, sprošcen nacin. Ce se pri jogi na­penjaš, ne boš nicesar dosegel, isto kot pri nogometu.« Indija Med tecajem v Nemciji je zasledil, da izobraževanja joge potekajo tudi v In­diji, v mednarodnem centru Art of Li­ving v Bangalorju. Ni dolgo razmišljal, ali bi se podal še na to pot, a obveznos­ti na fakulteti in življenjske situacije so potovanje premikale iz leta v leto, vse do avgusta 2017. Za tri mesece in tri tedne se je odpravil za novimi izzivi v Banga­lore, kjer je bival v ašramu, centru joge, meditacije in duhovnosti. Prvi mesec se je udeležil tecaja Vedic Wisdom, v pre­vodu Vedsko znanje. Pridobil je znanje ayurvede, djotiša oz. vedske astrologije, predvsem pa je bil poudarek na medi­taciji. Zadnji teden tecaja so udeleženci odšli na vzhod Indije, kjer so ucili jogo v mestih, na šolah in fakultetah. Dnevi so bili naporni in imeli so komaj kaj proste­ga casa, a zadnji vecer tik pred soncnim zahodom se je Maticu uresnicila velika želja – kopanje v Indijskem oceanu. »Bili so perfektni valovi za surfanje. Še dolgo po soncnem zahodu – pa ne samo jaz, cela moja skupina, Rusinja, Francozinja in Indijec – smo uživali, ko smo se metali v valove. Bilo je nepopisno. Pocutiš se pre­cišcenega.« Po koncu prvega tecaja si je Matic vzel cas za spoznavanje Indije, predvsem nje­nih naravnih znamenitosti. Potoval je po Karnataki, odpravil se je tudi v Keralo in Tamil Nadu. S poti je prinesel mnoge zgodbe, a ena se mu je še posebej vtisnila v spomin. Že od nekdaj je v sebi skrival željo, da spozna indijske hribe in njeno džunglo. Željo je uresnicil v Zahodnih Gatih, gorski verigi, ki se dviguje vzpo­redno z zahodno indijsko obalo. Divji sloni, tigri in kobre so stalni prebivalci džungle in ceprav bi se Matic z njimi z veseljem srecal iz oci v oci, seveda z var­ne razdalje, so se živali vztrajno izmikale pohodni poti. Odhod v džunglo opisu­ je kot katarzicno doživetje. »Doživel sem tiste prve otroške sanje.« Po vrnitvi v ašram je naslednjih 21 dni delal kot prostovoljec v zameno za biva­nje in hrano. S številcno mednarodno ekipo je nekajkrat dnevno cistil central-no meditacijsko hišo – jo pometal, bri­sal in pobiral golobje iztrebke, pomagal je v kuhinji pri rezanju zelenjave (dnev­no v ašramu kuhajo za 10.000 ljudi) in v kravjem hlevu pri kidanju gnoja. V ašra­mu imajo okoli 600 avtohtonih indijskih krav. Redno jih molzejo in uporablja­jo mleko, delajo maslo, ghee in poseben ayurvedski pripravek, ki ga imenujejo panchamrut – panch pomeni pet, amrut pa nektar. Sestavljen iz petih kravjih pro­duktov – mleka, ghee, skute, kravjega urina in govna. »Sestavine zmešajo v do-locenem razmerju in uporabljajo kot zdra­vilo. Na prvem tecaju smo ga na zacetku poskusili. Pa ni tako strašno slabo, kot se sliši,« smeje pripoveduje Matic. Džungla in kopanje v Indijskem oce­anu sta bili dve izkušnji s potovanja, ki sta Maticevo doživljanje Indije poveza­li z otroškimi sanjami, tretjo izkušnjo, ki je zaznamovala njegovo pot, pa je izku­sil v zadnjem mesecu bivanja v ašramu. Po tem, ko je zakljucil tritedensko dobo prostovoljnega dela, se je udeležil še ene­ga tecaja, tokrat 35-dnevnega licencnega tecaja za ucitelja joge. Vsakdanjo rutino v ašramu Matic opisuje kot še eno izpolni­tev sanj. »Vstali smo zgodaj zjutraj ob pol petih, se stuširali, obicajno z mrzlo vodo, kar tudi paše, ker je ozracje toplo, in ime­li meditacijo individualno v sobi. Kasne­je smo se dobili pred meditacijsko dvora­no in šli hodit ali tect, da smo pognali kri po žilah. Do zajtrka smo dve uri in pol do tri izvajali jogijske asane, dihalne vaje in meditacijo, po njem smo se ucili jogijske teorije o sestavi fizicnega telesa, subtilnih teles in o tem, kako uciti vaje, postopke. Pred kosilom smo spet meditirali, po njem smo imeli ponovno dve do tri ure teorije in prav toliko casa izvajali še jogo – asane, dihalne vaje, meditacijo. Sledila je vecerja in ob koncu dneva še satsang, ko se ljudje, ki živijo v ašramu, dobijo v dvorani, kjer se poje in pleše. Obicajno, ce imaš sreco, je tam prisoten Sri Sri Ravi Shankar, ki mu lahko zastavljaš vprašanja.« Tecaj je bil zahteven in izpit ob koncu je zajemal tako teoreticni kot prakticni del, pripove­duje Matic, ki je ob koncu prejel Sri Sri School of Joga in QCI cetifikat (Quality Council of India). Ce bi bil tecaj kaj manj zahteven, bi bil razocaran, še razlaga. Joga je Maticu dala odgovore na mno­ga eksistencna vprašanja, a eno spozna­nje je zanj najpomembnejše. »Fizicno telo ni vse, kar obstaja. Zavest je vzrok za fizic­no telo in ko fizicnega telesa ni vec, zavest ostane.« Nika Teraž Foto: Rok Deželak, David Šaracevic in osebni arhiv Matica Štormana Tudi sami lahko spoznate skrivnosti joge in njene pozitivne ucinke. Znanje, ki ga je Matic dobil v Indiji, širi dalje na tecajih, ki jih v avgustu organizira ob torkih in cetrtkih ob 19. uri v Spo­dnji Recici 10 (nad trgovino Euros-pin). Za vec informacij se obrnite na Matica s klicem na tel. št. 051-357-124 ali mu pišite na matic.storman@gmail. com. Zgodba Matica Štormana je le ena izmed mnogih v naši obcini. Ker jih želimo predstaviti še vec, se obracamo na vas, spoštovane bralke in bralci, da nam razkrijete imena posameznikov, katerih zgodba je nevsakdanja, zani­miva oz. takšna, ki si zasluži, da zanjo slišijo še ostali obcani. Poklicite nas na 03 7338 711 ali nam pišite na bilten@ lasko.si ali Laški bilten – Obcina Laš­ko, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Veseli bomo vsakega vašega predloga. Hvala. SKRBIMO ZA NAŠE TELO Z IZVAJANJEM VAJ ZA MOC Zdrav duh v zdravem telesu. Prego­vor, ki še kako drži. V današnjem stres­nem casu je vedno bolj pomembno, da ohranjamo zdrav življenjski slog. Poleg prehrane je pomembna tudi telesna ak­tivnost. Ce bomo skrbeli, da bo naše telo aktivno, bomo skrbeli za naše zdravje in dobro pocutje. Danes poznamo ogrom­no razlicnih vadb in vsak lahko najde nekaj, kar mu ustreza. V poletnih casih nam seveda bolj ustreza vadba zunaj, v naravi. Poleg vadbe vzdržljivosti, ki krepi krvožilni in dihalni sistem, pa moramo poskrbeti tudi za telesno moc. S starostjo nam zacnejo upadati gibal­ne sposobnosti – predvsem moc in giblji­vost, zato je pomembno, da poleg aerob­nih aktivnosti (kot so tek, kolesarjenje, hribolazenje itd.) izvajamo tudi vaje za moc, s katerimi krepimo mišice našega telesa. Z rednim izvajanjem vaj za moc bomo ohranjali telo mocno in zdravo in to je najboljša preventiva pred boleznimi in poškodbami. Ce bomo fizicno dobro pripravljeni, nam tudi opravljanje vsako­dnevnih aktivnosti ne bo predstavljalo nobenih težav in na takšen nacin lahko ohranjamo kakovost življenja še pozno v starost. Ceprav vadba ne more zaustaviti procesov staranja, jih lahko upocasni. Priporocljivo je, da smo redno aktiv­ni vsaj 5 dni tedensko po pol ure zmer­nega gibanja pri takšni intenzivnosti, da se zadihamo ali spotimo. 50 % vadb naj vsebuje aerobne aktivnosti, 25 % vaje za krepitev (moc) in 25 % vaje za gibljivost. Tudi ce do sedaj še niste bili telesno aktivni, ni nikoli prepozno za zacetek. Pomembno je, da vadbo prilagodimo na­šim sposobnostim in da na zacetku ne pretiravamo. S postopnim dvigovanjem kolicine in intenzivnosti vadbe bomo telo postopoma pripravili tudi na vecje/ težje obremenitve. Del treninga je tudi regeneracija telesa, kar pomeni, da vad­be za moc ne izvajamo vsak dan, ampak 2–3x tedensko. Krožna vadba za krepitev celotnega telesa za zacetnike Predstavljam vam sklop vaj za zacetni­ke, s katerimi krepimo celotno telo. Vaje se izvajajo krožno, in sicer v dveh sklo­pih. Pri vsaki vaji izvedemo 10 do 15 po­novitev. V prvem sklopu zaporedoma izvedemo po eno serijo prvih treh vaj (naredimo 10–15 ponovitev vaje 1, sle­di 10–15 ponovitev vaje 2 in 10–15 po­novitev vaje 3), nato si vzamemo 30 do 60 sekund odmora. Ko zakljucimo prve tri vaje, smo opravili en krog in ga po­skusimo ponoviti (skupaj naredimo 2 do 3 kroge). S tem zakljucimo prvi sklop in enako izvedemo drugi sklop (vaje 4, 5 in 6). Pazite na pravilno izvedbo vaj! Za ogled videoposnetkov, kako pravilno iz­vesti vaje, lahko obišcete spletno stran: http://goo.gl/Dji8NV. Sklop 1 Sklop 2 Vaja 1 Pocep (z oporo ob drogu) Vaja 4 Sklece Vaja 2 Veslanje Vaja 5 Kratek upogib trupa Vaja 3 Deska z izmenicnim dvigovan­jem kolen Vaja 6 Izmenicno stopanje na klop Kako zaceti in koncati vadbo? Obvezno se je potrebno pred izva­janjem opisanih vaj primerno ogre­ti. Predlagam, da naredite 15-minutno ogrevanje (5 do 10 min hoje ali teka – nizka intenzivnost in 5 min dinamicnih ogrevalnih vaj (kroženja, zamahi), po glavnem delu pa si vzamemo 10 min za zakljucni del (5 min hoje - nizka inten­zivnost in 5 min razteznih vaj). Vaje niso primerne za vsakogar. V ko­likor imate kakršnekoli težave ali omeji­tve pri gibanju (npr. poškodba, omejena gibljivost, nepoznavanje vaj) vam svetu­jem, da najprej obišcete strokovnjaka, ki vas bo obravnaval individualno in vam pravilno svetoval, kaj je primerno za vas. SKLOP 1 Vaja 1: Pocep (z oporo ob drogu) Vaja 2: Veslanje Vaja 3: Deska z izmenicnim dvigovanjem kolen SKLOP 2 Vaja 4: Sklece Vaja 5: Kratek upogib trupa Vaja 6: Izmenicno stopanje na klop Vesna Bezgovšek (profesorica športne vzgoje, osebna trenerka, kineziologinja) Foto: Nika Teraž PRVIC PREDSEDNICA, ZDAJ PA ŠE PRVIC AMERIŠKI TRENER Košarkarje domacega Zlatoroga bo v novi sezoni vodil nov trener, dosedanji Aleš Pipan se je vrnil v Zadar, ki ga je vo­dil že pred leti. Pipan je v zadnjih treh sezonah Zla­torog pripeljal v finale (2015/16) in pol-finale (2016/17) državnega prvenstva, v minuli sezoni pa se Lašcani niso uspeli uvrstiti v ligo za prvaka, so pa ohranili svoj prvoligaški status. V novi sezoni bo Zlatorog prenovljen, vsaj kar zadeva vodstvo. Tako v pisarnah kot na parketu. Na skupšcini košarkars­kega kluba, ki je potekal v zacetku junija, je bila za prvo predsednico v skoraj 50-let­ni zgodovini kluba izvoljena domacinka Tanja Seme. Zdaj pa ima klub še prvega trenerja, rojenega cez lužo. Chris Thomas je ameriški poklicni košarkarski trener, ki je odrašcal v Ohiu. Izkušnje je nabiral kot pomocnik trener­ja pri vec študentskih ekipah, poudariti pa je vredno njegovo sodelovanje z Mia­mi RedHawks ter slovensko državno re­prezentanco. V casu, ko je bil Thomas del ekipe v Miamiju, je le ta zmagala na tur­nirju konference Mid-American ter nato nastopila na zakljucnem turnirju regijske skupine »Midwest«. Kot del strokovnega štaba v NBA mo­štvih, je po službi v Miamiju nadaljeval pri ekipah Golden State Warriors, Chi­cago Bulls in Utah Jazz. S slovensko re­prezentanco je sodeloval dve leti. Trener­skemu štabu se je pridružil leta 2013 in na evropskem prvenstvu v Sloveniji po­magal Božidarju Maljkovicu, leto pozne­je pa na svetovnem prvenstvu še Juriju Zdovcu. V veliko pogledih je tipicen American, a ne tudi zaverovan v ameriško košarko. Zelo rad ima tudi evropski nacin igre in tudi med sezono v ligi ASEAN je sprem­ljal, kaj se dogaja na stari celini. Chris Thomas se zdaj vraca tja, kjer, kot pravi sam, neznansko uživa. V Slovenijo. So­delovanja z Zlatorogom in dela s clansko ekipo ter mladimi se zelo veseli. Desna roka novega trenerja še naprej ostaja vodja mladinskega pogona Gre­gor Balek, ki se dela z novim trenerjem zelo veseli. Kot pomocnik trenerja se je zelo dobro izkazal že v preteklih sezonah, kot vodja mladinskega pogona pa je prav tako zelo priljubljen in spoštovan pri vseh mlajših selekcijah. V klubu prav tako še naprej ostajata Silvo Brumec, vodja pio­nirskega pogona, in Jernej Kolšek, vodja košarkarske šole Zlatorog. KK Zlatorog zato že zdaj vljudno vabi vse zveste navijace in tiste, ki boste to še postali, da se v novi sezoni udeležite cim vec tekem, saj boste s tem podprli klub in obenem ponovno dokazali, da vam je mar za domaci klub in za njegovo priho­dnost. S 1. septembrom bo ponovno mogo­ca vclanitev v klub, s katero si zagotovite brezplacno vstopnico, ugodnosti s klub­sko kartico ter prakticno darilo. KK Zlatorog Laško S prvimi treningi v novi sezoni so pricele že skoraj vse selekcije kluba, od najstarejših pa do najmlajših. Zato vabimo vse fante, ki si želijo trenirati košarko oz. se preizkusiti v tej najlepši igri z žogo, da se vpišejo na treninge ali pa krožke košarke in postanejo cisto pra­vi Zlatorogeci. Tudi ti lahko nekoc postaneš pravi košar­kar, zato hitro na sple­tno stran www.zlato­rogec.si, kjer najdeš vse potrebne informa­ cije ali pa za informacije povprašaj sošolce, ki že trenirajo. vila najlepši šport z žogo ucencem v prvih štirih razredih Košarkarska šola Zlatorog bo v zacetku septembra, tako kot osnovne šole, tako da bo odlocitev še lažja. vsako leto, obiskala osnovne šole v obcini Laško in predsta- Matej Firm, KŠ Zlatorog Laško BALINANJE ZA POKAL AqUA ROME OB KRAJEVNEM PRAZNIKU RIMSKIH TOPLIC Ob prazniku kraja Rimske Toplice se prirejajo razne prireditve in srecanja kra­janov, kamor spadajo tudi športne aktiv­nosti, katerih se radi udeležujejo krajani in društva v obcini Laško. Športne prireditve so zelo priljublje­ne. Organizirajo jih Društvo upoko­jencev Rimske Toplice s Turisticnim društvom Rimske Toplice, ki prispeva pokale, in sponzorjem Aqua Roma, ki poskrbi, da se po napornih tekmah ok­repcamo. Vsa društva in posamezniki se borimo tudi za prehodni pokal, ki je shranjen v hotelu Aqua Roma. Zelo ve­seli smo, ce prehodni pokal osvojimo domacini. Tako je letos uspelo Društvu invalidov Rimske Toplice – moški eki­pi, ki so v balinanju osvojili 1. mesto. 2. mesto so osvojile ženske Društva upo­kojencev Jurklošter, 3. mesto pa zasedle clanice Društva invalidov Rimske Topli­ce. Srecanje je bilo prijetno, saj se druži­mo in spoznavamo. Milena Pocivalšek, clanica DU Rimske Toplice REGIJSKO TEKMOVANJE DRUŠT VA INVALIDOV RIMSKE TOPLICE V ŠPORTNIH DEJAVNOSTI DI Rimske Toplice se je 14. aprila v Brežicah udeležilo regij­skega tekmovanja v kegljanju. Na tem tekmovanju je naša cla­nica Ljudmila Veber dosegla prvo mesto in se tako uvrstila na državno prvenstvo clanov DI Slovenje, kjer je prav tako dosegla 1. mesto, za kar ji iskreno cestitamo. Prav tako je Društvo invalidov Rimske Toplice 5. maja sode­lovalo na regijskem tekmovanju v balinanju. Društvo invalidov Rimske Toplice je sodelovalo z moško in žensko ekipo. Sodelo­valo je dvanajst moških ekip in šest ženskih. Moški so se odre­zali solidno, ženske pa so zasedle 2. mesto. Ker pa gre na držav­no prvenstvo samo 1. mesto, smo morale ostati doma. Bile smo zelo zadovoljne in vesele 2. mesta, saj nas bo pokal spominjal na 65 LET PLANINSKEGA DRUŠT VA RIMSKE TOPLICE Planinsko društvo Rimske Toplice praznuje 65 let ustano­vitve in bo svoj jubilej proslavilo s tridnevnim druženjem in hojo po okoliških vrhovih. Vabljeni vsi clani in ostali ljubitelji hoje po naravi, da se družite z nami vse tri dni ali le posamezne dni. Hrana in prenocišce na Lisci in Šmohorju bo v lastni režiji, na Kopitniku hrano in nocitev podarja Planinsko društvo Rim­ske Toplice. Pijaco in hrano za cez dan si vsak priskrbi iz last­nega nahrbtnika. Vsak hodi na lastno odgovornost. V primeru slabega vremena bo dogodek prestavljen na naslednji teden (od 7. 9. do 9. 9. 2018). PROGRAM: Petek, 31. 8. 2018: VPIS/START ob 12. uri, Gasilski dom Rims­ke Toplice Opis poti: Gasilski dom–Aškercevo obeležje–Vrhé–Šmiklavž– Lokavec–Lisca Dolžina poti: 19 km; cas zmerne hoje s postanki: 6 ur Sobota, 1. 9. 2018: START ob 9. uri izpred Tonckovega doma na Lisci Opis poti: Lisca–Lovrenc–Veliko Kozje–Zidani Most–Kopitnik Dolžina poti: 22 km; cas zmerne hoje s postanki: 8 ur Nedelja, 2. 9. 2018: START ob 8. uri izpred koce na Kopitniku Opis poti: Kopitnik–Brezno–Zgornja Recica–Šmohor–Govce– Kojzica–Rimske Toplice Dolžina poti: 24 km; cas zmerne hoje s postanki: 9 ur Zakljucek in proslava ob 65. obletnici Planinskega društva Rimske Toplice bo v nedeljo, 2. septembra 2018, ob 17. uri, na dvorišcu pri Gasilskem domu Rimske Toplice. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja Planinske zve­ze Slovenije in društvene zahvale vsem zaslužnim clanom Pla­ninskega društva Rimske Toplice. Slavnostni govorniki: pred­stavnik Planinske zveze Slovenije, predsednik MDO Zasavja in predsednik PD Rimske Toplice. Nastopajoci: Godba na pihala Selo nad Laškim, MPZ KD Miklavž. Vabljeni vsi clani planinskega društva, planinci društev MDO Zasavja in ostali krajani! ŠPORT IN REKREACIJA VILJEM VIDEC IN NJEGOVA ZBIRKA KAP V tednu ljubiteljske kulture je dolgoletna zbirka razlicnih kap dobila svojo samostojno razstavo v Strelskem domu Mala Bre­za. Kot omenja lastnik zbirke Viljem Videc, je z zbiranjem pricel pred vec kot 50 leti. Nekje v casu, povezanim s pricetkom nje­gove delovne dobe, znotraj katere je bilo veliko terenskega dela. Kot toplovodni inštalater je delal v razlicnih krajih po Sloveniji in tudi v republikah nekdanje, skupne države Jugoslavije. Kape so ga navduševale že od otroških let. V razlicnih krajih, kjer je delal ali jih obiskoval kot turist, jih je pricel kupovati kot spominke na posamezne kraje. Zbirka kap, klobukov in drugih pokrival se je povecevala iz leta v leto, hkrati pa je raslo tudi za­dovoljstvo pri uresnicevanju konjicka. Njegovo navdušenje so prepoznali tudi znanci in prijatelji, zato so mu iz njihovih po­tovanj iz razlicnih krajev širom sveta priceli prinašati razlicne modele pokrival. Kmalu je zbirka prerasla številko sto, do danes pa se je po njegovih besedah najmanj podvojila. Vilijem Videc še naprej ostaja zaprisežen zbiralec kap. Na po­budo prijateljev in znancev ter našega društva, katerega usta­novni clan je, smo mu omogocili, da zbirko predstavi širšemu krogu na priložnostni razstavi. Vilijem Videc se vsem, ki so mu na kakršenkoli nacin poma­gali do bogate zbirke in razstave iskreno zahvaljuje. Viljem Videc s svojo razstavo kap POLETNE AKTIVNOSTI PRI STRELSKEM DRUŠTVU MALA BREZA Ceprav smo objavi v prejšnjih dveh številkah Laškega biltena izpustili, to ne pomeni, da se pri nas ni nic dogajalo. Prav nasprotno. Aktivnosti in dogodki se odvijajo kar naprej. Tudi sedaj, kljub nekoliko bolj umirjenemu pocitniškemu casu in po­letju. V tem casu smo organizirali turnir v pikadu in rocnem no­gometu za naše clane. Ves mesec maj nas je vsakic znova raz­veseljeval mogocen mlaj, ki smo ga po tradiciji in na star nacin postavili pred prvomajskimi prazniki. Visok je bil okrog 30 me­trov, smreko zanj pa je letos prispeval Franci Klepej, za kar smo mu hvaležni. Po postavitvi je, kakor je v navadi, sledilo druženje clanov ob kresu. Brez prvomajskega pohoda tudi letos ni šlo. Podali smo se na Resevno. Zadnjo soboto v maju smo organizirali in izpeljali 5. pohod po trasi nekdanje železnice, ki se ga je letos kljub številnim do­godkom tistega dne udeležilo okrog 130 pohodnikov. Letos smo bili organizatorji tradicionalnih t.i. majskih iger, ki potekajo v Krajevni skupnosti Šentrupert med razlicnimi društvi v kraju. Organizirali smo ga drugo nedeljo v juniju. So­delovalo je šest ekip z moško in žensko zasedbo. Tekmovali smo v pikadu, ruskem kegljanju, s fraco smo ci­ljali balone, metali na koš, streljali na gol v tablo na tocke, me-tali kroglo in se pomerili v vlecenju vrvi. Po sedmih napetih igrah je zmaga ostala na domacih tleh, torej pri Strelskem dru­štvu »Celjska ceta« Mala Breza. Poseben pomen pa imata (poleg rezultatov) zlasti druženje in zabava sokrajanov. Ekipa naših košarkarjev se je v drugi polovici junija udeleži­la turnirja v košarki Gaj Open 2018, ki ga je pripravilo Športno društvo Gaj Laziše. Tudi na kulturnem podrocju ni bilo pocitka. Ce smo že mal­ce pozabili na sodelovanje v letošnji pustni povorki v Laškem s 16-clansko skupino, vsakoletno druženje clanic in krajank ob njihovih praznikih in že omenjeno postavitev priložnostne raz­stave, je bila sicer še posebej aktivna naša glasbena skupina »Fu­šarji«, ki jo z veseljem radi povabijo na razlicne nastope in gostovanja tudi izven bližnjih krajev, vse z namenom, da popestrijo dogajanje. Letos prvic smo s skromno prisotnostjo našega edinega clana Roka Planka v vlo­gi »pickurina«, ki iz krošnje prodaja razne drobnarije, katerih vcasih ni bilo na pretek, bili prisotni na letošnjem Festivalu Pivo in cvetje. Veliko dogodkov pa je bilo tudi na podrocju naše primarne dejavnosti – strelstva. Organizirali smo družinsko prvenstvo z zracno puško ob dnevu žena in mucenikih. V aktivni strelski sezoni smo nastopali na vec podrocjih in tekmovanjih. V Regij­ski clanski ligi s serijsko zracno puško je posamezno v kategoriji clanic zmagala Marija Hrastnik, v drugi državni ligi s standard zracno puško z zracno pištolo pa smo se borili v prvi držav­ni ligi. V tekmovanju za Kekcev pokal je po skupnem seštevku med mlajšimi pionirji posamezno dosegel odlicno tretje mes­to Rene Cverle, v regijski pionirski ligi pa so pionirke dosegle tretje mesto ekipno. Naše pionirke so tudi na državnem prven­stvu v streljanju z MK puško, 50 m leže, dosegle odlicno tretje mesto, Simona Kristanšek pa tudi posamezno tretje mesto. Do zadnjega smo se trudili po svojih najboljših moceh, tako da se je strelska sezona za nas uspešno zakljucila. Cez poletni cas se udeležujemo lige €-shot, vseskozi pa poteka naša medsebojna družinska liga z zracno pištolo. Urnik za vnaprej ostaja še naprej poln dejavnosti. Med njimi naj omenim, da se je upravni odbor našega društva na pobu­do predsednika Marjana Ocvirka ml. odlocil, da se clanice in clani po vec letih premora letos podajo na zanimivo ekskurzijo po Savinjski in Šaleški dolini, in sicer v drugi polovici avgusta. Prepricani smo, da nam bo sprošceno druženje vlilo novih moci za uspešno premagovanje vseh nalog in dalo zagon za uspešen pricetek nove sezone na podrocju strelstva in ostalih aktivnosti. Moška zasedba ekipe Male Breze pri vlecenju vrvi Matic Marot NA ZAVRATIH ŽE DRUGIC FESTIVAL KNAPOVSKE KULTURE Rudarsko etnološko društvo Brezno Huda jama in Združenje za ohranja­nje rudarske dedišcine v Sloveniji, ki ima sedež v Mežici, sta tudi letos v po­castitev stanovskega praznika rudarjev, 3. julija, pripravila Festival knapovske kulture. Velika množica ljudi se je zbra­la v soboto, 30. junija, pri brunarici na Zavratih. Nevihta je za nekaj casa preki­nila prireditev, a vztrajni organizatorji so festival speljali do konca. Pokroviteljstvo festivala so prevzeli: Obcina Laško, Krajevna skupnost Recica in Javni sklad za kulturne dejavnosti Slo­venije. Iz razlicnih rudarskih krajev Slo­venije so se zbrali uniformirani rudarji, njihovi družinski clani in gostje. Zbrane je pozdravil Andrej Mavri, predsednik Rudarsko etnološkega društva Brezno - Huda jama. Ob zvokih Rudarske godbe Hrastnik so na prireditveni prostor priš­li rudarji. Nagovoril jih je laški župan Franci Zdolšek in jim nazdravil s pivom. Cestitkam rudarjev se je pridružil tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Re­cica Matjaž Pikl. Med gosti je bil tudi po­slanec Državnega zbora RS Ivan Hršak. V festivalskem kulturnem programu so se predstavili ljudski pevci Rudar­sko etnološkega društva Brezno – Huda jama in Moški pevski zbor Laško, ki mu predseduje Jože Rajh. Iz Zabukovice so prišli Šorarji in Ubrane strune. Šorar­ji so instrumentalisti, Ubrane strune pa vokalisti. Ubrane strune so zacele z de­lom 1982. leta. Predstavili so ljudske in ponarodele knapovske pesmi. Ob koncu je obcinstvo z velikim navdušenjem spre­jelo Perkmandeljca, dobrovoljnega jam­skega škrata, ki ga je odigral Trboveljcan Marjan Frelih. Menil je, da si bo zdaj na­šel svoj drugi dom kar pri tej brunarici »Pri knapu« na Zavratih, saj konec leta zapirajo trboveljski rudnik. Vse pripra­ve in organizacijo festivala je bila v rokah predsednika Rudarsko etnološkega dru­šta Brezno – Huda jama Andreja Mavri­ja. Za prijetno in družabno srecanje pa so poskrbeli clani ansambla Runda kvintet. Rudarske pesmi so vezane na kna­povski poklic. V njih se prepletajo ži­vljenjske zgodbe, stiske, žalost in vese­lje. Rudarje je vedno povezovalo skupno delo, revšcina, izkorišcanost in nevarno delo v jami. Knapovšcini smo v zasa­vskem in laškem okolišu dali slovo, ru­darskemu poklicu prav tako. Ostala je rudarska poezija, rudarska stanovska pesem, skozi katero se zrcali preteklost. Z majckeno otožnostjo starejše genera­cije rudarjev gledajo na današnji svet, a mladim generacijam bomo zapustili bo­gato dedišcino. Perkmandeljca poznajo cicibani, šolarji poznajo Klopciceve, Se­liškarjeve, Kozarjeve in Mrzelove pesmi. Svoj pecat je v zbirki rudarskih pesmi pustil tudi pokojni Trboveljcan Tine Le­narcic. Vojka Povše Krasnik NOVA GASILSKA PRIDOBITEV ZA PGD RECICA V gasilskem društvu smo si clani ob koncu leta 2017 zadali velik cilj, in sicer menjavo gasilskega vozila za gašenje gozdnih požarov. Naše prejšnje vozilo smo prodali gasilskemu društvu DVD Perkovic in s tem stkali tudi novo prijateljstvo. A tu se je naša zgodba glede nakupa našega novega vozila šele pricela. S pripravami za nakup novega gasilskega vozila smo priceli v za­cetku leta. Odlocili smo se za vozilo znamke ford, tip ranger wildtrak in pri podjetju Gasilska vozila Pušnik narocili še nad­gradnjo. Posebnost našega vozila je vecnamenska uporaba, saj lahko v primeru, ko nadgradnje ne potrebujemo, le to odstranimo iz vozila. Prav zaradi tega je vozilo tipizirano po novi tipizaciji Ga­silske zveze Slovenije, tako da ima sedaj oznako VGV-1, kar po­meni manjše vecnamensko gasilsko vozilo. Reciški gasilci se ob tej priliki iz srca zahvaljujemo vsem kra­janom KS Recica in vsem podjetjem, ki so nam financno pripo­mogli pri uresnicitvi našega zadanega cilja. To vozilo je v prvi vrsti namenjeno vam - obcanom, za vecjo varnost pri posredo­vanju ob naravnih in drugih nesrecah. 14. HUBERTOVA MAŠA NA SV. TROJICI V nedeljo, 3. junija, smo lovci LD Jurklošter organizirali že 14. Hubertovo mašo na Sv. Trojici s kulturnim progra­mom in druženjem ob lovskem golažu. Sveto mašo je daroval župnik in lovski tovariš Iztok Hanžic. Mnogi domacini so pot prehodili peš, dan je bil lep in topel in kljub temu, da so prav ta dan poteka­le državnozborske volitve, se je na Trojici zbralo lepo število lovcev, gostov, obisko­valcev, pohodnikov in domacinov. V kulturnem programu po maši so se s spletom »Služit grem« predstavili otro­ci Otroške folklorne skupine Osnovne šole Jurklošter, ki deluje pod vodstvom Darje Horjak že 28 let. Zapeli pa so tudi njihovi starejši stanovski tovariši Florja­novci, tudi clani Kulturnega društva Pre­žihov Voranc Jurklošter. Kulturno dru­štvo Prežihov Voranc Jurklošter, ki že 40 let aktivno sodeluje na vseh podroc­jih etnografske dejavnosti, je za Lovsko družino Jurklošter pomembna vez s kra­jem in partner v tovrstnih prireditvah. Že tretje leto se druženju po Hubertovi maši pridružujejo Laški likovniki, clanice in clani Likovnega društva Laško. Prvo leto so s slikami ptic okrasili drevesa, lani pa tudi letos pa so ustvarjali podobe divjadi na leseni podlagi. Clani društva so prav letos ustvarili dela »Medena umetnost« in jih ob razglasitvi 1. svetovnega dne­va cebel razstavili v prostorih Ministr­stva za kmetijstvo. Tudi zaradi tega smo k sodelovanju povabili mlado cebelarko Darjo Šolar, ki uspešno nadaljuje tradi­cijo lectarstva in apiturizma. Naše druže­nje je popestrila s tradicionalno prodajo lastnih izdelkov domace obrti in zago­tovo pri marsikom prebudila spomin na case, ko so se, kadar je bilo »Ta vecje«, otroci smukali okoli sladkih dobrot. Za veselo vzdušje je po programu poskrbel še Ansambel Pik in jaso pred cerkvico so napolnili pozdravi, pogovori, smeh in zgodbe. Lovske in malo manj lovske.  Urška Knez, LD Jurklošter SRECANJE DOMOLJUBNIH IN VETERANSKIH ORGANIZACIJ NA 1953 - 2018 MOSTU NA SOCI Deveto leto zapored smo 16. junija 2018 clanice in clani Zve­ze slovenskih castnikov in ostalih domoljubnih in veteranskih organizacij obiskali tovariše sorodnih organizacij, s katerimi že vrsto let sodelujemo in se družimo. Bili smo pri prijateljih, pred­vsem pa tovariših Društva veteranov Sever Severnoprimorske – pododbor Tolmin. Sprejeli so nas s svojo prisrcnostjo in dobrodošlico v nam že znanem, tradicionalnem gostišcu Pri Miklavžu na Mostu na Soci; sledila je okrepcilna malica z zdravilnimi in poživljajoci­mi napitki. Srecanje smo nadaljevali z ogledom kulturnozgodovinskih znamenitosti prelepega kraja ob sotocju smaragdnih rek – Idrij­ce in Soce. Kustosinja Tolminskega muzeja Karla Kofol nam je predstavila zgodovino kraja, muzejsko zbirko v OŠ Dušana Muniha, izkopanine ostankov bivališca iz zgodnjerimskega ob­dobja, poklonili pa smo se tudi žrtvam, ki so darovale življenja za svobodo med NOB, seveda pa smo istocasno obudili spomi­ne tudi na osamosvojitvena dogajanja in dejanja v letih 1990 in 1991 ter si ogledali spominsko obeležje hraniteljem orožja ter udeležencem vojne za Slovenijo 1991. Ravnatelj OŠ Dušana Muniha Ciril Makovec nam je obrazlo­žil razvoj in pomen ter razkazal eno najlepših in najbogatejših naravoslovnih ucilnic v Sloveniji, v nadaljevanju pa smo obiska­li tudi arheološki muzej, ki se nahaja v sklopu osnovnošolske zgradbe. Cudovito modrozeleno jezero nas je pritegnilo in s povabilom gostiteljev smo se z veseljem vkrcali na ladjico »Barka«, ki nas je popeljala po jezeru ter nam omogocila prijetno druženje ob okusnem kosilu. Mimo zasebnega muzeja in spominov na soško fronto nismo mogli. Radovedno smo prisluhnili lastniku Petru Kogoju in si ogledali razstavljene predmete, prisluhnili pa smo tudi price­vanju enega zadnjih še živecih borcev IX. korpusa NOV in PO Slovenije – tovariša Kogoja (artiljerca), oceta lastnika muzejske zbirke. Prijatelj, tovariš Senad Bišcanin nas je proti zakljucku še po­vabil v »svoj koticek« nad smaragdno reko, kjer smo si izme­njali protokolarne pozornosti. Zveza slovenskih castnikov je za dolgoletno prizadevno in uspešno sodelovanje Društvu Se­ver Severnoprimorske – odbor Tolmin podelala »Castni znak Zveze slovenskih castnikov za sodelovanje« (predal ga je pred­sednik OZSC Laško Drago Zupanc), Laški odbor združenja Se­ver je kolegom podaril spominski pricevanji »Da ne pozabimo« - zbornik prispevkov o osamosvajanju na podrocju UNZ Celje (Ivan Ržen), družno pa smo predstavniki OZSC Laško, OZVVS Laško, Združenja Sever – odbor Laško ter Društva XIV. divizije Laško (Zupanc, Ržen, Krajnc, Gradišnik in Zemljic) gostiteljem predali tudi knjige o našem okolju – Krajevna skupnost Laško skozi 50 let, ki so nam jih v zadostnem številu (za organizatorje in vse, ki so pripomogli k srecanju) prispevali v KS Laško - gos­podoma Vodišku in Kokotcu hvala za razumevanje in pomoc. Seveda brez primopredaje prehodnega pomnika srecanj – ok­ruška topovske granate s prekrižanima bajonetoma ni šlo, sploh ob zavezi, da so ga prihodnje leto - ob 10. obletnici srecanj - v Laškem še prav posebno slovesno ponovno predamo. Gostiteljem hvala za prijetno preživet dan, udeležencem z naše strani pa pohvala za udeležbo. Hvala tudi Obcini Laško za pomoc, razumevanje in sofinanciranje, zaradi cesar lahko uresnicujemo naše programe dela. Konrad Zemljic Foto: E. Gerbec, E. Devetak AVGUST Cetrtek, 16. avgust • TIC Laško: Domaci koticek (16.00–17.00) Petek, 17. avgust • Obcinsko dvorišce: Avgust pod zvezdami: Poletje v školjki I, projekcija filma (20.30) • Dvorišce kartuzijske pristave v Jurkloštru: 6. filmski vecer pod zvezdami: Mr. Bean (21.00) Sobota, 18. avgust • Kartuzija Jurklošter: Pohod po Orionovi poti v sklopu akcije Po Laških poteh (9.00) • Igrišce pri PŠ Jurklošter: 25. turnir v malem nogometu (14.00) Sreda, 22. avgust • TIC Laško: Domaci koticek (9.00–11.00) Cetrtek, 23. avgust • TIC Laško: Domaci koticek (16.00–17.00) Petek, 24. avgust • Obcinsko dvorišce: Avgust pod zvezdami: Poletje v školjki II, projekcija filma (20.30) Sobota, 25. avgust • Vrh nad Laškim: Vaški nogometni turnir (8.00), podeli­tev pokalov in odprtje energetsko prenovljene PŠ Vrh nad Laškim (15.00) • Spodnja Recica pri odcepu za Šmohor: 13. kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor (10.00) • Dvorišce kartuzijske pristave v Jurkloštru: osrednja priredi­tev ob krajevnem prazniku KS Jurklošter (17.30) Nedelja, 26. avgust • Vrh nad Laškim: Blagoslov traktorjev (15.00) Sreda, 29. avgust • TIC Laško: Domaci koticek (9.00–11.00) Cetrtek, 30. avgust • TIC Laško: Domaci koticek (16.00–17.00) Petek, 31. avgust • Rimske Toplice, „pri Purgu“: Rimski vecer – okno v svet (19.00) • Vrt Savinje: Avgust pod zvezdami: Slovo poletju – glasbeni vecer s Sašo Nemec in Saro Požin z gosti (20.30) SEPTEMBER Sobota, 1. september • ŽP Laško: Pohod po Anzekovih poteh (8.00) Nedelja, 2. september • Gasilski dom Rimske Toplice: Proslava ob 65. obletnici Pla­ninskega društva Rimske Toplice (17.00) Sreda, 5. september • TIC Laško: Domaci koticek (9.00–11.00) Cetrtek, 6. september • TIC Laško: Domaci koticek (16.00–17.00) Petek, 7. september • Parkirišce pod Obcino Laško: Laški sejem (8.00–16.00) Torek, 11. september • Knjižnica Laško: Zakljucek akcije Poletni bralci s pravljicarko Anjo Štefan (17.00) Sreda, 12. september • TIC Laško: Domaci koticek (9.00–11.00) • Kulturni center Laško: Deklišcina, komedija, Špas teater (19.30) Cetrtek,13. september • TIC Laško: Domaci koticek (16.00–17.00) • Kulturni center Laško: Na zlatem konju kulture, slavnostna akademija ob 25-letnici Kulturnega centra Laško (19.30) Petek, 14. september • Razstavišce Kulturnega centra Laško: Otvoritev razstave Roka Komela • Knjižnica Laško: dr. Janko Rode: Zelišca za vsak dan (stro­kovno predavanje) (19.00) Ponedeljek, 17. september • Rimske Toplice, pri bodocem TIC-u oz. na lokaciji bivše stare pošte: Pricetek izposoje javnih koles (10.00) • Trubarjevo nabrežje pod Obcino Laško: Pricetek izposoje javnih koles (12.00) Sreda, 19. september • TIC Laško: Domaci koticek (9.00–11.00) Cetrtek, 20. september • TIC Laško: Domaci koticek (16.00–17.00) Petek, 21. september • Pri Vrtcu Laško: Odprtje hodnika za pešce (10.00) • Aškerceva domacija: Srecanje pevskih zborov (17.30) Sobota, 22. september • Valvasorjev trg pred TIC-em: Pohod po poti treh cerkva (9.00) • Aškercev trg, Orožnov trg in del Mestne ulice: Laško med obema vojnama (9.00–14.00) • Šolsko igrišce v Zg. Recici: Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku KS Recica (15.00) • Dom svobode Zidani Most: Vecer ob ljudski glasbi na so­tocju (19.00) Sreda, 26. september • TIC Laško: Domaci koticek (9.00–11.00) Cetrtek, 27. september • TIC Laško: Domaci koticek (16.00–17.00) OKTOBER Torek, 2. oktober • Knjižnica Laško: Vecer z dr. Tomom Korošcem (19.00) Sreda, 3. oktober • TIC Laško: Domaci koticek (9.00–11.00) Cetrtek, 4. oktober • TIC Laško: Domaci koticek (16.00–17.00) Petek, 5. oktober • Parkirišce pod Obcino Laško: Laški sejem (8.00–16.00) • Kulturni center Laško: Matevž Šalehar – Hamo in Rudi Bucar: Dolgo nisva pila, koncert (19.30) Torek, 9. oktober • Knjižnica Laško: Maja Megla: Stres, kuga sodobnega casa (strokovno predavanje) (19.00) Sreda, 10. oktober • TIC Laško: Domaci koticek (9.00–11.00) Cetrtek, 11. oktober • TIC Laško: Domaci koticek (16.00–17.00) Petek, 12. oktober • Vecnamenski dom Rimske Toplice: Matic Štorman: Potepan­je po južni Indiji (potopisno predavanje) (ob 18. uri) (orga­nizator: Knjižnica Laško) Sreda, 17. oktober • TIC Laško: Domaci koticek (9.00–11.00) Cetrtek, 18. oktober • TIC Laško: Domaci koticek (16.00–17.00) • Kulturni center Laško: Hop v Laško s Poskocnim Dejanom, narodno-zabavni abonma (19.30) Foto: Boris Vrabec IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO Za šolsko leto 2018/19 že sedaj vabimo k vpisu v naslednje srednješolske programe za odrasle: • 3-letni programi (SPI): gastronom hotelir, bolnicar-negovalec, oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojn ih instalacij, trgovec, • 4-letni programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija, • Poklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski tehnik, • Poklicni tecaj (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija NOVO V SLOVENSKIH KONJICAH V ŠOLSKEM LETU 2018/2019! Program: PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE Lokacija izvedbe: Šolski center Slovenske Konjice-Zrece, Tattenbachova ulica 2a, 3210 Slovenske Konjice Izvajalec: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper Vrsta programa: Študijski program za izpopolnjevanje Trajanje študija: 1 leto Izvedba: Petek popoldne, sobota; študenti pridobijo urnik pred pricetkom izvedbe Objava razpisa: Junij 2018 Obišcite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot. Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zrece Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 E-pošta: sic.lasko@siol.netInternet: www.sc-konjice-zrece.si ORLOVO GNEZDO IN RUDNIK SOLI – 1. 9. 2018 CENA: 58€ Avtobusni prevoz, vstopnina za ogled Orlovega gnezda, zunanji ogledi, vodenje in organizacija izleta. Doplacilo: vstopnina v rudnik soli 14 € GOLI OTOK IN OTOK KRK - 15. 9. - 16. 9. 2018 CENA: od 109 € Avtobusni prevoz, 1x polpenzion v hotelu***, izlet z ladjo na Goli otok, kosilo, pijaca dobrodošlice, ogled mesta Krk z lokalnim vodnikom, vstopnine po progra­mu s potrebnimi lokalnimi vodstvi, osnovno nezgodno zavarovanje, turisticno spremstvo in organizacija izleta HIT IZLET!!! MEĐUGORJE, OBIRANJE MANDARIN, OMIŠ IN KANJON REKE CETINE TERMIN: 12. 10. - 14. 10 TER 26. 10. -28. 10. 2018, CENA: 189,00€ Prevoz s turisticnim avtobusom, obisk Medugorja, ogled slapa Kravice, 2x polpenzion v hotelu, živa glasba in zabava po vecerji, ogled Omiša, avtobusna vožnja v kanjon reke Cetine, degustacija Soparnika, fritul in do­macega vina, vožnja s trupicami po delti Neretve, fige in žganje, 3 kg obranih mandarin, kosilo v dolini Nere­tve, neomejena kolicina vina ter živa glasba, vodenje, organizacija, nezgodno zavarovanje na avtobusu. VIKEND V SARAJEVU, 27. – 28. 10. 2018, CENA = 99,00€ BEOGRAD, MESTO, KI OCARA, 27. – 28. 10. 2018, CENA = 132€ NA POCITNICE Z AVTOBUSOM OTOK VIS, KOMIŽA, HOTEL BIŠEVO TERMIN: 1. – 8. 9. 2018, CENA: 349€ OTOK RAB, BARBAT, APARTMAJI GRCA TERMIN: 1. – 8. 9. 2018 in 8. – 15. 9. 2018, CENA: 315€ OTOK PAG, PAG, HOTEL TONY TERMIN: 8. – 15. 9. 2018, CENA: 279€