Oar Write U> Today Advertising. are REASONABLE____ GLAS NARODA M "fc ^ T> ^ ^ JSPHONE: CHelsea 3-1242 M CIm. Matter 242. — Stev. 242. Ust slovenskih delavcev v Ameriki. tU}. 1—3 t Un F«rt Offi<* M New lit, N. I, w«er Act •( C«Qfrc« «~M*rcfe ** 187* ZA $6 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST S A ## SVOJ DOM (IsTscnl nedelj in ŠŠ praznikov). ia ^NA_L£T0 NAD 200 IZDAJ " i* NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 18, 19 39—SREDA, 18. OKTOBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV11. OJNA SE JE "ZARES" ZAČELA hurchill opisuje potop bojne ladje ONDON, 18. okt. — Kako je bila torpedlrana potopljena oklopnica Royal Oak v dobro zava-vani mornariški luki, je v poslanski zbornici po-nil prvi lord admlralitete Winston Churchill, radno poročilo je naslednje: klopnico, ki je bila zasidrana v pristanišču Sea-Flow, je potopi'a nemška podmornica ob 1.30 boto ponoči. Se vedno je uganka, kako je pod-rnica skozi obrambo črto prišla v pristanišče. DMORNICA JE SLA SKOZI MINE IN MREŽE, — PRAVI CHURCHILL hurchil! je izvajal, da je bilo pristanišče Scapa ow v svetovni vojni tako zavarovano, da je bilo rno pred nemškimi podmornicami. Zato je mo-1 biti povelj nik podmornice posebno vešč, da se izognil vsem oviram. ajprej je bil na veliko ladjo oddan en torpedo, ki je zadel v prednji konec. Nato je sledilo še vec rpedov, ladja je bila zadeta in se je potopila. Z o je utonilo nad 800 častnikov in mornarjev. Kanadski zastopnik MIR JE ZAVLADAL V MONGOLIJI Rmki Nemila usoda Žrtvi puna zaradi nevednosti. V New Yorku je delal po J raznih restavracijah Angelo ( Alichieli, ki je imel v Italiji že-j no in otroka. M uril se je in šte- dil, da je pri ste« lil par stota-kov, poslal ženi in otroku za vožnjo iti lopo opremil svoj-stanovanje. V uedeijo sta dospela v New V or k njegova ."»1 letna /ena Amelija in štiriletni sinček Bruno s parnikom "Rex". Vc> ponosen ju je od vedel v svoji--ta nova nje, kjer se žena ni mogla načuditi le|>eni pohištvu; in opremi. rast nik (irologlav) se z japonskimi častniki podaja za mir. Po večmesečnih bojih ie bi- ^ l^ijatoljV, nakar ' lo me.I Rusijo in Japon-ko v Mongoliji sklenjen« premirje. l'raz,,mat'- Na konferenei ministrov i/ ai:-gleških domini jev v Londor.;. bo Kanado zastopal T. A. Cre-rar, minister za rudnike in naravne vire. Na konferenei Kodo ministri postavili podlago z;t tesno sodelovanje v -edan;« vojni. apadna fronta... EMCI SO Z VSO SILO UDARILI PARIZ, Francija, 1*. pktobra. — Včeraj so Nemci na 20 ilj dolgi fronti na severni strani fronte oh Mozeli s petimi vi zijam i—75,000 -vojaki—z vso h Ho vda rili na Francoze, to-t bojna črta ni bila i^premenjena. Francozi so odbili dva m»j-tjš.-t mttpada v sedanji vojni. Og nj franco-ke artilerije in strojnic je razbil na -o se približali francoskim utrjenim postojankam. OJI SE VR5E NA NEMŠKI ZEMLJI rradno poročilo francoskega vrhovnega poveljstva pravi, t st- vsi hoji Više na nemški zemlji. Prejšnji dan so sicer Nem-v.lrli v Francijo, toda so bili takoj zopet pognani čez mejo. ANKI SO VODILI NAPAD \a celi 20 milj dolgi fronti so pričeli tanki s prodiranjem, za jimi pa je prihajala infanterija pod zaščito topov Siegfriedove rte, ki teče skozi St. Ingbert, Blieskastel in Saarbruecken. •'»pad je izvedlo pet nemških divizij z nad 100 tanki. Nemški ojaki so vsi opremljeni z jeklenimi telovniki, katerih nc pre-ijc puškina krogla iz daljave, pač pa jih prebije ročna gra-ata ali pa krogla iz -troj e puške v neposredni bližini. Pri tem napadu so Nemci imeli velikanske izgube, kajti aneoska artilerija je namerila na nje ogenj - a odprtem polju. Nadaljevanje na 2. strani. La Guardia se je zavzel za farmerje Rekrutiranje Poljakov Jugoslov. trgovina tisoč Poljakov, kateri naj bi >o 'boria ob strani Francozov pr."-ti Nemčiji. Newyorski župan pravi, da se popo>Inomo strinja s farmer ji. Farmer ji dobijo samo $2.08^ za sto funtov mleka. Ki, s« meseca avgusta zaštnijkali producenti mleka v gor-' ~ "m „ njem delu države New York, se je mirovnih pogajanj udelev.ilj ™ letnik čestital svoji 'tudi ncwvorški župan La Guardia. Farmer ji so zahtevali, n:tj 100 letni materi a padalce. { jim kompanije plačajo $2.1.") za sto funtov mleka, in so pro-j <>b petih popoldne je šel An-i gelo delat. Žena in otrok sta ostala sama. Ko se je okrog polnoči vrnil, je zaduhal mo-LONDON, Anglija, 17. okt.,^a11 duh P<> plinu. Odprl je o-- Poljska vlada v Franciji bo j kiia i» prižgal luč. V kuhinji | vkratkem poslala v Kanado I Je ležal na tleh njegov sinček i generala Josepha liallerja, ki|,,,rtev» v spalnici na postelji ho skušal tam rekrutirati 20! !>;l njegova žena, tudi mrtva. | BEOGRAD, Jugoslavija, IT je pojasnil | — Xeuisko-jugoslovansku Jugoslavija bo zalagala Nemčijo z večjo množino kovin. FREWKBURG, N. V., 17. lokt. — Včeraj je praznovala tukaj Johanna Rapp stoto ob- Pogled na peč, mu je po jasi drli - svojimi zahtevami. T.a Guradia se je ž njimi popolnoma1 strinjal. Nove cene bi imele biti uveljavljene dne 27. oktobr?;. Pogodba je bila sklenjena in podpisana. Te dni se je pa izve-1 JUkaj 'M**™* Ral>l» stoto ob-delo, da kompanije ne nameravajo plačati pogodene cene, p ič, M mf'° SV()J(-ra rojstva. Z raz-pa samo $2.08^, za sto funtov mleka. Pravijo, da je tega mne 111,1 .stram cIobl,a brzojavne nja tudi poljedelski danartmeni. čestitke, najbolj je bila pa vc Ko jo bil o tem obveščen newyorski župan, se je postavil povsem na stran farmer je v. Včeraj je izjavil, da kompanije dovolj zaslužijo in da lahko plačajo po pogdbi določeno ceno. — •Kompanijam je očital, da skušajo farmerje preslepariti. Poljedelski department drži s kompanijami, češ, da jim ni i mnaroče plačati $2.15 za sto funtov mleka. F;!rmerji se pripravljajo na novo stavko. Archie Wright, vaditelj Dairy Farmers' unije, je rekel, da bodo p rod učen t i mleka vnovič zastavkali, ako se lw»do komtpanije branile plačati po- '.7.,-. Žena, ki ni bila vajena | *o farmere , . , ... . . * UUUMd • i • • •• i i*j"j i* i • , i. .. . naročil za letala. Naročila pri haiaio iz vseh delov Amerike naborno organiziram in da bodo tudi sedaj prodrli s svojimi _ . _ 1 JMJt *,M" 114 Mn ^»utiKt. , . ' " .uetaia zahtevami. POLJSKI BEGUNCI V BUDIMPEŠTI VIŠEK PREDRZNOSTI SIDBFPV, Unt., 17. okt. — Neki neznani letalec je premagal in zvezal čuvaja Sudbury bodo rabili v tej deželi. • • • • , množina živeža. Skupni izvoz .-lal njfii sin Frank iz Buffalo J '^ij« v Nemfij« „<• X. V. Frank je star 70 let. , bo povišan. I Največ kovinskih izdelkov v 2> -Jugoslaviji izdelujejo privat-jne tovarne; največji bakreni j rudnik v Jugoslaviji v Boru j. ,last neke francoske družbe, 'svinčeni in einkovi rudniki v jTreipei pa so last angleške dru-J žbe. Podpisana je bila nova trgovska pogodba BERLIN, Nemčija, 17. okt. — Uradno je bilo naznanjeno, da je bila gospodarska in finančna konferenca med Nem - LEWIS PROTI KOMUNISTOM SAN FRANt'I4SOO, Cal., 17 okt. - John E. Lewis, načelnik č i jo iu Jugoslav i^t -uspešno ' "e sme biti v odborih Kongresa za iiidu- j zaključena." Konferenca je strijaliui organizacijo nobenega komunista. — Komunisti, ki upajo pridobiti CIO za komunistično stranko, -e botlo strahovito uračunali, — je rekel Lewis.__ . 4 ....... . . , Odbornik CKJ mora jiosvetiti vse svoje sile in zmožnosti tsvof- letalisea, rzjnl v l-isanu neko-, j; orgatn'/.a'ciji. Ljudi, ki ,kušato iz tMlborništva kovati politič-hko ruma m ]>okadd nekaj ei-j ni ka,,ital, ne bomo titpeli v svoji sredi, garet, sedel v Austin Airways' * NORMALNO OBRATOVANJE OARBONDALE, Pa., 17. okl. — Delaware and Huds. i Railroad Company je začela obratovati s 7X)lno paro, prvič izza leta 1!>25>. Na tlelo je poklicala nadaljnih 250 železničarjev. postaivila 'podlago z^l obsežno trgovino ter dovedla do te-.-nejšega gospodarskega sodelovanja med obema državama. Nemčija se v enakih zadevah sedaj tudi pogaja z Madžarsko ter je v trgovskih zvezah, ra-zun Turčije, z vsemi jugo\ hodnimi evropskimi državami. Carinska uradnika aretirana t BEOGRAD, Jugoslavija, 17. i oktobra. —. Dva nemška carin-XT . . , ,, »ka uradnika, ki sta bila uslu- U, T1- .,anketu Men's Boartl of Trade v Yale klubu je žbena na jugoslovanski stram steklenico ruma, napravi par govoril newyorski podgoverner Charles Poletti. Ob tej priliki meje, sta bili včeraj aretirana dobrih pozirkov in pokadil ne- je pozval organizirano delavstvo, naj ne izrablja svojih moči pod obdolžbo, da Ja vohun kaj cigaret Odšel je urada m svoje oblasti. Zavzel ^e je za ohranitev gospodarske svobo- ugoslovanske vojaške na r kmal° "ato som zasllsal br- de, katero je označil kot "dobro, starodavno ameriško pravi- ,e 1 nGpnln"rtt0r'ia' -lil * ?!11f«°vem zatr tudi Pozneje se je Izkazalo, da sej dolneka od investirane energije- duševnih zmožnosti in privat- naznanila, da je končna po-ie predrznoz dobro preskrbet, nega kapitala. . slovno ]et'0 1938J1939 zgazolinom in pr, dveh letalih,; I siuzbence je opozarjal na dolžnosti, ki jih imajo napram'kom G0,000,000 dinarjev nav- •1T#lll ♦ni" tn.lil .1 ^ !-------1 i . .. .. . * letalo ter izginil ž njim med1 1 oblaki. Čuvaj Fred Segniii je izpo vedal: — Ko sem na svojem nočnem obhodu dospel do letala, je stopil iz njega neznanec in nameril name revolver. — Od vedel me je v pisarno, kjer I OBLASTI!" me je zvezal. Tz omare je vzel "DELAVSTVO NAJ NE ZLORABLJA SVOJE triu pol j>ke vojske so poljsU vojaki pri bežali čez madžarsko mejo v Budimpešto Ma-1 ^ d ^ d žar ska vlada jim je dala na razpolago vojaško kuhinjo. | vanje. Do večera niso imeli o - njem se nobenega sledu. ki sta bili na letališču, porezal družbi ter trdil, da ima delavstvo vsled večjih "pravic tudi večje odgovornosti. Ostro je kritiziral neupravičene stavke in izjavil, da nima nihče »pravice posluževati se nasilja napram neunij-skim delavcem. die velikim izdatkom za ar-inado. Jugoslavija je edina država v jugovzhodni Evropi, ki je naznanila prebitek. "tfsffe KIEODA^- New Toil .Wednesday, October 16, I SLOVENE (YUGOSLAV) Dj GLAS NARODA (vm« tf n ILOIINIC PIMM J ft HI NO > (A to COMPANY of Um turporad« tad J, ol above ofOoera: NEW I3BK, N. *. 46t/i Year 1MVW ITU1 DAT IXCIFT 8UNDAI8 AND BOUDill HUB N4KODA" 1EHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV intr IZVZCMftl NflDIU tU DUI NAKODA", lttfc STREET, NEW TOKE, N. 1. CHelM fc—124» -r— 1 -rrrr POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LlSI »tem* animate vedno VNAPREJ pl»-otM naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je qailienjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ui n.eri 2*„ USODA POGODB l*o natančnem »premisleku pridemo <10 zaključka, da je sedanja vojna posledic uničenja uersailkike mirovne pogodbe. Versaillska jiogodba je bila najvažnejša povojna mirovna po godba, ki so jo podpisali zastopniki zaveznikov in Nemčije juni ja 1919 ter je bila uveljavljena J. januarja 1920. Sklenjene so bile še tri druge pogod.be, čijili namen je bil urediti za vse večne ease ostanke centralnih sil: saintger-inaihku pogodba med zavezniki in Avstrijo, neuillvska pogodba med zavezniki in Bolgarsko ter trianonska pogodba med Madžarsko in zavezniki. Ameriški >enat ni odobril nobene teii fiogodb. Namen teli paktov je bil dvojen. 1'«» mnenju zaveznikov j«' bilo treba obdati Nemčijo z železnim obročem, in v to svrbo je biia obnovljena Poljska ter ustvarjena 1'ehoslorvaška. Obe novi državi je Fratieija dobro podprla z denarjem. Drugi namen je bil postaviti ob ruski meji močan kor-don, ki bi zastražil -zapadno Evropo pred ruskim komunizmom. Romunska je bila znatno povečana, Poljska je tvorila nekak šno predst ražo, baltiške države so bile ustanovljene, da odrečejo Rusijo od Baltiškega morja. Komaj se je na teli pogodbah 'posušilo ri nilo so >e že po javile govorice, da so bili zavezniki preostri s svojimi poraženimi sovražniki. Najprej je izjavila Nemčija, da ne more zadostiti o gromu i m finančnim obveznostim, ki so jih ji naložili zavezniki. Prenehala je plačevati reparacijo, vsled česar so zavezniki ustavili odplačila vojnega dolga Ameriki, češ, če od Nemčije ne dobe denarja, ga tudi Ameriki ne morejo vrniti. Nato je pojavil Hitler ter ob odobravanju nemške- Razsodba kasacijskega sodišča zaradi političnega vzklika. (Leta li».'»7 je društvo hrvatskih Zagorcev priredilo izlet v Karl over, kjer je govoril društveni tajnik Ante' Jedval, ki je na koncil govora vzkliknil: "Živela svobodna i:i .samostojna Hrvaška!" Državno tožilstvo ga je tedaj obtožilo, da je klical liezavi-ni hrvatski državi. Postopek ie do.-UH'l >Ie zdelo, kakor da je starec napravil samomor. Asi tir je sicer do zadnjega tajil, da bi on zagrešil ta zločin ln ga je pripisoval ne-k emu Vačetiču, ki pa se imi je posrečilo dokazati trden alibi. Dokazi proti Antiču t-o bili e je orožnikom posrečilo, da so polovili vse člane njegove t o lipe. Razpravo pred sodiščem v Kragujevcu je vsa Mač-va sprmnljala z veliko pozornostjo. /saj je Koreji na tolpa leto dm i straliovala ondotfflo prebivalstvo. l>va člana tolpe. D. Nedelikoviča in V. Radojeviča ga naroda začel rušiti, kar so zavezniki zgradili v Versaillesu. j0 r,l,sojilo na smrt na Hitler je uničil ("Vhoslovaško in Poljsko, Stalin je pograbil tisti del Poljske, ki je nekoč pripadal Rusiji ter si priboril vojaški in trgovski dostop do baltiških pristanišč. Kam bo dovedla sedanja vojna? Odgovor na to vprašanje je precej jasen. Dovedla bo do novega Versaillesa. Zma-galee bo diktiral premaganem težke »pogoje, ki jim skoro n? bo mogoče zadostiti. Možna je pa še druga rešitev. Bojujoči se naj odlože o-rožj" in naj n-tanove nekakšne Združene države Evrope. An-iija zamore vrniti Nemčiji kolonije, ki jih ji je odvzela po svetovni vojni. Zdi se pa, da se to ne bo zgodilo. TCvropa se rada beju-je za mir in daje s tem mirom povod novim vojnam. Kakor hitro se čuti premaganec dovolj močnega, je že druga vojna na ol zorjn. (Nadaljevanje s 1. strani.) POLJSKI PREDSEDNIK IMENOVAL NASLEDNIKA • PARIZ, Francija, 18. oktobra. — Predsednik poljske republike Vladislav Raezkiewiez, ki je bolan za vnetjem revenue mre ne, je za shičaj, da bi bilo njegovo mesto izpraznjeno, pre-dno bi bil sklenjen mir, za svojega naslednika imenoval generala Kazimira ttosnkowskega, ki je ipred nekaj dnevi iz Poljske dospel v Pariz. POLJAKI S£ SE VEDNO BOJUJEJO PARIZ, Francija, 1 K,-oktobra. — Poljsko poslaništvo objavlja, da se |K>lj>ka regularna armada še vedno bojuje z Nemci in Rusi. Po zadnjih j>oročilih, se -ostanki poljske armade še vedno bore iproti Nemcem pri Suwalkih v Karpatih in prot! Rusom v močvirjih okoli Bialoweiza. PRESELITEV NEMCEV IZ POLJSKE MOSKVA; Rusija, 18. oktobra. — Ni noči je dospela v Moskvo nemška misija, oije naloga je z ruskimi oblastmi izdelati načrt za preselitev Nemcev iz Rusije, zlasti iz Bele Rusije in lili raj i ne, kateri pokrajini je zasedla ruska armada. Mnogo' Nemcev živi »v Oaliciji v okolici Lvova. Več ato tisoč Nemcev živi v obsežni pokrajini o»b Volgi, toda zdodromljivo je, ako se bodo hoteli preseliti v Nemčijo, ker ži-f^ lam že več getieraciij. a"1', ' j ' vešalih tretjega glavnega obtoženca ya je sodišče obf-odilo na dosmrtno ječo. Ostali obtoženi so prejeli kazni do 20 let ječe. Vsega skupaj je bilo obtoženih lju'di, od katerih jih je bilo oproščenih samo nekaj, ki jim niso mogli dokazati nobene krivde. Med gobavci V sarajevski bolnišnici je v <«1 le.fku za gobavce že 21 let yaposlena kot »strežnica ne*ka madžaiLMka grofica, ki je po smrti svojega imoža sklenila pr.Nvetiti >voje živl,}enje tem usmiljenja vrednim trfiinoin. (i rofica, katere možje bil višji matlžainka častniik,, prišla nrrtl svetovno vojno v Sarajevo. Mož, za čiga? živl jenje seje neprestano bala, je ostal v-e do konca vojake živ in zdrav, čeprav ise je udeležil hudih bojev in bitk. Ko je nastopil konec vojske,* je grofica tr i:.o upala, da ise fl>o mož vrnil. Toda iiiHsi prevratnimi din vi je urrof. fki je Kil nazadnje na so-Innsiki fronti izginil brez *le-:"7,:i. Kljufh fKfizv(»dovaiijem ni mogla ničesar zveileti o njeni. SVfrrjič ji ni postalo druire^a kakor bolj poti^jujoč^i se domneva,, da je mož izgubil življenje rta -povratikn s fronte. V •svoji 'bolečini je Hklenila, da posveti ostanek svojega življenja najhednejšim oovl bedni-iiki, lifobavcenii. Dosegla je, prav pride rvsak oea-kal sauio iše nekaj dni do žrebanja, bi bil dane- v |>ose-ti dveh milojonov. ki bi ga za dol-^n rešile idenamili zadreir. Pogreb namesto svatbe. V vasi Bod.ian.ski Zid pri Vinkovcih v Slavoniji, ise je ženil kmet. Aleki-aruder Rol'kovie r- Serafino K rot. Svatje, ki so •peljali nevesto in balo, so se med j vot jo n-ta vili v neki lto-stilni, da se mlpoeijejo. Ženske so sile v ipo-ebno sobo, kjer so se preoblek le. Med nji:?'! ji« bila tudi 25-letna kmetica Milka Babir, k? bi morala bili družica. Ko je jeirnla iz kov-eeo^a obleko, je našla tudi sa-mokrets, ki u;a je položila na stran. Ko se je preoblekala, je vzela v roke samokres in ^a začela ogledovati. Pri .tem pa se je samoikres iznenatla sprožil in -krogla jo je zadela a-usta ter izstopila iz zadrojega dela lobanje. Dekle je bilo na mertu mrtvo. Svatovs^ko razpoloženje je bilo seveda > tem kruto »prekinjeno in sprevod, ki je odšel iz gostilne, ni bi! več svatovs.ki, an^pak posrreb, ko so peljali trtmlo n»-srečnie»* na njen dom. . Brezumno početje alko- koholika. V Goriejtrni Jarunu pri Zagrebu je že dalje čajsa živel rumu nsk i 'begunec Lvan Populi z ženo Dragico, sinom. Ivanom in pastonko 'Dragico Licitarje-vo. Ze precej časa jih je trla beda. Ivan Populi je tu in tam ujel kakšen priložnostni zaslužek, .pa še tistega je takoj za-pil in je nato doma pretepal svojce. Nedavno je prišel ob 2. zjurtraj vinjen domov. Sosedje so naenkrat začuli strašno vipitje na (pomoč. Hiteli so pogledat. kaj se godi, a prišli kso propozno, ker je bila žaloigra že končana. V popolni podivjanosti je namreč Ivan Popuh z nožem zabodel ,-vojo ženo naravnost v isrce, da se je zrušila sredi barake in obležala na mestu mrtva. Nato je Populi s krvavim nožem napadel še 11-letnega sina Ivana, ki se je v Kinrtni grozi stisnil v kot barake. ( e ne hi bili tisti trenn-tek priskočili ljudje, bi bil zve-rinis-ki človek tudi i. njini o-pravil. Ranil ga je že na vratu. 1 H-letina'pastorka Dragica, ki je hotela ibraniti mater, in ipoKbrata je dobila 'vreznine po roki. Vse je odigralo v nekaj t remi tik ih. Ivan Popuh je s 'krvavim nožem pobegnil nred ljudmi v noč in sicer proti Zagrebu. Policija je bita takoj alarmirana. Dva stražnika na kolesih s*a proti jntru zalotila zločinca in ga odgnala v zapor. Pomemben izum ponarejevalca denarja Petriirjsko okrožno sodišče je neslavno dliisodilo na (Ke leti in pol-ječe Ivana So»viča in sicer zartLdi ponarejanja kovancev. Sovič je mehanik samouk, iki se že leta bavi z raz- To se je čudil naš Autun Ko-kič. To se je čudil veličini svoje lepe domovine, kajti nikdar ni domneval, da ima domovina toliko naroda kot se ga je zbralo tistega dne pred vladno palačo. I to >koro sama gospoda v švatbskih hlačah. On sam j<- bil v ozkih, belih brgešah, o pa nka h, s. torbo preko rame in klobučieem na glavi. Na visokem ooru pred palačo je bila še večja in višja s:o- nimi izumi. Tako je med dru-igim izumil bicikelj, s katerim je mogoče premagati /. lahkoto zelo »hndo etnoino. |)a bi ta vvoj izum še bul j izpopolnil, je priče! ponarejati dvajsetake. Sovič pa se še v zaporu bavi z rajnimi izumi. Z«laj dovršuje izum, ki ga IhhIo i»onarejevalci kovancev gotovo -prejeli z mešanimi občutki. Sovič pravi, da je skonstruiral zabojček. s pomočjo katerega bo mogoče za vsak kovanec ugotoviti .ali je pravi ali ponarejen. Novec! je treba vtakniti v zabojček ' ' s pod a, ki je govorila silnej narodu. (Govorila o slogi naj da in veličini domovine, o vragu, ki skuša ta narod unj ti in razdejati le|n» domovi) Po vsakem govoru je zas raJa imizika, junaški naro-l I«i navdušeno nazdravljal. V našem Antiinu >e je za la porajati domenama vzliij nost in se mešati s preobilo užito šlji vo'\ i<-o. (tovorniki -o pa govoi (lovorili, ,|a niti |m» domačem >elu bolj«- m« zna. Milo je bilo A nt iiiiu pri cn, milo in gorko in kar iz nada >e mu j». zazdelo, da o ra tirni on postati že vsaj z >e«;o, Že Vsaj z enim *aiu] vzklikom bistveni del tega n roda. Že vsaj /. l»esedo, če i že z dejanjem ni mogoče. Kajti če bi mu bil takrat k izročil puško in bajonet in i rekel: — Na sm raga, Antu — bi se brez pomisleka vr« na sov raga, ne meneč se drago ženo in nežno deeo, gel bi se nn sovraga in ga si tak(. mu Boga ! .1 ugoslovansko navtlušei goslovan.-ka šljivovica d. toin čiuležem )Ki>eben |Mjud rui-« i,, • , 1,11 namreč u-tvaria čudeže in -Uko bo pf»narejen, ^a bo |>eif> J vrglo ven. dočiin bo pravi denar ostal v zabojčku. Princip izuma drži izumitelj v strogi Jrt tajnosti. j Antilll je vedel, že i/, doli čega sel a mu je bit oz na no, ko zna narod slaviti svoje Popravek |navke- i V p ix) s t ran i domovini ni n |(1 re<; nobena stvar tako dovr Naša tiskarna izdelala program ne knjižice za 25. ob- kot JV.n,zvi,a letnico Slovenskega pevskega' l"1.^' 1,1 ia razv°j skrbe IK društva "Slovan"' v Brooi: ltlkl 1,1 kwterHi je lynu. Sele danes pa smo bili o-pozorjeni, da smo pri sestavi programa napravili napako s tem, da smo izpustili U. točko programa, namreč govor Leona Zakrajšeka z naslovom — "Slovan'' in njegovo delo. Vemo, da je to zelo velika napaka, zlasti še, ker je bila cela zadeva javna, vsled česar je potrebno, da je ta napaka tudi javno popravljeno. Iz tega raz I litika. In ta razv tiki i liko, da se dela govno iz n ZaL da ima to govno le di manjka mu pa redilnih siio Ker če bi imelo redilne «no in če bi ga bilo mogoče raztl siti po neplodni zemlji, bi vsa kršna Lika izpremcuila zemeljski raj. Tudi v Autunovo tega don rodnega in domoljubnega jui ka, ki bo po pojMMein zatrd' izbrane«* Boga in naroda t mu je 'poverjena rešitev don vine. Ej, nikoar ne mislite, da bil naš Antun slabe glave. > dobre glave je bil in dobre opomina. — Narode, narode! — se drl govornik pred vladno pa čo v kraljevem Beogradu. Kdo naj te ^pasi, kdo naj reši, narode moj mili? Piti vas, kdo naj nas reši notran ga sov raga.' Komu se vsi k njamo, komu posvečamo v naše sile, vse naše zmožnos lu pri tem je imel govori svoje oči pobožno uprte prt kraljevemu dvoru in z roko kazal proti kraljevemu dvo in z roko je kazal proti kral. vemu d»voru in {»ogledi vseh se obrnili v tisto smer. In «e enkrat je vprašal g vornik: — Kdo je tisti, kateren **mo prisegli zvestobo, za kat rega smo pripravljeni iti smrt ? Seljaku Antunu Kokiču : začele vreti solze navdušen, po zagorelem lieu. In srel splošne tišine je izdavil iz s he z gromovitim glasom: -Vladko Mac-ek! Živio Mačel Kakor rečeno, ^ je to zg dilo pred petimi le4, kot vrhovni varuh kr-iii z Ogrske, kakor so pri-, ščanstva, odloil. j-i nduree, ki -a ji' . ti kedaj zadala Azija Evro line da bi bila E^ ropa le k<> ca j z nsfieAno vojno prifni-gla za svojo rešitev. Nihče vedel. odkod in zakaj -o bile, i goli prišli, nihče, kam in a j o.s odšli. In ali so utre* nili. ti na >o hoteli le kam liram zaneti smrt in nositi? -e Im»1o -s|»et vrnili? Kdaj? ta bo zadel naslednji uda- Kakor vorav v teh dneh. je l.itkrat kakor mora tlači-KjvrojHi groza in strah spri U n« V'«»to\t r t i in -i- \c neiz -tm v koran i ni la v «kišo ev-»-4kill I j»iv<|e*t«*V. krt -o Mil upi 11 i iMlrinili I/ vzhodne roM*e, je bibi vidHi, kako -o pli/.adete Ogrska Šlezija l*ol.Mk«. Škoda je pre-ega-na,fliii'še -lntn.fi'. Samo v \i r »r i Mohijii je padlo <»** d<> t i-«m" mož, -amo krojf nR ji-oi-š-ti. umrlo 1(M),(X>0 Ijn m »to drugih me>lih in trtd-Ifivah i»* bilo, razen obežni-itt odvedenih vojnih ujet-KOV, N' »e ( prebivalstvo |w> [»rjeno. Kar pokrajine -o I! mrl«', \ ;i i in lin-r-ta "O bile |ii-tošene. Polja niso moifla Hi < b lelnua. in kolikor ljudi -talo živih, -o umirali od Ikote in lesarja, ki j«» divjal rs»v » ji k *» kol Tatari. Najedla oo-h diea jejola *r»wpodar-'«• raz-l.lo, 1 i.rud^tvo je zahtevalo spričo j"ozot kako vi«lno dejstvo. Tn I jemju. A ka.ni naj bi pismo nmaioa «-o dominikamei odne--li v Malo Azijo, saj ,-o bili tuli tam Tatari. Tn s tem pi-mom je bilo menihom obeli mladih redovnih družin naročeno, 4 na i v-e natančno preiščejo in si vsako >stvar pozornoojjrledajo* in hkrati naj skušajo zvedeti. Jcaj to neznano ljndstvto še nameniva. Kijeva, v,prav taikrat, ko so -i menihi pripravljali močno taborišče, so z divjim krikom in z orožjem v rokah "ko sami satani" pridrevili tatarski jezdeci mednje. Menihi so že mislili, da jim bije zadnja ura. a jezdeci so se le radovedno gnetli krog njih, jih ,po tolmačih izpraševali, odikod in čemu da so prišli, in jih prosili kruha, ki je bil Mongolom prava slaščica. Od tega trenutka dalje -e zdi papeškim odposlancem, da m) prišli v nov svet. Vodijo jih do M raze zmeraj k višjim poveljnikom, stokrat so že po- Platio Oaripini se je s svojim veda I i, da -o poslanci paipeža. -premstvoni odpravil najprej k ki je "^ospojar vseh kristja-iVšk»H»mi kralju Vence-lavu. Ta nov in ki jih je poslal k Tata-sfli je dal opremljati k saške- miiu ker bi rad, da bi bili vsi mu vojvodu v Bratislavo, in kristjani prijatelji Tata rov in edto 1 iili vodi pot v prešle«!- bi v -milil živeli -z njimi." <'im kib 1 "i 1 je, zmeraj v var-^vu de- odličnejša je o-ebnost, ki jih p "lava rje v v Krakov. prive«U'j<> k njej, tem hitreiše (JmIictIo, Kijev. V Kijevu je -e nadaljnje pot. Slednjič se-bilo konec znanega sveta. dijo od jutra do noči v sedlu, Carpini >e je posvetoval s ki-^^it. štiriknit na dan pre-jevskimi vel i kaši. l)e>et mesecev trajajoča pot je povzročila «la so začelj on in njegovo -ipreiifcst vo že boleliati, zdaj pa je zvetk'U da bo trelk\ celo ko-.ije fuu-titi j bi poginili, ker "nimajo Tatari ne sena ne slame, njih konji >i s kopiti gre- OBOROŽEN ANGLEŠKI POTNiŠKF PARNIK V Nevrvorško pristanišče je nepričakovano piiplul angleški potniški parnik Mauretania s potniki. Na svojem krovu ima tri pa len? protizračne kakor tu
  • -palčne topove za podmornic«'. Na sliUi je sin ameriškega po-lanika v Londonu Joseph P. Kennedy, ml., ki se je pripeljal z Mauretanijo. SKRIVNOSTNO ROMANJE LAPONSKIH Midi. Na Danskem in im> diugih skandinavskih ih^želah opažajo te o-doben hrčku, ki je predvsem vdonlačen na Grenlandiji in po arktični K v ropi. (i lede na zavaljeni trup, debelo glavo in kratek rep in jako kratke uhlje spada v družino miši, [»a se razlikuje od teh jr> -vojen« skrivnostnem romanju. ki predstavlja nekakšen samomor na debelo. Kar nenadoma se. posebno v gorah, zbere na tisoče in tisoče teli zavaljenih miši in se skupno od nra v i jo na romanje "kar za nosom" naravnost, v nižavje in morje. Karkoli ovira to mišjo armado na ,poti, vse to uničijo in razgleda jo. ali — če to ni mogoče. v lokii obidejo. Na ti-o-če jih pogine na tem romanju. bejo travo in koreninice izpod -neg« . . .** Toda (1arpini, človek majhne rasti, ki je }*» Nemlčiji hodeč, vzbujal |»ozorno-t .s pridigami, se ne da ugnati. Dal je vpreči sani, da se je vozil iz vasi do Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KR AN ISKO SI OVFNSKA KATOLIŠKA A JED NOT A O IlitiiiiiovljfitM 2. aprila 1HD4., liikorporirana 12. januarja 18»8 v «lr*avl lllluola. a sedežem w uiesto Juliet, Illinois POSLUJE ŽE 4«. LETO (Uawii urad v imunem 6mmti SM N«. Chica-o SL. Joliet. Illiooi« SKI I'NO l>KEMOŽ£VJE ZNA&A NAD $4,45«,W0 SOLVKNTNOST K. S K. JEDNOTE ZNAŠA ll».8U% K. S. " MmU iaaa nad 35.000 Članov in članic v odraslem In sKi r.Nci Število krajevnih drutev isc SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46. LETNEOA OBSTANKA OKBOO $7,000,000 OKSU1 K. H. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VEKO, DOM in NARODI" Co so h«jM ca varovati pri dobri, poStenl ln solvetitni podporni ortfaulzaHjl, aavaruj m pri Kranjako-Slovonsid Katoliki JednotU ki«r «e lahko tararaje« ta snrtnlu«. rasne poSkodbe, operacij proti t»o le*ni ia onemoglosti. K. S. K. Jedoota sprejema ▼ avojo sreoo Člane tn Sanic- od 16. do <» leta : otroke t »a takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od do f3(*no pomartntne. V Mlatiinakera oddelku K. S. K. J. ae otroci lahko zavarujejo ▼ rasreiiu "A" aH "H." klmetel prispevek r mladinski oddelek je aeio Diiek. samo 1.V ta racrrd MA" In ta rased -B" in ostane »talen, dani zavarovalnina z vsakim dnem naraWa. V slučaj« smrti otro ka zavarovanega t razredu "A" ae plača d« f«©.00 la zavarovanega r ratredu "B" ae plača do $100040 poamrtoin«. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruje« ae lahko aa $2.00; $1X10 In 00c na dan aH 4S.00 na teden. Am-amati* i>rim«rao nlaek. i K. H. K. JediMd* uadi članstvu pet najmodernejših vrat zavarovanja. Člani la članico nad 00 let stari lahka nrejmejo pHnadaJočo Jim , reaervo izplačano v gotovini Nad 70 let stari člani ln članice so Wmm Jednota lata svoj Uoton Uat "Glasilo K. 8. K. JMutf1, ki ja enkrat na teden v slov enakem te angleškem Jeaika te katerega dobiva vsak tfiaa ia članica* , » t, a . .. r c Vsak Sloveaec ia Slovenka bi moral (a) httl z*varovaa v ataaootl od M. do 60. lete. — Za nadaijaa no. jaanlla te navodila pišite aa glavnega tajnika: menjajo konje, zmeraj d revijo naprej., a nikjer ne zagledajo kakega mesta, nikjer stalnega naselja, jwivsod so sama Šotor--ka taborišča. Xe.ne februarja ak šotor skozi porušena miesta mimo podrtih trdnjav, (preko visokih gora. J<*z-dili so sredi poletja po debelem snegu, v hudem mrazu in so slišali imena m«*p-t in dežel, kakršnih v Evropi ni nihče poznal. Ta pot je trajala od aprila *lo 22. julija. Takrat šele prispeli na cilj potovanja in izročili papeževo poslanico. ORJAŠKI METEOR NAD ŠVEDSKO. Pred dnevi so v Stoekholmu nn Švedskem zapazili okrog 11. ponoči velikanski meteor, ki je bil 15 sekund "viden na ne-besu. Svetloba meteorja je bila 4 krat močnejša, kot je svetloba najbolj svetle zvezde. Judje v banovini Hrvatski "Hrvatski Dnevnik*' prinaša številke o Žnliv jm> ljudskem štetju iz leta 19:11. Številke so tele: V krajih, ki sedaj sestavljajo Hrvatsko, je ,bilo tistega leta vsega iskiifpaj 21.r»0."> .Judov. < >d tega jih je bilo v prejšnji savski banovini 19,575, v pivjš-nji primorski banovini jih je bilo 57S, v S okrajih, ki so bili iz drugih banovin sedaj priključeni Hrvatski, pa jih je bilo l'»52. V baiKki in dalmatinski Hrvatski -o največ Juti je aškenazi. v okrajih I »osne in Hercegovine trn so Judje se-faf«li (išpanski Judje). "Hrvatski Dnevnik" naglasa, da je Število Judov na Hrvatskimi od zadnjega štetja narastlo zlasti še zadnja leta. ko so se Judje izseljevali »'• nekaterih drugih držav. Zanimivo je. da Judov v Dalmaciji na deželi skoraj ni bilo, ker je bilo največ Judov v Splitu, kjer jih je bilo .'»OH, in iv Mos-jtarju, kjer jih je bilo ir»7. Xa vso druiro Dalmacijo in del Hercegovine pa je prišlo le IMS Judov. Mnogo je okrajev, kjer ni niti enega Juda. V ban-k i lh-\*at^ki pa je največ .Judov po mestih. Tako je leta 1981 bilo v Zagrebu 8702 Judov v < >-sijeiku 2445. m, v Brodu 4<>2, v Vinkoveih 047. v Karlovcu 347 v Djakovem 329- V Bosni je l ilo največ Judov »v okraju Travnik, kjer so jih našteli :U4. \DVERTIbE IN GLAS NARODA Xa deset t i-oče pa jih roma dalje, skozi zidove in nasipe, kakf>r kak plaz, ki podere v-e zapreke. Čudovito j*- t«». da je smoter tega zagonetnega in neodoljivega nagona laponskih miši samo — smrt. Brez dvoma pa je sr<«ča za človeštvo to romanje pe>truš-kov. ki se pojavlja po presledkih več !et.^ Konča se zmeraj v morju, ( im pridejo živalce do obrežja, se ne vrnejo, ampak gredo brez obotavljanja v isti -meri, po kateri so šle o.I začetka. Več ur plavajo, dokler ne opešajo. Tn potem te armade utonejo, če ni.slučajno na tej poti kakega odrešilnega otoka. To je jako fantastičen in zagoneten pojav pri rode. ki je malce podobno tistim strašnim rojem kobilic, ki «o nesreča in nadloga Egipta. Maroka in drugih afriških pokrajin. Tudi ti rod i se odlikujejo -c tem, da se živalce držijo smeri od začetka «lo konca, pa čeprav slednjič prifrčijo nad odprto morje in « trm — v smrt. "Padišahovi sen-Ob Vadarju1 Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognja", kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begn z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRI2EM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak4 sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 Pt> DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit._ Ob Vardarju. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka z zaprekami,— V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Se tar. — Na *ledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet naf divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem sapadu. — Za življenje. —. Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, 8 slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. 'OLI1 HI HDD Now To It t iii;^;iiiiiiiiiii!iiii(;^iiiiiHiiiiiiiiiii;^ je si bil tako d olgo? O [Wednesday, October 18, 1939 Soman iz življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. SI = Brakada kar sredi Radovljice Ali vam naj v Kaepica Holl ima že prav gotovo domotožje vala po sinjih pečinah Zeleni-] o dUTmi." ce in zelenih tratah mogočnega Truda se miu veselo nasmeje. Stola, kjer ima Jože ze!o nego- "Xe vem, te lili zeki ikbri do mene." jem v (prodajalni. ''Pozdrave bom izročil. Na svidenje, gos,poda!" j Kar pa ga prebudijo iz san- Klaus seze ucm v roke in orememba, Aisled katere se je tudi njemu' njim pa z^binka psov iz okoliee. »loln i»m*o 1 o>j pnkupljiva kot prej. |Jz rv/.kovo brivnice je puhnil Klaus >e vrne na Uravenstein in pride še pred zajtrkom. v tistem trenutku Xero, ki ima \\ iVciNhergove dru/.ne ne najde v najboljšem razpoloženj,! ta ,priimek kljub temu. da je rot je pneakoval, lo jim je ta&orcfcoe "povedal gotovost,"isivorjave barve in da pravijo, da pravi de.be (Iravensteina ni več živ. Kurt Weyersberg l,la ^ ovčarske pasme,, čeprav je ... ]>o>elmo s|j«be volje m prieakuje sodirwga >vetnika v bo-'ie e je zaniudila eno uro je hotela i.adomeštiti, še ,jrfel.ro, ker je vedela, da danes, ker je v hiši samo en gost, r.i tal o potrebna pri zajtrku. Iduna si proti Ruti da duška svoji flrbi volji, ko ji reče, da je nikklar ni, kadar jo Wdo potrebuje. Klaus pa se ne more zdržati, da ne bi refcel kake besede v Rutin prilog. 1 f!r*rpico F»Bmerjevo ?em videl že zelo zgodaj jahati na polje, mrlnstljiva gobica, in mislim, da zelo mnogo dela. Tufknj ne opravlja sajno veliScanekega dela kot oskrbnica, : en/reč zastopa t/udi mamsell." Tduna skomigne z rameni. "Xekaj pa mora napraviti, da ima tukaj \ise prosto, da živi z družino in ir^ia še dmere ugodnosti.*' "Popolnoma prav. gospod doktor, svoji hčeri morem samo pritrditi," .l>erg jezno pogleda svojo ženo, kajti svojega dostojanstva si ni pustil vzeti in tudi ne domnevanja, da Ruti izkazuje dobroto. • Iduna pa vidi, 4a se doktor mjnogo bolj iuijLfa ra R*itr, kot pa je bilo potrebno, njen oče pa zopet, da se doktor vmeševa v zadeve, ki mu niso prav nič mar. Ko oi ga ne potrrtboval vec triko nujno za pričo, da je njegov ne-«"ak KIjius mrtev, teaa.T bi ^i to Mmešev^anje krat'ko-malo prepovedal. Venular pa išTe izigovor za talko nerodno navedeno ^todljiost ra račun svonje nečakinje. In tako pravi nekoliko v znu^di: "K teni pihate v isti roj?, kot moja žena In sodbi svetni-k 1'ren-en. Toda ne glede na vse dmsgo, ^edaj nikakor nisem V položaju, da bi dajal visoke plače. Dedno sodiSče me drži telo kratlko. Moj prednik je zapustil zelo ne^ipatnetno oporoko. ki mi naravnost veže rdke. Do preteka desetih let po smrti mojega r.cčakn se ne ?tmem dotaikniti zapuščenega pre-moženja, twli ne smem na posesiAo vizeti najmanjišega dolg^a, i* tudi je Grarveratein brez \Tsoodiri ?vctni(k je za ioJdase oprostiti mestnih nevarnosti, jo je mahnil v park vzdihov, ki bi bil zajcu, če bi ga ne bila podila divja gonja, zaupal marsikaj lepega iz poletnih noči. In že -sta bila zajec in pasja družba spet preti hišo železninarja Jožeta. Jože se je zajčku smejal in gledal, kaj bo zdaj. Zajec jo ie zavil skozi najožjo ra-d o vil.Vko ulico proti trgu. V tej ožini pa bi bilo za zajca kmalu usodno. Sredi ulice je ANGLEŠKA VAS ŽE 83 LET V VOJNI Z RUSIJO. Strogost pismenega postopka in diplomatskih oblik večkrat privede do nesmiselnosti ki se teoretično vzdržujejo v nedogled. Tako se kaj čudno sliši, da je neka vas v Angliji, ki je teoretično že 4 ni več. V tem primeru bi bila vas — z Rusijo v vojni do leta 1917 — to je do njenega kon ca. Ta vas je Ber\vick-on-Tweed, ki je nekako svobodna in neodvisna "država" v Angliji. Irska, Škotska in Anglija so se dolgo borile za njo, slednjič je pa le ostala samo za sebe in tudi danes še r=e v vseh uragodbi to vasi ni. Tako vojno stanje traja še najprej. Ko so nekoč župana opozorili, naj bi to zadevo uredil s parlamentom, je da bi za il v London. . VELIKA KUHARICA po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spoDolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več s*" tako gostobesedna reklama. Na »rt leal.or 700 straneh je strnila odlična In nriznana avlnrim vi «tcra :n najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snor Je oh»!el:i-a n»d vse pregledno. Izbira reeeptov Je izčrpna. TO JE N V!POPOLXEJŠE DELO KI GA IMAMO NA TEM PODROC-Fr O trema knjige j® razkošna. Nešteto Je s*ik v besedilu. 34 pa > no* i h harvanth tabel, ki jih je naslikal Drapotin Hiimek. . . . V<:ika gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zf. Z'lrnv) in pravilno prehrano družine, si mora to Ivtiji-iro omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti n:rr>tno4i, kako bo s rojim domačim nur!ila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo ho4«1.! 4 n«li svoje croste iznenaditi s posebno izbranimi Vd'li Za v«e to ji ho najboljša vodnica in učiteljica ta ST/1VEXSKA KUHATtTCA f -tnili je osmi natisk knjige t vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tadi tehnično p >polnejAi od vseh dosedanjih Izdaj, je rena knjigi sedaj znižana. $ (Požtnino plazmo mi.> --. Velja samo t^F« \irr»M»e pri' U\|l(.\!t\l: SI.0V EMC PIKIJMIIYG (0M»'UV Wp!t 18th Street - New York, N. Y. «.(»SI'OI*IN4E IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VASI Razprodaje KNJK Da napravimo prosi za novo zaloga smo z: žali cene teh knjig, vsakemu jih je mogc naročiti. Storite to še c nes, ker bo zaloga krni iztekla. 1. Andrej Hofer (Junafiki vodja Tiroleev ' 'GLAS NARODA i § • i 8 0 po?iijarno v staro do- ^ movino. Kdor ga ho- ^ J Če naročiti za svoje ^ J sorodnike ali prijate- ^ j Ije, to lahko stori. — ^ S xNarocnina za stari I |a bi si tlenar prilastil, \ kraj stane $7. — V 5 t (tali jo lista ne posi- J 4 Ijamo. ^ 15,000 KC. V ŽLEBU. * Iz Urna poročajo, da je ornli v okolici n«'ki trgovec skril ^vojt« prihranke. !.">.»mk> Ke v staro kučmo, ki jo jt- inu-l -krito mod praznimi vrečami v ka-sči. Vendar t<> skrivališč«« ni bilo varno, saj je m-ki trgovski |pomočnik iztaknil kučmo in ležal ovčjak; Rolf. Za jen ni . • preostalo drugejra, kakor puh- oa, -10 W^Uxr niti če-z Rolfa. Ko je ovčjaka taVo malonkost hod onlay.il s tekali, je le ta hlastnil po njem«, toda preka-no. V tonu je iprivozil nasproti ae države, posebno v teh časih. Po novem so tudi križanke predmet vohunstva. Vojno ministrstvo je v Angliji nenadoma prepovedalo pošiljati (križanke v inozemstvo. A ta Takrat jo pa zajcu postalo vro- preprosta zabava ni nikjer ta- ko razširjena ko v Anirliji. V Londonu so agencije, ki se ba-vijo le z razpošiljanjem križank raznim angleškim časopi-soniL Teira je zdaj konec. Sicer je informacijsko ministrstvo pregledalo križanke, namenjeno v dominione, a vojno ministrstvo je drugačnih misli in je prepovedalo pošiljanje križank iz države. Pravi jo, da ?o v poslednji vojn? vprav s križankami pridno vohunili, ko so dajali po znakih v križankah sporočila tujim ■državam. PODIVJANI PSI V PARIZU. nagloina odpotovalo, da niso mogli vzeti s seboj p-o v, mačk, kanarčkov in podobnih domačih živali. 7alaj se potika po pariškiili ulicah na stotine psov in inačk. Društvo za varstvo živali ;se je doslej zavzelo že za 25,000 psov in '>000 mačk. ga je dal v škatlo za bonbone in je dal škatlo v žleb. Čeprav je bilo to skrivališče bolj varno kot prvo. »ra je izvohalo orožništvo, >ki jim je trgovec naznanil tatvino. Pariška občina, je že v prvih dneh septembra veliko prebivalstva spravila v druge kraje. Mnojjo Parižanov le takd"jača (povzroči najprvo krčevi- DREVO, KI NETI POGUM. Južnoameriški domačini poznajo skrivnostno drevo, iz katerega pridobivajo pijačo, ki jim daje pred bojem pogum. To dražilo, ki je izredno učinkovito, imenujejo domačini kaapi ali ajavasko. Pridobivajo ^a iz korenja in > ko rje rastline ajavasko. ki raste na drugih drevesih in doseže višino (» do S metrov. Pijačo izdelujejo s svečanimi ceremonijami, pri katerih ne rine biti navzoča nobena ženska. f'e se kakšna ženska udeleži teli ceremonij, jo morajo takoj ubiti. Xapr>j za pogum deli bojevnikom kratko preti bitko poseben "toča j.' Pi 2. i. 4. 5. ti 7. 10. 11. 15. 14. 16. 17. 18. 19, ŽO. 31. 24. 26. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. Belgrajskl Biser (Vlioj Jelen Udifška Vedrievaika Boj in Zmaga (Josef Spflnua Božieni Durmi < Itihlolf Vra! Burska Vojska 4'vrtke (H. Mu j: l>edrk je praiil (Julij Hlajisab Ltevira Orlt-aiisiia Dve tJiki (Ksavvr Mt-fifc Duhovni boj 4l»\riu<* Sku|M Fra liiavolu Fran Baron Trrnk (<«juro 1'aLKlurlc) Gozdovnik, 1. zvezrk Ciozdovnik, II. zvrzek (II. Maj Hudo Brezdno (Fr. Krjare liumoretike. Groteske in Satire < Azuv iu Teffl i Korejska Brata, frtiča iz mitti nov v Koreji (Jueef Spllluia Krvna Os veta Mesija ,I>r. Jegli Mladim Srcem, |m>vesti t» mlaillno (Ksavur M«»ftk Maron, krščanski defek z Lib nona >TusoIino Oh 50-Utniri dr. Janeza Ev. Kreka Parižki Zlatar Patria, Povest ii Inke junaS! dobe (II. Kepa "ti znaki minejo in pojavi se silen pogum. Pozneje, liudje. ki fo se tako opili. zaspijo. Trajalo je dol^-o, preden je znanstvenikom nsm^o, da zvedeli prednosti o tej pi jači. |lhkUlj#Taiije prihodnjič.) V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87, fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa stane — I n: . KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko juero 216 WEST !8tk STREET, NEW YORK 40. Praprefanove Zgodbe, Povesti (Anton Stražar) 42. Prst Božji, I. zvezek Prst Božji, II. zvezek (Anton Kelte 43. Preganjanje Indijanskih misij« ■•arjev (Jooef Siillliua 44. Rdeča in bela vrtnica (Anton lljiomlo 45. Revolucija na PortuRa'skem 46. S'sto s Šesto (H. Fetlere 47. Skozi Širno Indijo 48. Spisi Krištofa Ani i da 49. Študent naj bo (S. Finž^ii 50. Strahote vojne 51. Snneški Invalid (S. Ko^utnl .»i. Sveta Nothurga 53. Tri Indijanske povest (Joswf Splllmnn) 54. Veferna pisma (Marija Kmetm 55. Vrtnar (Tagon 56. Volk Spokornik in druge pove: za mladino (K^vt^r Mo5k« 57. Vojnimir sli Poj^nstvo in kr (Jnfdp O^rlnec 18. Zadnja Kmečka vojska (Auirust Avnoal 59. Zadnji dnevi nesrečnega ^kralja F?. KoSutntk 60. Zbrani cjiisi za mladino (En>:eIN>rt C«ngl> 'U. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. IManlnsk 62. Zgodovinske anekdote (Dr. Šara bon 83. Zlat okopi (Josef Splllman 64. Zmaj iz Bosne, povest 1 z hosat ske zgodovine (S. Košut nik (Vezava nekaterih knjig j« od leii nja nekoliko Izkaitna.) Ako ima kaka knjiga več zve7 kov, se šteje vsak zvezek z knjigo. POZOB! Ker imamo nekaj teh knji v omejenem številu, naved te pri naročilu več knjig, 6 Vam moremo postreči. KNjIGIRNA Glas Naroda 216 WEST 18th STRESI NEW YORK