Št. 81.
Gorici* dne 16. julija 1901.
Tečaj XXXI.
butaj* trikrat aa teden v Šestih lidaajlh, is • sicer; vsak torek, eetrtek in soboto, sjmtranje 1«-ianje opoldne, večerno Iidanje pa ob 3. vri popoldne, m stane z nredmškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jeniana  alt v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13.K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta ...... '. ~r 6^««)-t^»«. '4J-30 —
fotrt leta.......3 . 40 ,   ,    ,    1-70
Posamične številke stanejo iO vin. Naro5niBO sprejema upravnistvo v Gosposki ulici itv. 11 ? Gorici vcGeriSfcš Tiskarni* A. GabrScek vsaj dan wl 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 'J. do 19. ure. K* naročil« brez dopoalaiie naročnine g« me eatraiHO. ,   _.    .
„PRIMOREČ" izhaja neoTvisno od «Soo«» vsak petek in stene vse leto 3 K 30 h ali. gld. ICO.
cSofca» in tPrimorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Scbvarz v Šolski ulici in Jellor«itz v Nunski ulici; — v Trstu t tobarsmi Larron^iČ na bjjn della Caterma In Pipan t ulici Ponte delta Fabbra.
UredalStro
se nahaja v Gosposki tdioi SL 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoindne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnistvo.                _____
Oglasi In pnstanic«
<e računijo po petii-vratah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vsčje 8rke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loeo tiorlca.
MGorlSka TIskarna1* A. GabrScek tiska in zalaga razen cSobe> in «Primoroa> ie .Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane večletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici* se lačunijo jo 20 kr. pont-vrsooa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčičev Gorici.
Bog in narod!
Interpelacija deželnega poslanci Oskarja GabrSčeka in tovarišev v seji 11. julija 1901. n& Nj. E. gospoda naučnega ministra z ozimni na razmere na c. kr. državni gimnaziji v Gorici.
C. kr. gimnazija v Gorici ima sedanji ustroj od i. 1849. V celi pretekli 50-letni dobi ni prav nič napredovala s potrebami časa, naucna uprava se ni cisto nič ozirala na želje in zahteve prebivalstva obeh deželnih narodnosttj, izražene v neštetih resolucijah na shodih, taborih, v društvih, občinskih zaslepili in tudi v samem deželnem zboru, — narobe: ili smo v tem oziru celo rakovo pot
Že pod vlado grofa Taaffeja to dohajale v deželo vsaj deloma pomirljive obljube, da se uvedeta deželna kot učna jezika vsaj za nekatere predmete. Toda niti te obljube m niso »polnile, narobe: deželno prebivalstvo se na tem e. kr. učnem zavodu le žaljiveje prezira nego v prejšnjih časih.
Iz ravnokar izdanega šolskega poročila za 1. 1900.-1901, je razvidno, da od 1.1849. naprej je odmerjenih deželnima jezikoma le po 3 ure na teden, docim je vse drugo ostalo nemško, da« je na tem zavodu le neznatna peščica Nemcev, ki pa po veliki večini niso naši deželani. Vrhu tega poučujejo ie učitelji, ki so prilli k nam iz trdih nemških krajev, ne poznajo naiega prebivalstva, ne deželnih jezikov, in nimajo do tega ljudstva nikakega srca. — Le izredni nadarjenosti in pridnosti naše mladine se je zahvaliti, da so vspehi lega zavoda vsaj se za silo v nekakem razmerju z izdatki, ki jih zavrni požira.
L. 1850. je bilo že 351 učencev, v preteklem letu pa se jih je oglasilo 505. V vsem tern času je s>. 'ino dovršilo zrelostni izpit 755 osmošolcev, med temi lepo število tujcev, kar je vsekakor premalo za našo defcclo.
Od 505, ki so vstopili v zadnjem Šolskem letu, jih je odpadlo že med letom 26, drugi red je dobilo 65, tretji red 30, ponavljal ni izpit jih ima 23, a ne<zpraSanih je ostalo 5 učencev, torej ni dočakalo srečnega
«Gor. Tiskarna> A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
svršetka 149 učencev,  kar je gotovo veliko prevelik odstotek.
Ta skrajno nepovoljni vspeh je imel za nase itak dovolj revno prebivalstvo tudi to posledico, da je plačalo celo Šolnino v I. semestru 179, v II. sem. pa kar 114 učencev, torej skoro 50%, v skupnem znesku 11.535 K, dočim so vse Štipendije znaSale le 12.165 K. — Ta števila dovolj glasno kriče o sistematskem uničevanju nase mladine 1
Izredna strogost % mladino na tej c. kr. gimnaziji je skrajno neopravičena. Nemškemu otroku zadošča le njegov malemi jezik, ko vstopi na gimnazijo. Zato navadno pridobi jedno celo letol Slovenski in italijanski otrok pa si mora osvojiti poprej le docela tuj jezik, to je nemščino, ako se hoče izšolati na tej soli, ki je namenjena vendar v prvi vrši prebivalstvu v deželi. Ta dvojna mera je pač skrajno krivična ter je očitno kršenje v ustavi zajamčenih pravic.
Umevno je torej, da moramo v takih razmerah toliko odločneje ostati pri nujni zahtevi, da se e. kr. gimnazija v Gorici preosnuje tako, da bo res služila prebivalstvu te dežele, ki je slovensko in italijansko. — Stroški bi ne bili posebno večji nego so zdaj. Prvi štirje razredi so imeli vsporednice, prvi razred je imel celo dve. Le malo več je treba prostorov in učnih močij, da bi bila celo gimnazija razdeljena po narodnosti z obema deželnima kot učnima jezikoma! To je conditio sine qua non za miren razvoj; za napredek "m zudovcljnost obeh narodov te dežele 1 Ne bodemo mirovali, dokler visoka vlada ne ustreže tej davni zahtevi prebivalstva brez razlike na stranke ali narodnost.
Z ozirom na to vprašamo: .Ali hoče Nj. E. gospod naučni minister brez odloga ugoditi davnim in neštetokrat opetovanim prošnjam, resolucijam, zahtevam slovenskega kakor italijanskega prebivalstva ter prevstrojiti sedanjo c. kr, nemlko gimnazijo v Gorici tako, da s-p odpravi dosedanja krivica in bo služila prebivalstvu v duhu narodne enakopravnosti P*
II.
Interpelacija posl. dr. Henrika Turna in tovarišev na Nj. Eks. c. kr. namestnika Leopolda grofa GoCssa,
Deželni zbor goriški je v 3. seji svojega zasedanja 1.  1900. odkazal tz deželnega za-
loga, podporo vinogradnikom, ki so poškodovani po trtni uši, 20.000 K, ter je visoka vlada obeeala v isto svrho prispevati enoliko. Kljub temu, da ic poteče kmalu drugo leto, vinogradniki niso dobili nikake podpore in ni Se predvideti, kedaj pridejo do nje. Ves postopek v tej zadevi je sila počasen in tak, da posestniki pravočasno ne dobi vaj j pomoči ter se morajo zadolžiti in plačevati obresti, dočim obečana podporščina leži na razpolago v deželni in državni blagajnici. Tudi pri sprejemanju prošenj in poizvedovanju je način postopanja c. kr. političnega oblastva skrajno počasen in nikakor ne odgovarja namenu posojila. Ta n. pr. se znatno zavlačuje delo političnih oblastev s tem, da se zahtevajo zcmljcknjižni izvlečki, pri čemur se seveda c. kr. zemljeknjižni uradi po nepotrebnem prcoblagajo z delom. G, kr. politično oblastvo bi pač vse potrebne podatke iz davčnega katastra in zemljiške knjige dobilo .brevi manu" s tem, da bi dotična oblast na izvirno prošnjo ali na poseben list tako, kakor je za lustriranjo zeir" Nijižnih prošenj že itak predpisano, na .aatko zabeležila one podatke, kateri so potrebni za rešitev prošnje. Iz navedenih razlogov vprašajo podpisani:
1.  Ali je Nj. Eks. znano počasno postopanje c. kr. političnih oblastev pri reševanju prošenj za brezobrestna posojila radi naprave novih vinogradov, poškodovanih po trtni usi?
2.  Ali je Nj. Eks. voljna odpraviti ne-dostatke in vplivati na nižje instance, da vse pri c. kr. oblastih nahajajoče se podatke poiščejo in dobe »brevi manu* brez nepotrebnih troškov za stranke in brez zavlačevanja za c. kr. urade same?
3.   Ali je Nj. Eks. voljna ukreniti, da se za I. 1900. in 1901. dovoljene podporščine izplačajo brez odloga prizadetim posestnikom?
W. P r e dl o g poslanca dr. Henr, Turne in tovarišev se glasi:
Visoki deželni zbor skleni: 1. Poživijo se vis. vlada, da sprejme železnico od postaje Sv. Lucija nameravane bohinjske železnice mimo Tolmina, Kobarida, Bovca in Kluž do Loga pod Predelom, kot lokalno železnico med one, ki se imajo zgraditi z državno podporo in poroštvom Se tekom nastopajočega zasedanja državnega 1 zbora.
2,  Prispeva se iz deželnega zaloga za gori navedeno lokalno železnico z nakupom osnovnih akcij v znesku 200.000 K, in sicer ta deželni zalog odstopi mesto kupnine osnovnih akcij za enaki znesek osnovnih akcij vi« pavske Železnice.
3,  Nalaga se deželnemu odboru, da izposluje pri vis. vladi koncesijo za predhodna dela gradbe krajevne železnice po normalnem tiru od nameravane postaje bohinjske železnice Sv, Lucija mimo Tolmina, Kobarida in Bovca do Loga pod Predelom, da dotične načrte izvrši nujnim potom, tako da bode mogoč obhod nameravane črte najdalje tekom enega leta, sov to svrho odkaže iz deželnega zaloga znesek 10,000 K ter se pooblašča deželni odbor to svoto zajeti, če treba, tudi potom posojila,
DOPISI.
Vogorsko. — Molčali smo na večkratno hujskanje v dopisih z Vogerskega v .lepi Gorici", ker prijemljejo osebe, katere nočejo poznati črno za belo, Namen teh je, kolikor mogoče oslabiti njihov upliv, po načelu: namen posvečuje sredstva. Stvarnega se ti dopisi ogibljojo, tembolj pa udrihajo po njim na poti stoječih osebah po vzorih krščanske ljubezni. Reci mu, da ne reče on tebi. Na videz piše te dopise več oseb, ker posvečeneo se zatika za hrbet drugim ali pa uredništvu samemu. Take manipulacije ne dela toliko iz nesramnosti temveč iz hudobije. Cas in sredstvo sta mu v to na razpolago, O tem o priliki. Za danes se omejimo na dopis z Vogerskega §t. 53. .Gorice", ki ga je podala vedno bolj predrzna, lažnjiva »radija* o duhovski in odvetniški tarifi in ki meri bolj na »napredne slepiče* kakor pa na objektivnost.
Kar se tiče velikosti stalnih (?) duh. ta-rifov, .katere ne sme nobeden (?) duhovnik prezirati pod strogimi (?) kaznimi in kateri so od pamtiveka (?)* ne bodemo odgovarjali, ker dopisa v »Soči« nismo m i pisali, čeravno se strinjamo z dopisnikom. Na mesto tega povemo ta slučaj. Leban Marijana, udova, je umrla pred nekimi leti na Vogerskem in zapustila cerkvi 100 gld. za letno sv. mašo. Če je ta glavnica prav naložena, bi nesla letnih  4 gld. obresti. Za te 4 gld. mašuje
Quo vadiš?    '
Roman.
Poljski »pisal Henrik Sienkicwicr. —¦ Poslovenil Podravski. ;I>aI,:e.'>
Ljudje najdejo zopet onega Kristusa, kateri se jim je prikupil s tem, kar so pripovedovali o njem apostoli, ne pa nemilosrdnega sodnika, marveč blago in strpljivo Jagnje, čegar usmiljenje je stoterokrat nadkrujevalo Človeško zlobo. Sladka tolažba je napolnila srca vseh, in v aposlolovi navzočnosti se vsi pomirijo. Od vseh atranij se 2ačujejo glasovi: »Mi smo tvoje ovce, pasi nas!« Zopet drugi so klicali: »Ne zapuščaj nas na dan sodbe!« Na to so poklekovali pred njega. Ko je Vinici j to videl, je pristopu k njemu, dvignil rob njegovega plašča in sklonivši glavo dejal:
»Gospodj pomagaj mi! Iskal sem jo v dimu in požaru in v človeški gneči, toda nikjer je nisem mogel najti. Verujem pa, da mi jo ti moreš vrniti.«
Peter mu položi roko na glavo ter reče:
»Zaupaj in pojdi z menoj!«
III. Mesto je neprestano gorelo. Veliki eirk se Je razsul v razvaline in v onih delih mesta, kjer je jelo najpoprej goreti, so se porušile cele stavbe in ulice. Po vsakem takem porušenju so orjaški ognjeni stebri za nekaj dasa sršah proti nebu. Veter se je spremenil ter pihal sedaj z neizmerno močjo od strani morja,
noseč na Oaelij, na Kskviiin in na Viminal iskre, ogenj j in Žrjavico. Sedaj so jeli misliti tudi na gašenje. Pol zapovedi Tigelins, ki je dospel tretjega dnč iz Anciio.j jeli so podirati hiše na Eskvilinu, da ogenj' ugasne j sam od sebe, ko dospe na praznino. To pa jo bila le j slaba obranba, s katero so samo hoteli rešitev tega, kar je že gorelo, ni bilo niti misliti. Bilo je pa vsekakoj treba priti v okom daljši katastrofi. Ob enem z Rimom je giniio tudi neizmerno bogastvo, ginilo premoženje njegovih bivalcev, tako, da je sedaj okrog mestnega obzidja bilo ha stotine tisočev samih beračev. In že drugi dan jel je te nesrečneže mučiti glad, ker je neizmerna množica hrane, nakopičene v mestu, ž njim vrtid gorela in ker v splošnem neredu nihče ni pomislil na to, da se je treba pobriniti za drugo, fce le ko je dospel Tigelin, je bila poslana v Ostijo primerna zapoved, toda med tem se je množica že jeia puntati. Hišo poleg Aqua Appiae, v kateri je prebival Tigelin, so oblegale ženske, ki so od juira do večera kričale: »Kruha in strehe!* Zaman so si prizadel/ali pretorijanci, poklicani iz velikega taborišča, med via Salarijae in Nomentanae vzdržati nekaki red. Tu in tam so se jim ljudje upirali; »eoborožeue tolpe Jjudij so, pokazovaje na gorečo mesto, kričale: »Pobijte nas pri blesku tega ognja!« Ljudje so se hudovali na cesarja, na augustijanco in pretorijanske vojake in nezadovoljnost je vsaki hip naraščala fako, da je,Tigelin, zroč po noči na tisoče ognjev, goročih okrog mesta, rekel si v duhu, da so to ognji v sovražnikovem taboru. Na njegovo povelje so pripeljali razun moke kolikor je bilo le mogoče pečenega kruha ae samo iz Ostije, marveč tudi iz vseh mest in vasij po okolici, toda ko je prva pošiljatev dospela po noči v iiJmporium, razbila je množica glavna vrata od strani
Aventiaa, hipoma razgrabila vso hrano ter povzročila grozen nered. Pri svetlobi meseca so se borili ljudje tako srdito za kruh, da so množico, ki je prinesla živež, poteptali po tleh. Moka iz raztrganih vreč je nalik snegu pokrivala vso prostranstvo od tabora ter do obokov Druza in Germanike, in ta nered je trajal dotlej, dokler vojaki niso zasedli vsa stanovanja ter niso jeli odganjati množico z orožjem v roki.
Od časa napadov Galov pod poveljništvom Brenna ni še doletela Rima taka nesreča. Ljudje so obupno primerjali ta požara drugega drugemu. Toda tačas je ostal vsaj Se Kapitol, ki pa je bil sedaj obkoljen s strašnim ognjenim vencem. Mramor seveda ni gorel v plamenu, toda po noči, ko je veter razpihal plamen, se je jasno videlo, kako je streha Jupiterjevega terapla biia vsa rudeča nalik žrjavici. Za časov Brenna je imel Rim prebivalce privajene redu (disciplini), udane mestu in svojim oltarjem, sedaj pa 30 okrog mestnega obzidja tičale množice raznovrstnih ljudi j, sestavljene večinoma L sužnjev in oproščencev, ki so bili pripravljeni pod pritiskom revščine obrniti se proti vladi in proti mestu.
Ves ta ogromni požar, napolnujoč vsa srca s strahom, je že pomirjal nekoliko razbrzdano množico. Za požarom je mogel še slediti glad in bolezen, ker se poleg te nesreče nastali še grozno soparni dnsvi meseca julija. V ozračju, razgretem od ognja in soluea, ni bilo-mori dihati. Noč ni prinesla olajšave, marveč je postala pravi pekel. Po dnevu pa se je videl strašon in obupen prizor.
(Dalje prWo.)
Berlot Anton jedno Uho mašo, pri kateri za- I mudi pičle x/i ure. Župnik nas spominja na izkaz v cerkvi ali v razširjeni sakristiji na Vogerskem. Ta izkaz kaže, koliko da se mora i plakati župniku in cerkvi za to in ono opravilo, za pisma ali listine s kolekom in brez koleka. Prva (s kolekom) so tudi dobro osoljena. Zato izdaja župnik krstne liste in ne županstvo brezkolekovanih domovnic. Izkaz pravi, da pri poroki je navada »ofer"; novica prinese pri izpraševanju kokoš itd. Da noče poročiti iz gole pobožnosti brez plačane sv. maše, kedo mu zameri? Samo nas naj pusti v miru.                                                  i
V dopisu v .Soči* stoji, da zdaj | župnuje in županuje Berlot. Kak6 se pa logično odgovarja v »Gorici*. »Kar se tiče tega, kedo na Vogerskem gospodari in župa- | nuje, je nam dobro znano, da pred leti je i tam paševal Blaž Sedevčič, tamošnji učitelj. Župan je bil Rubbia. Odpovedal se je županstvu. Izvoljen je bil Ivan Bele, Odpovedal se je tudi on. Zakaj ? Prašajte jih". Ste ga videli, kak6 suče »bružadlo". Nu, Rubbia odgovori, pa komu? Bele je že odgovoril, da kot tedanji ključar in župan ni mogel več prenašati župnikovih napadov, ki je prišel celo v njegovo hišo se »kregat-. — Ta g. nune ni mogel namreč pridobiti tega župana, ki je bil tudi naročen na .Primorca", za I svoje sebične namene. Zato je pa tudi šuntal proti njemu. Zdaj pa ta črni dopisnik .Gorice" pristavlja: .Učiteljeva in Rubbijeva stranka in ne župnikova je izvolila sedanjega župana Andreja Gregoriča". — Hm! Zakaj navaja to? Saj župnik ni bil starašina. Ne le ta »Crnič", ampak cela naša in sosednje | občine vedo, da izmej 18 starašin ni hotel i biti nobeden župan, izvzemši Andreja Gregoriča, ki je vedno hrepenel po županskem stoliču. Vsi drugi so se bili zbali zdražb in terorizma, kakor gori povedano. Andrej Gre-gorič, sedanji župan, je torej postal župan — se vd, da smo ga volili, ker smo vendar morali imeti župana in volitev dokončati. Ali, ker je imel sedanji župan malenkostno stranko, jo je ta mož dobro premislil in pogodil : Odpovedal je »Sočo" in se naročil na •Gorico". Takč se je izcimila klerikalna stranka na Vogerskem. Da pa ni naš župan klerikalec v pravem pomenu, je razvidno iz fakturna, da je pri neki priložnosti, ko se je bil v farovžu z župnikom .ugrel", kričal zunaj: »Tega farja z vilami iz našega farovža !*
Lažnjiva »fudlja gudlja" nadaljuje: On (Gregorič) je sprejel županstvo, odslovil učitelja - tajnika, ter uredil silno zamotane zadeve. S tem je mislil lažnjivi Kljukec lopnili n e tajnika, ampak učitelja po glavi. To, to se lahko bere pred oltarjem l altro che »Gorico"! —
Da je župan Gregorič tajnika odslovil, je grda laž, črna, kakor dopisun sam. Učitelj, tajnik, starašina, naprednjak, ki ne zatajuje svojega prepričanja — je namreč razvidel, da se snuje v novem županstvu klerikalna komanda; prašai je nalašč večje plačilo, da
Evangelij v Vipavi in okoli Vipave.
Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov.
Spisal V. A. Schmidi, evangeljski župnik
v Gorici.
(Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-5.) (Dalje.)
Privoljenja v Brucku so mu bila izklju-bovana, in zato je imenoval ono zborovanje stanov »sovražni deželni zbor v Brucku" (Loserth »Reformation und Gegenreformation in InnerOsterreich* L str. 287.). V Monako-vem se je sešel Karol s svojim bratom Ferdinandom iz lnomosta (13. in 14. oktobra 1579.) in tu se je določilo do posameznosti, kako treba storiti v praksi pacifikacijo iz Brucka neizdatno. Na Goriškem se je vršila prva točka monakovskega programa, izganjanje duhovskih ali posvetnih prvakov, še v istem letu že dne 26. febr., 25. marca in 8. maja z veseljem proti Andreju pl. Attems-u, Scipio Formentin-u, Linhardu in Frideriku pl. Orczan-u, Erazmu iz Dornberga, Jerneju Posch-u in Juriju AdnSr-ju. Tako so imeli v rokah nekaj tudi proti Vipavcem.
Knez je prijel takoj za tožbo ter je odgovoril na njo, ali ne, kakor bi bilo pričakovati, s kako preiskavo o naznanjenih ob-dolžitvah ali vsaj o poudarjani pripadnosti k evangeljski cerkvi, marveč izdal je brez drugega ukaz za izgon proti Distlu z njegovimi 3 predfltojniškimi člani in vrhu tega še proti
bi  se  z  vzrokom ložje odpovedal« To je objektivna resnica!
Kar se pa tiče silno zamotanih razmer, prosimo g. dopisnika, da nam razloži, v čem te obstoje in kedo jih je bil zamotal, potem bodemo nadalje odgovarjali, ker drugače se pravi: vreči kamen in skriti roko. —
Eonečno povemo g. Berlotu, ki se toliko vsnjuje v naše občinske zadeve, — čeravno je bil pri instalaciji pred oltarjem slovesno prisegel vis. častitemu o. Konstantinu, da se ne bode nikdar utikal v občinske zadeve, a pri vsem tem tak6 »dobro" skrbi za občinsko gospodarstvo — da se vidi dobro namera, kako bi se tudi patronstva rad otresel (sboboda draga) in imel doma na vrvici svojega »patrona", ki bi vedel celd njegovo velikodušno željo, a ubogim davkoplačevalcem naložil s tem patronov delež na hrbet. Zato je tudi skrbel in skrbi za .dobrega" župana. — Sapienti sat.
Triumvirat.
Vel. Zabije, dne 14. julija 1901. — Gosp. urednik, izvolite priobčiti t& dopis kot odgovor lažnjivemu Kljukcu iz Vel. Žabelj v .Gorici" z dne 13. t. m., kateri zamorc le na katoliški podlagi tako »fajn« farbati, — kajti drugače bi gotovo ne. — 1. In sicer pravi, da prišcdši g. dr. Turna v Zabije, ni vedel, kam da bi se obrnil; prašal je po D., to je res. To pač ni res, da sta se D. in dr. Turna zrla v obraz, kot da bi drug drugega ne poznala. 2. Da je bila vdeležba majhna od strani Žabeljcev, in da še kar jih je bilo, da niso bili njegovi. To pa je infamna laž, katero se more sploh le zlobna duša izmislili. 3. Da se sramujemo shoda, ter da nismo imeli nobenega pri vsprejemu, da nismo imeli nobenega za predsednika, ter da smo iskali pri njih katoliških narodnih mož. To je tudi laž U! Pač pa se je tak katoliški narodni mož sam ponujal za predsednika. (Na zahtevo tudi ime). Da shod ni imel nobenega predsednika, to je pač res, to pa zato, ker ga ni bilo potreba. Drugače pa smo imeli moža v svoji sredi, da lahko rečem moža v pravem pomenu besede. Da se je shod zaključil še pred šesto, to ni res, kajti ravno ob šestih. Nadalje da se je g. dr. Turna z g. Kocijančičem odpeljal že okoli sedmih, to je tudi gola laž, kajti imeli smo še čast, videti ga ob 8/* na 8. Pa pustimo to, naj nas obrekujejo, saj lo je njih naloga, saj to je njih ideal, to je sploh njihov Bog.
Ozrimo se malce na večerni hlad istega dne, ozrimo se na vrt g. M., kako da je bilo tam vse živo in elegantno. Na vrtu nam je bila čast, da smo se zares takorekoč imenitno zabavali. Kajti imeli smo v svoji sredi dokaj imenitnih mož iz različnih krajev. Zlasti je bilo dosti občinstva iz Šmarij, Gabrij, Brjij, Ajdovščine in Ceste itd. Skratka bilo je ogromno omizje tujih in domačih gostov. Ko so se gostje posedli na komaj donesene jim sedeže in mize ter se mrlee pomirili, se je dvignil raz sedež g. nadučitelj Bajt, kateri nam je napravil primeren govor, a imeniten. Kakor tudi nam je delalo obilo prekrasne za-
i nekemu puškarju  (»Pixenschiffter"). Ni na-| vedeno, v koliko je bil deležen ta pri utrjevanju naših Vipavcev na zvestih evangeljskih tleh; na vsak  način   se je   moral  deležiti utrditve evangeljskega   odpora  oči vidno  ali najmanj pa je nadkriljeval množico drugih protestantov z nevstrašnim, odkritim, veselim izpovedanjem evangeljske vere. Njegovo ime ni imenovano in tudi drugače ne omenjeno. Sama pripadnost k evangeljski  veri torej je zadostovala knezu, da se je poslužtl grozne naredbe izgona iz dežele brez zaslišanja prizadetih. Javno je pokazal svoje sovraštvo do protestantov. Vipavcem »postavljeni sodnijski in deloma tudi gospodarski oblasti*, Lorencu I baronu Lanthieri-ju, je dal doposlati  »povsem resen ukaz pri kazni 2000 dukatov v zlatu, brezpogojno plačilnih, kjei* mu nalaga, iz cele soseščine samo ti 4 s puškarjem, ki I je tudi odpadel (namreč od stare vere).... I iz sodnije Vipavske odstraniti, in ako se teh I 5 dobi.... tam, jih dati zapreti in dobro I zavarovati, ter to  sporočiti  potem  njegovi kneževski  visokosti".  (Iz prej imenovanega pisanja onih 4 brez datuma iz 1. 1581.) Kako j malo je moral knez zaupati svojemu baron-I skemu zastopniku za Vipavo, ako je pretil, ne da bi se bil pripetil kak upor — o tem j se ne poroča nič — odgovoriti na  njegovo I človečnost, ko bi se previdoma vzbudila, z i jako izdatno kaznijo I! I          Originalnega ukaza kneževega ni, nego
t samo gori navedena vsebina. Lorenc baron
bave pevsko društvo «Školj" iz Šmarij, katerega pevci so imenitno peli krasne narodne pesmi (pod vodstvom g. Kavsa). Peli pa niso samo Sraarenjci, imeli smo še drug močan zbor med seboj, namreč peli so tudi naši rojaki iz Ajdovščine, katerih petje je prav ukusno in imenitno slišati. One melodije naših rojakov nam nikdar ne zgfcejo iz spomina. Tako je končal ta dan, dasi taki dnevi so redki a tem lepši, dnevi, kateri nam ne idejo nikdar iz spomina. Konečno, ko je legel tihi mrak na zemljo, smo se razšli vsak na svoj dom, nesoč s seboj prekrasne vliske v dnu srca, upajoči, da se še kaj v kratkem snidemo v naši bližini.          Posestnik.
OMtfe w rane mfa.
Osebne vesti. — Poštni oficijai gosp. Josip Štrukelj v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem za Pulj. — C. kr. evidenčni geometer g. Rudolf Fasan v Tolminu je imenovan c. kr. višjim geometrom v IX. plačilnem razredu istotam. — Premeščen je sodni svetnik Jak. A pol Ioni o iz Pazina k deželni sodniji v Trst.
Dnevni red XI. seje deželnega zbora v sredo 17. julija 1901. ob 5. uri popoldne. t. Predlog, zadevajoč zgradbo železnice Go-rica-Cervinjan (izvršitev zadnjega dela železniškega načrta, ki je bil sprejet v seji deželnega zbora dne 19 nov. 1889); 2. Poročilo ožjega odseka za zgradbo deželne no-išnice ; 3. Odstop delnic vipavske železnice vtadi kot prispevek k gradbenim troškom druge železniške zveze s Trstom ; 4. Načrt zakona gled6 mestnih ljudskih šol; 5. podpora 40.000 K zaprošena od c. kr. kmetijskega društva v Gorici; 6. Dežel, davščina na vino, »petijot" in sodino vodo; 7. Načrt zakona o razredbi nekaterih cest in mostov v Stopniku in Tratah; 8. Utemeljevanje predloga glede1 železnice Sv. Lucija-Tolmin-Predel.
Slted v Mirnlku. — Narodno-napredna stranka je sklicala v nedeljo javni shod v M i r n i k tik italijanske meje. Kata-stralna občina Mirnik ni velika; v bližini je še par manjših vasij. — Došlo je okoli 160 mož. Predsednikom je bil izvoljen veleposestnik gosp. Fran K a u C i č z Golegabrda. — Dr. Turna je razpravljal v obširnejšem govora sama gospodar : a vprašanja. Posebno je poslulalce zanimala cesta ob Idrijci in poroštvene zadruge. — Na poziv dr. T u m e, naj se zborovalci oglase, ako imajo kakoršna koli vprašanja ali želje, je pristopil prvi gosp. Anton Stakula iz Mimika ter predložil prošnjo na deželni zbor zastran uravnave Idrijce in njenih pritokov. '— Dr. Turna odgovori, da to prošnjo rad podpiše in predloži deželnemu zboru, toda letos še ne bo rešena. Treba je pravilnih načrtov, ki ne bodo tako hitro gotovi, toliko bolj, ker nimamo na razpolago dovolj inženirjev. Tu je pa še druga težava. Idrija je mejna reka, ali ne povsod, marveč se ponekod vije sem in tje čez mejo. Tu bo treba še dogovorov z italijansko vlado. Prav pa je, da se je sprožila ta misel, kajti škoda je ponekod res velikanska. Treba bo pridobiti za uravnavo vse druge občine ob Idrijci,
Oglasi se na to gosp. Anton M o I a r iz Skrljevega radi občinske ceste, katere kožhansko starašinstvo noče podpirali. — Dr. Turna pravi, da je težko pričakovati kako deželno ali državo podporo za občinske ceste, ako niti občina noče nič dati. Vendar naj   se  vloži  prošnja  na deželni zbor.  —
Lanthieri je dal teh 5 v »grad Rihemberg (»Reiffenberg") v grofiji Goriški .... odvesti —\ Tu se je izvršil zameniti čin oblastvenega pričetka prolireformacije. Dne 2G. julija 1581 je čHal tam, kjer je baš bival, tem 5, ki so očito došli tje nekoliko dnij poprej, torej ne daleč od tega dneva dato-vani in, kakor rečeno, žal, neohranjen iz-gonski ukaz. Manj kruto od kneza je pustil reč ostati pri tem ter ni storil, ko so skušali ti »od hiše in dvora, od žen in otrok* pregnani ustavljati nesrečo z raznimi na deželni zbor in na kneza naslovljenimi protiprošnjami, ničesar, da bi takoj izpolnil ukaz, čeprav se je isti glasil brez odloga na takojšnji izgon ali zapor. Ostali so prosti. Poročilo, da so jih zaprli, torej ni moglo oditi na kneza, kar pa je zahteval v svojem pismu. Svojim pred se poklicanim izgnancem pa ni dal Lanthieri na tisti dan, ko jim je čital obsodbo v pregnanstvo, nič čutiti svoje nameravane milostijivosti. Jako resno in v uradni obliki jim je »naznanil vsebino takega ukaza" ter jim »pustil celo Citati". Drugega obtožencem, razven izkazane naklonjenosti, da so videli ukaz, ni ničesar dovolil. Tako je pač mogel v slučaju potrebe navzgor pokazati vsaj to, da je izpolnil dne 16. julija točno knežev ukaz: Izgon je bil naznanjen. V ukazu ni stalo nič o kakem pogajanju z razkolniki ali o sprejemanju njihovega opravičevanja. (Dalje pride.)
I Predsednik g. Kaučič pojasni natančneje I kako je z ono cesto. — I           Oglasi se dalje gosp. Franc Kabaj iz
I Hlevnika, ki pravi, da župan noče dati nič I več smodnika tamošnji strelni postaji, dočim I ga daje drugim, kjer ne streljajo proti toči, i a rabijo oni ceneni smodnik v druge namene. I — Dr. T u m a pojasni, kako je s strelnimi I postajami. V tem slučaju se je treba najprej j pritožiti na starašinstvo in v drugi vrsti na I deželni odbor. — Isti Kabaj pripoveduje, j da občina Dolenje noče nič prispevati za j občinsko cesto do Kodermaca v Hlevniku. j Do razdelitve te županije v kožbansko in do« j lenjsko so vsi enako skrbeli za njo, zdaj pa I Dolenjci nočejo nič več dati, dasi jo rabijo J tudi oni in en del spada pod njih kataster. J — Dr. Turna odgovori, da treba o pravem I času pregledati občinski proračun; ako I ni v njem zneska za to cesto, se je treba j pritožiti" mr deželni odbor. I           Gosp. Pičulin Janez iz Golegabrda
i predlaga, naj bi se postava spremenila tako, I da bi se vršile v Mirniku vse volitve za ta J kataster, ker v Kožbano ne gredo radi; ondi jih zasramujejo in niti varni niso tisti, ki i niso volili tako, kakor hočejo kozbanski mo-I gočneži. — Dr. T u m a pojasni, da zdaj to j ni mogoče, ker postava drugače predpisuje, i pa tudi zanaprej ne bo to dopuščeno, ker bi I bilo težavno, izvesti take volitve. Upanje pa t je, da tudi v Kožbani bo nekaj pametnih I mož, ki bodo delovali na to, da se razmere I ublažijo, da podivjanost poneha in bodo I mogli torej tudi drugače misleči volilci brez I strahu v Kožbano.
Gosp.   Zal a tel   Ivan   iz   Hruševlja I vpraša, kako je s cesto ob Kožbanjščeku in J kaj storiti, da se ta izvrši,  — Dr. Turna obširneje odgovarja na to vprašanje, ki je v ; tesni  zvezi s cesto po vrhu od Kobalarja, 1 za katero pa občina Kožbana noče nič dovolili. — Konečno vpraša še učitelj gosp. Miloš Toroš, kaj je s cesto od  Hruševlja  do Britofa pri Neblem, Dr. T u m a je odgovoril tudi na to vprašanje, dokaz, da so mu bile dobro znar.e  vse te  krajevne hom&lije ob italijanski meji,
A. Gabršček iz Gorice je govoril še o organizaciji narodno - napredne stranke ter pojasnil nekaj točk njenega programa.
Na to je bil shod zaključen. Predsednik gosp. Kaučič se je zahvalil za prireditev tega shoda in še posebe dr. Turno za vso pozornost, katero obrača tudi zapuščenim rojakom ob Idrijci, Zborovalci so zaklicali oduievljen: živio!
Ko so se odpeljali trije zastopniki narodno - napredne stranke, so jih zborovalci še enkrat prav srčno pozdravili in jirn klicali trikratni: Živili!
Tako je minula torej tudi ta nedelja v
—  delu za narod, in sicer za ono zapuščeno naše ljudstvo tik italijanske meje. Zastopniki naše stranke so v razgovorih z mnogimi možmi natančno spoznali razmere in potrebe onega oddaljenega kota naše dežele, kar bo dobro služilo v nadaljnem delovanju naše stranke za blagor naroda.
Pesem o „ Izdaji cab/- je zapela krščan. sestra v ulici Vetturini, ker smo napisali nekaj umestnih besed o tomboli v Št. Petru. Med drugim piše: Kdor se drzne naš »Šol. Dom" podirati, ta je izdajica našega naroda... Kdor ne privošči male podpore revnemu šo-larčku, ta ni človekoljub, marveč brezsrčen barbar .....
Tako se drzne pisati »Gorica" proti stranki, ki je doslej največ storila za slovensko šolstvo v Gorici ter ima svoj večji delež v »šol. Domu". Kje pa so bili od leta 1890. naprej tisti možakarji, ki se zdaj postavljajo proti nam za stebre slovenskega šolstva? Cela klerikalna falanga se je za-rotila (— dr. Gregorčič ima priče, da se je io izvršilo v sakristiji, zato je došla v »Soči* notica, katero .Gorica" od sobote ponatis-kuje I --), da ne da niti beliča za ,SlogineB zavode. In ni dajala I Zato so vsa leta morali toliko bolj natezati mošr.jice tisti rodoljubi, ki so danes po ogromni večini v naši 3tranki. »Soča" je navduševala, zbirala, vodila, bojevala se preti nasprotnikom, a dr. Gregorčič je žel in zanje slavo tega dela. Priznavamo, tudi on je izpolnil svojo dolžnost,
—   toda pohlepnost po slavi, prilaščevanje tujih zaslug, košatenje s pavovim perjem vendarle presega vse meje! — Danes' je klerikalna stranka neomejen gospodar v »Šol. Domu". Toda prav nič ne uvažuje, da jo v tako razburljivih časih domačega prepira neobhodno potrebno: daleč proč držati sleherno strankarstvo! Nasprotno: klerikalci se tišče kakor klopi »Šol. Doma' edino za to, ker je v Gorici za nje edina prava opora; oni »Šol. Dom* predrzno zlorabljajo v svoje strankarske namene, ki so naši stranki sovražni, a vkljub temu se zanašajo v velikem delu na podpore naše stranke! V tem tiči vsa nesramnost klerikalne klike l Vzvišeni namen narodne vzgoje pošiljajo v boj za svojo propadajočo slavo ter hočejo s tem držati v šahu naprednjake, češ: izdajice ste, ako ne podpirate!
Mi smo že cesto označili svoje stališče in smo že takoj od prvega početka svarili pred zlorabo »Šol. Doma*. — V »Šolskem Domu" je zavetišče za vse klerikalne zdraž-barije, seje, posvetovanja, ondi se košatita »Gorica" in »Prim. List", ondi »Centrifuga", od ondi gredo v slovanski svet vse klerikalne spletkarije in grdobije proti stranki, brez katere bi danes oni prostori ne bili v
narodnih rokah! Proč s temi zlorabami mesta, ki bi moralo biti enako pristopno vsem rojakom brez razlike strank, proč s klerikalno strankarsko vlado, a vodstvo naj se izroči nevtralnim rokam ali obema strankama, potem bomo imeli vsi enako veselje do podpiranja in žrtvovanja. — Dokler pa klerikalci tako drzno zlorabljajo .Šolski Dom", naj tudi več žrtvujejo,  naj nategujejo  moš-
njice bolj nego doslej! —,Mi zaman iščemo I .a „»;u„:Sa J*%;: ,»«      •        j . -. -..•,_ mna klerikalna"&BTm&««Ufs^tf•Wfe^TS^^^n7?? t*******™ odliknieio v nožrtvovalnosti!   Ce  liubo.  iih    te* mu ?n*!*1 ovaduh datl ,e z °™®>° •»
Kožbanske modrosti niti »Prismojenee* več ne razume. Bog jim pomagaj, saj si niso sami krivi — krivi so sedanji vroči pasji dnevi! — Tako nam pišejo.
O sodnih uradnikih. — V isti Številki .Gorice", v kateri se na prvi strani poje visoka pesem proti denuncijanstvu, kjer se zatrjuje, da denuncijant se gabi že želodcu, da o morali ne govorimo, ter se izjavlja, da
odlikujejo v požrtvovalnosti! Ce ljubo, jih začnemo navajati! Nasprotno pa naprednjaki dajejo v toliki meri, da se'jim treba čuditi! Saj je napredna stranka le iz »krčmarjev, njih pivcev, žganjarjev in lahkoživcev", saj nam dajejo vse orožne grd« priimke, vendar večina naprednjakov še danes obilno podpira »Šolski Dom*, dočim klerikalci ne dajo , niti beliča za jJruštva Jn naprave, kjerimajo valnejio besedo naprednjaki» — Veselica 29. junija je bila v korist delavskemu društvu, a se je cel teden agitovalo proti njej! Od naše stranke pa se kar zahteva podpora AlojzijevUča in Katoliškega {— .Gorica* ta naslov vedoma pači, izpuščaje naslov »Katoliški', da bi — slepila!!—) delavskega druitva, kjer dr. Pavlica hujska leto in dan proti naši stranki 2 Kdor to podpira, daje najhujšim sovražnikom naše stranke nož v roke, da nas zakoljejo! —
Poje ;.i poje, zdaj ho godel In zvonii. — Zadeli smo. Je že začel, kakor smo rekli. .Gorica* prinaša na prvi strani dva polna predala pričetka nekega velikega .dela*, kakor se da presoditi iz 165 vrst, ki tvorijo menda prolog ali priCetek pričetka prologu. Potem pride začetek uvoda, uvod itd., kakor smo povedali. To .delo" pa utegne biti še mnogo obširneje, kakor smo pričakovali, ker smo onislili, da. bo le pel in godel, ali k temu je dodal — vseh dobrih rečij so tri — še zvonenje. Tudi zvonilo bo. Torej pel bo, godel in zvonil,
V kakšno harmonijo spravi vse to, kam meri, kdo je pisač, pišoč s kolom, to je še vse tajnostno, zavito v meglo. Iz Ustih dveh predalov še ne moreš drugega nič konstatovati nego le gorenje tri reči. Ali na na koncu stoji mnogo obetajoče: Dalje prihodnjič. Torej danes bodo čitali nadaljevanje prologa ali uvod znamenitega .dela* pod znamenitim mrcinastim naslovom! Citateljem .Gorice* želimo dober tek!
Vprašanje, zakaj Je //fonil, ostaja še vedno odprto. Potegoval se je za neko trdo nemško tvrdko, ki je Slovencem sovražna, proti zvonarju v Gorici, ki Slovencem še ni zakrivil lasu in ga tudi ne zakrivi. Zakaj je tako pridno zvonil? Na tak zakaj je težko dati pozitivno potrdilo. Marsikateremu »za-kaju* v javnosti je podlaga tajna, v slučajih dognana te na 4 oči. Plodovitost v pisarenju o »zvonstvu" je bilo občudovati, tako da bi se človek z naravnim mišljenjem ne mogel sprijazniti popolnoma s trditvijo, da ni bilo onim člankom za nič drugega nego za stvar samo. — Ljubezen je res čudna moč, ki dela čudeže, iz ljubezni se stori marsikaj, ali v slučajih se pod krinko ljubezni skriva čisto kaj drugega. Honny soit qui ma! y pense! —
O denuncljacljl tudi gOTorl. — Mrci-nasti grdogled govori v pričetku prologa k svojemu znamenitemu »delu* tudi o neki denuncijaciji, češ da je bil ovaden v .Soči*, da je on pisal svoj čas članke o zvonstvu. O tem je napolnil ves drugi predal in še par vrst prvega. Kaj je pa resnice na tistem predbacivanem ovadufitvu? — Da je pisal Mrcina članke o zvonstvu v .Soči", to je bila javna tajnost, saj se je on sam bahal okoli, da je pisec onih stvarij. Ko je nekoč .Soča* le en passant omenila zvonenje, je omenila le nekaj javnosti že znanega. Kje j* torej kako ovadustvo? — Kdo ve, kaj še rse najde ta »glasbenik?!*
Lastna hvala se pod mizo valja. — Se vse premalo so mu kadili. Premalo kadilnic je bilo, premalo dišečega kadila za vse tiste ogromne zasluge, kateri si je stekel tekom dolge vrste let Kadilo se mu je spredaj in zadaj v tem in onem pogledu, ali na .zvonstvo" so bili le pozabili v toliko, da se ni moža pokadilo in počastilo tako, kakor on misli, da mu pritiče. Radi tega pa je on vzel sedaj sam kadilnico v roke ter si pokadil: »Ototnični pevovodja se je že iz mladih nog bavil z zvonstvom ter je v tem oziru najboljši vešča k med glasbeniki na Goriškem.* Precej domišljije tiči možu v možganih ! Ali takrat, ko je »zvonil*, se je oglašal nekdo drugi, neki katoliški župnik, ki ga je temeljito pobijal, javnosti je znana sedaj hvala, katero si poje o zvonstvu, kje je napravil študije o tem, tega pa ne v6 živ krst Kar trdi on, to so drugi z imenitnej-šimi razlogi pobijali. Mi, navadni ljudje, ki ne znamo »zvoniti* tako kakor g. Mrcina, seveda ne moremo presojati, kdo govori prav. Toliko pa je gotovo, da so rekli na koncu vsi čitatelji: Hvala Bogu, konec je! Brez dvoma se oddahnejo tudi čitatelji .Gorice", kadar skončajo mrcinajade 1
Konfninl »Prismojenee« piše svojim konfuznim pristašem v .listnici uredništva" v zadnji številki naslednje: Beri j pri Gorjanskem: Prejeli. Morda priobčimo, pa ne razumemo dobro. — IzKožbane: Ne razumemo! Iz tega sledi dvoje. Prvič, da je .Prismojenee* voljan prinašati tudi stvari, kojih niti sam ne razume, drugič pa, kar se Kožbane tiče, da slavnoznane
videznost slabega dejanja — v isti številki pravimo, se prav pridno denuncira. Na prvi strani akademično razpravljanje o denuncijaciji, na zadnji pa grda denuncijacija sama 1 — La čitajte sestavek »O sodnih uradnikih", pa sprevidite, kako hoče »Gorica* v krščanski ljubezni do bližnjega denuncirati par jako mladih spdnijskih uradnikov, češ, da ne poznajo neke ministerijalne prepovedi, po kateri je prepovedano sodnikom očitno vmešavanje v strankarske borbe. Denuncijacija je tira grša, ker ne poznamo v Gorici nikakega jako mladega sodnijskega uradnika, ki bi se umešaval v borbo naše stranke! Tu imate grdega denuucijanta, ki denuncira samo za to, ako ne vidi koga tičati le krog njega. Falotski denuncijant sodi, da ako kdo ne caplja prav za njim, je pristaš nasprotne stranke, in ako vidi kje kako veselo družbo mladih gospodov, ki seveda ne molijo rožnega venca, pa misli: Aha, to so naprednjaki! Kateri so ? Dajmo jih malo opikati ali pode-nuncirati! Tu sem pač tičejo stavki: Denuncijant se gabi že želodcu, da o morali ne govorimo in najhujše je, ako je hotel ovaduh dati denunciranemu dejanju le z ovadbo navideznost slabega dejanja. — In to je hotel!
Kako pa stoje klerikalci nasproti sodnijskim uradnikom ? Laskajo se jim, kar se da, in zadnjič ob državnozborskih volitvah so imeli za kandidata kar 4 v mislih. Če ne bo ta, bo ta itd. Kandidovali so končno svetnika Rutarja. Iz tega pa je razvidno jasno, da klerikalci hočejo imeti sodnijo v svoji službi! In v tako svrho se poslužujejo »čisti rodoljubi* v krogu »Gorice* celo denuncijanstva! Daleč so prišli, tako daleč, da kmalu ne ostane zanje prav nič drugega nego samo golo pomilovanje!
ItHJotiNkt kurat, znani Roječ, rohni nedeljo za nedeljo v cerkvi proti »Soči*. Tudi za preteklo nedeljo se mu ni bilo zlju-bilo, napraviti kako pametno pridigo, marveč se je rajši zaganjal v .Sočo* ter rotfl ljudi, naj nikar ne pohajajo tistih krčem, kjer imajo .Sočo*, da kdor jo čita, se pohujšuje itd. Povdarjal je tudi, da duhovniki so postavljeni od Boga ter da on ne pozna nikakega, ki bi bil kaj takega storil, kakor je pisano v »Soči*. (Jej, j<tj, kako se dela nevednega, ko vse dobro v6!) — Potem pa jim je povedal tak-te eksempelj: Neki mladenič je hotel zapeljati v greh neko dekle. Dekle je reklo: To bi storilo dobro tebi in meni, ali predno dovolim, pojdem vprašat g. nunca za svet On pa jej je rekel, da naj nikar ne hodi, ker nune jej umevno ne bo kaj takega svetoval itd.
G. kurat je govoril o pohujšanju. Kdo pohujšuje? Ali tisti, ki dela greh, ali tisti, ki ožigosa tak greh, potem ko na pristojnih mestih prve vrste tega nočejo storiti? Odgovor na to ni težak. — In dalje je bila »Seča* naravnost izzvana na lak boj. Saj se vendar še dobro spominjate, kako je .Gorica* s prvega početka dalje udarjala prav na delikatne strani nasprotnikov, kako je hotela spravljali na dan pikanterije — ako bi jih bila le imela! Po deželi so krožila zasramovalna pisma z nesramno vsebino, po prižnicah pa se je začela prava ostudna gonja proti prvakom naše stranke, katere so hoteli slikati kot ničvredne ljudi, kot pro-palice, kot sebičneže itd. Dolgo časa smo prenašali to mirno, ali ker le ni bilo konca, smo začeli kazati prav dobro zadete fotografije raznih gospodov nasprotnikov, ki so se toliko zaganjali v nas. Izzvali ste tak boj, sedaj ga imate, kar ste iskali, to ste naši i 1 — Kdor govori tu o pohujšanju, da se isto širi po »Soči*, tisti brani pohujšanje, tisti je sam pohujšljivec! Krinko z obraza tistim, ki skriti v grehih obkladajo našega poštenega kmetica s hudiči, ako le kaj malega zagreši, tistim, ki zlorabljajo nasproti nam vero in cerkev v svoje sebične namene, da bi te oni gospodovali nad ljudstvom. — Onizvitarski rek: »Ne glej me, kaj storim, glej le, kaj učim* — pa ne velja več! —
V  ostalem pa prosimo, ali ni gori navedeni eksempelj o dekletu in mladenču naravnost pohujšljiv? Prevdarjajte to, gosp. kurat, potem sprevidite morda, na kake misli napeljujete ljudi v cerkvi. Vaši ljudje v Biljah smatrajo tisto za pohujšanje, ali Vi ne?!--------Čudno in nečudno, kako nekateri naši nunci tako radi povsodi in tudi v cerkvi govori o mesenosti!
Finančni odsek o nlltninl. — Povedali smo že, kako je prišel kozel za vrtnarja, to je prof. Berbuč za poročevalca finančnega odseka o užitnim*; tudi je znano, zakaj je bila Berbučijada odstavljena z dnevnega reda.
V rokah imamo predloge, katere stavija finančni odsek deželnemu zboru. Iz teh predlogov je razvidno, da se je Berbuč pridno učil iz polemike v »Soči* J sprva ni razumel prav nič, zato je tudi .Gorica*   pisala ne-
umnost na neumnost, potem pa je to vprašanje zasledoval po virih, katere mu je kazala »Soča*. — Toda marsičesa le ni razumel; zato so tudi predlogi finančnega odseka smešni. Eto važen dokaz:
Pod točko 6. se poživlja deželni odbor, naj stopi v dogovor s c. kr. finančnim ravnateljstvom, da o d p o v e" pravočasno pogodbe z zakupniki, ponudivši 10* po-višek itd.
S kalenmi"zaupniki? Mi poznamo le »odkupnike* ali »odkupne družbe« (Abfin-dungsgesellschaft«), ki imajo zakonitim potom priznane pravice, katerih deželni zbor ne more spreminjati. — Odpoved od obeh stranij je natančno določena v pogodbi, to je v »zapisniku zadružnega odkupa* (Abfindungs-Protokoll) §. 3. —Torej ne »zakupniki*, marveč »odkupniki«, ki imajo posebne pravice že blizu 80 let.
Poročevalec finančnega odseka prof. Berbuč nima, kakor se kaže, pravega pojma o .ponudbah 10% poviška"; slišal je le nekaj zvoniti, vendar je spravil to v — deželni zbor, ki naj sklene tako nesmisel ter se tako osmeši. — Deželni odbor ima v tem pogledu toliko veljave, kolikor vsak po-samečm špekulant. Ako tudi ponudi 10% po višek, kaj je dosegel s tem? Obdačenci imajo vedno prednost; ta povišek jim mora biti naznanjen ter ga morejo pripoznati tudi oni! Kaj sledi iz tega? Da bi deželni odbor višal toliko časa, dokler ni zguba gotova! — Ta jako važen predlog finančnega odseka torej ne odgovarja dejanskim razmeram I
Seveda zahteva na koncu, naj vlada spremeni najvišji odlok od 1. 1829. o pobiranju deželne užitnine. Zahteva od vlade 6e marsikaj, česar pa še ni in je veliko vprašanje : ali bo kedaj, od česar je zavisen boljši vspeh od deželnih užitnin I Mi pravimo, naj-poprej treba od vlade vse to izbojevati, šele potem pa ustanoviti užitni nski uradi
Alt smo morda načelni nasprotniki lastne režije? Povišati konsum, višati užit-ninske naklade, ma bravo! — potem se že da poskušati sreča!
Toda za kaj je šlo ?! 5. maja lanskega leta je dobil deželni zbor nalog, naj proučuje vprašanje o užitnini in stavi deželnemu zboru svoje predloge. S 1. jan. t 1, niti nI smel še ničesa sam ukreniti, marveč čakati deflni-tivnega sklepa deželnega zbora. Ta pa more pravilno sklepati šele zdaj! Od lanskega sklepa dalje ni prav nič zamujenega! Deželni zbor more torej pravilno sklepati! — Deželni odbor je vprašanje proučaval 1 O tem letos poroča deželnemu zboru. Ako pa prof. Berbuč očita dež. odboru, da ni celega načrta že izpeljal, tedaj ne ve, kakošen nalog je ta dobil lani od deželnega zbora! Trditev o 195.000 K od žganja je naravnost monslfum, kateri smo mi že neoporečno dokazali! !n kaj takega stoji v Berbučijadi, t. j. v poročilu finančnega odseka! — Oh, prav, prav, da bo ta deželni zbor kmalu razpuščen, sicer dobimo res takse na: tičke, divane, klavirje, tobačnice in — lasulje!
Blaž Grča. — Na račun šempaskega župnika-župana in deževnega poslanca Blaža Grče so se smejali pretekli teden povsodi, kjer so izvedeli, da je hotel ptičkom po kletkah naložiti davek. Smejali so se, v duhu pa so si predstavljali, kako bi to bilo, ako bi nosili kanarčki, slavčki, kosi itd. po kletkah znamke kakor psi na cestah ter bi hodil poseben ptičji »šintar* od hiše do hiše gledat, ali imajo vsi znamke, in ako ne, bi neza-znamkovane metal v voz ter jih vozil menda tje k gori k Soči v svojo rezidenco. — Dolgočasno res je Že bito v zbornici, in zadnji čas je bil, da je prišlo v njo malo humorja. Pomagal je v to Blaž iz Sempasa. Vzbudil je smeh, ali osmešil zajedno korenito samega sebe. Da se je osmešil, temu se pa ni čuditi, ako pogledamo njegovo družbo v Sempasu.
Na levici prosluli občinski tajnik Batič, na levici »učitelj* in skopitar Hrustja, »der Dritte im Bunde* Blaž Grča. To je šempaska »compagnia bella*! — Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si! G. Blaž, odgovor na to veste! — — Vsporedno z davkom na tičke v kletkah so začeli poredneži misliti na davek na lasulje. Potem bi videti Grčo, kako bi jo prikolovratil v Gorico z lasuljsko znamko, seveda vidno vloženo okoli glave, da bi bil varen pred »sintarjem* za lasulje. To bi bil prizor, ako bi ne imel znamke, pa bi ga vložil v voz in peljal hladit tje k Soči.------------
V Sempasu pa pojemljc glorija Grčeva. Raznotere govorice nam prihajajo na ušesa, ki se strinjajo v tem, da Grča, ta tako mogočni mož, je osamljen s svojima adju-tantoma. V nedeljo celo so zapodili Sempasci vse tri iz neke krčme; — odgospodaril je. O razmerah v Sempasu bomo še govorili.
Iz Aevlna nam poročajo, da tamkajšnje društvo »Ladija« ne kaže pravega življenja, kakor 3e je mislilo tisti čas, ko se je društvo ustanavljalo, da se je torej bati, da bi celo zaspalo. — Ako jo ta vest povsem istinita, potem bi želeli, da >e društvo oživi ter pokrepi, da se razvije potrebno društveno življenje. Potem postane društvo velevažna postojanka v Devinu, ki je tako nevarno razpostavljen navalu tujcev. Prosimo torej v prvi vrsti prizadete, da se zganejo 1
VolartčeTe skladbe. - ?e davno so izšle Volaričeve skladbe (samospevi), ki so
sicer dovršene, ah' lahke, prav primerne za naše male odre. Toda uboga vdova ni prodala doslej niti za tiskarske broške. — Nekateri prijatelji pokojnika snivajo o velikem spomeniku na grobu, dasi skromen spome-niček že stoji, ali po naši misli bi najlepše slaviti spomin r. Volariča s tem, da kupujejo njegove skladbe. Te skladbe je naročilo iz cele Primorske le — 11 tovarišev J Pač premalo! — Gena je 3 K, po pošti 10 vin. več. Naslov: Frančiška vdova Volarič, Gorica, Gosposka ulica št 7.
»Ruska antologija* je izšla in jo že razpošiljamo. Knjiga je obsežna skoro 30 tisk. pol.— Vsebina je že znana in je jako bogata. Take antologije ruskih pesnikov ni v nobenem drugem jeziku. — Cena 3 K, po pošti 20 v več. — Naročnikov na vse razposlane »nabiralne pole« se je oglasilo celih 14. Računali smo vsaj na 300. — Prosimo gg. nabiralce, da bi se potrudili! Več o knjigi sami še spregovorimo.
Zgubil je nekdo svojo knjižico »Goriške ljudske posojilnice". Kakor se sodi, jo je izgubil v ulici Vetturini, ker je izgubil^ našel potem, ko je iskal knjižico, v omenjeni ulici nekaj papirjev, ki so bili prej v knjižici. Poleg je bil tudi notes. Kdor je našel knjižico, naj jo blagovoli prinesti v posojilnico, Našel se Je samokres (revolver) na ro-činjskem klancu blizu Ročinja. Shranjen jo pri gosp. županu v Kanalu. Kdor ga jo izgubil, naj se obrne istotam.
Drobiž. — Tukajšnja okrožna sodnija je obsodila 36-letnega čevljarja Jak. Vizintina, ker je ukradel svojemu gospodarju raznih rečij v vrednosti 31 K 60 vin., na 4 mesece v zapor. — 3 meseca zapora pa je dobil Sl-letni Ivan Čibej, ker se je dne 14. aprila letos zoperstavljal občinskima stražnikoma v Solkanu ter hotel ednega celo udariti.
Neki Karo! Sremcifi je lel z voli proti Gorici. Blizu Kanala v nekem klancu je hotel voz zavreti, aH se je obrnil napačno in padel tako nesrečno, da si je prizadjal težke poškodbe v trebuhu. Prenesli so ga v goriško bolnišnico,
Nikolo Teliciča iz Dalmacije so obsodili pri tukajšnji okrožnji sodnji na 7 dnij zapora in 5 K globe, ker se v letih 1898.-1900. ni predstavil naborni komisiji, marveč je bival izven Avstrije,
Illaflnja otrok je n«jvečja »krti vseh rodi« leljev in odgojileljev. Jako priprosta sla pripomočku, » katerima bo pospcBujo in zagotavlja to blaginjo: ko* Ukor mogoče veliko gibanja na prostem zraku in pri* rodi ustrezajoča hrana. — Pri tej pa odločujejo vsakdanje potrebe in navade, Zjutraj Sn popoldne jo mleko pač najbotiša py&La, toda ne malokdaj m upio otroku in tudi ga ne more vselej vživatl dalje Saga. Imamo pa naravnost taborno primes: KatUrci-nerjevo Kneippovo sladno kavo, ki jo, modno pripravljena in dodana mleku, vzorna vsakdanja pljaoa glede prijetnega, čimdaljn bojj nihajočega okusa, zdravstvenega učinka in krepila. To pa ne samo za otroke, ampak za vsakogar, zlasti tudi za ženske, za ljudi, ki bolehajo na živcih in želodcu Ud.; za vse te je treba pomirjajoče, obenem redilne pijače. Te prednosti Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pozna uanes ves svet Sedaj jo že rabijo v mnogih družinah kot primes zrnati kavi; saj uničuje kvarne posledice te kave ter jej daje milejši in prijetnejši okus. Zato bi je ne > mela pogrešali več nobena družinska miza, ker združuje v sebi na nepresežen način priljubljeni vonj zrnate kave s sladovimi svojslvi, tako dobro-dejnimi na zdravje. Kar si more skrbna gospodinja le želeli pri vsak dan rabljenem Živilu: zdravje dober okus in prihranitev, vse to doseže, ako rabi Kathrei-nerjevo Kneippovo sladno kavo.
Razgled po svetu.
Volitve v deželno zbore se utegnejo vršiti, sode* po glasovih, ki prihajajo z Dunaja, meseca oktobra, in sicer v prvi polovici. Le na Češkem se ne ve, kaj storiti, ker češki deželni zbor se snide se na zborovanje meseca septembra in Cehi žele, da bi trajalo tisto zborovanje vsaj do polovice oktobra.
Državni zbor se snide baje v prvi polovici oktobra. Radi deželnozborskih volitev na Češkem bo imel nekoliko časa premor. Kfirber upa, da bo državni zbor tudi jeseni posloval redno in mirno ter ds se reši proračun za 1. 1902. brez viharjev.
? Solnogradtt so odkrili spomenik cesarice Elizabete. Slavnostij, ki so bile velikanske, se je udeležil tudi cesar, ki ji bil povsodi z navdušenjem sprejet.
Vesti iz Amerike. — V Pittsfieldu je tvrdka Stanlej Electric Manufacluring Com-pany. največja tovarna te vrste v Massachu-setts, prostovoljno povišala plačo svojim delavcem za 5 odstotkov. Kaj takega se v Evropi pač se ni culo I
V  Readingu se je vstrelil z očetovim revolverjem 13-letni deček Jonas Snvder, ki je delal v tamkajšnji predilnici. Deček je izvršil neko delo nepravilno, kar ga je tako razkačilo, da je vzel revolver, šel v bližnji gozd ter se vstrelil.
Neki W. Shelton, ki je bolehal že dlje časa, je sklenil umreti za lakoto. 22 dnij ni nič jedel, potem se mu je izpolnila želja.
V   Nevvjorku je bilo zbolelo koncem prošlega meseca za influenco vsled vročine nad 10.000 konj. V konjski bolnišnici so jih zdravili 2000.
Kitajsko. — Princ čungje odpotoval 13. t. m. v Nemčijo. Spremljata ga dva brata, več dostojanstvenikov in uradnikov ter dva štabna častnika grofa Walderseeja.
Poročila iz Sanhaja govore, da princ . Tuan raaršira z veliko vojsko v pokrajino ] Sansi. Spremlja ga baje tudi prestolonaslednik.
Sestanek treh vladarje*. — Sredi meseca avgusta se snidejo blizu T^onguncije nemški cesar Viljem, rnski car Nikolaj in angleški kralj Edvard. Prvi bo došel kot običajno I" veliki vojaški paradi, car bo bival v {(radii Woifsgarten pri Damsfadlu, kralj Edvard pa v Hombergu, oba bota imela jed-riako daleč v Monguncijo. Ta sestanek je po mnenju merodajnih in tudi nemerodajnih politikov velike politiške važnosti. Važen sicer ni radi tega, ker ruski car pride na obisk nemškega cesarja, saj sta si v zadnjem času podala že dokaj dokazov prijateljstva; tudi radi obiska angleškega kralja na nemških tleh dogodek ni tako velepomemben, ker je itak znano, da vlada najboljše prijateljstvo mej Viljemom in Edvardom. V Kini so Nemci vedno ustrezali angleškim željam in na ljubo Angležem v Berolinu ni bil sprejet predsednik Kruger. PaC pa ni dosedaj bilo opaziti m-kake prisrčnosti mej carjem in angleškim kraljem in ravno na Kitajskem je bilo mej tema dvema velesilama največje nasprotje. Sestanek teh dveh vladarjev na nemških tleh ima torej veliko važnost radi tega, ker se bo sklenilo mej nasprotnikoma neko ako-ravno morda le začasne prijateljstvo, ki bo zagotovilo v zvezi z Nemčijo zanesljiv evropski mir. Ti trije vladarji uresničijo lahko, ako so jcdini, mirovni ideal, kajti v njih oblasti je vse, karkoli bi moglo dali netivo za vojsko.
Raznotevo. — Zlata Praga ima doslej 7 okrajev; ker priključijo v kratkem še druge, jih bo štela It. — V Vilkovici pri Mor. Ostravi so pokradH tatovi iz cerkve monštranc in Ijelihov v vrednosti 1000 K. — Iz Krekovega poročajo, da se ustanovi že pred zasedanjem državnega zbora ministerstvo javnih del in da bo dotični minister pl. Bilinski.
Gorili ljiska posojilnica
registiovano društvo z omejeno zavezo v Gopiei.
Gosposka ulic« hit. 7, I. nadstropje
v lastili hiši.
----------------------«0HtS«---------------------
Hranilne vloge se sprejemno od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4% %. Rentni davek pladuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6$ in na vknjižbe po 57*%.
Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1900. je bilo K 1.263.53.6 Poštno-hran. račun štv.
r^arol praš(%
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna   naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako smernih cenah.
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Tettnrlni štev. 11.
istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah.
O priliki nenadomestne izgube na* šega preljubega in nepozabnega sina in brata
Henrika Furlani,
c. kr. računskega praktikanta pri poštni
hranilnic! izrekamo tem potom hvaležnim srcem vsem dobrim sorodnikom* prijateljem in znancem svojo najprisrčnejo zahvalo za odkritosrčna sočutja in sc-žaija. Posebno pa nam ostane v vednem spominu predobri naš Lju-devit, ki je za pokojnega, kot stric, z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo skrbel cel čas njegove dolge bolezni ter se potrudil z daljnjega Dunaja, da mu je zadnje dneve osebno stregel in mu za večno zatisnil očij. Iskrena hvala č. g. J. Oblaku, kaplanu v Komnu, kateri je ranjkega v bolezni obiskoval, tolažil in ga pripravljal za večno življenje. Enako tudi presrčha hvala vsem onim, ki so dragega ranjkega spremili do groba. — Bog povrni! V Rihembergu, H. jul. 1901.
Žalujoča rodbina.
Trgov.-ohrtna regisfrovana zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GOBICI, semenfška vi. št. 1., I. nadstr.
------^-------
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4»/»% »n vloge na Conto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na IO-Ietno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po-lJkrono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9-12 dopoludne in od 3—4 popoldne • ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Cristofoletti t Gorici
Prave in edine želodčn«! kapljice
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva To kapljice vre tlijo redno prebavljanje, Se se jih dvakrat na dan po jedno žlicieo popije. O kr epe po-
(Varstvena znamka).   kVUrjent   ŽOlodeC
store, da zgine v kratkem času
omotica in zivcina linosf (mrtvost).
Te kapljice tudi storč, da Slovak
raji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za narofiitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Kdor jedenkrat okusi re-nomirano
si isto   gotovo   nabavi   za domačo rabo.
Dobiva se v vseh glavnih trgovinah jeslvin v škatljah po \ klg. a 25 kr.
Glavni zastopnik: 6. F. Resberg — Gorica.
Dobre ure in po ceni!
s 3-lelaim pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna nr ter Izvoz zlatnine
Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3  . ; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebra verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — IIuHtrovan cenik zastonj!
Zet? 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
feUBUHlsMci3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno iz«lelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo-izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Anton Pečenki
Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardin., tf priporoča
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od fifl litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cana šmarna. Postrežba poitana.
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
I       POHIŠTVA
L Ivan Doljak v Solkanu
«1                                    pri Gorici
«§            V lastni hiši.    -»»x«<-    Lastne žage.
%                                  Zaloga vsakovrstnega pohištva,
JEJ       kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejSega do
Jgj       najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor
Jjj                                        tudi vseh tapetarskih izdelkov.
Lgj              Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka
0$       obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov,
1$       kakor tudi vsob k mizarski, strugarski in tape-
fjf       tarski stroki spadajoCih potrebščin. — Blago so
qM       razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica.
*8              JamSi se za todno in solidno postrežbo.
*i                                   i*
Zdravljenje kile brez
operacije.
Profesor Anton de Casagrande
komander reda Bolivar-Venecuele, vitez tuniški, odlikovan večkrat
se zlatimi kolajnami, ordopedist,   specijalist  za  kilaste bolezni,
došel iz Pariza
se ustali w 1?idmu (Udine) en mesec.
Naznanja cenjenemu občinstvu, da
odpre svoj atelje v ul. Danieie Manln št. 14. kjer bo ordlnlral od t. do 31. julija t. I. od 9. ure predp. do 5. ure pop.
Eden največjih napredkov znanosti, na katerem se je zahvaliti profesorju de Casagrande, je metoda, kako se ima zdraviti kila.
Vsak dan se množi število nesrečnih, ki trpijo na tej strašni bolezni.
Zasluga gre torej prof. Casagrande, ki je izumil sredstvo, s katerim je mogoče mnogim nesrečnim darovati zopet zdravlje.
Dve električni ploči se postaviti na prostor, kjer se je pojavila kila, ter se iste zvežejo s pomočjo elastičnega traka, tako da bolnik ne občuti nikake ovire.
V kratkem času se mora kila popolnoma odpraviti.
5 pripomočkom prof. Casagrande se odstranijo vsa druga zdravljenja, ki so večkrat zelo nevarna.
Profesor Casagrande sprejme honorar le tedaj, ko je bolnika popolnoma ozdravil.
Soproga prof. Casagrande stavi gospem in otrokom zdravilne pasove.
Profesor Casagrande ima veliko zalogo električnih aparatov za bolne na živcih itd.
Zdravniška preiskovanja so brezplačna.
Neverjetno nizka cena!
365 raznih predmetov
za samo 3 krone 60 vin.!
1  krasna pozlačena ura z lepo verižico ter t-letnim ! pismenim jamstvom, G finih barvanilj ali belih žepnih j rut, ovratna verižica z oriental. perlami (krasen nakit za dame), 1 prstam za gospode z vdel. kamnom, tudi za dame, 1 garnitira gumbov s patentov, zapi-ralom iz double-zlata za zapestnice n prsij, 1 cev za cigarete, 1 lin žepni nožič, 1 kom. lepodiSeeega mila. t usnjen  mošnjičak, 1 toaletno ogledalo z etui,
2  gumba z vdel. briljanti, 1 .Notes*, 20dopisovalnih predmetov in še 260 različnih predmetov, kateri so doma neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred — katera že sama je toliko vredna — stane kron 3;C0. Razpožilja proti povzelju
nova krakovska eksportna hiša
F. Windisch, Krakovo štev. 30.
Kar ne ugaja se vrne v denarju.
Pozor!
Dvokolesa HelicaJ-Premier
*»«
prva znamka
svetovne angleške tovarne z zavtro zadej in s prostim tekom spredaj, kakor tudi dvokolesa Regent-Special in Courir po jako zmernih cenah imata v zalogi podpisana, ki se priporočata sorojakom. Z vsem spoštovanjem
launig S Mleva, lorica, ulica lunicipio 1.