LOJZE K O S S I Kenwick,W.A. 6107
April 1988
35 Kenwick Road, (09) 4591828
medsebojne stike.
CENJENI BRALCI!
Minulo je 6 mesecev odkar je izšel prvi L. kotiček, kateri se je pozneje spremenil v

Lojzetovega konjička.
Ker je bilo v "moji okolici" nekaj večstranske ljubosumnosti, je bilo spočetje tvegano: Vendar je bilo premišljena poteza v zaupanju do dobrih ljudi, ljudi, ki bi imeli ne samo Iskrico zavesti, temveč tudi veliko naklonjenosti in vztrajnosti v odnosu do slovenske besede, da bi se ohranila v zamejstvu in doma.
NČcem nikogar potrepljavati po ramenu, ampak srček mi poskakuje v velikem zadovoljstvu po J. Strauss-ovem drei/viertel taktu, če pomislim na odzive ljudi, pesnikov in pisateljev, kateri so se pridružili konjičku. Zelo razveseljivo je tudi, da je med pridruženci kar nekaj ljudi, kateri si želijo medsebojno korespondenco za kratek Čas.
S tem je dokazano, da v zamejstvu slovenska beseda ne bo zamrla in tudi ne slovenstvo v splošnem. Posebno ne z navdušenimi in trezno mislečimi ljudmi, kateri se ne bojijo seči v žep za malenkost denarja, če gre za slovensko besedo.
ŽIVI NAJ SLOVENSKA BESEDA! Naši naročniki pišejo:
oooOooo
Iskreno,
Predsednik SALUKa.
PREDRAGI STRI ČEK, KONJIČEK IN VOZIČEK!
Kakšen mlad vražiČek! Malo poškreblja, malo porezgeče, skopitija m že teče. Galopira.
Med ta kobilji svet prodira, PokrtaČen se svetlika;
lesket kocin v oČi bodika. Privzdignjen rep, vihranje sive grive,
pod kopiti sled, iz njive jesenski beg besed.
Prebit je led, prebit je led!
Konjiček veselo zrak požira; razdalje so mu nič: iz Pertha sem v Sydney komunicira.
Zdaj je konj in zdaj je ptiČ.In v njem je fant in v njem prav lep deklič. Skromen gvant, možata volja, tihi up. In up okolja.
Le vkup, le vkup slovenska gmajna! Naj jezik naš ne bo le prazna čajna! Naj bo grunt, v tem gruntu ve^en punt! Beseda naj bo kruh, naj bo Duh! Vodilo. Od tu do spanja v ilu. In čez ilo.
Skoraj sem se spozabil, stricek Lojze, zato mi oprostite to kratko obredovanje s parterja pesniške troposfere. Včasih me kar zanese, zaguga. Včasih sem si hlad ciprese, včasih sam sebi kuga. Mislite, da so to Že znaki pre-zgodnjega staranja? Mi priporočate kakšno maŽo, čaj ali kuro ?
Da preidern na stvarne j Še in resnejše, pri SALlJKu se je med tem zgodilo to in ono. Koncem februarja smo imeli v Canberri, pri tamkajšnjem društvu, občni zbor. Vreče, ki sem si 30 pred leti dal na rame(Krpanova kobila?) se nisem mogel znebiti, Nikogar ni, vse bi propadlo,so jamrali Tako pač ostajam otovorjen do nadaljnjega, sam pri sebi upajoč, da ne bom klecnil. Nekako smo si obljubili, da bomo nekaj tovora delili. Pri tem srno seveda tudi Vas upoštevali, o čemer boste dodatno obveščeni kasneje. Smernica za to leto je nadaljevanje Svobodnih razgovorov in priprava Antologije našega pesništva. Da bi olajšali in izboljšali delo ter kvaliteto našega glasila, smo se odločili za nakup računalnika s tiskalnikom ter razmnoževalnika.
Po občnem zboru smo v prostorih slovenskega društva v Canberri imeli lep kulturni večer. Nastopila je njihova izurjena folklorna skupina, vmes pa smo brali svoje pesmi in - kar bi Vara rad Še posebej povedal -predstavili smo peŠnisko zbirko Toneta Kuntnerja Moja hiša, ki je tu izšla v založbi SALUKa, v angleškem prevodu Kare Kericke.
Kislim, da je z izdajo Kuntnerjeve knjige v angleščini SA1UK opravil odlično kulturno dejanje, k dvestoletnici bele Avstralije ob slovenskem kulturnem prazniku! Tisti, ki so lani Kuntnerja poslušali po naših domovih Sirom Avstralije, vedo,kako lepa je njegova pesem, kako blizu nam je njen duh domače zemlje. S prevodom istih pesmi v angleščino, je zdaj dana možnost, da ta duh slovenske zemlje, pravzaprav to bivanje našega duha spoznajo tudi tisti, ki sicer slovensko ne razumejo. Na 78 straneh z lepo, simbolično prilegaj0Č0 se likovno opremo Vasje Čuka, s spremno besedo avstralskega pesnika Davida Erooksa in vsem drugim, lahko vsakdo najde kaj tudi zase. Knjiga stane samo $10.-, naroČiti pa jo je mogoče pri: SALUK, c/o 19A Hume Crescent, Werrington, NSW 2760, ali telefonsko na 02 673 1449. Rojaki v Zahodni Avstraliji lahko dobite knjigo pri Lojzetu Kossiju, v Melbournu pa pri Vasji Čuk-u. Knjigo priporočamo kot kulturno darilo Vašim otrokom in angleško govorečim prijateljem.
Zbornik avstralskih Slovencev 1988, SALUKov drugi kulturni prispevek ob dvestoletnici Avstralije je še v tisku, vendar upamo, da kmalu izide. Več o tem drugič. Naročila pa seveda sprejemamo že sedaj. Glasilo Svobodni razgovori je sicer izšlo z dokajšnjo zamudo, vendar dvojna številka prinaša toliko zanimivih in različnih razmišljanj, da bo vsak rad posegel po njih. Tudi to glasilo lahko naročite pri SALUKu.
Lojzetu, Lojzetovem konjičku in vsem, ki preko njega iščejo in najdejo medsebojne stike, lep slovenski pozdrav!
______________Jože Žohar, Sydney.
Stricek odgovarja:
Najboljša maža gre po grlu; stricek maže pravi šnops. S previdno mažo, dol po ^rnu, že konjiček kar napravi hops. 0, pesnik, moraš biti močan. Imeti moraš poln trebuh. In da ostaneš že naprej odločen, slanino jej in črni kruh. Pre-zgodnje staranje, zakaj tako govoriti? močen Duh te bo izdrževal! Dokler ne pride čas, ko boš moral iti in v misli pesmi (šnopsa) boš zaspal.
Oborožen rop.
To je pomota, rece bančna uslužbenka maskiranemu moškemu. Tu je banka, ples v maskah je dve hiši naprej!
Nasvet,
Žena me vara, je Pavel potožil prijatelju. S kom pa? Z nekim tehnikom. Potem pa ga vprašaj, kakšno tehniko uporablja!
Marcela Bole, Melbourne.
IZ KOTICA NA KONJI 6EK!
V Perthu Lojze Kossi prepeva, tam malo gnezdeče goji. Glas po Avstraliji že odmeva, zvoku prisluhni tudi ti.
"No" vrzifdolar tudi ti v gnezdo, da naš ptiček Lojze bo še pel.
DomaČe razne meLodije poje, veseL, kadar novega naročnika dobi Na konjička bo iz kotiča zlezel, Če dovolj dolarjev za tisk dobi.
Širil slovensko bo besedo, da že Bog ga bo vesel.
Avstralija praznuje 200 let.


P.K. 40.000 let Aborigini v Avstraliji živijo, iz južnovzhodne Azije so prišli po otokih, tako knjige govorijo.
Pred 200 leti Evropejci so Avstralijo odkrili, Aborigine kot zajce zapodili. Avstralija je emigrante vseh strani sprejela, samo temnokožcev ni hotela.
Nemci naseljenci so vinograde nasadili, Kitajci v začetku pri kopanju zlata se mudili, Italijani so imeli farme in govedo, Angleži pa so Imeli glavno besedo.
Po drugi svetovni vojni emigrantov trume so se v Avstraliji naselile, velike spremembe tu so dobile.
Naseljenci prijeli so za vsako najniz^je delo, samo, da so imeli denar za jelo. Angleški jezik je učitelj zvečer učil, brez dela nI nobeden denarja dobil.
Emigranti spremembo v hrani so dobili, Čaja z mlekom prej mnogi niso pili. Avstraljanci pijejo čaj večkrat na dan, v Evropi pije čaj največ, kdor je bolan.
Kafetarce pred petintridesetimi leti so tu trpele, kave niso pile tudi Če so si je želele. Olje je bilo v lekarni važno zdravilo, tudi fižola v zrnju se ni dobilo.
Meso smo takoj kupovali na kile, v Evropi pa na male tenke fetine. Po tridesetih letih neverjetno se zdi, danes s celega sveta prav vse se dobi.
Emigrantje lepe hiše so si zgradili, razni narodi klube ustanovili, šport:
Samo šport povezuje vse ljudi,
Televizija in radio v raznih jezikih govori.
Naj Vas Bog živi, Marcela Bčle!	Če pri Vas bo šlo naprej takole,
Vaš srček je še vedno mlad.	Vam bo sijala dolgo že pomlad. Q
oooOooo
Ing. Ivan Žigon, Perth.
PRI GODNI CA!
V Perthu zaživel konjiček je, ki ga ureja striček Lojze. T dobrobit Slovencev, našega jezika in navad. Poln je vseh sort prvencev pa naj le jaz dodam zaklad iz svoje pregloboke izobrazbe, kot spoštovan in ljubljen ( ?) brat. 0 jej, kako lepo se hvalim a ne? kar za posrat! zato naj vpletem še modrost, ki mi jo je povedal ded: (bo marsikoga zbodla ostj "Kdo sam'ga sebe hvali, je vreden hvale in časti in- dreka tri pesti!"
Zdaj pa zadosti je Že govna!
Zletimo vise- ad maiora nati sumus- da, maldra, ne bom he prizadel duhovna čustva, ki žele, da vsi Slovenci bili bi	telesni. Da v senci
narodov bi vneli se za ideal, ki naj ne bil bi le bokal vina in klobasa Kranjska ampak kultura svet(l)a sanjska. Postajam ciničen. Vendar mi je vse lepo mar. In 6e(bo Lojzetov konjiček prinašal dobre nam vesti, razveselil nam bo srce, priobčil kako lepo misel, vsaj sem pa tja- mimogrede-lahko Še upamo na boljše dni.
Nekaj iz zgodovine:
KRANJSKA DEŽELA!
V	drugi polovici 16.in v začetku 17.stoletja je bila Kranjska z njej priključenimi pokrajinami: Krasom, Slovensko marko, Metliko in avstrijsko Istro, kot del "svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti" v okviru posebne habsburške dinastične tvorbe Notranje Avstrije (1564-1619), ki jI je od 1564-1590 vladal nadvojvoda Karel II. Sem so spadale se dežele Štajerska, Koroška, Goriška ter mesti Trst in Reka.Gradec je postal prestolnica in tako kot na Dunaju so bili tudi tukaj ustanovljeni posebni centralni uradi (tajni svet, dvorni svet, dvorna komora, dvorna pisarna, regiment in dvorni vojni svet),
V	meje Notranje Avstrije je bilo tako skoraj v celoti vključeno ozemlje, ki ga je naseljevalo slovensko prebivalstvo. Zunaj tega dinastičnega okvira so bili le Slovenci v Beneški republiki(v severozahodni Istri in v Beneški Sloveniji) in v Prekmurju, ki je bilo pod Ogrsko. Dejstvo, da so Slovenci v veliki večini živeli v Notranji Avstriji in da so bili pomemben sestavni del njenega prebivalstva, se je zrcalilo tudi v posebnih značilnostih nekaterih historičnih pojavov v tem prostoru. Slovensko ljudstvo, ki je v zgodnjem srednjem veku ^gubilo svojo samostojnost in stoletja dolgo živelo brez lastnih političnih institucij v okviru nemške srednjeveške države, je prav v 16.stoletju, v bojih s Turki, v slovenskih kmečkih uporih in z reformacijskim gibanjem ponovno stopilo kot samostojen dejavnik na politično in kulturno prizorišče. Čeprav sta za 17, stoletje v tej smeri značilna zastoj in nazadovanje, so navedena zgodovinska dejstva kasneje odločilno vplivala na formiranje slovenskega ljudstva v moderno nacijo,
ooooooOoooooo
Clerical error! (Oh, dear me—)
Towards the close of a dinner held during a church convention some years ago, the bishop of the diocese stood up and quite disrupted the entire affair by announcing, "We will reserve the entertainment of the evening until the waitresses have taken everything off.
Wife, at party to husband embracing sexy young woman: "Harold, the
hostess said to mingle- not fuse". *
Citali bomo spet v juniju.