PraznfKyom!aqii G regorieVOSspUS^^:^^—^^
Čebelarjenje
Čebela, naša prijateljica in rešiteljica
Velika noč
Stari običaji, posvečene dobrote in velikonočni simboli
Tanja Pančur
Prvo leto delovanja Zavoda Gradimo prijateljstvo
Glasilo občnepziri
Letnik XXIII - št. 3, marec 2016
Avto Lovše, DOMŽALE
Jarška cesta 11 (01) 777-77-77 info@aclovse.si
AC Lovše, KRANJ
C. Staneta Žagarja 65b (04) 777-77-77 info@aclovse.si
Kolofon
Uvodnik
Odsev,
glasilo občine Trzin
Na naslovnici
Spust ladjic po Pšati na gregorjevo Fotografija: Metka Pravst
Glavna in odgovorna urednica:
Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832
Uredništvo:
Ana Pirc, Brigita Ložar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač
Lektoriranje:
Marija Lukan
Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk:
IR IMAGE, d. o. o.
Oglasno trženje:
IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik
Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
Gradivo za aprilsko številko oddajte najkasneje do 5. aprila 2016.
Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev, si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov.
Kdo ima prav?
Sporočila v nabiralnikih, pojasnjevanje iz ene in druge strani ... Kdo nam prikriva dejstva? Katera je tista prava resnica? Res plačujemo preveč? Odgovore smo poiskali pri obeh akterjih. Z Romeom Podlogarjem se je pogovarjala novinarka Tanja (na straneh 4 in 5), repliko na intervju pa je na strani šest podal tudi župan Peter Ložar. A zgodba s tem še ni zaključena, predvidevam, da bo poročanje o aprilski seji, na kateri bodo svetniki razpravljali o cenah komunalnih storitev, zelo pestro ... A vrnimo se raje k vsebini Odseva, ki smo jo pripravili za vas.
V besedi in sliki smo se dotaknili tradicije - dneva žena in odprtja razstave naših vezilj na predvečer tega praznika (tudi vezilje si zaslužijo pozornost, zato le poglejte na stran 10) ter spuščanja gregorčkov (na straneh 8 in 9), pri čemer so uživali predvsem otroci. Ob prazniku pomladi smo delček Odseva namenili tudi spomladanskemu zelenjavnemu vrtu (napotke strokovnjakinje Miše Pušenjak si preberite na strani 12) in čebelam (strani 14 in 15), saj se veselimo njihovega letanja s cveta na cvet, kot se tudi veselimo velike noči, o kateri pišemo na straneh 22 in 23.
Tokrat smo obiskali podjetje Eplas in njihove podjetnike (intervju boste našli na straneh 20 in 21), predstavljamo pa tudi Zavod Gradimo prijateljstvo (na straneh 18 in 19). Če še niste vedeli, boste zdaj izvedeli vse o izobrazbeni strukturi prebivalcev Trzina (na strani 28), zagotovo pa boste kakšno poučno informacijo odnesli od prispevka o nevarnih odpadkih (na straneh 26 in 27).
Muhastemu razpoloženju v občinskem svetu je sledilo tudi vreme ali pa je bilo ravno obratno ... Da ne boste podlegli vplivu ne enega ne drugega, se udeležite katerega dogodka iz Napove-dnika na strani 30, in naj bo vaš zaključek marca in začetek aprila sončen v vseh pogledih.
Glavna in odgovorna urednica
Metka Pravst
Občina Trzin
Spletna stran: www.trzin.si E-mail: info@trzin.si
Telefonske številke:
01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72
Uradne ure:
Ponedeljek: 8.00 - 14.00 Sreda: 8.00 - 13.00 in 14.00 -Petek: 8.00 - 13.00
18.00
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice
»Medobčinski inšpektorat in redarstvo«
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si
Telefonska številka:
01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21
Uradne ure:
Ponedeljek: 9.00 - 11.00 Sreda: 9.00 - 11.00
Februar 2016
I 3
Občinske novice
Nezakonite in previsoke cene komunalnih storitev?
Konec februarja smo občani v poštni nabiralnik dobili »Obvestilo uporabnikom komunalnih storitev«, v katerem so nas svetniki liste Za zeleni Trzin, lista odgovornih aktivnih občanov in liste Trzin je naš dom obvestili o razlogih za sklic izredne seje Občinskega sveta Občine Trzin. Dan pred izredno sejo pa nas je v nabiralniku čakal »Odgovor na sklic izredne seje o komunalnih storitvah« svetnikov liste Za trajnostni razvoj Trzina in stranke SDS Trzin. Kaj in komu verjeti, je dilema vsakega občana, ki je prebral obe obvestili. O argumentih in stališčih opozicijskih svetnikov sem se pogovarjala z občinskim svetnikom liste Za zeleni Trzin Romeom Podlogarjem.
Zakaj ste se odločili sklicati izredno sejo občinskega sveta?
Svetnikom koalicije smo želeli predstaviti vse argumente, s katerimi bi jih prepričali, da je bil Sklep o prilagoditvi cen komunalnih storitev z novo Uredbo, ki je bil sprejet na 22. seji 24. aprila 2013, nezakonit. Predlagali smo sklep, s katerim bi vzpostavili zakonito stanje in pravilno speljali postopek za določitev novih cen komunalnih storitev. Zdaj smo že drugič sklicali izredno sejo, ker je ni želel sklicati ne prejšnji ne sedanji župan.
Zakaj menite, da je bil Sklep o prilagoditvi cen komunalnih storitev z novo Uredbo nezakonit?
Na tisti seji smo obravnavali predlog novih cen komunalnih storitev. Nova Uredba v 5. členu določa, da ceno predlaga izvajalec z elaboratom in jo predloži občinskemu organu v potrditev, v 9. členu pa navaja sestavne dele tega elaborata. Gradivo, ki smo ga takrat dobili, pa ni bil elaborat, na podlagi katerega bi potrdili nove cene. Cene odvoza smeti nismo mogli niti primerjati, ker so nam jih prej zaračunavali v kubičnih metrih, po novem pa v kilogramih. Nikjer ni bilo pretvornika, da bi lahko ugotovili, kolikšno je povišanje. Poleg
tega so se močno povišale cene za vodo in kanalščino. V primerjavi s cenami v Ljubljani so sedaj v povprečju višje za 45 odstotkov, ravnanje s smetmi pa več kot 100 odstotkov. Sem ekonomist, in verjamem, da so realne cene višje od cen pred novo Uredbo, vendar veliko nižje, kot so sedaj.
Za pojasnila v zvezi z elaboratom ste zaprosili tudi pristojno ministrstvo. Kaj so vam odgovorili?
V letu 2013 smo jim poslali gradivo, ki smo ga prejeli za odločanje o potrditvi novih cen. Odgovorili so nam, da dopis župana, ki predlaga prilagoditev cen komunalnih storitev z Uredbo, ni elaborat. Izdelati ga mora izvajalec javne službe, njegova vsebina pa je določena v 9. členu Uredbe. Tega od Prodnika nismo dobili. V drugem dopisu iz leta 2015 nam je pristojno ministrstvo med drugim ponovno potrdilo, da občinski organ ceno potrjuje na podlagi elaborata. Ta mu omogoča, da se odloči na podlagi informacij in pojasnil, ki so v njem zajeta. Njihova dopisa z odgovori najdete na naši spletni strani. Nadzorni odbor Občine Trzin je leta 2013 ugotovil nezakonitost Sklepa. Kaj se je zgodilo z njihovo ugotovitvijo?
4 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Občinske novice
Ugotovili so, da se pred izdajo občinskega Sklepa ni upoštevala Uredba, ki jo je izdala Vlada RS. Zgodilo se ni nič. Tedanji župan je odrekel pravico Nadzornemu odboru, da to pregleduje. Odbor naj ne bi bil pristojen za to. V Statutu Občine Trzin pa je jasno navedeno, za kaj je pristojen, med drugim tudi za preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja.
Nezakonitost Sklepa je potrdilo tudi Okrajno sodišče v Domžalah, v Odgovoru na vaš sklic izredne seje pa so koalicijski svetniki zapisali, da sodba še ni pravnomočna. Tu se nekaj ne ujema. Kako je s tem?
Komunalne storitve plačujem po cenah, ki so veljale do 1. maja 2013. Položnice torej ne plačam v celoti in zato sem dobil že tri sklepe o izvršbi. Na vse sem se pritožil in sodišče je podjetje Prodnik vedno napotilo na tožbo. V prvi tožbi je sodnica razpisala razpravo, kjer sem predložil vso dokumentacijo, ki nakazuje nepravilnost. Sodnica se je poglobila v vsebino teh dokumentov in razsodila, da je Sklep Občine Trzin nezakonit in zato ni razloga, da bi Prodniku plačal premalo plačane račune. Na to sodbo, ki je bila izdana 14. oktobra 2015, se tudi sklicujem. Medtem je potekala tudi že druga tožba Prodnika zoper mene. S Prodnikom smo sodišču predlagali, naj o obeh odloča skupaj, pa ni. Sodnica, ki je bila druga kot v prvi tožbi, se ni poglobila v vsebino in ni razpisala razprave. Odločila je, da moram na podlagi cene, ki jo je potrdil Občinski svet, plačati v izvršbi naštete premalo plačane račune. Pritožil sem se na višje sodišče, ki je zaradi tega, ker sem na prvi stopnji le predlagal, nisem pa zahteval obravnave, mojo pritožbo zavrnilo. Na to sodbo se sklicujejo koalicijski svetniki. Tako imamo dve različni sodbi za dve izvršbi premalo plačanih računov Prodniku.
Vse te tožbe se obravnavajo kot spor majhnih vrednosti, zato so postopki hitreje izpeljani, razprave niso vedno razpisane in potem ni možnosti predložitve dokazov. To gre na roko Prodniku. Če pa upoštevamo, da so oškodovani vsi občani, je pa to skupaj velika vrednost.
Torej niste vi tožili podjetja Prodnik ali Občine Trzin?
Nikoli nisem tožil Občine Trzin niti ona mene. Podjetje Prodnik pa
Polni nazivi sklepa, uredbe in elaborata, so zaradi lažje berljivosti v pogovoru zapisani v krajši obliki:
-	Sklep o prilagoditvi cen komunalnih storitev z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Zapisnik 22. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin, št. 22-00/2013.)
-	Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (UL RS, št. 87/2012, 109/2013.)
-	Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe
sem tožil enkrat, in sicer leta 2013 v skupinski tožbi zaradi preveč obračunanega odvoza smeti. Oni pa mene tožijo zaradi premalo plačanih računov za komunalne storitve. Kmalu pričakujem še četrti sklep o izvršbi.
Ali ste lahko predstavili stališča vsem trinajstim svetnikom na izredni seji, ki ste jo sklicali za 2. marec?
Ne. Osem koalicijskih svetnikov se izredne seje ni udeležilo.
Se boste o tem pogovarjali na aprilski seji, kot so navedli koalicijski svetniki na letaku?
Februarja smo sprejemali plan in točke prihodnjih sej. Takrat za aprilsko sejo ta tema ni bila predvidena. Lahko preverite Zapisnik februarske seje na spletnih straneh občine. Navedeno je Poročilo Prodnika o poslovanju v letu 2015, ni pa navedeno, da bo obravnavana tematika cen komunalnih storitev in nezakonitost Sklepa. Ali veste, kakšen dobiček ustvarja podjetje Prodnik, ki je v lasti občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin? Ti podatki so javni. V letu 2012 je bil dobiček okoli 250.000 evrov, naslednje leto se je povišal na 400.000 evrov in v letu 2014 je bil že 550.000 evrov. V letu 2013 in 2014 je zaradi visokega dobička Prodnik moral državi plačati davek na dobiček. Najmanj za to vrednost bi morale biti naše položnice nižje.
Toliko o razlogih naše opozicije. Vso njihovo dokumentacijo si lahko ogledate in preberete na spletnih straneh www.zazelenitrzin.si ali www.listatrzinjenasdom.si. •	Tanja Jankovič
Romeo Podlogar je z družino prišel v Trzin pred štiridesetimi leti. Kot diplomirani ekonomist je svoje delovne izkušnje pridobival v gospodarstvu in negospodarstvu. V zadnjem letu delovanja Krajevne skupnosti Trzin so ga na zbo -ru krajanov imenovali v Komisijo za pogajanja z investitorji, ki so gradili bloke v bližini OŠ Trzin. Za imenovanje jih je nehote prepričal s svojim prvim javnim nastopom pred množico, pravi Romeo. To zaupanje ga je tudi spodbudilo, da je naslednje leto kandidiral na nadomestnih volitvah za svetnika in bil izvoljen v občinski svet novo nastale Občine Trzin. Spominja se, da so prva štiri leta v občinskem svetu pri sprejemanju pomembnejših odločitev vsi sodelovali s svojimi mnenji in predlogi. V naslednjih mandatih pa je bilo takega sodelovanja vedno manj. Je človek, ki želi poznati vsa dejstva, preden se za nekaj odloči. Pri tem mu pomaga znanje ekonomije in tudi izkušnje, ki jih je pridobil kot nekdanji kriminalist za gospodarski kriminal. Vsi, ki spremljajte seje občinskega sveta, ga poznate, saj ima pripombe in predloge prav na vseh. Čuti, da je dolžan sodelovati pri lokalni samoupravi in opozarjati na napačne odločitve in po svojih močeh delati v dobro vseh občanov Trzina.
Pomoč na domu
Dom počitka Mengeš v občini Trzin nudi pomoč na domu na podlagi koncesije. Storitve izvajamo socialni oskrbovalci, ki smo usposobljeni za oskrbo na domu. Storitve, ki jih izvajamo v okviru pomoči na domu, so:
•	pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih,
•	pomoč pri gospodinjskih opravilih in
•	pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
Osnovni namen in cilj izvajanja storitev pomoči na domu je, da upravičencem omogočamo čim kvalitetnejše bivanje v domačem okolju, hkrati pa s storitvami nadomeščamo institucionalno varstvo. Uporabnikom storitev torej nudimo prijazno in strokovno oskrbo ter jim pomagamo pri ohranjanju samostojnosti v domačem okolju.
Pomoč na domu izvajamo vse dni v tednu, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih.
NUDIMO TUDI RAZVOZ KOSIL VSE DNI V TEDNU.
Podrobnejše informacije dobite na tel. št.: 051 327 317 ali 01 723 7228 in na spletni strani www.dpm.si.
Februar 2016
I 5
Občinske novice
Županova pojasnila
Spoštovane občanke in občani, v nabiralnike ste prejeli letake, ki razlagajo neresnice okoli cen komunalnih storitev. Kot prvo znova poudarjam, da je bil sklep Občinskega sveta Občine Trzin iz leta 2013 zakonit. V letaku so omenjene nižje cene, ki naj bi jih plačeval nekdo izmed občanov. Sicer je medtem njegovo samovoljno ravnanje že zavrnilo tudi Višje sodišče Ljubljana v sodbi, Opr. št. II Cp 2728/2015 z dne 25. 11. 2015, ki je presodilo, da so cene zakonite in glede na elaborat pravilne, kar pa občan v svojem letaku ne omenja in se tako očitno poslužuje prikrivanja pravih dejstev. Na spletni strani Občine Trzin je objavljena Sodba Višjega sodišča, Opr. št. II Cp 2728/2015 z dne 25. 11. 2015, ki je v celoti zavrnilo navedbe občana in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, P 42/2015 z dne 3. 9. 2015, in tudi ta sodba je že pravnomočna, občan pa je v celoti plačal tudi zapadle obveznosti za komunalne storitve iz zahtevka omenjene tožbe.
Omenjeno je bilo tudi, da nisem hotel sklicati izredne seje. Res je, ker bi bil sklep, kot je predlagan, nezakonit, in sem dolžan po svoji funkciji to preprečiti. Uredba je leta 2013 zahtevala, da se prilagodijo cene komunalnih storitev. Podlaga za izračun cen so elaborati za posamezno javno službo oz. storitev, ki jih pripravi izvajalec javne službe, to je Javno komunalno podjetje Prodnik (JKP). Elaborat/e in predlagane cene najprej potrdi skupščina JKP, nato pa ceno potrdijo občinski sveti občin, ki so lastnice JKP. Vse to je bilo dejansko izvedeno, elaborati so bili v letu 2014 in 2015 poslani na Ministrstvo za okolje in prostor, s strani katerega ni bilo nobene pripombe, saj so elaborati
skladni z Uredbo o prilagoditvi cen komunalnih storitev.
Občine ustanoviteljice JKP so bile med prvimi, ki so prilagodile cene. Vsa dokumentacija je bila predmet pregleda inšpekcijskih in revizorskih služb, ki so ugotovile skladnost postopka s predpisi.
Dvig cen v letu 2013 je bil posledica večletne zamrznitve cen komunalnih storitev. Zato ni bilo nobenih investicij v javno infrastrukturo, in je posledično propadala. Uredba je določila omrežnine in obvezne amortizacijske stopnje, ki so privedle do povišanja cen za občane vseh občin v Sloveniji. Tako v Trzinu plačujemo približno 13 evrov omrežnin, v Domžalah in Mengšu okoli 16 evrov, Lukovica in Moravče pa malo manj kot 30 evrov na gospodinjstvo. Tako so odveč očitki, da se nista upoštevala dolžina in stanje komunalne infrastrukture. Ni odveč omeniti, da je pred letom 2013 Občina Trzin plačevala tudi izravnavo cen v višini 150.000 evrov letno. To pa se po Uredbi ne sme več plačevati iz sredstev primarne porabe Občine. Vse navedeno tudi ni bilo upoštevano in predloženo v finančnih posledicah za proračun, ki bi jih prineslo sprejetje sklepa, kot je bil predlagan za izredno sejo, in sem sklicatelje pozval k dopolnitvi, pa tega niso naredili. Tudi zaradi posledic sem dolžan zavrniti sklic le-te.
Kot zadnje pa je dejstvo, da ni razloga za sklic izredne seje, ker se bo ta tematika obravnavala na redni aprilski seji, česar pa svetniki liste Za zeleni Trzin, liste Odgovorni aktivni občani in Trzin je naš dom nikakor nočejo upoštevati.
Za konec želim poudariti, da se zbrane omrežnine uporabljajo namensko samo za obnovo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, kar je tudi razvidno v aktivnostih zadnjih dveh let. Poleg obnove komunalne infrastrukture posledično iz občinskih sredstev obnavljamo tudi cestišča in pločnike. Obnovil se je glavni vodovod in črpališča, in tako imamo eno najbolj kvalitetnih pitnih voda v Sloveniji. Tudi obseg in kvaliteta komunalnih storitev je zelo dobra, glede na primerljive občine in pogoje. Nižje cene so drugje posledica nižje kvalitete storitev, marsikje pa še niso v celoti začeli izpolnjevati določil uredbe. •	Župan Peter Ložar
6 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Občinske novice
EVROPSKA UNIJA
KOHEZIJSKI SKLAD
NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST
OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU
Domžale - Kamnik
V občini Trzin do sodobnejšega vodovoda
V okviru projekta Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik zaključujejo s posodabljanjem vodovodnega sistema na območju občine Trzin - Prebivalci do boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo
Prav gotovo ste se do danes že vsi občani Občine Trzin tako ali drugače srečali z Izvajanjem projekta »Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik «, ki so se ga v občini lotili že v letu 2007, realizirali dokončno v letu 2014, prevzeli pa v letu 2015. V okviru projekta je bilo v občini Trzin zgrajenih 1.780 metrov vodotesnih cevovodov. V letu 2015 je občina uspešno pridobila uporabno dovoljenje ter posodobljeni del vodovoda predala v upravljanje upravljavcu Javnemu komunalnemu podjetju Prodnik, d. o. o. iz Domžal. Prebivalci občine Trzin se s pitno vodo oskrbujejo iz vodnih virov na Mengeškem polju. Drugih vodnih virov nimajo na razpolago. Namen projekta je bila zagotovitev potrebne količine vode za vodovodni sistem Trzin in s tem ustrezne oskrbe s kakovostno pitno-sa-nitarno vodo. Posodobitev vodovoda učinkovito vpliva tudi na zagotavljanje požarne varnosti in omogoča merjenje odtoka vode v sistem za območje občine Trzin. Obenem omogoča zadostne količine pitne vode za nove priključke enostanovanjskih pozidav. Gradbena dela so obsegala izgradnjo cevovoda, od tega 1.446 metrov vodovodnega cevovoda na relaciji črpališče ČR4-ČR5-Trzin in 334 metrov v naselju Trzin, na relaciji Jemčeva cesta-Ljubljanska cesta. Prvi odsek povezovalnega vodovoda poteka med obstoječima črpališčema ČR4 in ČR5 na Mengeškem polju ter je povezan v naselje Trzin pod Mengeško cesto po Grajski cesti do Jemčeve ceste. Na Mengeški cesti je vodovod priključen na vodovod, ki je bil zgrajen v sklopu ureditve Mengeške ceste v letu 2015. Na Jemčevi cesti je vodovod priključen na obstoječi vodovod, ki je bil zgrajen v letu 2003. Drugi odsek povezovalnega vodovoda je povezan na Mengeški cesti na obstoječi vodovod, zgrajen v letu 2010. Trasa cevovoda poteka zahodno po priključku Jemčeve ceste (ob Gostilna Narobe) do glavne Jemčeve ceste, kjer je izvedena priključitev na obstoječi vodovod, zgrajen v letu 2003. Nato zavije južno in poteka vzporedno vodotoku Pšata, po pešpoti, proti Ljubljanski cesti, kjer je prevezan na vodovod, ki je bil zgrajen v letu 2003. Sistem omogoča merjenje odtokov v občino Trzin praktično v eni točki, s tem, da se prekine, zapre odtok na cevovodu proti Domžalam (z ventilom).
Skupna končna vrednost izgradnje, vključno s stroški nadzora znaša 425.100 EUR, znesek pa ne vključuje 22% DDV.
Celotni projekt Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik obsega gradbena dela za izboljšavo vodovodnega sistema še v ostalih vključenih občinah, ki zajemajo dva samostojna vodooskrbna sistema. Gre za sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča in vodohrani. V prvem sklopu so zajeta dela na območju občine Kamnik, v drugem sklopu pa dela na območju občin Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin. Oba vodovodna sistema s pitno vodo skupaj oskrbujeta več kot 55.000 prebivalcev. Na območju občine Kamnik dela zajemajo razširitev oskrbe iz osrednjega kamniškega vodovodnega sistema na naselja v Tuhinjski dolini. Za ta naselja je potrebno zagotoviti zadostne količine vode, ustrezne kakovosti, na centralnem in južnem delu vodovodnega omrežja. Prav tako je potrebno odpraviti pomanjkljivosti za nemoteno delovanje vodovodnega sistema ter vzpostaviti večjo požarno varnost. V občinah Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin, ki so povezane v domžalski vodovodni sistem, dela zajemajo ureditev primarnih povezav na območju črpališč na Mengeškem polju, z namenom primernejše razdelitve pretokov med posameznimi deli domžalskega sistema in vključitev novih vodnih virov z namenom povečanja razpoložljivih količin in vključitvijo vode boljše kakovosti v sistem. Poleg tega se izvaja tudi širitev sistema javne vodooskrbe.
Z izvedbo projektov bo skupno vgrajenih 30.180 metrov vodovodnih cevovodov, 10 črpališč in 5 vodohranov. Primarni cilji izvedenih del so priključitev novih prebivalcev na sistem javne oskrbe s pitno vodo, izboljšanje javne oskrbe s pitno vodo ter s tem zagotavljanje boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo za prebivalce, ki so že priključeni na javno vodovodno omrežje, zmanjšanje vodnih izgub, povečanje razpoložljivih količin vode za zagotavljanje požarne varnosti (gradnja mreže nadtalnih hidrantov), hidravlična izboljšava vodovodnega sistema in nenazadnje izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev. Po zaključku projekta bosta upravljavca vodovoda enaka kot do sedaj. To sta za kamniški sistem Komunalno podjetje Kamnik, d. d. in za domžalski sistem Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada www.eu-skladi.si
um		w	1	
Občina Kamnik	OBČINA DOMiAlB	Olrfina MFNTiF^	Občina Moravče	TRZIN
Februar 2016
I 7
V našem kraju
Ladjice so odplavale pomladi naproti
Makadamsko parkirišče za Centrom Ivana Hribarja se je v petek, 11. marca, na predvečer prvega spomladanskega dne po julijanskem koledarju dodobra napolnilo z nasmejanimi otroki, ki so kar težko čakali na trenutek, ko bodo lahko svoje doma izdelane ladjice (nekaterim bi lahko rekli prave umetnine, drugim pa ladje velikanke) s prižganimi svečkami spustili po Pšati - kot je to po slovenski tradiciji običajno na predvečer gregorjevega. v
Ze tradicionalna prireditev, ki jo vsako leto obišče res veliko Tr-zincev, je tudi letos potekala v organizaciji Turističnega društva Kanja Trzin in sodelovanju z Glasbeno šolo Lartko, Osnovno šolo Trzin in Vrtcem Trzin. Srečanje na praznik pomladi so na makadamskem parkirišču, na začasno postavljenem pokritem odru, popestrili s kulturnim programom, na katerem so nastopili številni otroci, vsi zelo pogumno. Program je odlično povezovala Ajda, ki je kot prve nastopajoče napovedala učence Glasbene šole Lartko, ki so nastopili z avtorsko glasbeno pravljico. Poleg Orkestra Glasbene šole Lartko sta v pravljici z naslovom Lučke in bučke z Metuljčkom in Pikapolončkom nastopila mlada pevca Maks in Jaka Dolinšek, ki sta zapela skladbo 'Fuul of energy' (avtorska skladba Zale in Renate Smolnikar), s katero
Zahvala
Prireditev so omogočili: Občina Trzin, Tingra, d. o. o., - Tone Kralj, ki je priskrbel pomol; OŠ Trzin in Vrtec Trzin - glavna organizatorka Petra Mušič; Glasbena šola Lartko - nastop; Pizzeria Olivia - čaj; Inari, d. o. o., - prevoz in 'ekipa da te skipa' oz. osem članov TD Kanja Trzin, ki so pomagali postaviti prizorišče. Zahvaljujemo se tudi vsem nastopajočim v kulturnem programu, Skupini Aktiva, ki so prijazno odstopili prostor, in gasilcem iz PGD Trzin, ki nam vsako leto pomagajo pri ekološkem ozaveščanju.
8 | Odsev — Glasilo občine Trzin
sta nastopila na izboru za Mini EMO na RTV Slovenija. Sledil je nastop vrtčevskih otrok iz skupin Lisičke in Veverice, ki so pod vodstvom vzgojiteljic Jane Grabnar, Mire Kregar, Ele Rovšek in Metke Urankar zapeli v dveh jezikih. Pesem Pleši, pleši, črni kos so najprej zapeli v slovenskem jeziku, nato pa še v poljskem, in poželi bučen aplavz.
Zadnjih nastopov trzinskega podmladka pa na žalost niso slišali vsi, saj so se začeli zgrinjati proti Pšati, le redki so počakali na zaključek že tako kratkega programa. Otroci iz skupin Stonoge, Ptički, Sovice in Čmrlji iz vrtca Palčica, ki so se pod vodstvom vzgojiteljice Martine Mauhar predstavili s pesmicama Čuk se je oženil in So ptički se ženili, so tako na žalost nastopali le pred maloštevilnim občinstvom. Sledil je še nastop učencev 3. a razreda: Brina in Maks sta predstavila deklamacijo z naslovom Skupaj, Vita in Maja sta nastopili s pesmijo Ptice, Alisa in Neža sta deklamirali Gregorjevo. Njihova mentorica učiteljica Petra Mušič ni skrivala razočaranja ob nekulturnem vedenju obiskovalcev, po prireditvi nam je zaupala, da je bila zelo jezna in razočarana, saj se to ni zgodilo prvič. Poudarila je, da so bili zelo
V našem kraju
razočarani tudi tretješolci, zato razmišljajo, da sploh ne bodo več sodelovali na teh prireditvah. Razočaranja ni skrivala niti organizatorka Nuša Repše: „Razočarana sem, da so obiskovalci tako nekulturno odšli sredi nastopov naših otrok, da jim niso dali priložnosti, da pokažejo, česa vse so se naučili za nastop na gregorjevem. Kljub temu da je bil dostop do pomola zaprt, so odšli sredi programa in stali ob Pša-ti, namesto da bi do konca poslušali nastopajoče. Resno razmišljam, da naslednje leto ne bomo organizirali tega dogodka."
Ko so svoj nastop zaključili še zadnji otroci, so se tudi najbolj vztrajni gledalci preselili ob Pšato, ob kateri so organizatorji postavili lesen 'pomol', iz katerega so lahko otroci varno spuščali svoje gregorčke. Na levem bregu so potrpežljivo čakali na svoj veliki trenutek, spuščanja gregorčkov v Pšato, nato pa so po sprehajalni poti tekli in spremljali svoje mojstrovine, ki so bolj ali manj uspešno premagovale brzice in ovire, ki so pretile iz obeh bregov vse do mostu na Ljubljanski cesti, kjer so gasilci iz vode polovili prav vse ladjice, da slednje ne bi onesnažile okolja. Med ladjicami, ki so jih gasilci pometali na velikanski kup, so nekateri otroci pobrali svoje in jih za spomin odnesli domov, drugi pa so iz prireditve odšli s širokimi nasmeški in predvsem z lepimi spomini. •	Metka Pravst
Otroške čarovnije na odru
V nedeljo, 28. februarja, smo bili deležni nove premiere otroške gledališke skupine Show, ki se je predstavila z muzikalom »Princesa kamnitih besed«. Gledalci nabito polne dvorane so bili navdušeni nad dinamično in komično predstavo, v kateri ni manjkalo plesa in petja. Bilo je nekaj nerazumljivosti pri popačenkah in izpeljankah, vse ostalo je bilo brezhibno. Kljub težkemu besedilu so se izredno potrudili in vložili vso svojo energijo, kar se je obrestovalo. Ustvarili so predstavo, v kateri lahko brez izjeme pohvalimo celotno zasedbo za odlično igro, petje in ples. Posebej je treba poudariti njihovo usklajenost in sproščenost, kar daje predstavi pravi čar. Zagotovo pa najbolj navdušujeta njihova koncentracija in motivacija. Mladi igralci so pravi dokaz, da so razumevanje, medsebojna povezanost ter kanček mladostniške navihanosti ključ do odrskih uspehov. Znova in znova nas presenečajo, po videnem pa brez pomisleka lahko rečemo, da jim zagnanosti ne bo zmanjkalo. Enakega mnenja so tudi mentorji in tehnična ekipa, ki jim vsaka vaja pomeni novo dogodivščino. Pohvale tudi za kostumografijo in glasbo, ki se odlikujeta po pisani poskočnosti. Čestitke za resnično dobro delo, kapo dol! •	Ana Pirc
Predstava kamišibaj gledališča
Krajevna knjižnica Tineta Orla je 2. marca v Dvorani Marjan-ce Ručigaj pripravila za otroke in njihove starše svojevrstno otroško predstavo. Knjižničarka Zdenka Kopač je tokrat v goste povabila kamišibaj gledališče Atelje Slikovedke in njena ustvarjalca - pripovedovalko Jerco Cvetko ter ilustratorja in glasbenika Jureta Engelsberga. Kamišibaj gledališče je tradicionalna japonska tehnika pripovedovanja zgodbe, ki se odvija na papirnatih risbah malega odra. Kamišibaj mojster ob pripovedovanju menjuje ilustracije, na katerih so narisani najpomembnejši in najzanimivejši deli zgodbe. Gledalci spremljajo predstavo, kot bi brali strip.
Pripovedovalka Jerca je številnim obiskovalcem najprej razložila, kaj je kamišibaj gledališče in od kod izvira (kami pomeni papir, šibaj pa gledališče). Malčki so pri tem pridno sodelovali in ponavljali njim neznano besedo - kamišibaj. Potem je s pomočjo Juretovih ilustracij pripovedovala svojo zgodbico »Dve zgodbi o treh zajčkih«. V prvi zgodbici trije beli zajčki ponoči slišijo nenavaden hrup. Ker so zelo pogumni, hrupu sledijo in odkrijejo v kleti njihove hiške male pošasti, ki so se po čudnem naključju naselile pri njih. Ker so zajčki tudi iznajdljivi, pošastim ponudijo rešitev njihovih težav. V drugi zgodbici hvaležne pošasti povabijo zajčke na zabavo v njihov novi dom. Na poti do zabave zajčki v gozdu srečajo lačnega volka. Pogumni zajčki mu spečejo kostanj, in ko je bil volk sit, se skupaj odpravijo na zabavo. Da je bilo dogajanje na slikovnem odru bolj živahno, sta ga ustvarjalca začinila z glasbo in petjem. • Tanja Jankovič
Februar 2016
I 9
I
1
Poklonjen rdeč nagelj na predvečer praznika
Za uvod v predpraznični večer nam je folklorna skupina Trzinka Turističnega društva Trzin z odrsko postavitvijo »Vaške klepetulje« na zanimiv in šaljiv način prikazala delček bolj skritega ženskega značaja. Zgodba nas je popeljala v čase, ko so se ob različnih priložnostih srečevale vaške ženske in izmenjavale vsakdanje novice in koga »obrale do kosti«. Možje so se iz njih seveda norčevali, jim ob glasbeni spremljavi kaj šaljivega zapeli, na koncu pa so skupaj zaplesali splet gorenjskih plesov.
Po veselem začetku sem obiskovalce popeljala malo po zgodovini, zakaj smo se zbrali na predvečer 8. marca. To je praznik politične, ekonomske in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Vse se je začelo s predlogom in pobudo, ki jo je dala nemška feministka Clara Zetkin. Prav ona se je dolga leta borila za pravice in enakopravnost žensk, in po tem, ko je svoj predlog daljnega leta 1910 predstavila na Konferenci socialističnih žensk, od leta 1917 pa vse do danes mednarodni dan žena vsako leto praznujemo 8. marca.
Kako težko je bilo v 19. stoletju ženskam, je občutila tudi naša najbolj znana emancipirana umetnica, slikarka Ivana Kobilica, ki je v izrazito macistični družbi domačih slikarjev ustvarila najdragocenejši prispevek k slovenski umetnosti, in to na žalost, ko je živela v tujini in je domovino le obiskovala.
Le kdo ne pozna njene slike Poletje, na kateri njena sestra Fani, mestno dekle, plete cvetno kito ob pomoči otroškega para? In druga slika, prav tako vsem poznana, je Kofetarica, nasmejana starka s skodelico kave v roki in prijaznim pomežikom.
Naši cenjeni recitatorki Ada in Olga sta nas nato popeljali v svet poezije s pesmijo Mama Nika Grafenauerja.
V 20. stoletju so se ženske že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica, leta 1974 pa v ustavo SFRJ zapisano določilo, da ima vsaka ženska pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Pomembno je tudi bilo, da so ženske dobile za enako delo kot moški tudi enako plačilo, s službami takrat ni bil problem, skoraj ni bilo zaposlitev za določen čas, otroci so prav tako hodili v vrtce, čeprav ni bilo privatnih, v šolah so socialno šibkejši dobili malice brezplačno, v službah je bilo možno dobiti ugodne stanovanjske kredite itd. Torej ni bilo vse samo slabo. Gojili pa smo velika pričakovanja od svoje nove domovine, danes lahko rečemo nerealno velika.
Ali danes res lahko govorimo o popolni enakopravnosti žensk? Današnja družba sili ženske v podobo močnih, neodvisnih žena, ki so odlične v službi, so matere in žene, vsakodnevno se trudijo biti najboljše, imajo pa nižje plače kot moški na enakih delovnih mestih, tudi one trepetajo za službe, in marsikatera, ki je s polno delovno dobo odšla v pokoj, ima pokojnino, nevredno človeškega dostojanstva. Vseeno pa smo v tretjem življenjskem obdobju, kot vidite, tudi predane prostovoljke.
Za konec še ena misel, malo za šalo in malo zares: "Karkoli ženske naredijo, morajo to narediti najmanj dvakrat bolje od moških, da se potem zdijo pol toliko dobre kot moški. Na srečo pa to zlahka opravijo. Statistični urad je objavil raziskavo pred praznovanjem 8. marca, podatki pa kažejo, da ženske zaslužijo na enakem delovnem mestu približno 5 odstotkov
manj kot moški. Po raziskavi pa smo vseeno bolj zadovoljne z življenjem kot moški. In zato bodimo, ne samo danes, vedno, zelo ponosne nase.
In kako so včasih v službah moški počastili sodelavke ob tem prazniku, se je spominjal Ljubo. Za praznik so dekleta in ženske prišle v službo zelo urejene, velikokrat v novih oblekah in obvezno z novo pričesko. Kajti to je bil njihov dan, ko smo jim moški sodelavci, tudi tisti, ki jim niso bili naklonjeni skozi vse leto, čestitali in jim s poljubom podarili rdeč nageljček. Nagelj je namreč slovenski rožni stereotip, v svojem najširšem pomenu simbolizira prijateljstvo in spoštovanje, in velja še danes. Narodna pesem pravi: Rdeč nagelj ti podarjam, tudi vsem ženam sveta. Za vse, kar si napravila, se odrekala, za vse solze, ki si jih pretakala, saj veš, tiste, ko si se čutila prizadeto, osamljeno, neupoštevano, odrinjeno, za trenutke, ko ti je bilo težko.
V šaljivem skeču Vremenska napoved so nato Danica, Bojan in Ljubo prikazali, da pogovor ni vedno samo prijetno klepetanje, ampak ima ob napačni napovedi lahko tudi hude posledice. Obiskovalci smo se nasmejali, ko je vremenar upošteval vse zakonitosti stroke, močan dež pa je nje -govi ženi zmočil posteljnino in preprečil romantični večer. In tudi sosedu je zalilo klet pri obnovitvenih delih - zaradi napačne napovedi pač.
Izkoristila sem ta prijetni večer in spoštovanim moškim že tega dne iskreno čestitala ob njihovem prihajajočem prazniku dnevu mučeni-kov. V najboljšem primeru gospodje dobijo tradicionalno darilo, to je trnovo vejo, klobaso in suhe slive. Pa vseeno je to znak pozornosti in nasvet, da 10. marca uživajo ob praznovanju, tudi z vedenjem, da bo že naslednji dan vse po starem.
Po prvem delu prireditve sta nas nato z glasbo in petjem pobožala prijazna osemnajstletnika, oba šolana glasbenika, kitarist Jaka in pevka Nastja.
In kot se za takšen večer spodobi, nas je pozdravila in nam čestitala predsednica Turističnega društva Kanja Trzin Jožica Valenčak, spomnila se je začetkov tega praznovanja v novoustanovljeni občini in tudi začetka delavnice vezilj, ko smo že pred šestimi leti postavile prvo razstavo, od takrat v domačem kraju in po celi Sloveniji, pa tudi v tujini, prikazujemo svoje izdelke.
Drugi del predprazničnega večera je bil posvečen vabilu na odprtje tradicionalne razstave vezilj v naši avli, ko po starih vzorcih iz babičine skrinje vezemo v rišelje tehniki, imenovani tudi zračna čipka, ko smo s tisočimi drobnimi vbodi izvezle razstavljene izdelke. Je način vezenja, ko delamo majhne goste vbode ob narisanih vzorcih; več je vezenja, več je rezanja, bogatejši je izdelek, ki je vsak po sebi umetnina kot del etnološke dediščine oblačilne tehnike.
Pri odhodu iz dvorane so nam folkloristi podarili rdeče nageljčke, nato smo skupaj odšli v avlo na ogled razstave in na okusen prigrizek. Pecivo smo kot vedno spekle same, ker smo vesele in ponosne, da smo članice turističnega društva, torej turistke. Tudi vas, ki še niste naši člani, vabimo, da se nam pridružite, kajti pri nas se vedno kaj dogaja! • Dunja Špendal
10 | Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
Območno srečanje folklornih skupin
I avni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna
I izpostava Domžale je prvo marčevsko soboto organiziral srečanje J otroških in odraslih folklornih skupin Domžale-Kamnik 2016. Popoldne je nastopilo šest otroških folklornih skupin, ki vedno navdušijo s prisrčnostjo in sproščenim plesom, žal, mi takšne skupine nimamo. Zvečer je nastopilo osem odraslih folklornih skupin, in sicer štiri pod pokroviteljstvom svojih kulturnih društev, dve skupini v sklopu društev upokojencev, ena kot samostojno društvo in edino naša pod pokroviteljstvom turističnega društva. Nastop je bil zelo raznolik, saj plešejo v kamniški skupini že celih 50 let, nekateri so še bolj začetniki, čeprav niso več rosno mladi. Voditeljica je predstavila našo folklorno skupino Trzinka, ki šteje 12 parov in je lani praznovala svojo 6. obletnico delovanja. Združili so se plesalci, ki nikoli prej niso plesali folklore, torej popolni začetniki. Z vztrajnim delom so se v tem obdobju naučili nekaj spletov gorenjskih, belokranjskih in prekmurskih plesov in nekaj plesov iz okolice Ljubljane. Člani skupine radi plešejo in se družijo, redno hodijo na plesne vaje in sedaj tudi na pevske, rezultat, v primerjavi z nekaterimi ostalimi nastopajočimi, pa je bil viden tudi na tem nastopu. Poleg plesa etnološko-folklorne dediščine gredo tudi folkloristi s časom naprej, plesom dodajajo zgodbe, vedno bolj je pomembno petje, ki je pri enih bolj pri drugih manj ubrano.
Za letošnji nastop so naši člani folklorne skupine Trzinka iz Turističnega društva Kanja Trzin izbrali ples, ki sodi med stare običaje iz naše kulturne etnološko-folklorne dediščine, tako imenovano »ofiranje«,
običaj, ko so prijatelji, znanci in sosedje prišli godovniku voščit zvečer pred godovnim dnem. Najprej so mu pred zaprtimi vrati vsi skupaj naredili OFREHT, to je, da so trikrat zagnali trušč z raznimi domačimi glasbili in ropotali z zvončki, pokrovkami, lonci, perilniki in ragljami. Ko se je godovnik prikazal, so mu voščili in kaj zapeli. Ob spremljavi godca so folkloristi po prikazovanju in obujanju starega običaja le-te-ga še plesno obogatili z gorenjskimi plesi, in sicer z različicami plesov ta potrkana, lisička, brc polka in s plesom z metlo, kjer mora manj spretna in hitra ženska, ki ob spremembi melodije ne ujame soplesalca, plesati z metlo.
Stroga strokovna komisija bo s profesionalnim očesom ocenila plese, noše in petje ter določila skupine za nadaljnja tekmovanja. Naši so Trzin zastopali odlično. •	Dunja Špendal
Razstavljale so članice Društva upokojencev »Žerjavčki«
Po barviti razstavi metuljev v avli Centra Ivana Hribarja so 11. februarja razstavile ročna dela članice Društva upokojencev Žerjavčki iz Trzina. Razstava je bila odprta do konca februarja.
Ob odprtju je najprej Silva Kosec zapela in zaigrala na kitaro dve priložnostni pesmi in požela velik aplavz. Nazadnje je zapela še »upokojensko« pesem Zabučale gore in k petju pritegnila tudi ostale obiskovalce v avli.
Predsednik upokojenskega društva Zoran Rink je pozdravil vse navzoče, se zahvalil Koščevi in pohvalil razstavljene izdelke. Obenem je povabil vse prisotne, ki imajo veselje oziroma jih zanima ročno delo, da se pridružijo ustvarjalkam, in odprl razstavo. Častni član društva in prejšnji predsednik
Franci Pavlič se je zahvalil Marjetki Rink, ki je na njegovo pobudo pred leti prevzela delavnico ročnih del in jo še vedno uspešno vodi.
Udeleženke delavnic ročnih del so razstavile svoja dela in pokazale, kaj vse naredijo pridne in ustvarjalne roke. Poleg vezenja, kvačkanja, pletenja so se izurile v oblikovanju nakita, izdelavi cvetja iz papirja, raznih tehnik izdelovanja čestitk, slik, mozaika, slikanju in barvanju svile, ki je kot ruta ali šal nežno objemala razstavljene izdelke. Posebno pozornost velja nameniti keramiki, iz katere so narejene številne majhne in večje figure, posode, slike, dekorativni predmeti in čudovite namizne svetilke. Prižgane so zasijale v vsej svoji lepoti, okrasile avlo in bile deležne največ občudovanja med obiskovalci.
Članice društva se običajno zbirajo na društvenih večerih, si izmenjujejo ideje, izkušnje in ustvarjajo. Na teh druženjih poskušajo ohranjati ročne spretnosti, ki počasi tonejo v pozabo, obenem pa se učijo novih prijemov pri obdelavi različnih materialov. Njihovo delo je del njihovega druženja, predvsem pa njihove predanosti ustvarjanju, ki zahteva dobro koordinacijo med rokami in možgani. Predvsem pa ročna dela vseh vrst zahtevajo veliko truda, vaje in nenehnega dela.
Pričujoča razstava nam je pokazala individualne pristope in zanimanja ustvarjalk. Izdelki so lepi, vredni pozornosti in ogleda. Ustvarjalkam želimo še veliko druženj, dobrih idej in lepih izdelkov.
Po ogledu razstave je sledila pogostitev, s katero so razstavljavke dokazale, da so poleg ročnih del vešče tudi v izdelovanju sladic, s katerimi so pogostile obiskovalce. •	Majda Šilar
Februar 2016
I 11
Spomladanski zelenjavni vrt z Mišo Pušenjak
Novo trzinsko društvo Florijan je 3. marca organiziralo predavanje Spomladanski zelenjavni vrt z Mišo Pušenjak, strokovnjakinjo za zelenjadarstvo in okrasne rastline. Zgovorna kmetijska svetovalka iz Maribora je eno uro in pol v nabito polni Dvorani Marjance Ru-čigaj obiskovalcem delila koristne nasvete o pridelavi zelenjave.
Dobra in zdrava zemlja
Za svetovalko je najpomembnejša skrb za zemljo. Če ima zemlja dovolj zraka, vode, trdih delcev ter mikroorganizmov, bo zdrava, zdrave bodo tudi rastline, ki rastejo na njej. Prav mikroorganizmi, kot so glive in bakterije, so tisti, ki povzročijo razkroj organskih snovi in naredijo zemljo rodovitno. Zelo pomembno je pravilno gnojenje, kolobarjenje, dobra setev, skrb za sadike in izbira sorte. Pri tem delu je treba biti potrpežljiv, zmeren in uporabiti zdravo pamet, pravi Miša. Prilagoditi pa se je treba tudi vremenu in poskrbeti, da ima zemlja na vrtu dovolj vode. Izkušnje zadnjih let kažejo, da zgolj zalivanje vrtov poleti ne bo več dovolj. Treba bo zagotoviti namakanje.
Gnojenje z gnojem
Na kakovost in rodovitnost zemlje vplivamo z gnojenjem. Miša svetuje gnojenje z organskimi gnojili, kot so kompost, gnoj in rastline za zeleni podor. Gnoj vdelamo v zemljo jeseni, najbolje oktobra, ko je zemlja še dovolj topla. Do pomladi ima tako dovolj časa, da se razkroji in razgradi. Šele potem postane hrana za rastline. Ne gnojimo vsako leto celega vrta, ampak le tretjino. Naslednje leto pride na vrsto drugi
del, potem tretji, in tako kolobarimo naprej. Strokovnjakinja ugotavlja, da je večina naših vrtov preveč gnojenih, zato svetuje, da uporabimo le 2,5 litra gnojila na kvadratni meter, v rastlinjakih pa ga je dovolj že en liter. Gnojimo zemljo, kjer bodo rasle rastline, ki so na vrtu dlje časa ali imajo veliko zelene mase. To so kapusnice, plodovke, bučnice, koruza, blitva.
Kompost
Prav kompost je po mnenju kmetijske svetovalke boljše gnojilo kot gnoj, ker se iz njega hranila sproščajo takoj. Še posebej, če ga pridelujemo sami, saj so v njem prisotni isti mikroorganizmi, ki so tudi na našem vrtu. Jeseni, ko je na voljo veliko organske mase, kompost zložimo. Na dno položimo veje, ki poskrbijo za zračenje. Nanje naložimo organsko maso in jo posujemo s pepelom, ki to maso malce izsuši. Sledi gnoj, na katerega lahko položimo tanko plast listja, razen oreha in hrasta. Potem spet nadaljujemo z organsko maso ... Vse plasti naj bodo tanke, da se lažje razgradijo. Pomembno je tudi, da je kompostni kup v senci, pokrit in ni prevelik, da masa v njem ne gnije, ampak razpada.
Rastline za zeleni podor in briketi
Za gnojenje lahko uporabljamo tudi kupljena organska gnojila ali bri-kete. Ta v zemlji popolnoma razpadejo, hrano ji dajejo le eno leto, zato je bolje, da jih dodajamo spomladi. Manjka jim trajnega humusa, ki razpada počasi in rahlja zemljo, zato jih je dobro kombinirati s kompostom ali rastlinami za zeleni podor, kot so bela gorjušica, oljna redkev ali lucerna. Zeleni del teh rastlin se preprosto vkoplje v tla. S tem zemljo pognojimo, njihove tanke in dolge korenine pa predrejo zbita tla.
Zasti rke
Pomagamo si lahko tudi z zastirkami, ki jih jeseni vkopljemo v tla. Z zastirkami sicer zemljo senčimo in preprečujemo izhlapevanje vode. Uporabljamo lahko suhe zastirke, kot je slama, seno, ali mokre, kot je sveže pokošena trava. Po mnenju svetovalke je mokra zastirka bolj uporabna kot suha, ker vsebuje še ostanke hranil, pa tudi zemljo bolj hladi. Za zastiranje in gnojenje je uporabna tudi ovčja volna oziroma dlaka, ki ima veliko prednost: spomladi greje zemljo, poleti jo hladi, skladišči vodo in zrači tla.
Prve pomladne setve
Najprej moramo počakati, da se zemlja osuši. Potem začnemo z delom. Na vrtu sta prvi setvi bob in grah. Tudi solato bi lahko že sejali, le pokriti bi jo bilo treba. Predvsem pa svetovalka opozarja: nikar hiteti pri setvi in sajenju rastlin, še posebej pri setvi korenja, peteršilja in sajenju paradižnika. Zemlja mora biti dovolj topla, da lahko semena optimalno kalijo. Sicer le porabijo vso zalogo hrane, slabo kalijo, celo propadejo.
Veliko svojega znanja je svetovalka prelila tudi na papir, v njenih knjigah ali na spletu lahko najdete vse, o čemer govori pridelovalcem po Sloveniji. Obiskovalci so po končanem predavanju imeli še veliko konkretnih vprašanj za kmetijsko svetovalko, znano gurujko vrtičkar-jev, zato jo bomo v goste povabili še kdaj. •	Tanja Jankovič
12 | Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
Naše vezi na obisku v domu
Vsako sredo pokličem člane skupine Naše vezi in se dogovorimo za srečanje. Tokrat so bili bolni, več kot polovica, ali so imeli opravke. Premalo, da bi sklicali srečanje na Občini. Skupina petih pa je ravno pravšnja za obisk Doma starejših v Trzinu. Tja smo se odpravili na deževen in hladen prvi četrtek v marcu. V domu je bila maša ob desetih. Udeležba je bila številna. Mi smo prišli po maši, ko je župnik Boštjan že opravil obred in obiskal verne stanovalce, ki so v postelji.
Naša skupinica se je prvo oglasila pri naši bivši članici in pesnici Pavli, ki se je preselila v dom konec lanskega leta iz gradiča v IC Trzin. Našega obiska se je zelo razveselila, posebno svoje sosede Jožice. Obujali smo spomine. Pavla je pred leti za trzinski skupini organizirala nepozaben izlet v Dvor in Polhov Gradec. V spominu mi je ostala posebna grajska cerkev sv. Petra in nasproti te cerkve manjša in tudi zelo lepa cerkev sv. Nikolaja. Nato smo si v Gradcu ogledali grad in muzej. Pavla in Jožica sta od tam, in prav zaželela sem si, da bi spet obiskali Polhov Gradec in Dvor. Pavla je pri devetdesetih zelo živahna in zdrava. Želimo ji, da bi bila še naprej taka in da bi še napisala kakšno pesmico.
Obiskala sem tudi Francko. Tudi ona je bila naša članica, dokler ni zbolela. Že več kot tri leta je v domu. Vesela je mojega obiska, še bolj pa se je razveselila župnika Boštjana, ki ji je prinesel obhajilo in se pogovoril z njo. Zato je bila ta četrtek še posebno srečna. Zelo rada jo obiščem in občudujem njen um. Francka živi v čudovitem svetu, ki ga ne morem videti. Povedala je, da je praznovala 100 let. Razložila sem ji, da še ni toliko. Ni se dala. Rekla je, da je prišlo na praznovanje veliko ljudi. Zakaj ni povabila mene? Vsi so sami prišli, mene, Franckine prijateljice, ni bilo. Ali pa sem bila tam, pa se ne spomnim. Francka je vedno vesela. V svojem svetu ima polno živali. Ta četrtek je imela prašičke, koze, ovce in konje, ki jih še posebno obožuje. Kdo pa te živali hrani? Pomagajo ji ata, mož Vinko pa 16 otrok. Francki želim, da bi še nekaj časa pripovedovala o svojem lepem svetu.
Naša skupinica je po obisku odšla na kavo v Petrolov bife v IC. Postregli so nam zelo dobro kavo. Ta deževen četrtek je bil res prijeten. • Jožica Trstenjak, voditeljica skupine Naše vezi
Februar 2016
Čaji pozdravijo tudi vrtnine
Februarja je Turistično društvo Kanja Trzin organiziralo predavanje o ekološkem načinu vrtnarjenja. V goste je prišla nova trzinska podjetnica Fanči Perdih, ki je na Mengeški cesti odprla trgovino Amarant.
Fanči Perdih se je najprej predstavila in povedala, kako je nastala ekološka semenska hiša Amarant. Kaže, da Trzince sonaravni način vrtnarjenja zelo zanima, saj je dogodek privabil veliko število poslušalcev, dvorana je bila polna. To je kazalo tudi na to, da se bo predavanje razvilo v prijetno in živahno razpravo. Udeleženci so Fanči zastavljali različna vprašanja o vrtnarjenju. Dobili so zelo zanimive odgovore in nasvete o vzgoji rastlin in tudi zatiranju škodljivcev. Izvedeli smo, da se proti polžem lahko borimo tako, da zelenjavo sadimo na grebene ali pod zelenjavo potresemo kremenčev pesek, saj polži ne marajo svetlobe, ki jo oddaja. Česen, čebulo in por proti čebulni muhi škropimo s čajem iz rabarbarinih listov ali z mešanico mleka in vode. Če nam na vrtu nagajajo gosenice, vrtnine poškropimo s pelinovim čajem. Ker je bilo vprašanj še veliko, na katere ni bilo časa odgovoriti, se je Fanči odločila, da bo 22. in 23. marca 2016 med 16. in 18. uro osebno na voljo v trgovini Amarant, kjer se bo odvijala poleg predstavitve in ponudbe sadik za zasaditev vrtov v marcu tudi posebna predstavitev knjige Sanje Lončar o pridelavi zelenjave 365 dni; soavtorica je tudi Fanči Perdih. V prvem delu knjige so predstavljene tehnike izdelave različnih zaščitnih prostorov. V drugem delu, kjer je sodelovala Fanči, pa so navodila o pridelavi posameznih skupin zelenjave po sortah, terminih sajenja ...
Individualno lahko pridete v trgovino po nasvete kadarkoli, saj je tam njena hči Daniela, ki se je od mladih nog učila vrtnarjenja. Od 15. marca 2016 dalje bodo v trgovini na voljo tudi sadike solat, kapusnic, peteršilja, blitve ...
Udeleženci smo domov odšli z idejami, kako ravnati na našem vrtičku, da bomo pridelali čim več svoje zelenjave. •	Andreja Prelc
Depalavas93q, Domžale 4 01 724 86 27, m: 041 943 919 wwwpekana-Iurcek.sl
I 13
Čebela, naša prijateljica in rešiteljica
Ločite med vrstami medu z zaprtimi očmi? Poznate vrste slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo? Ste vedeli, da poznamo tudi škržatov, regratov, javorjev, češnjev, hrastov, ajdov, resin, rožmarinov, borovničev med ter med oljne repice? No, tudi marsikdo od številnih udeležencev predavanja o čebelah je bil prepričan, da z lahkoto loči med vsaj tremi vrstami, pa se je na pokušini po predavanju kaj hitro opekel. Bolje rečeno - obliznil, saj smo se lahko 'pasli' kot čebele na lončkih lipovega, akacijevega, žajbljevega, hojevega in kostanjevega medu. Opiti s sladom nismo bili več tako prepričani v svoj prav.
Turistično društvo Kanja je v sredo, 10. februarja, v dvorani Mar-jance Ručigaj gostilo znanega ljubljanskega čebelarja Iztoka Holza, ki ni predstavil le čebeljih izdelkov, marveč se je v besedi in sliki temeljito sprehodil skozi zgodovino in razvoj čebelarjenja. Spoznali smo razvoj čebeljih vrst, čebeljo družino in njeno domovanje, se seznanili z delom čebelarja, gospodarskim pomenom ter apite-rapijo, na koncu pa se seveda nismo mogli izogniti najbolj aktualni temi, zdravljenju in preprečevanju bolezni čebel. Predavatelj je velik poznavalec in ljubitelj čebel in čebelarjenja, ki se je morda kar preveč zagnano spopadel s podajanjem znanj. V dveurnem druženju je želel posredovati čim več znanja, ki je bilo za laične oziroma manj poučene poslušalce skoraj preveč podrobno in strokovno. A zato nič manj zanimivo in poučno.
Bogata slovenska tradicija
Čebelarstvo na Slovenskem ima bogato tradicijo, s kakršno se lahko pohvali le malokateri narod na svetu. Z njim so se ukvarjali že stari Slovani. V 13. stoletju zasledimo v urbarjih zapisane dajatve po številu panjev, ki so nesporen dokaz za domače čebelarjenje. Iztok Holz nam je povedal, da so čebelarili v ležečih panjih ali uljih, izdolbenih delih drevesnega debla, za katere se je uveljavilo tudi izraz korito. Že vsestranski Valvasor, ki leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske prvi opiše ljudski panj iz desk in čebelnjak (»spomladi, po navadi na cvetno nedeljo, kmetje postavijo panje v posebne hišice za čebele«), pa tudi recept za medico, poudarja korist, ki jo prinašajo čebele in njihovi proizvodi za raznovrstne namene. Mednarodno priznanje pa slovensko čebelarstvo doseže z Antonom Janšo, v njegovem času vodilnim čebelarjem, ki postane prvi čebelarski učitelj čebelarske šole na Dunaju leta 1770.
Srce pomembnejše od volje
Za delo s čebelami je srce pomembnejše od volje, pravi Iztok Holz. Strah pred pikom sčasoma preide, a bolečina se ne zmanjša, potrebni so tako znanje kot tudi izkušnje. Pregovor »priden kot čebela« zagotovo velja za čebelarja, ki po besedah predavatelja »od marca
do sončnega obrata nima časa za drugo kot za čebele!" To seveda ne pomeni, da pozimi ni nič dela.
Njegova osnovna naloga je pobiranje čebeljih produktov iz panjev. Ne samo medu, ampak tudi cvetnega prahu, voska, propolisa, matičnega mlečka in čebeljega strupa. Veliki ljubitelji čebeljih izdelkov pa so tudi škodljivci - medved, osa, sinica, ptič kobilar, miš, metulj smrtoglavec in hrošček zlate minice, ki radi kradejo v panjih.
Žlahtna in plemenita žuželka prva dama slovenskega čebelarstva
Na Slovenskem čebelarimo izključno z avtohtono kranjsko sivko ali kranjsko medonosno čebelo Apis mellifera carnica, ki je druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu. Leta 1857 v časopisu Bienenzeitung baron Emil Revenegg Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori prvi ponese v tujino vest o posebni čebeli na Kranjskem: »... Obstaja pa pridna in utrjena čebela, taka je kranjska ...« Popularnost si je prislužila z lastnostmi, ki so - vsaj nekatere, bojda okužile tudi Slovence, torej z delavnostjo, ekonomičnostjo (prezimuje v skrčenem številu), odpornostjo na mraz (gojijo jo tudi na Laponskem) pa tudi mirnostjo, rojivostjo in odlično orientacijo (dom si zapomni na nekaj centimetrov natančno). Močna družina kranjske sivke ima na vrhuncu razvoja 40-
O čebelarju Iztoku Holzu:
Čebelariti je začel z dvema čebeljima družinama pri tastu v 90. letih. Živi v ljubljanskem blokovskem naselju Fužine in čebelari na obrobjih Ljubljane (v Zagradišču nad Sostrim na območju kostanjeve paše, v Iški pod Krimom na področju ho-jeve paše, skladovnico pomožnih panjev za vzgojo umetnih rojev ima v Mostah ob Ljubljanici) in na Hrvaškem pod Hribom Osorščica na stiku otokov Cres in Lošinj, kjer so območja žaj-bljeve in timijanove paše.
14 | Odsev — Glasilo občine Trzin
V našem kraju
50.000 osebkov. Medonosne čebele živijo v organizirani skupnosti, in ker so odnosi v čebelji družini uspešno urejeni, lahko družina nabere veliko količino medu in cvetnega prahu ter se brani pred sovražniki.
Znameniti ples v panju
Čebele se sporazumevajo s pomočjo dražljajev. V panju so najpomembnejši mehanski (dotikanje, oddajanje tresljajev), zvočni in kemični (feromoni, vonj paše) dražljaji, zunaj panja pa tudi vidni. Najbolj fascinanten je zibajoči ples čebel na satju, ki s plesnim sporočilom svojim sledilkam sporočajo lego paše (oddaljenost, smer in intenzivnost paše). Plesalke se gibljejo v obliki stisnjene osmice. Ena osmica je približno 100 metrov, odklon od osmice pa predstavlja odklon od smeri sonca, kjer so našle pašo, nam razloži čebelar.
Vpliv zdravljenja na čebelje proizvode in čebelarska afera
Na koncu predavanja Iztok Holz seveda ni mogel mimo afere, ki je zamajala slovensko čebelarstvo. Kako tudi ne, saj je senca dvoma padla na vse čebelarje, ne le na tiste, ki so za zdravljenje varoze uporabljali insekticida amitraz in rotenon ter pesticid klorfenvinfos. Brez dlake na jeziku odkrito pove, da je afera posledica dolgotrajne krize zaradi neodgovornega odnosa pristojnih služb do preskrbe s primernimi sredstvi za boj proti smrtonosni varoji, in s prstom pokaže na državo, ki da je »prepustila čebelarje na milost in nemilost Scili smrtonosne varoje in Karibdi pobesnelega liberalnega kapitalizma.« Čebelar Holz pravi, da si zaupanje v neoporečnost izdelkov lahko najbolje pridobimo sami v osebnem stiku s čebelarjem (znano poreklo in način pridelave hrane), kar je tudi najboljša zaščita potrošnika. Vsaka tretja žlica hrane po vsem svetu odvisna od opraševanja čebel Naj dodamo, da je za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja zelo pomembno, da uživamo lokalno pridelano hrano iz domačega okolja. Živila, ki so izpostavljena dolgemu transportu, izgubljajo svojo biološko vrednost. Uživanje domače hrane je tudi neposredno povezano z varovanjem in ohranjanjem okolja, saj je to prvi pogoj tako za življenje ljudi, živali kot tudi za pridobivanje hrane. Velikokrat zaradi onesnaževanja okolja slišimo o pomorih čebel. Kot poudarjajo na Čebelarski zvezi Slovenije, so »čebele prvi kazalec onesnaženosti okolja. Premalo se zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane po vsem svetu odvisna od opraševanja čebel in da so čebele v naravi nepogrešljiv člen v verigi pridelave hrane. Zagotoviti potrošniku kakovostno in varno živilo je poglavitnega pomena pri ohranjanju zaupanja in pridobivanju novih uporabnikov čebeljih pridelkov«, česar se čebelarji dobro zavedajo.
Bojda Einsteinu pripisujejo izjavo, da bo človeštvo izumrlo 14 dni za tem, ko bo izginila zadnja čebela. Holz za čebele ni zaskrbljen, bolj ga skrbi, da človeštvo ne bo preživelo globalnega segrevanja in ostalih katastrofalnih vplivov človeka na okolje. •	Nataša Pavšek
Na Slovenskem čebelarimo izključno s kranjsko čebelo ali tudi kranjsko sivko, ki so jo zaradi njene krotkosti in marljivosti že od 19. stoletja dalje izvažali v druge evropske dežele
Med slovenskih čebelarjev je varno živilo
Čebelarji se z ustreznimi postopki čebelarjenja z upoštevanjem dobre čebelarske prakse in ustrezne tehnologije čebelarjenja tru -dimo ohranjati kakovost medu takšno, kot jo pridelajo čebele v panju. Čebelarimo v skladu s Smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osnovane na načelih sistema HACCP, in zagotavljamo sledljivost. Na nalepki za med je poleg točnega izvora medu označen tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal. To je velika razlika od označb medu, ki so opredeljeni kot »mešanica medu držav, ki so ali niso članice ES«.
Kakovost medu ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velike razdalje in skladiščenje v neustreznih razmerah. Med in drugi čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pridejo v naše roke tako rekoč neposredno iz čebeljega panja, zato je ohranjena tudi njihova kakovost. Kakovost nadziramo tudi z vsakoletnimi analizami v internem laboratoriju na ČZS. Tudi varnosti čebeljih pridelkov vsa leta namenjamo veliko pozornosti, in ni odveč podatek, da je bilo v zadnjih desetih letih na ostanke kemijskih sredstev analiziranih več kot 1.200 vzorcev medu. Rezultati pa v vseh analiziranih primerih kažejo, da varnost medu, pridelanega v Sloveniji, ni ogrožena. Da svojim potrošnikom zagotavljamo še višjo kakovost in dodatno kontrolo medu, ki ga pridelujemo v Sloveniji, se čebelarji združujemo v kakovostne sheme, kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter kakovostni shemi zaščitenega geografskega porekla Kočevski gozdni med, Kraški med in med iz ekološke pridelave.
V Sloveniji pridelan med je glede na izsledke interne kontrole kakovostno in varno živilo, priporočamo uživanje čebeljih pridelkov iz lokalnega območja z znanim poreklom in od domačega pridelovalca.
Povzeto po zapisu mag. Andreje Kandolf Borovšak in Nataše Lilek iz Čebelarske zveze Slovenije in Javne svetovalne službe v čebelarstvu
Ali ste vedeli, da ...
-	je Anton Janša v čebelarsko prakso namesto morjenja z žveplanjem uvedel ohranjanje čebeljih družin v jeseni, ki jim je za prezimitev v panju pustil del medu?
-	legenda pripoveduje, da so čebele prišle na ozemlje današnje Slovenije po vesoljnem
potopu? No, za kranjsko sivko raziskovalci pravijo, da se je razvila ob koncu ledene dobe, to je pred 10-12.000 leti.
-	je reklo, da je nekomu »padla sekira v med«, torej, da je imel nenadejano srečo in nekaj dobil, povezano z delom v gozdu, ko so pri sekanju dreves slučajno naleteli na votlo deblo z divjimi čebelami in satjem, polnim medu?
-	je najbolj razširjena italijanska čebela, ki pa je primernejša za toplejše kraje?
-	prispeva kostanjev med tisti pravi okus v orehovi potici?
-	matica, duša čebelje družine, živi do 5 let?
-	so najstarejši do sedaj znani fosil čebele oziroma praose, star med 50 in 100 milijoni let, našli v koščku jantarja iz vzhodnega Mjanmarja (Burma)? Odkritje potrjuje, da so se čebele razvile iz os.
-	je Slovenija Organizaciji združenih narodov predlagala, da postane 20. maj, rojstni dan očeta sodobnega slovenskega čebelarjenja Antona Janše, svetovni dan čebel?
-	slovenski čebelarji za otroke v vrtcih in šolah tretji petek v novembru organizirajo medeni zajtrk? Naša država je lansko leto tudi v Evropskem parlamentu predstavila pobudo o evropskem medenem zajtrku.
Februar 2016
I 15
V našem kraju
Dogodki v mesecu januarju in februarju v PGD Trzin
Intervencije
9. januarja smo ob 6.17 dobili poziv zaradi zadimljene stavbe na Motnici 9. Intervencijo smo usmerili na iskanje žarišča oziroma vzroka zadimljenosti objekta, ki ga je bilo težko najti, ker se razprostira na 5000 kvadratnih metrih. Dim se je razširil v majhnih količinah po večini prostorov. Ugotovili smo okvaro na klimatski napravi, kjer je začelo tleti. Upravniku smo naročili izklop te naprave in pregled celotnega sistema klimatskih naprav. Pri tem smo s termokamero preverili tudi ostale prostore v objektu. Istega dne se je ob 22.26 na Mengeški cesti zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo eno vozilo. Voznik si je poškodoval glavo, zato so ga odpeljali v UKC Ljubljana.
26. februarja je ob 11.55 prišlo do prometne nesreče na križišču za industrijsko cono v Trzinu. Do nesreče je prišlo, ker je vozilo v smeri proti Ljubljani prevozilo rdečo luč. Pri tem je prišlo do trka z vozilom, ki je zavijalo v industrijsko cono. Ena oseba je bila poškodovana in prepeljana v bolnišnico. Na prometnih nesrečah smo sodelovali skupaj s CPV Helios, pomagali smo reševalcem, protinaletno zavarovali kraj nesreče in z vpojnim sredstvom posuli cestišče.
Operativne vaje
Vaje smo imeli 8. januarja, vodili sta jih naši članici, ki imata narejen tečaj za bolničarja. Po krajšem teoretičnem uvodu smo tudi praktično izvajali temeljne postopke oživljanja ter vadili uporabo avtomatskega eksterne-ga defibrilatorja. Na vaji je sodelovalo 14 operativcev. 13. februarja smo imeli vaje v starem župnišču. Pripravili smo scenarij, da je prišlo do požara v objektu, kjer se najbrž nahaja oseba. Vodjem skupin so bile dodeljene naloge iskanja osebe in žarišča požara ter gašenje. Pri tem smo uporabili vso opremo, ki nam omogoča hitro in varno delovanje. Da so bile razmere
Vabilo
Tudi letos vas vabimo na gasilsko veselico ob 110. letnici trzinskega društva. Veselica bo 6. maja ob 19. uri na šolskem igrišču. Zabaval nas bo ansambel Do-načka. Za hrano in pijačo bomo poskrbeli gasilci.
težje, je bil objekt zadimljen. Na vaji je bilo 15 gasilcev. V poveljstvu smo veseli, ker naši operativci stalno osvežujejo znanje, tako povečujemo varnejše delovanje vseh, ko gre zares.
Mladina
8. februarja smo imeli občni zbor mladine, prvi v 110 letih društva. Na zboru smo sprejeli delovni in finančni načrt za letošnje leto, 15 otrok je prejelo preventivno bronasto značko Preprečujmo požare, ki sta jih podelila predsednik Borut Kump in poveljnik Marko Kajfež. Zadnja dva meseca so se otroci pripravljali na tekmovanje Gasilski kviz, ki je potekalo 5. marca na Viru. Tekmovanja se je udeležila ekipa pionirjev ter ekipa mladincev. V društvu smo zelo ponosni na njihovo požrtvovalnost in pripravljenost za učenje, saj so dokazali, da imajo veliko znanja, trema pa je malo ponaga-jala na praktičnih vajah. Pionirji Aljaž Kralj, Klemen Kajfež in Tjaša Kosir-nik so osvojili 9. mesto, mladinci Aleksander Podobnik, Kristina Grošelj ter Ema Nemec pa 8. mesto.
Občni zbor
20. februarja smo imeli 110. občni zbor. Udeležili so se ga naši člani ter vabljeni gostje, med njimi tudi župan Peter Ložar, župnik Boštjan Guček, predstavnik GZ Domžale Tone Pavlič, predsednica Turističnega društva Kanja Jožica Valenčak ter predstavniki sosednjih društev. Predsednik Borut Kump, poveljnik Marko Kajfež, tajnica Mateja Kolenc, gospodar Brane Pir-nat, predsednik mladinske komisije Jože Kajfež, blagajničarka Alenka Mu-šič, predsednik nadzornega odbora Andrej Gril ter predsednik disciplinske komisije Janez Štebe so podali poročila za preteklo leto. Na občnem zboru je bil sprejet delovni in finančni načrt za letošnje leto. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! •	Dušan Kosirnik
Zahvala
Letos smo se odločili za obnovo GVC 16/25. Zahvaljujemo se podjetjem, ki so nam pomagala pri obnovi. Zvone Vidmar je opravil avtoličarska dela, Irena Šinko je priskrbela nove nalepke na vozilu, podjetje Kogovšek Bullbars pa nam je naredilo cevno zaščito (bullbare). •	PGD Trzin
16 | Odsev — Glasilo občine Trzin
rt
Zimsko
dogajanje v šoli
Kljub številnim boleznim in toplim zimskim dnem so v šoli izpeljali zimske športne dni, kjer so se otroci zabavali na pohodu, drsanju ali smučanju, prvošolčki pa so se na zasnežen zimski dan sankali na hribčku šolskega igrišča. Zadnji dan pred težko pričakovanimi počitnicami so osmošolci in devetošolci skupaj s starši obiskovali srednje šole, kjer so jim dijaki in profesorji predstavili predmetnik in raznovrstne srednješolske dejavnosti, krožke, izlete, prireditve. Devetošolci so namreč postavljeni pred težko odločitev - kje nadaljevati šolanje.
Prešernov dan
David, Tian, Aleksander, Nina in Nejc so nekaj dni po kulturnem prazniku pod vodstvom slavistke Marjane Ipavec pripravili šolsko proslavo, v kateri so potovali v preteklost. Voditelj predstave, duh časa, je s pomočjo dveh asistentov gledalcem predstavil našega največjega pesnika Franceta Prešerna in jih pripeljal na njegov dom. Pesnik je takrat spisal dve pesmi, in sicer Lepa Vida in Povodni mož, ki so ju pomočniki voditelja predstavili občinstvu. Obiskali so tudi dom kulturnika Andreja Rozmana Roze, ga predstavili in prebrali njegovi verziji Povodnega moža in Lepe Vide. Gledalci so lahko primerjali, kako so pesnili kulturniki nekoč in danes. Vse vloge nastopajočih so odigrali učenci sami in se tako poklonili ne le spominu našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ampak kulturi sploh.
Obisk POP TV
Učenci in učenke, ki obiskujejo izbirna predmeta Šolsko novinarstvo in Vzgoja za medije, so 11. februarja skupaj z mentoricama Marjano Anžič Galjot in Ireno Capuder obiskali našo največjo komercialno televiziji POP TV in A-kanal. Pod vodstvom predstavnice POP TV so spoznavali delo novinarjev, voditeljev, režiserjev, snemalcev oziroma vseh, ki sodelujejo pri nastajanju prispevkov ali oddaj. Ogledali so si
tudi garderobni del ter maskirnico, kjer stilistke ličijo vse nastopajoče, in spoznali nekaj znanih voditeljev. Najbolj so uživali, ko so se v studiu oddaje 24 ur sami preizkusili v vlogi voditelja in snemalca, presenetilo pa jih je veliko število ljudi, ki delajo na televiziji. In katero oddajo najraje gledajo na tej komercialni televiziji? Največ se jih je odločilo za slovensko romantično serijo Usodno vino, po podatkih televizije pa ima največjo gledanost vremenska napoved.
Šestošolci v zimski šoli v naravi
Letošnja zima je prekrižala načrte organizatorjem smučarskih tekmovanj in tudi našim šestošolcem. Šestošolci se namreč vsako leto odpravijo v petdnevno zimsko šolo v naravi. Januarske pomladne temperature so prisilile organizatorje, da so prestavili šolo v naravi na februar. Med zimskimi šolskimi počitnicami nam je narava le naklonila debelo snežno odejo, in tako ni bilo več ovir za odhod na smučišče Bodental. Tam so učenci pod vodstvom učiteljev športne vzgoje, alpskega smučanja in razredničarke spoznavali in usvaja-li alpsko smučanje, deskanje na snegu in uživali ob vragolijah na snegu. Četrtek jim je popestril trener in učitelj smučarskega teka Aleš Gros, ki jim je predstavil osnove teka na smučeh. Zelo zabavni so bili tudi večeri, ko so se učenci zabavali ob različnih družabnih igrah in plesnih točkah. Pozabili pa niso niti na učenje, saj so del popoldnevov izkoristili za pouk. Zadnji dan so vsi učenci odpeljali veleslalomsko progo in prejeli zaslužene nagrade, najhitrejši med njimi tudi medalje. •	Tanja Jankovič
Februar 2016
I 17
Trzinci - naš ponos
Zavod Gradimo prijateljstvo:
Prizadevali si bomo, da se bodo otroci spoznavali in spoštovali med seboj kljub svoji različnosti in drugačnosti
Čeprav Tanja Pančur ni Trzinka, je preko Zavoda Gradimo prijateljstvo aktivno vpeta v utrip našega kraja. Poznajo jo predvsem starši otrok s posebnimi potrebami, prav pa je, da jo spoznamo tudi vsi ostali, saj je ženska širokega srca, ki otrokom daje priložnost spozna(va)ti svet drugačnih. Na svoji poti je dolgo časa razmišljala o ustanovitvi zavoda, preko katerega bi lahko pomagala in ustvarjala z otroki, ki jim je življenje namenilo drugačno pot. In to ji je tudi uspelo. Pred dobrim letom se je obrnila na župana Petra Ložarja in mu predstavila svoj program ter bila deležna podpore. Ponudil ji je prostor v Jefačnikovi domačiji, kjer z otroki lahko ustvarja ter jih uči spretnosti in vrlin za življenje.
Zavod Gradimo prijateljstvo izvaja socialnovarstveno storitev vodenja in varstva otrok s posebnimi potrebami, v svojo družbo pa vabijo tudi hiperaktivne otroke in otroke z vedenjskimi težavami, otrokom z učnimi težavami nudijo učno pomoč, veseli pa bodo tudi vseh otrok, ki bi radi le ustvarjali ali se glasbeno izpopolnjevali. „V našem zavodu se za otroke trenutno odvijajo različne likovne, glasbene, ustvarjalne in športne dejavnosti. Otroci se lahko naučijo uporabljati računalnik, udeležijo se lahko glasbene ali likovne delavnice, naučijo se šivati objemčke, blazinice ali spoznavajo poslikavo šalov. Prav tako imajo vsi otroci pri nas možnost učenja in igranja na klavir in seveda tudi na ostale inštrumente, saj imamo v zavodu učitelja glasbe," nam je povedala vodja zavoda Tanja Pančur, ki sicer živi v Radomljah, a je preko delovanja zavoda povezana z našim krajem.
Tanja je tudi mama treh otrok, ki je s svojimi dobrimi dejanji in vztrajnostjo lahko zgled, saj je lastnim otrokom dala možnost, da skozi druženje z otroki s posebnimi potrebami razvijajo socialne navade, kot so solidarnost, medsebojna pomoč in prijateljstvo. „Tudi moji otroci aktivno sodelujejo v zavodu, sin Anže hodi na srednjo šolo na Cirius, kjer invalidno mladino tudi trenira košarko, v zavodu pa otroke seznanja z računalnikom in računalniškimi programi. Hči Ana obiskuje srednjo vzgojiteljsko šolo in gre po mojih stopinjah. Najmlajša Zala pa ima izredno rada glasbo, zato v zavodu neprestano prepeva in rada tudi likovno ustvarja. Moji otroci se že nekaj časa srečujejo z otroki s posebnimi potrebami, z veseljem jim priskočijo na pomoč in se z njimi zabavajo," nam je zaupala ženska širokega srca, ki si želi pomagati trzinskim otrokom s posebnimi potrebami, hkrati pa to dejavnost približati vsem drugim, ne samo otrokom, ampak tudi odraslim. „Želim si, da bi starši svojim otrokom dali to možnost, da bi se lahko naučili sprejemati drugačnost brez obsojanja in brez občutkov strahu," nam je z upanjem v očeh povedala sogovornica in dodala, da jo je življenje kar samo vodilo v situacije, v katerih je imela možnost pomagati otrokom s posebnimi potrebami in jih spodbujati na njihovi poti do odraščanja v samostojne posameznike.
j
Et^At
Ustvarjalne delavnice Zavoda Gradimo prijateljstvo niso namenjene samo otrokom s posebnimi potrebami, ampak tudi vsem drugim, ki radi ustvarjajo in spoznavajo nove prijatelje.
Kaj vas je spodbudilo k ustanovitvi Zavoda Gradimo prijateljstvo?
Pred petnajstimi leti sem bila eno leto intenzivno vključena v Varstveno delovni center INCE iz Mengša. Spoznala sem delo z otroki s posebnimi potrebami in tudi to, kako pomembno je njihovo vključevanje v različne dejavnosti in aktivnosti. Od takrat mi misel na ustanovitev Zavoda ni dala miru. Ko sem začela delati v vrtcu, sem bila najprej spremljevalka otroka s posebnimi potrebami. Med nama se je stkala res dobra in lepa vez, kar me je še bolj opogumilo za delovanje. V vrtcu delam že dvanajsto leto in vse več otrok s posebnimi potrebami je vključenih v naš program. Tako sem pridobila veliko novih izkušenj, delo z njimi me zelo veseli in mi daje veliko energije, saj so otroci res nekaj posebnega, z njimi se veselim vsakega novega napredka in uspeha. Ob vpisu študija Organizator socialne mreže sem večino seminarskih nalog posvetila otrokom s posebnimi potrebami in bila tudi s strani profesorjev dodatno motivirana za takšno delo. Tako sem se lotila uresničevanja svojega cilja. Kako vam je pri tem pomagala Občina Trzin? Ko sem na Občini županu Petru Ložarju predstavila svoj program, je na samo idejo odreagiral zelo pozitivno. Občina nam je takoj ponudila na voljo prostor, kjer so se delavnice lahko začele odvijati junija po našem uradnem odprtju. Jefačnikova domačija je prostor, ki je primeren za različne dejavnosti, in ravno tak, kot sem si ga zamislila v programu. Res sem vesela, da imamo podporo Občine, saj nam to daje veliko dodatne motivacije za nadaljnje delo.
Kako potekajo srečanja otrok v vašem zavodu, so starši poleg?
Naj poudarim, da gre za varstvo, kar pomeni, da so otroci tukaj brez staršev, zanje poskrbimo mi. Otroke razdelimo po interesnih skupinah, tako
18 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Trzinci - naš ponos
lahko ustvarjajo in razvijajo ročne spretnosti, lahko se posvečajo učenju glasbe, spoznavajo delo na računalniku. Te skupine se tudi menjajo, tako da otroci preizkusijo vse dejavnosti in se naučijo vsega, kar jim ponujamo. Kolikokrat na teden potekajo srečanja?
V tem letu smo se družili dvakrat tedensko, ob sredah in petkih, od 14. marca 2016 naprej pa bodo naša druženja poteka ob ponedeljkih in sredah med 17. in 18.30 uro. Če bo za dejavnosti zanimanje, so nam na Občini ponudili tudi možnost, da dejavnosti razširimo na več dni v tednu. Enako velja za poletje. Če bo zanimanja dovolj, se bodo dejavnosti odvijale tudi v času poletnih počitnic. Koliko otrok pa obiskuje srečanja?
Za zdaj smo imeli povprečno od tri do štiri otroke s posebnimi potrebami, želimo pa si, da bi nas bilo še več, zato v družbo vabimo tudi druge otroke, ki bi radi ustvarjali v dobri družbi ali se kaj novega naučili. Koliko mentorjev pa skrbi za te otroke, ki pridejo k vam v varstvo?
Poleg mene je še Matjaž, ki skrbi za glasbo, in Anže, ki poučuje računalništvo.
Pa je za tovrstna srečanja treba plačati kakšen prispevek?
Za zdaj so ta srečanja brezplačna. Veliko materiala za ustvarjanje nam podarijo, nekaj ga kupim tudi sama. Se pa ne bomo branili najrazličnejšega materiala za ustvarjanje, če ga ima kdo odveč. Veseli bomo vsake pomoči. Kje vse pa vas in vaše varovance lahko ljudje srečajo, sodelujete tudi na prireditvah?
Lansko leto smo sodelovali na dobrodelnem koncertu v Šmarci s skupino The Eccentrics, nastopali smo na miklavževanju, obiskali smo prireditev narodnih noš, sodelovali z gospo Miko Terbovšek Zajc, ki je na stojnici poleg svojih unikatnih izdelkov nakita prodajala tudi izdelke našega zavoda. Ker se je sodelovanje izkazalo kot uspešno in pozitivno, bomo tudi v prihodnje sodelovali z okoliškimi društvi, kjer bomo z veseljem pokazali, kaj vse smo ustvarili in se naučili.
Zdaj ste v naši občini aktivni eno leto. Kako gledate na preteklo leto, je bilo uspešno, se je vse odvilo po pričakovanjih?
Mislim, da je bilo preteklo leto kar uspešno, čeprav si želim, da bi naš zavod obiskalo še več otrok. V mesecu juniju 2015 smo organizirali dan odprtih vrat Zavoda Gradimo prijateljstvo in od takrat smo vsako sredo in petek pridno ustvarjali. Sodelovali smo tudi s turističnim društvom, ki nas je povabilo na nekaj njihovih prireditev.
Kakšni pa so vaši načrti za naprej?
Tudi v prihodnje si želimo sodelovati z lokalnimi društvi, radi bi se povezali s kulturnim društvom in kakšnim športnim društvom, kjer bi lahko tudi aktivno sodelovali. Otroke bi bilo tako lepo peljati na katero od športnih tekmovanj, da bi lahko navijali. Prav gotovo pa bomo obiskali kino, gledališče in druge javne prireditve, na katerih bo sodeloval tudi naš zavod. Zdi se mi, da je vključevanje otrok s posebnimi potrebami v okolico zelo pomembno za njihov osebni in socialni razvoj.
Čeprav je vaš zavod v osnovi namenjen otrokom s posebnimi potrebami, me zanima, ali se lahko vašim dejavnostim pridružijo tudi zdravi otroci, ki bi lahko med druženjem spoznali ovire otrok s posebnimi potrebami in jih začeli sprejemati brez predsodkov?
Vprašanje ne bi moglo biti bolj na mestu, saj smo v zavodu odprli vrata vsem otrokom. Pa naj gre za hiperaktivne otroke, otroke z učnimi ali vedenjskimi težavami ali pa vse tiste, ki imajo radi glasbo ali radi ustvarjajo. Vseh bomo veseli. In prizadevali si bomo, da se bodo otroci spoznavali in spoštovali med seboj kljub različnosti in drugačnosti. Otroci bodo tako razvijali socialni čut, počutili se bodo pomembne in tudi spoštovane. To je tudi cilj našega zavoda. Zato lepo vabljeni na druženje z nami. •	Metka Pravst
Za dodatne informacije o delovanju Zavoda Gradimo prijateljstvo lahko vodjo Tanjo Pančur kličete na telefonsko številko 031/507503 ali vtipkate elektronski naslov tanja.pancur@gmail.com. Delovanje Zavoda lahko spremljate tudi na Facebook strani Zavod Gradimo prijateljstvo.
Pomagali smo Tiji
Domače Kulturno društvo Franca Kotarja Trzin je skupaj z Leo klubom Ljubljana pod pokroviteljstvom župana Petra Ložarja, ki v predstavi tudi igra, organiziralo ogled komedije Hamlet v pikantni omaki, izkupiček pa je šel v dobrodelni namen, in sicer za deklico Tijo Pozvek. Prireditev je bila odlično obiskana, saj je bila dvorana polno zasedena. Vabilu se je odzvalo tudi veliko občinskih svetnikov in društvenih funkcionarjev, za Tijo se je skupaj z nakazili na tekoči račun zbralo kar 2.250 evrov. Domači igralci so občinstvo nasmejali, po odmevnem ploskanju pa so organizatorji družini Pozvek simbolično predali ček. Tijin oče Srečko je ob plemenitem dejanju ostal brez besed in komaj zadržal solze, prav tako pa tudi marsikdo v občinstvu. Sledilo je druženje, za katerega so donatorji Pizzeria in špageterija Olivia, Fructal, Presad in Pekarna Pečjak velikodušno prispevali napitke in priboljške.
Poleg finančne pomoči, ki jo družina resnično potrebuje, in bo v celoti namenjena zdravljenju Tije, je lepo tudi to, da je skupaj stopila celotna lokalna skupnost. Iskrena hvala vsem! •	Brigita Ložar
Februar 2016
| 19
Trzinski podjetniki
Izdelki podjetja Eplas so v vsaki hiši
Varno delovanje električnih naprav je v veliki meri odvisno od posameznih sklopov, ki so jih v zgodovini razvijali in vgrajevali v aparate, ki so za delovanje potrebovali elektriko. Eden od proizvajalcev, ki izdeluje te pomembne elemente, je tudi družinsko podjetje EPLAS iz IOC Trzin. Njihovi drobni elektrotehnični sklopi so prisotni v elektroinstalacijski omari vsakega doma, pa tega niti ne vemo. Proizvodnjo in podjetje mi je predstavil njegov soustanovitelj Iztok Kadunc.
Katera je glavna dejavnost vašega podjetja?
Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja drobnih elektrotehničnih sklopov, ki so vgrajeni v končne izdelke. Izdelujemo mehanizme za aparata EFI in KZS, ki sta sestavni del zaščitnega stikala za diferenč-ni tok in konektorske sponke iz negorljive plastike, ki se uporabljajo v električnih štedilnikih. Tu je tudi diletacijski termostat, ki se uporablja v grelnikih vode. Zadnja novost so sponke, ki se uporabljajo v električnih aparatih, zaščitnih stikalih, relejih in varovalkah.
. o

na za proizvodnjo, naredimo in sestavimo vzorce, včasih predlagamo kakšno spremembo za lažjo proizvodnjo, ne da bi bila funkcija okrnjena. Materiale večinoma kupujemo pri proizvajalcih v tujini (pločevina, jeklene palice in vzmeti).
Kaj meni o sodelovanju z njimi Damjan Podbregar, direktor področja za nabavo in logistiko podjetja ETI: »S
podjetjem EPLAS sodelujemo že vrsto let in smo zadovoljni z njimi. So resen in zanesljiv dobavitelj, ki izdeluje določene podsklope za našo stikalno tehniko. To prodajamo praktično povsod, razen v Ameriki, Afriki in Avstraliji.«
Zakaj so ti mehanizmi tako zelo pomembni?
Ti mehanizmi zagotavljajo princip varovanja. To pomeni, da v primeru kratkega stika ali preobremenitve izklopijo delovanje električne naprave, zato preboj ni možen in elektrika ne poškoduje človeka. Kdo so vaši naročniki?
Včasih smo delali izključno za Gorenje, potem smo začeli sodelovati s podjetjem ETI Izlake. Sedaj delamo v pretežni meri le za njih. So veliki, svetovno usmerjeni, naši mehanizmi gredo preko njihovih izdelkov povsod po svetu.
Ali ni preveč tvegano, da ste vezani le na enega naročnika?
Večino izdelkov izdelujemo zanje po njihovih zahtevah in načrtih le pri nas, samo pri sponkah imamo konkurenta iz Nemčije. Sodelujemo z ETI-jevim razvojnim oddelkom in skupaj rešujemo določene tehnične probleme. Glede na načrt elementa razvijemo orodja, ki so potreb-
Ali pri razvoju sodelujete z drugimi institucijami in ali naredite vse sami?
Imamo lastno orodjarno, kjer poskušamo čim več narediti sami. Pri zahtevnejših projektih pa sodelujemo z zunanjimi strokovnjaki. Zadnji tak primer je sodelovanje s Fakulteto za rudarstvo in metalurgijo pri izdelavi zlitine, ki ima tališče pri 92 °C. Zdaj se ukvarjamo s sponkami - kako jih termično obdelati, da bodo kvalitetne in poceni. Koliko ljudi je zaposlenih pri vas?
Trenutno devet. Starejši sin je računalničar, hči in mlajši sin pa sta ekonomista. Zaposlenega imamo tehnologa-strojnika, vodjo proizvodnje in tri dekleta v proizvodnji. Ena delavka je pri nas že več kot 10 let. Poglejte, kako so zadovoljni pri nas, za rojstni dan so mi kupili ročno uro. (Ponosno mi pokaže uro. Zaposleni mu pritrdijo, sicer pa so zatopljeni vsak v svoje delo.) Skrbite za njihovo izobraževanje?
Poučujemo jih, kako ravnati z materiali, odpadki, pred proizvodnjo novega produkta natančno razložimo in pokažemo vse postopke in procese. Večkrat morajo prekiniti delo, s tem razbijemo monotonost. Zelo pomembna nam je tudi varnost pri delu. Doslej še nismo imeli poškodbe pri delu ne v proizvodnji ne pri izdelavi orodja. Po potrebi pošljemo delavce na posebne tečaje. Redno obiskujemo sejme v tujini, kjer iščemo kvalitetnejše materiale in spremljamo, kam gre razvoj. Vse te stvari so cikel nekega izobraževanja, ki je nujno potrebno za uspešno delo.
Proizvodnja je hrupna in nastaja veliko odpadnih snovi. Kako je s tem pri vas?
Iztok se nasmehne: »Največji hrup v proizvodnji je preglasno nastavljen radio (o tem sem se lahko prepričala na lastna ušesa op. a.). V prostoru, kjer je najbolj hrupno, je delavec prisoten le občasno, na tleh je položen parket, ki umirja hrup, pa tudi stene so iz Ekofon elementov, ki blažijo hrup. Ekološko nismo sporni, saj pri proizvodnji ne nastajajo nevarni izpusti. Pri delovanju in ogrevanju smo vezani na elektriko in plin. Mazalna sredstva uporabljamo po sistemu MQL - minimalna količinska uporaba. V zadnjih letih ste razširili ponudbo. Odprli ste poročni atelje »Beli cvet«.
Oglasi se hči Maja: V podjetju skrbim za administracijo in računovodstvo, če je treba, delam tudi v proizvodnji. Vsi znamo vse, že od majhnega smo delali v delavnici. Ker se bolj vidim v storitvenih dejavnostih, je prišla ideja o poročnem salonu. In tako sem začela. Zdaj že četrto leto prodajamo ali nevestam omogočamo najem oblek, nakup raznih dodatkov, kot so bolero, šali, rokavice, zapestnice, tančice, pod-vezice ... Po želji poroko tudi organiziramo in poskrbimo za celotno izvedbo, a za to ni veliko zanimanja. Prav tako sodelujemo s frizerji, vizažisti, fotografi, prodajalci nakita, cvetličarji ...
20 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Trzinski podjetniki
Kadunčevi so bili prvi, ki so prišli v IOC, ko se je ta šele začela razvijati. Ni bilo lahko, pravi Iztok Kadunc, a so vztrajali, ker so hoteli delati. Ker se niso prehitro in preveč širili, njihovo podjetje obstaja in deluje še danes. Iztok ima na zalogi še veliko idej, a zdaj je na vrsti mlajša generacija, ki bo poskrbela za nadaljnji razvoj podjetja. Ali bodo ostali v proizvodnih vodah ali se bodo preusmerili drugam, pa je odvisno od njih in njihovih sposobnosti.
Poleg tega ponujate tudi računalniške storitve.
Maja: To vodi moj brat Marko, ki je računalničar. Po željah naročnika sestavi računalnik, poskrbi za programsko opremo, zaščito in servisiranje. Izdela tudi spletno stran, prilagodi program za vodenje zalog in podobno. Problem pri sestavljanju računalnikov je, da so dražji kot tisti, ki se kupijo že sestavljeni. Je pa zato kvaliteta zagotovljena, vzdrževanje cenejše in tudi nadgradnja je možna. Iztok doda: Slovencev še ni izučilo, da nismo tako bogati, da bi kupovali poceni.
Kako uspešno je poslovanje podjetja, beležite rast ali padec?
Zadnja leta beležimo skoraj 10-odstotno rast, tudi z lanskoletnimi poslovnimi rezultati sem zadovoljen. Ustvarili smo približno 600.000 evrov prometa, naši izdelki prinašajo relativno visoko dodano vrednost. Ni bilo pa vedno tako. Preživeli smo že dve veliki krizi. Najhuje je bilo v času osamosvajanja Slovenije, ko se je zgodila tehnološka kriza in so povsod začeli vgrajevati cenejše mehanizme. V Gorenju naenkrat našega elementa niso več potrebovali. Dlje časa je bilo zelo težko, bili smo brez dela in skoraj smo doživeli stečaj. Druga večja kriza je bila leta 2009, ko so se naročila zelo zmanjšala. A nam je uspelo nekako prebroditi tudi to.
Novembra je Odbor za gospodarstvo in kohezijo pripravil v CIH srečanje s trzinskimi podjetniki, kamor ste prišli tudi vi. Kaj menite o srečanju?
Iztok: Z enim srečanjem se ne doseže veliko. To bi morala postati oblika večkratnih srečanj, kjer bi si izmenjavali mnenja in ideje. Zgrešena je bila tudi lokacija, saj podjetniki ne poznajo CIH. Bilo je tudi premalo oglaševanja, saj jih na srečanje ni prišlo prav veliko. Je pa začetek. •	Tanja Jankovič
Elektrotehnik in strojni inženir Iztok Kadunc je pridobival izkušnje na različnih delovnih mestih in položajih. Bil je konstruktor mehanizacije, delal je v nabavi, prodaji, vodil je tudi del obrtne zadruge. Pred 31 leti se je odločil za samostojno pot in na Viču odprl elektromehanično delavnico. Tam sta z ženo po italijanski licenci začela s proizvodnjo mehanskega releja, ki je bil vgrajen v pro-gramator Gorenjevega pralnega stroja. Kmalu je postal prostor premajhen, zato sta leta 1987 kupila zemljišče v nastajajoči obrtni industrijski coni v Trzinu. Dve leti kasneje sta proizvodnjo preselila v nove prostore in obrt leta 1990 preoblikovala v podjetje. Trzin pa ni postal le kraj, kjer si je družina Kadunc s tremi otroki zagotavljala sredstva za preživetje, tu je zrasel tudi njihov dom.
Povabilo Turističnega društva Kanja Trzin na Florjanov sejem
Letošnji 17. Florijanov sejem bo potekal v soboto, 7., in nedeljo, 8. maja, na športnem igrišču pri osnovni šoli Trzin. Dogajanje bo tradicionalno. V dveh dnevih se bo zvrstilo: zabavni in športni program, delavnice za otroke, orientacijski tek itd. Več o programu boste izvedeli v aprilski številki Odseva in v posebni zloženki.
Vse trzinske podjetnike, organizacije, društva, rokodelce ... vabimo na predstavitev, promocijo, ponudbo in prodajo na stojnicah.
Informacije so vam na voljo v Občinskem informacijskem središču - tudi sedežu TD Kanja
Trzin, Ljubljanska c. 12/F, tel. 01 564 47 30.
Vabljeni! •
Radodarni gostitelji pustnih šem
etošnji pust je bil precej zgoden glede na prejšnja leta. Za odganjanje zime kar malo prezgoden. Pravzaprav nismo kaj dosti od-l__ganjali, ker zime vsaj do takrat še ni bilo. Mogoče pa smo jo s tem privabili? No, ne glede na vse, je bila udeležba pustnih šem kar številna. Seveda ne štejem vsakodnevnih šem in klovnov v parlamentu (mogoče prav zaradi njih ni bilo prave zime). Pri organizaciji sprevoda je največ dela z birokracijo. Verjetno mora tako biti. Pusta in sprevoda nikakor ne bi bilo brez zares velikodušnih gostiteljev gostincev in vseh, ki so darovali nagrade za najboljše pustne šeme. Za pogostitev in sprejem pustnih šem so poskrbeli: Pizzerija Olivia, Bar Eva, Gostilna Pr Jakov Met, Bar La Goja in Gostilna Narobe.
Nagrade za pustne šeme so velikodušno prispevali: Atila, d. o. o., Domžale, Bar Motorino, Bar Paleta, Bar Pekos, Bar Point, Cvetličarna Trzin, Dermal, Difar, Digital Life, Frizerski studio Marli, Frizerski salon Teja, Frizerski studio P&P, Frizerstvo Završnik, Frizeraj Križman&A, Gostilna Trzinka, Hair Styling, Prodajalna Kmetija Moškrič, Kozmetika in pedikura Polona, Kopirnica G4, NLB Trzin, Picerija Da Mattia, Picerija Olivia, Šport servis Muri, Taubi, Vinska klet Uršič, Frutas. Za glasbeno spremljavo sprevoda je zopet s harmoniko poskrbel Žiga. Vsem naštetim iskrena hvala. •	Lado Kraševec, predsednik DPM
Februar 2016
I 21
Na dlani
Simbol velike noči tudi narcisa in tulipan
Na Slovenskem je bila velika noč - podobno kot drugje po svetu - vedno tudi ljudski pomladni praznik. Z njo so bili tesno povezani ljudsko verovanje, šege in stare navade, ki so se ohranile do današnjih dni. Ta pomembni krščanski praznik je predstavljen z etnološke, mitološke, kulturne, zgodovinske, astrološke, filozofske, teološke in psihološke strani.
Slovenska znana in spoštovana etnologa Janez Bogataj in Damjan J. Ovsec, največja poznavalca praznovanj, praznikov in običajev, delita svoje bogate izkušnje tudi z vsemi, ki jih zanima kulturna dediščina.
Ko oživijo stari običaji
Pomlad je iz pradavnine ponavljajoči se letni čas zmernega podnebnega pasu, velika noč pa je praznik, ki ga ljudje praznujejo tako rekoč na vseh kontinentih. Med obema pojavoma obstaja tesna povezava. Velika noč, največji in najstarejši krščanski praznik, ima globoke pred-krščanske korenine, sega v obdobje spomladanskega enakonočja, začetka pomladi, ko so stara ljudstva praznovala začetek novega leta, novega cikla in življenja. Velika noč, ta pomembni praznik, pa se ni slučajno znašla v pomladnem času. Novo leto, nov življenjski ciklus, se začne s pomladanskim enakonočjem okrog 21. marca. Takrat se narava po zimskem spanju ponovno prebudi, življenje dobesedno vstane od mrtvih, z njim se prebudijo novi načrti, novo upanje. V prazničnem času v Sloveniji oživijo tudi stari običaji, veliko pozornosti namenjamo pripravi tradicionalnih pirhov. Pobarvana trdo kuhana ali spihana jajca so eden najbolj prepoznavnih simbolov velike noči. Prvotno so jih barvali s svetlimi barvami, kar je predstavljalo svetlobo prebujajoče pomladi, kasneje pa so jih začeli barvati bolj pisano.
Praznik, ki ga določimo po luni
Velika noč je že od nekdaj tudi ljudski (pomladni) praznik, ali kot je rekel Damjan Ovsec: »Politični sistemi in režimi se spreminjajo, na istem teritoriju umirajo in se rojevajo nove države, oblast religijo in verske praznike enkrat podpira, drugič prepoveduje, ljudje pa - verni, neverni
in nejeverni - mirno jedo pirhe, šunko in potico.« Kot rečeno, ima praznik korenine v judovstvu in tudi v starih poganskih navadah, ko so ob praznovanju prihoda pomladi zgodnje kristjane krščevali na predvečer velike noči in tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik.
Velika noč je torej poleg božiča največji in tudi najstarejši krščanski praznik. Datum praznika ni stalno določen v koledarju, ampak ga moramo vsako leto določiti po luni. Kot pravi Bogataj, je to najžlahtnejši slovenski praznik, ki je vselej na prvo nedeljo po prvi pomladni luni oziroma prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem ekvinok-ciju (enakonočju). Spomladanski ekvinokcij je okoli 21. marca. In ker pomlad meteorološko nastopi 21. marca, se je uveljavil izraz prva nedelja po prvi pomladni luni. Letos bo torej velika noč 27. marca, ko Kristus v vsej gloriji simbolično vstane od mrtvih prav na velikonočno nedeljo.
Butare
Pred tem pa verniki na cvetno nedeljo v cerkev odnesejo oljčne vejice ali butare, to je povezano pomladansko zelenje, kar je splošno razširjeno tako pri nas kot drugje v Evropi. Na butare po raznih slovenskih krajih navesijo tudi pomaranče, limone, jabolka, razne trakove in podobno, kar je imelo včasih tudi statusni pomen. Večja in lepša je bila, več je veljala. Podobno so se z butarami postavljali tudi vaški fantje. Ljubljanske cvetne butarice so mlajšega izvora, predstavljajo predvsem sobni okras ter so posebnost in slovijo tudi na tujem. V njih je le malo živega rastlinja, največkrat šop brinja, vejica pušpana ali ciprese, v novejšem času tudi bršljan, glavni pa so pobarvani, umetno zaviti in naokrog prepleteni oblanci; barve so različne, še največ je belo-mod-ro-rdečih, pogosto pa še rumena, rožnata in tudi druge.
Na veliki četrtek cerkveni zvonovi v katoliških cerkvah prenehajo z zvonjenjem vse do velike sobote, po tradiciji je to dan za barvanje jajc - pirhov.
Posvetitev velikonočnih dobrot
Katoličani na veliko soboto ali zgodaj zjutraj na velikonočno nedeljo prinašajo del velikonočnih jedi v cerkve na posvetitev. Jedi so skrbno ovite in prekrite s svečanim, prav za to priložnost pripravljenim prtom. Tipične dobrote velikonočnega zajtrka, ko se zbere ob mizi vsa družina, so pirhi, ki simbolizirajo kaplje Kristusove krvi, prekajeno meso Kristusovo telo, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, ter potica, ki simbolizira trnjevo krono. Orehova potica je ob praznikih pomenila gmotno zavidljivo raven, danes pa vemo, da je v tem času na
22 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Na dlani
vrtovih tudi že nekaj pehtrana in iz njega narejena potica, ki je sočna in lažja, ob težki hrani izpodriva prav opevano orehovo potico. Cvetje, ki je povezano s praznikom
Ob spomladanskem prazniku je prisotno tudi velikonočno cvetje. Lilije spominjajo kristjane na Jezusovo novo življenje. Narcise, tulipani in drugo spomladansko cvetje so simbol velike noči. Mačice imajo v nekaterih deželah za veliko noč svoj pomen, ljudje se z vejicami dotikajo ramen drugih ljudi in jim na ta način zaželijo srečo. Dotik mačice za srečo in veje palm in oljk, ki so simbol miru, bi bil dobrodošel običaj tudi pri nas. •	Dunja Špendal
Zakaj je pepelnična sreda 46 dni in ne 40 dni (40-dnevni post) pred veliko nočjo?
Po pustnem torku, ki je bil letos 9. februarja, je kot vedno naslednji dan pepelnična sreda in takrat nastopi 40-dnevni post. Marsikateri katoličan se v tem času odreče kateri od svojih razvad (kajenju, sladkarijam, uživanju alkohola). Malo manj pa je znano, da se ob nedeljah od pepelnične srede do velike noči ni treba postiti. In zato je od pepelnične srede do velike noči dejansko 46 dni, od tega pa je 40 dni posta in šest od posta prostih dni.
Velikonočni simboli
Jagnje: Jagnje je simbol človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce (ljudi). Jagnjeta prihajajo na svet prav tako spomladi. Izraelci so uporabljali jagnjetovo kri za rešitev prvorojencev v starem Egiptu.
Zajci: Zajci nas spominjajo na pomlad in novo življenje. Zajci so bili priljubljene živali boginje Eastre.
Jajca: Jajca so simbol pomladi in velike noči. Oznanjujejo novo življenje oziroma rodovitnost. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba, podobno kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta.
Piščanci: Piščanci se valijo iz jajc in so tako kot jajca simbol pomladi in velike noči.
Svečke: Svečka pomeni svetlobo, saj se na Jezusa gleda kot na večno svetlobo, ki kristjanom kaže pot od rojstva do smrti. Kruh: Kos nekvašenega kruha jemo v znak spomina na Jezusovo žrtev.
Vino: Rdeče vino pijemo v znak spomina na Jezusovo kri, ki naj bi bila prelita za vse ljudi.
Ustvarjanje:
Svečke v jajčnih lupinah
Svečke iz jajčnih lupin so hitra in simpatična velikonočna dekoracija, ki vam ne bo vzela veliko časa, pa še potrebščine za izdelavo imate zagotovo že doma.
Potrebščine:
-	jajčne lupine
-	akrilne barve
-	čopič
-	čajna svečka
Korak 1:
Jajčne lupine pred barvanjem previdno umijemo z vodo in posušimo. Najprej na zunanjo stran lupine nanesemo plast barve in počakamo, da se dobro posuši. Če je jajčna lupina bela, bo dovolj že en nanos, pri rjavi lupini pa lahko nanesemo še eno plast barve, nato pa se poigramo z vzorčki in jajca poljubno okrasimo. Korak 2:
Ko je zunanja lupina dobro posušena, pobarvamo še notranjost, v katero bomo kasneje vstavili čajno svečko. Tudi v notranjosti jajčnih lupin se lahko poigramo z vzorčki. Korak 3:
Ko je barva na lupini dobro posušena, vanjo položimo čajno svečko, ki ji lahko odstra-
nimo zaščitni kovinski ovoj. V tem primeru svetujemo, da dno jajčne lupine zapolnite s koščki voska druge sveče, da čajna svečka ne bo prehitro ugasnila. Okrasne jajčne lupine s svečkami položimo na okrasni pesek in pri tem pazimo, da dekorativni dodatki ne bodo prišli v stik z ognjem!
Lepe velikonočne praznike!
• Metka Pravst
Opozorilo:
Sveče nikoli ne pustite goreti brez nadzora! Za morebitne posledice avtorica članka ne odgovarja.
Februar 2016
I 23
Na dlani
Pot po Patagoniji in dobrodelni Nepal
Redni občni zbor PD Onger Trzin bo v sredo, 30. marca 2016, ob 18. uri v Dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Pred občnim zborom bo Miro Štebe predstavil svojo letošnjo pot po Patagoniji.
Ne pozabite na dobrodelno predavanje Mance Čujež (Nepal po potresu - drugi polčas), ki bo v sredo, 23. marca 2016, ob 19. uri v Dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu; podrobneje smo ga predstavili v prejšnji številki Odseva. Vstop bo prost, hvaležni pa bomo za prostovoljne prispevke, ki jih predavateljica zbira za pomoč Nepalcem. •
Kulturni večer z mladinskim pisateljem
V četrtek, 24. marca, ob 19. uri bo v Dvorani Marjance Ručigaj gost Toneta Peršaka pisatelj, založnik in tudi predsednik Bralne značke Slovenije Slavko Pregl. Slavko Pregl je zelo uspešen pisatelj za otroke oziroma mladino in je kot mladinski avtor dobil več nagrad in priznanj, pred kratkim pa je izdal tudi zanimiv roman za odrasle, nekakšno družinsko kroniko, ki zajema skoraj celotno 20. stoletje in še delček 21. stoletja, roman Kukavičje jajce. Piše pa tudi satirično obarvane basni, namenjene seveda zlasti odraslim in razmišljajočim bralcem.
S Slavkom Preglom se bomo pogovarjali zlasti o morebitni različnosti (ali tudi enakosti) izkušnje pisanja za otroke oziroma mladino in odrasle bralce. V zvezi s tem bi se osredotočili po eni strani na Odpravo zelenega zmaja in na Kukavičje jajce po drugi. Seveda bi kaj rekli tudi o basnih. Poleg tega pa bomo vsaj delček pogovora namenili vprašanjem kulturne politike, financiranja kulture, statusa kulture in znotraj tega književnosti. Omenili bi tudi bralno značko in pomen tega gibanja. Skratka, čaka vas zanimiv kulturni večer, vabljeni! Vstop bo prost. •	Brigita Ložar
RCJUIO
FRANC KOTAR TRZIN
TOREK, 29.03. ob 20h cena 2,00 € Kulturni dom Trzin POTOPISNO PREDAVANJE
Nepozabna in temperamentna Kuba od Havane do Cojmira preko Pinar del Rio , Guama, Cienfuegos, Kolonialnega Trinidada do sanjskega oddiha v Varaderu.
Kuba, kot jo je doživela
www.kud-trzin.si/rezervacija-vstopnic/
24 | Odsev — Glasilo občine Trzin
® Jb
m re
IE.
Živalska farma:
Ne zamudite!
V Trzin prihaja gostujoča predstava »Živalska farma« iz ŠODR Tea tra. Znani angleški pisatelj George Orwell v svoji zgodbi opisuje skriti mehanizem vsake revolucije. Kako se zaradi sebičnosti in zavisti odnosi med uporniki skrhajo in kako lahko sla po oblasti pokvari tudi najboljše med nami. Predstava razkrije žalostno resnico o tem, kako nas naše lastne oblastniške elite postopoma degradirajo na raven živali. Gledalec spremlja pravljico, v kateri se domače živali na neki kmetiji v Angliji uprejo svojim zatiralcem - ljudem. A zgodba v resnici na alegoričen način opisuje, kako se je komunistična revolucija v Sovjetski zvezi sprevrgla v svoje nasprotje ter se spremenila v totalitarizem. Predstava tako uteleša puhlico o tem, da revolucija žre lastne otroke. In ali nismo tudi sedaj priče podobnemu dogajanju?
Se ni, potem ko smo izpeljali svojo lastno malo revolucijo in izpolnili tisočletni sen slovenskega naroda, tudi nam primerilo prav to? Kdo od nas se kdaj ne počuti kot osel, ko cele dneve dela kot konj, bega naokrog kot kura brez glave, trpi kot pes, nazadnje pa ga nategnejo kot prasca? Se vidimo v soboto, 9. aprila, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma Trzin. •	Ana Pirc
i %
È
f.j
A Milena Miklavcic IMS
9enj, rít in kače niso m
Dvorana Marjan ce Rucïgaj 13. april 2016 ob 19.30
W
Vstop prost!
knjigo bo predstavilo:
i ena Miklavcic
fía je ovtorita pred več kot telri stoletja prvi! naletela no zgodbe, ki so pripovedovale o nopbalj skritih, zelo intimnih dejanjih naših prednikov, je spoznala, do je "na *roEi sledi", o koleri pred njo h nihfe ni ne raziskoval ne p isa L Pripovedi, ki odgrinjajo tančice skrivno iti o spolnosti naših prednikov, so postale njeno življenjsko "pol". Zgodbe, ki so zapisane, so iskrene, udknle, povedane brez zadržkov, obenem pa tenkofiilno i i korektno...
org.: Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin
Februar 2016
I 25
Na dlani
V aprilu spomladanska akcija zbiranja nevarnih odpadkov
Spomladanska akcija zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov, ki jo organizira Javno komunalno podjetje Prodnik, bo aprila 2016. Objavljamo urnik odvoza na območju občine Trzin.
Z nevarnimi ali posebnimi odpadki ravnajmo še posebej pazljivo
Vsako pomlad in jesen Javno komunalno podjetje Prodnik zbira nevarne odpadke v premičnih zbiralnicah za nevarne odpadke, ki so skozi celotno obdobje akcije postavljene na predhodno določenih mestih na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica. Nevarni ali posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo eno ali več lastnosti nevarnih snovi in z neprimernim ravnanjem lahko škodljivo vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Odpadki z nevarnimi lastnostmi lahko povzročijo požar, eksplozijo, zastrupitev, razžiranje materiala, s svojo radioaktivnostjo pa lahko celo uničijo človeške celice ali kromosomski material. Z nevarnimi odpadki moramo ravnati še posebej pazljivo in skrbeti, da se že v gospodinjstvu ločeno zbirajo od ostalih odpadkov. Tudi ko nevarne snovi niso več uporabne, moramo uporabniki poskrbeti, da ne pridejo v stik z ljudmi ali okoljem. Nevarni odpadki nastajajo tako v industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji kot tudi gospodinjstvih. Mednje sodijo na primer različna olja, pralni in kozmetični pripomočki, računalniška oprema, zdravila, žarnice, večina kemikalij in ostalih snovi, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvu, nevarnost za okolje pa predstavljata tako snov kot embalaža, ki je v stiku z nevarno snovjo. Nevarne odpadke lahko takoj prepoznate po vidnih označbah na embalaži, na vsakem izdelku pa je zapisano, kako ga uporabljamo in kako z njim ravnati ob koncu njegove življenjske dobe. Nevarni odpadki ne sodijo na ekološki otok ali med mešane komunalne odpadke (črni zabojniki), pač pa jih dvakrat letno uporabniki oddamo ob akcijah zbiranja ali med letom v Center za ravnanje z odpadki Dob. Če takšni odpadki končajo na odlagališčih, lahko pride do sproščanja nevarnih snovi iz teh odpadkov v okolje, zlasti v tla in podzemne vode. Zato jih moramo zbirati ločeno in zanje zagotoviti strokovno odlaganje, predelavo ali uničenje.
Količino nevarnih snovi lahko zmanjšamo na hitre in enostavne načine:
•	Za mehčanje perila namesto mehčalca uporabimo navaden alkoholni kis (za vlaganje) - perilo je mehko in dišeče.
•	Kreme za obraz in telo, dezodorante, mila itd. iz naravnih materialov naredimo doma.
•	Uporabljajmo barve in lake na vodni osnovi.
•	Dom čistimo z naravnimi čistili - limona, kis, pepel, soda bikarbona.
•	Kupujmo baterije, ki jih lahko znova napolnimo.
•	Neuporabljena ali pretečena zdravila vrnemo v lekarno.
•	Uporabljajmo varčne žarnice.
•	Nevarnih snovi ne shranjujmo blizu hrane.
•	Proizvode iz pločevine hranimo na suhem mestu, da preprečimo korozijo.
RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI TRZIN (POMLAD 2016)
DATUM	URA	NASELJE	LOKACIJA
13. 04. 2016
15.30-17.00 17.30-19.00
Trzin Trzin
Na dvorišču Mengeške 9, Trzin Na parkirišču pred trgovino Mercator
KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI?
j* Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja.
Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. ^ Odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo,
ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. i* Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
Pomembno! Nevarni odpadki zaradi njihove sestave ob nepravilnem odlaganju lahko onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo.
Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob.
Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje....
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
26 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Na dlani
Kam gredo nevarni odpadki?
Nevarne odpadke vedno prevzamejo posebej usposobljeni delavci, ki poskrbijo za pravilno ravnanje z njimi. Nekatere odpadke potem predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije predelajo.
Pri ravnanju z nevarnimi odpadki je zelo pomembno, da uporabniki upoštevajo naslednja opozorila:
•	Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja;
•	tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano;
•	odpadkov iz iste skupine ne smemo združevati v večji embalaži, ker lahko med njimi pride do kemične reakcije;
•	odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno- tehnična navodila, ki so bila priložena ob nakupu izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
Kaj se zgodi z ločeno zbranimi kosovnimi in nevarnimi odpadki?
Zbrani kosovni odpadki so razvrščeni na odpadke, ki jih je možno oddati v predelavo (za te so zagotovljeni ustrezni prevzemniki), ter odpadke, ki za predelavo niso primerni in so odpeljani na odlagališče. Ločeno zbrane nevarne odpadke pa prevzame za to pooblaščeno podjetje, ki poskrbi za njihovo uničenje oziroma ustrezno nadaljnje ravnanje v skladu s strogimi zakonodajnimi določili.
Prevzem nevarnih in kosovnih odpadkov je uporabnikom zagotovljen skozi celo leto.
Prevzem nevarnih in kosovnih odpadkov je uporabnikom gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki zagotovljen tudi zunaj spomladanskih in jesenskih organiziranih akcij. Uporabniki lahko kosovne in nevarne odpadke brez dodatnih stroškov oddajo kadarkoli v okviru obratovalnega časa v zbirnem centru v Dobu. •	JKP Prodnik
Med nevarne odpadke spadajo:
stari akumulatorji, baterijski vložki, barve in topila, laki in premazi, smole in lepila, razredčila in topila, hladilne tekočine, čistila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, zdravila (ampule, igle, mazila, posipi, sirupi, tablete, termometri), svetila (neonska in halogenska ter fluorescentne žarnice), zaščitna sredstva za rastline in škropiva (čopiči, krpe, lopatice in rokavice), kozmetika: (razpršilci, pršila, čistila za lake, ličila, kozmetične barve, laki za nohte, barve za lase, embalaža, v kateri se je nahajala nevarna snov).

/6
At DOMŽALE
NAGRADNO
ŽREBANJE
©pravite tehnični pregled med 15.1.2016 in 30.6.2016
ter osvojite scooter
HoNdA visioN NS€5@
Motor: zračno hlajeni, 4-taktni, 2-ventiljski
Prostornina: 49 cm3 Največja moč: 2,5 kW (3,4 KM) / 7.000/min Zagon: električni Višina sedeža: 785 mm Posoda za gorivo: 5,5 l Masa: 100 kg (pripravljen za vožnjo) REKfOL
	i TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN •;"	¡•iiimmmma
		
Kako lahko psa in mačko zaščitimo pred ugrizom klopa?
V Sloveniji je zelo razširjena vrsta navadnega oziroma gozdnega klopa, ki je lahko okužen z bakterijami, povzročiteljicami borelioze in anaplazmoze. Žival lahko zaščitite z uporabo ampul in insekti-cidnih sprejev, a kljub temu se morate zavedati, da so klopi vsako leto bolj odporni, zato morate pred nakupom izdelkov za preventivno zaščito pred klopi preveriti, na kakšen način in koliko časa delujejo.
Pomembno je, da sredstvo začne učinkovati takoj, predvsem pa naj opozorimo, da različna sredstva učinkujejo različno časovno obdobje.
Ko žival preventivno zaščitite pred klopi, še naprej redno pregledujte kožuh - predvsem je to pomembno, ko se vrnete s sprehoda v gozdu, če psa spustite v bližino vode ali na travnik z visoko travo, zavedajte pa se tudi, da klopi na gostitelje lahko prežijo ob sprehajalni poti iz grmovja, med vejami, kjer se rade smukajo tudi mačke, zato je treba poskrbeti tudi za preventivno zaščito mačk.
Če klopa najdete v kožuščku, ga odstranite s pinceto za odstranjevanje klopov, s katero ga zavrtite v nasprotni smeri urinega kazalca, nato še nekaj dni opazujte vedenje živali ter jo v primeru poslabšanja odpeljite na pregled k veterinarju. •	Saša Primožič
Preden se odpravite na sprehod v naravo, pred klopi zaščitite tudi sebe!
v* . yr
VL . VL
MU80US( C€VAPCiCi iN PliCA
-«¡^GOSTILNA^ ZJ^**^*	^j^s^
^TržinKa * ^^F^^T
" "	hb m^rm	Naročila in rezervacije po telefonu
Ulica Rašiške čete 17, Trzin	/\/llf	tefl^fl
www.trzinka.com	-	€>W
3 dostava
InaCom
Ob nedeljah zaprto.
Februar 2016
I 27
Na dlani
Trzin ima najugodnejšo izobrazbeno strukturo prebivalcev - pa smo tudi razvojno najbolj prodorna občina?
Med občinami v Sloveniji ima prav Trzin najugodnejšo izobrazbeno strukturo prebivalcev, saj ima kar 44 odstotkov zaposlenih prebivalcev višjo ali visoko izobrazbo. Podatki, ki so jih preračunali s pomočjo letošnjega ISSO indeksa bega možganov (ta naj bi bil merilo, ki pomaga občini oceniti, koliko mladih se po zaključenem študiju vrne v svoj kraj), kažejo precejšnje zaostanke ostalih občin pri ujemanju ravni izobrazbene strukture, kot jo ima Trzin. Iz grafa je razvidno, da le sedem občin zaostaja za našo manj kot 10 let (Ljubljana bi denimo lahko ujela Trzin v 4 letih), medtem ko se skokovito veča število občin, ki bi lahko ujele trzinsko čez 20 do 50 let. Črna na Koroškem bi pri sedanjih gibanjih za to potrebovala kar 166 let. To seveda ne pomeni, da mladi Črnjani študirajo manj pridno od trzinskih vrstnikov, temveč se v svojo domačo občino praviloma ne vračajo. Pri trzinskem podmladku to ne drži, razlogov za to je več. Med njimi ne smemo spregledati osrednje lege naše občine oziroma bližine močnejših zaposlitvenih krajev, s katerimi smo dobro prometno povezani, kar pa po drugi strani prispeva k večji dnevni delovni migraciji zunaj občinskih meja. Za naše občinske načrtovalce bi bil veliko bolj zanimiv podatek, koliko se v našo občino priseljujejo mladi izobraženci in kaj je glavni razlog za to. Analiza indeksa bega možganov namreč kaže, da se mladi izobraženci selijo v občine, ki so tudi sicer najbolj privlačne za priseljevanje. Med njimi izstopa Škofljica, kamor se priseljujejo predvsem mlade družine.
Kakovostna raven življenja
Kaj pa Trzin? Sodeč po podatkih Ministrstva za finance je najrazvitejša občina v Sloveniji. Vir uspeha lahko na eni strani pripišemo industrijski coni, na drugi strani pa dohodninsko močnim prebivalcem. Glede na podeljeni certifikat ISSO Zlati kamen za leti 2014/2015 je kakovost življenja v Trzinu nadpovprečna in ga odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Sodobnost pa je kljub zavidljivi kakovosti življenja - tu omenimo urejeno komunalno omrežje s centralno čistilno napravo, obnovljeni vodovod, vrtec in dom starejših občanov, knjižnico, dve kulturni dvorani, trim stezo, veliko servisnih storitev, fakulteto, več športnih igrišč, razvejano društveno in družabno življenje - bližje spalnemu naselju in industrijski coni. Kako to preseči? Naš kraj ima razvojno perspektivo, kreativne posameznike, podjetniški duh (čeprav po podjetniški dinamiki naše občine ni med najboljšimi v lanskem letu), mladostni zagon. Primerov dobrih praks tudi ne manjka.
Iz podatkov Statističnega urada RS lahko razberemo, da smo imeli v občini Trzin v letu 2013 na 1000 prebivalcev povprečno 50 študentov in 11 diplomantov, medtem ko sta ta dva podatka za Slovenijo 44 študentov in 9 diplomantov. Vendar to ne pomeni, da se ti diplomi-ranci in izobraženci tudi zaposlijo v občini. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj pomeni tako visok delež višje izobraženih za razvoj občine. Ali ta zna prepoznati in izkoristiti izobrazbeni potencial prebivalcev in obratno? Ali se Občina in ponudniki storitev v kraju temu prilagajajo? Kakšna je rast števila delovnih mest za bolj izobražene? Po nekaterih podatkih iz leta 2014 je bolj skromna (le 29 v petih letih), kar je za razvito in dinamično občino skrb vzbujajoče. No, kdor se ne bi strinjal, bi lahko hitro uporabil enega izmed številnih rekov, ki krožijo o statistiki - pa sama veda ni za to prav nič kriva, ker nam včasih ogledalo vrne malo popačeno sliko. Vsa srž se namreč skriva v interpretaciji ali tudi manipulaciji s statističnimi podatki. Pa je res čisto vse (iz)merljivo?
Ali smo tudi razvojno najbolj prodorna občina?
Zelo zanimiv bo tudi rezultat raziskave projekta Zlati kamen, ki peto
leto zapored prepoznava razvojno najbolj prodorne občine. Letos je znanih 12 finalistk iz štirih regij, med katerimi bodo na tradicionalnem srečanju občin in županov 23. marca 2016 v Festivalni dvorani v Ljubljani izbrali zmagovalko. Trzina med njimi ne boste našli, sta pa v izboru sosednji občini Domžale in Ljubljana. Raziskava je zanimiva, saj skozi zadnja štiri leta primerja več kot petdeset ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti, dodatna kakovostna analiza vključuje še analizo strategije, odprtosti občine ter vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti. Nagrada Zlati kamen bo letos dobila pomembno uporabno vrednost, saj bo razvojno najbolj prodorna občina prejela tudi orodje za upravljanje pametnega mesta oziroma naselja Smart City Platform. Orodja za pametna mesta in naselja so ta hip na svetovni ravni velika uspešnica in vodijo k hitrejšemu in bolj trajnostno obarvanemu razvoju lokalnih skupnosti. •	Nataša Pavšek
Zaostanek občin na področju izobrazbenestrukture:		
število občin v posameznem razredu		
d	D	
	□	■ min kot 10 te
		■ 3U«JOi*l
		■ JOdbSO ler
m		več *ot 50 te
Koliko let bi potrebovala posamezna občina, da bi na področju izobrazbene strukture prebivalcev ujela Trzin?
Podatki so izračunani s pomočjo letošnjega ISSO indeksa bega možganov. Celotna formula zajema podatke o sedanji izobrazbeni strukturi, številu podeljenih diplom prebivalcem občine, indeks bega možganov, ki pokaže razmerje med številom diplomantov (oziroma diplom) in spremembo izobrazbene strukture.
Kaj se dogaja z našim podnebjem?
V torek, 22. marca bo ob 18.30 v Knjižnici Domžale organizirano srečanje na temo 'Kaj se dogaja z našim podnebjem?'. Na pogovoru o podnebnih in vremenskih spremembah, ki ga bo vodila Cveta Zalokar, bosta sodelovala Jožef Roškar, predsednik Slovenskega meteorološkega društva in Gregor Vertačnik, vodja projekta za homogenizacijo slovenskih podnebnih podatkov. Vstop je prost! •
28 | Odsev — Glasilo občine Trzin
v
. r i iT. n
' v fi'
i . iiTv_"t J	<
Mila zima in februarsko neprijazno vreme ...
Za nami je tudi zadnji mesec meteorološke zime, zanimivo - v letošnji zimi prvi, v katerem je vsaj zadišalo po zimi, in to ravno v času šolskih počitnic! A takratni snežni pridelek je hitro polizala odjuga, zato je bil kratkega veka. Celo del sicer nadpovprečno obilnih padavin smo uzrli v obliki snega (imeli smo ga štiri dni, 13. februarja 10 centimetrov), na gorah pa se je višina snežne odeje v samo dveh tednih popravila do te mere, da lahko vsaj v nadaljevanju snežne sezone tam zgoraj le to omenjamo kot povprečno ali normalno. Vse prej kot normalno pa je dogajanje v naši deželi, kjer se polarizacija ljudi na vaše in naše le še stopnjuje. Lepo godljo so si zakuhali tudi policijski sindikalisti, še vedno zelo odmevni pa so tudi »traktoristi« v enem od nam bližnjih krajev. Med ljudmi je že zaokrožila nova besedna zveza, da nekoga sprejmeš »po šenčursko«. Ob tem se nam kar samo od sebe postavlja vprašanje, kako bi reagirali mi sami oziroma Trzinci, če bi hotela vlada naseliti nesrečne in nič hudega sluteče begunce v eno od večjih poslovnih zgradb - na primer v trzinski coni - ki bi bila morebiti prazna.
Bi jih zavrnili »na prvo žogo«, sprejeli odprtih rok ali pa morebiti celo le pod pogojem, da napeljejo med cono in Mlakami žico? Bolj kot žice med tema dvema deloma občine smo potrebni povezovalne ceste, ki nam jo obljubljajo že vse od začetka tega sto in tudi tisočletja. Vse prej kot normalne pa so tudi nove zdrahe v trzinskem občinskem svetu s »sem in tja« dopisovanjem in pojasnjevanjem glede obračunavanja vod(ov)nih zadev. Eni hočejo urediti to izredno, drugi redno, voda pa medtem mirno teče dalje. Predvsem nas to spet odvrača od drugih, precej bolj bistvenih problemov. Navsezadnje tudi od pregleda vremena minulega meseca, ki mu je namenjena ta rubrika. Sicer nam njen naslov omogoča, da vas tu in tam malo (po-)sekiramo, vendarle pa ne kaže izgubiti vremenske rdeče niti. Sploh v sušcu, ko pred gregorjevim (12. marca) tudi v Trzinu vržemo luč v vodo. Letos so pristojni poskrbeli, da smo naredili to skoraj dobesedno, saj je zraslo na pšatar-ski promenadi sedemnajst novih svetilk, ki so nadomestile stare pritlikave »leščerbe« (le kje so storile svoj bridki konec?) in nam tako končno v celoti osvetlile to priljubljeno sprehajališče in bližnjico v stari Trzin.
Nadaljujejo se pretopli meseci, kar ni vselej prav dobro, na kar nas opozarja stara vremenska modrost o tem, da »Kadar breskve pred svetim Gregorjem cveto, trije eno pojedo.« Povprečna temperatura zraka je bila tudi februarja 2016 nad dolgoletnim povprečjem (najtopleje je bilo že prvi dan meseca ...) in med nekaj najvišjimi doslej. Padavine so bile obilne in daleč nad dolgoletnim povprečjem, marsikje po Sloveniji (na primer v Celju, Novem mestu in Portorožu) tudi najobilnejše doslej; pri nas jih je bilo nekaj več kot je dvakratnik dolgoletnega povprečja. Padavine so bile pogoste (samo štirje dnevi so bili brez padavin (!), po trije pa z meglo in slano), sončnih dni je bilo bore malo. Močno so prevladovali nadpovprečno topli dnevi, resnici na ljubo je bilo takih večina februarskih dni; malce hladneje je bilo le tik pred koncem meseca. S februarjem se je izteklo zimsko trimesečje, ki je bilo tudi v Ljubljanski kotlini med desetimi najtoplejšimi v zadnjih 100 letih. Po precej visokih zimskih temperaturah je izstopal prav zadnji februar, sledi mu je december, tudi januar je bil nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja. Kot zanimivost naj omenim, da je bila zadnja povprečna zimska temperatura pod lediščem pri nas pred desetimi leti oziroma v zimi 2005/06. Tudi količina padavin je bila v zimskih mesecih zelo različna. December je bil izjemno in rekordno suh, januar je prinesel skoraj povprečno količino padavin, februarja pa je v večjem delu države padla približno trikratna povprečna mesečna količina padavin.
Skupaj je letošnja zima Sloveniji prinesla približno povprečno količino padavin in tudi povprečno število ur sončnega obsevanja. Po nižinah v našem koncu je snežilo prvič na začetku januarja, drugič pa šele sredi februarja. V sosednji Ljubljani so imeli snežno odejo le 11 dni, kar je precej manj od stoletnega povprečja (43 dni). Kakorkoli že, v dneh, ko boste držali v rokah to glasilo, bomo vstopili tudi že v astronomsko pomlad, ko začne nad temnejšim delom dneva prevladovati svetlejši. Čeprav pa se še vedno proti večeru prav vsak dan, in to postopoma, stemni prav do vseh nižin, tudi trzinske ... • Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
Opazovalna postaja	Februar 2016	Vremenska postaja OŠ Trzin		Februar 2016	
	(v mm)	(v mm)	Podatek	Čas	Datum
Radomlje	175	Povprečna mesečna T zraka (°C)	5,2		
Trzin (OŠ)	178	Najvišja mesečna T zraka (°C)	14,8	14:30	1. 2.
Domžale	181	Najnižja mesečna T zraka (°C)	-2,3	15:00	6. 2.
Grosuplje	189	Število dni s padavinami > 0,2/2/20 mm	25/15/4		
Letališče Brnik	191	Največja dnevna količina padavin (mm)	32,3	0-24h	10. 2.
Ljubljana Bežigrad	201	Največja trenutna intenziteta padavin (mm/h)	15,2	21:30-22	19. 2
Moste pri Komendi	204	Najvišja hitrost (km/h) in smer vetra	35,4	21:30	9. 2.
Brezje pri Tržiču	234	Najpogostejša smer vetra	JJZ		
Topol pri Medvodah (685 m)	254	Število ledenih/hladnih dni/dnevi s snegom	0/6/4		
Vrhnika	273	Skupna količina padavin v 2016 (mm)	242		
Izbrani meteorološki kazalci za vremensko postajo OŠ Trzin in količina padavin na širšem območju Ljubljanske kotline februarja 2016. Viri: ARSO, Civilna zaščita Trzin, Slovenski meteorološki forum, spletišče Vremenskega društva ZEVS.)
Februar 2016
| 29
Napovednik
Materinski dan: Mama je od vseh ljudi najboljša na svetu
25. marec je dan, posvečen mamam. Spomnite se nanje in jim namenite kakšno pozornost - šopek cvetja, najljubši bombon ali pa ji v spomin prižgite svečko in dobrih misli preberite pesem Nika Grafenauerja - Mama.
Gasilska veselica
ob 110-letnici delovanja PGD Trzin Stran 16
Napovednik dogodkov Društva upokojencev Žerjavčki Trzin
Mama je od vseh ljudi najboljša na svetu, ker se mi rada smeji in ker je par očetu.
Z mamo se oče poljublja, z njo hodi spat in z njo vstaja in kar najprej ji obljublja vse od kraja.
Z njo se fotografira, objet preko rame, in z njo se prepira, kadar se vleče zame.
Mama očetu bere misli in vse njegove želje ugane, pomaga mu, kadar so dnevi kisli ali če z levo nogo vstane.
Mama ne more biti sama ali imeti za par kakšnega strica,
saj vsi vemo, da je mama boljša očetova polovica.
Le kako bi bilo očetu brez mame,
ko bi ga le pol hodilo po svetu in nič ostalo zame?
Ustvarjalne
urice
za vse otroke Strani 18 in 19
Gledališče,
kultura in popotništvo Strani 24 in 25
Vabilo na Tek Petra Levca SKIRCA Trzin
Športno društvo Trzin v letu 2016 nadaljuje z organizacijo tradicionalnih spomladanskih športnih dogodkov. Vrhunec letošnjega športnega dogajanja bo predstavljal 18. Tek Petra Levca SKIRCA Trzin, ki bo potekal v soboto, 23. aprila, od 10. ure naprej. Tako kot zadnja leta bosta start in cilj teka pred Centrom Ivana Hribarja v Trzinu, trase pa bodo potekale »čez drn in strn« po trzinskih ulicah in gozdu. Vabljeni ste, da se teka udeležite vsi - od najmlajših do najstarejših. Družine bodo tekle t. i. družinski kilometer, otroci se bodo pomerili v tekih na en oziroma dva kilometra, odrasli pa v tekih na pet oziroma deset kilometrov. Letos ponovno dodajamo tudi kategorijo tek s kužki (tekač + pes) na pet kilometrov.
Vabljeni tudi, da se ob 13. uri udeležite razglasitve rezultatov, ki ga bo popestril koncert skupine Mladi Stoparji.
Letos je Tek Petra Levca Skirca Trzin tudi eden izmed tekov v seriji Gorenjska, moj planet!
Več informacij in prijavnice najdete na spletni strani tek.trzin.si.
Se vidimo!
Nejc Florjanc, ŠD Trzin
V naslednjem Odsevu bomo objavi seznam zapor občinskih cest v Trzinu.
V četrtek, 7. aprila 2016, bo ob 16.30 v Dvorani Marjance Ručigaj predavanje priznanega strokovnjaka o CPP (cestnoprometnih predpisih) za starejše.
V soboto, 9. aprila oziroma 16. aprila 2016, bo DU Žerjavčki v sodelovanju s Strelskim društvom Trzin od 9. ure dalje organiziralo strelsko tekmovanje članov DU PZDU Gorenjske na strelišču v OŠ Trzin.
V četrtek, 14. aprila 2016, ob 8. uri se bodo člani DU Žerjavčki odpravili na ogled Postojnske jame, Predjamskega gradu in Cerkniškega jezera. Druge aktivnosti:
- Pohodniki/ce se ob torkih odpravijo na krajše in daljše sprehode izpred Mercatorja ob 8. uri. 5. aprila 2016 pohod na KRIM - Strelci/ke z zračno puško vadijo streljanje ob petkih ob 16. uri na strelišču v osnovni šoli.
Pevci/ke se zbirajo ob torkih na vajah v CIH - Dvorana Marjanca Ručigaj ob 18. uri.
Ročne spretnosti preizkušajo in ustvarjajo v društveni sobi Mengeška 9 ob četrtkih po 10. uri.
Zoran Rink
Vabilo na slovesnost ob tridesetletnici ustanovitve naše šole
Naša šola nas uči spoštovanja do različnosti, življenja z naravo, razvija ustvarjalnost in odpira vrata v svet znanja, umetnosti in športa. (vizija OŠ Trzin)
Spoštovane občanke in občani, vabimo vas na slovesnost ob tridesetletnici ustanovitve naše šole, ki bo v sredo, 20. aprila 2016, ob 18. uri v veliki telovadnici Osnovne šole Trzin, Mengeška c. 7/B, Trzin. Na prireditvi bodo nastopili sedanji in bivši učenci naše šole, s svojim obiskom pa nas bo počastil tudi predsednik države. Veselimo se srečanja z vami.
Učenke in učenci ter kolektiv OŠ Trzin z ravnateljico Heleno Mazi Golob
Vabilo na dogodek 'Zemlja pleše' v Trzinu
Z velikim navdušenjem vas vabimo na vseslovensko bio-danzo, ki se bo odvijala v torek, 19. aprila, na različnih lokacijah po Sloveniji. V Trzinu vas na dogodek 'Zemlja pleše' vabimo ob 19. uri v Vrtec Žabica Trzin. Zemlja in Slovenija bosta zaplesali na ta posebni dan, ko se je v Čilu rodil ustanovitelj biodanze Rolando Toro. Plesno znanje ni potrebno, lepo vabljeni vsi, ne glede na plesno predznanje ali poznavanje biodanze. Srečanje bo prisrčno, vabimo vas, da se skupaj nasmehnemo življenju in da z gibom in plesom spoznamo sebe in druge ter zasijemo s svojo lepoto 'biti človek'. Z neizmerno hvaležnostjo in v ljubeč spomin Rolandu Toru bodo vsa srečanja po Sloveniji brezplačna. Prijave do 15. aprila na 041 821 401 ali drustvopotsrca@gmail.com.
Zbiralna akcija starega papirja
Na lokaciji Vrtca Žabica (Ploščad dr. Tineta Zajca 1) bo od ponedeljka, 21., do četrtka, 24. marca, (do 12. ure) potekala zbiralna akcija starega papirja. Papir, povezan v svežnje, boste lahko oddali v zabojnik, zbrana sredstva pa bodo namenjena skladu Vrtca Žabica.
30 | Odsev — Glasilo občine Trzin
Želite povečati svojo prodajo in dobiti zanesljive dobavitelje?
»Ko me je znanec prvič poklical in povabil na srečanje podjetnikov, sem bila, priznam, zelo skeptična. Tako v poslu kot zasebno je polno goljufov pa raznih mrež in piramid, ki veliko obljubljajo in nič ne dajo. Zato sem bila previdna. Sem pa podjetnica in vem, da je v poslu treba biti tudi preudarno pogumen: nikoli ne veš, kje te čaka priložnost. In sem se odločila poskusiti, nič me ne stane, sem si mislila, le tisti dve jutranji uri, pa bom takoj videla, kje sem. V torek ob 7. uri zjutraj sem bila v Restavraciji Park v Domžalah. Sprva mi je bilo malce neprijetno, nisem vedela, kako vse skupaj poteka, pa mi je hitro postalo jasno. Podjetniki, vključeni v skupino BNI Bistrica, kar 19 jih je, se vsak na hitro predstavi, izpostavi svoje prednosti ali samo en vidik poslovanja. Tudi sama sem dobila priložnost, v treh minutah sem kar najbolje predstavila svoj posel. Še dobro, da je pred mano nastopilo že nekaj ostalih, da sem videla, da se moram osredotočiti na bistveno. Kdaj ste pa vi nazadnje svoj posel predstavljali 19 potencialnim strankam? Če ste, potem super, sama pač nimam toliko priložnosti. In priznam, nisem imela visokih pričakovanj, iskreno, sploh nisem imela nikakršnih pričakovanj, ampak že na prvem srečanju je nek podjetnik stopil do mene in mi povedal, da ravno razmišljajo o novem prodajnem katalogu podjetja in da sem prišla, kot naročena. Kasneje je bil to moj prvi posel, sklenjen v BNI skupini. Ampak to me ni prepričalo. Na prvem srečanju me je prepričala predvsem pozitivna energija in naravnanost vseh prisotnih podjetnikov. Nasmejani, dobre volje ... in to že ob sedmih zjutraj! Šla sem še drugič in nato hitro postala nova članica. Ne dobivam pa posla samo jaz, tudi sama sem v skupini našla nekaj zanesljivih dobaviteljev, ki jih z največjim veseljem priporočim naprej. Pa tudi to še ni najboljše. Poleg posla pridobivam tudi izkušnje, naučila sem se veliko bolje nastopati, povedati bistvo, učim se, kako poslujejo drugi, in ne nazadnje tudi osebnostno rastem. V skupini BNI sem našla kar nekaj novih prijateljev, ki so moji najboljši tržniki, saj so mi odprli že marsikatera vrata. Za konec naj
povem še to: givers gain je slogan BNI Slovenija. To pomeni, da kdor daje, pridobiva. Tako enostavno je to: jaz nekomu oblikujem katalog, pri drugem kupim pisarniški material, tretji mi ji naredil lepo spletno stran, četrti me je priporočil svojemu znancu, ki je ravno iskal zanesljivega partnerja za oblikovanje raznoraznih tiskovin. Če to pomnožite z 19, kolikor nas je v skupini, je to kar lepo število poslov, kajne! No, ampak če že imate dovolj kupcev in samo zanesljive dobavitelje in ne potrebujete priporočil za nove posle, potem pa res nima smisla, da bi razmišljali o obisku skupine BNI.«
Če ste postali vsaj malo radovedni, potem nas obiščite. Smo skupina 19 podjetnikov, vsak torek med 7. in 8.30 se dobivamo v Domžalah v Restavraciji Park. Na srečanju izmenjujemo izkušnje, pridobivamo nove posle, dajemo posel drugim in se medsebojno priporočamo kot zanesljive partnerje pri podjetnikih, ki jih poznamo.
Vabljeni ste vsi podjetniki, še posebej, če ste tiskar, fotograf, banka, sli-kopleskar, električar, radijska postaja, televizijska postaja, frizer, zobar, gostinec, ponujate catering, imate jezikovno šolo, opravljate varstvo pri delu, ste nepremičninska agencija, ponujate računalnike in računalniško opremo, imate ali vodite fitnes, turistično agencijo ali se ukvarjate s coachingom. Najbrž smo kakšno kategorijo tudi pozabili našteti, kajti pri nas ste vabljeni vsi ... podjetni, drzni, sodelovalni, predvsem pa pozitivni!
Več informacij dobite na janez.levec@proevent.si ter samos@ir-image.si.
»BNI poleg pridobivanja kvalitetnih strank preko učinkovitega oglaševalskega kanala "ustna priporočila" pomeni tudi graditi dobro ime družbe.«
Dejan Šimenc iz podjetja Evidas
»Leta 2014 sem se med prvimi pridružil skupini podjetnikov in skupaj smo
ustanovili skupino BNI BISTRICA. V dveh letih mojega delovanja v skupini BNI BISTRICA lahko povem, da v njej sodelujejo podjetniki, ki so zaupanja vredni in jih lahko priporočam drugim oni pa mene. Podjetje Micopy d.o.o,katerega lastnik sem, od leta 2014 povečuje prodajo hitreje.«
Rok Zobavnik iz podjetja Micopy
Cvetlicama
Imen
lepe vMtmnkam želi™ P£ Vebk"™čne praznik.
Čas je za urejanje okolice.
Pokličitenas!
Pozabite rumene trače, pri nas je rdeča nit modra vsebina!
V TOKRATNI ŠTEVILKI: intervju z Anžetom Laniškom,
najnovejšo kolumno Noaha Charneya, avtorja svetovne uspešnice
prispevek o kreiranju samosvoje poroke
www.modre-novice.si
Delovni čas:	l
pon. - pet.: 8-19	O
sobota: 8 - 13
nedelje in prazniki: ZAPRTO
Sadjarstvo-vrtnarstvo Dores , PE Cvetličarna Trzin,
Mlakarjeva ul. 7, 1236 Trzin, vrtnarija@dores.si
»Človek je zdrav, kolikor se zdravega počuti - ob strani mu stoji dober lekarnar.«
Tina Kladnik, mag. farm., Lekarna Mengeš

Dežurni lekarni
EKARNE
mujmiijim
Lekarna Kamnik Lekarna Domžale
od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016:
ned in prazniki: 9.00 - 12.00 sob, ned in prazniki 17.00 - 20.00
Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si

acia s klimo že za 7.990 €
Podarimo vam: • 4 zimske pnevmatike
•	7 let jamstva*
•	2 leti kasko zavarovanja*
GROUPE RENAULT
* Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 7 let ali 100.000 km In ob nakupu z Dacia Financiranjem. 3 leta tovarniške garancije In podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto, velja do 31.10.2015 **Brezplačno osnovno kasko zavarovanje za prvi dve leti in paket zimskih pnevmatik podari Dacia kupcem novih osebnih vozil, ki opravijo nakup preko Dacia Financiranja in velja do 31.10.2015.
www.dacia.si Zanesljiva. Ne glede na vse.
3 F™® mal «ut,
AVT0HIŠA MALGAJ, D.O.O., Tržaška c. 108,1000 Ljubljana.
Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560, servis: 01/20 00 570. E-mail: info@malgaj.com
ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO
iDiDw.motitHjcom
Poraba pri mešanem ciklu: 3,5 - 9,0 1/100 km. Emisije CO2: 90 - 155 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,011 - 0,049 g/km. Emisija trdih delcev: 0,00001 - 0,0024 g/km. Število delcev (x!0u): 0,01 - 32,59. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana