Poštnina plačana v gotovini
Maribor« petek 1. Julija 1932
Siev. 145 Leto VI. <XIMo
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprivai Maribor, Aleksandrova cesta St. ta , Talaton 2440 In 246S tahaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. url ; Vpija mesečno prejemati * upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Oln # Oglaal po seniku « Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Llublianl » Poitnl Čekovni račun St. 11.40$
19
JUTRA
99
Fašistična nova civilizacija
Scorzova apologija sovraštva
Nedavno smo na tem mestu orisali te 'pelje vzgoje italijanske mladine pod fašističnim režimom. Pokazali smo, da se Ves štiridesetmilij’onski narod vzgaja v sovraštvu do vsega, kar ni fašistično in kar ni italijansko. Naša slika bi pa ne bila popolna, če ne bi pokazali še na načela, ki služijo fašizmu za temelje te in take vzgoje. Obrazložil nam jih je voditelj fašistične mladine Carlo Scorza v listu »Gioventu Fascista«, ko je napisal apologijo sovraštva in povezal nova fašistična načela o sovraštvu z načeli cerkve v najbolj mračnih dobah prošlosti.
»Ne sovražiti svoje nasprotnike«, pravi Scorza, »je podlost. Determinirati antite-zo izmed nas in izmed onega, kar nas °bkroža, in ostati v nepremični kontein-Placiji onega, kar se na nasprotni strani °°gaja — tega fašizem ne more, ker bi to bil zanj moralni harakiri. Zato mora fašizem smrtno sovražiti svoje nasprotnike
iim mora to sovraštvo tudi pokazati, statično stanje uspava zavest in inteligenco, otopi tudi najintransigentnejše Principe ter rodi hipokrizijo. Sovraštvo, katero oznanja fašizem, izvira iz velike —.ljubezni. Sovraštvo do nasprotnikov fašizma je najplemenitejša oblika obrambe fašistične ideje, ki je docela religijska ideja«. Scorza pravi nadalje, da je fašizem »najoriginalnejši fenomen«, tipično italijanski, zato se ne more primerjati z nobenim drugim pokretom prošlosti, razen z nekim drugim, prav tako rimskim fenomenom, katoliško cerkvijo.
»Da se pa razumemo,« pravi Scorza, »moramo naglasiti, da fašizem pri tem ne misli na oni del ceVkvene hierarhije, v katerem vse vrvi od ponižnih in skromnih figur, ki so poleg vse svoje nedvomne svetosti privedle cerkev v faze velike dekadence, ker ljubezen in mehkoba nikomur ne koristita. Fašizmu je vzor konstruktivna stran katolicizma v dobah velikih dejanj, velikih papežev, velikih- škofov, politikov in vojskovodij, ki so znali Prav tako uporabljati ječo kakor izobče-Prav tko uporabljati ječo kakor izobčenje, mučenje in strup. Ti voditelji šobili Ponosni in silni junaki, pravi Scorza, pred
katerimi so se herezije skrivale v redke knjižnice in v gorske gozdove. Kralji in knezi so tedaj poklekali pred Rimom, mesta in dežele so do tal pripogibala svoje zastave.«
To so vzori fašizma, ti giganti, kakor so bili n. pr. Domerico di Guzman, Ignacij de LoyoIa, Gregor VII., Inocenc III., Gregor IX., Inocenc IV., Julij II., Sikst V., Aleksander Borgia in nazadnje Leon XIII. To so bili borci, pravi Scorza, ki so znali tudi sovražiti in so zato večinoma popolnoma zasluženo prišli s prestola sv. Petra v vrsto nebeških svetnikov. Držali so se načela, »da namen o-pravičuje sredstva,« dasi stoji v evange liju sv. Mateja zapoved: »Storite dobro tudi onim, ki vas sovražijo in molite za one, ki vas preganjajo.« In prav zaradi tega, ker je cerkev imela take voditelje se je mogla ohraniti 2000 let in se bo o-hranila še dalje, pravi mladi fašistični ide' olog. Po isti poti mora hoditi fašizem Intrasigenten mora biti in sovraštvo mu mora biti načelo. S takim duhom se mora prepojiti posebno mladina, mlada generacija, če hoče postati vojska nove religije — fašizma.
Tako govori ideolog fašistične mladi ne, oznanjujoč sovraštvo kot element veličine in moči katoljške cerkve, neozira-joč se na druge elemente, ki so to veličl no ustvarili in ki so daleč, silno daleč od sovraštva! Da je srednji vek potisnil na površje razne ljudi, ki pri upravljanju in obrambi cerkve niso izbirali sredstev, je pač žalostna resnica, ki jo cerkev tudi sama priznava. Izrabljali so pač posvetno oblast in njene metode za cerkev, kakor hoče sedaj fašizem izrabljati cerkev za svoje namene. Toda prepričani smo, da bo cerkev to preprečila in tudi energično zavrnila vsa prekomerna blatenja, ki jih je Scorza nanizal v svoji razpravi.
To je torej tista »nova civilizacija«, ka' tero tudi Mussolini tolikokrat napovedu je in poveličuje. Če ji pogledamo do dna, v ideološko bistvo, se moramo pač zgroziti. Pred nami se zopet odpira najtemnejši srednji vek. Ali je potem to napredek? Ne, biti more samo nazadek!
Zadnii napori v Lozani
Poslednji predlog upnikov Nemčiji — Določila predloga — Nemški odgovor še ni znan
LOZANA, 1. junija. Lozanske repa-
Borba med irsko In Anglijo
Irska ni plačala zapadle anuitete — Anglija bo pobirala carino na irsko blago
LONDON, I. julija. Svobodna država Irska bi biia morala do ,včeraj o polnoči Plačati Angliji letošnjo anuiteto odškodnine za odvzeta veleposestva angleških državljanov, česar pa ni storila. Na ta način je končni rok za plačilo in sporazum docela propadel. Ker pa je Irsko plačilo v iznosu poldrugega milijona funtov šter-lingov garantirala veleposestnikom angleška državna blagajna, bo morala izostalo vsoto plačati upnikom Angleška banka, in sicer najbrže že danes.
Kakor doznava agencija Reuter, bo prihodnji teden predložen spodnji zbornici zakonski načrt, po katerem bo dano finančnemu ministrstvu pooblastilo, da sme pobirati posebne carinske takse na vse irsko blago, ki se uvaža v Anglijo, in sicer ne oziraje se na dosedanji carinski zakon, ki za uvoz iz dominionov ne dovoljuje nobenih carin. Anglija hoče na ta način izsiliti od Irske spoštovanje do odplačevaine pogodbe.
PRIMANJKLJAJ ZDRUŽENIH DRŽAV.
WASHINGTON, 1. julija. Včeraj je bilo zaključeno proračunsko leto Zdru Ženih držav Severne Amerike. Primanjkljaj, ki je nastal, znaša 2900 milijonov dolarjev.
ATENTAT NA REKTORJA DUNAJSKE UNIVERZE.
DUNAJ, 1. julija. Pri odkritju nagrobnega spomenika profesorja Wett-steina na osrednjem dunajskem pokopališču je včeraj univerzitetni profe
tor ja Abela, ki ga pa k sreči ni zadel. Nadaljne strele je preprečil župan Seitz, ki je atentatorju izvil iz rok samokres in ga zgrabil. Atentator je izjavil, da bo vzrok svojega dejanja povedal šele pred sodiščem.
HITLERJEVCI ŠE NISO ZADOVOLJNI.
HAMBURG, 1. julija. Hitlerjev tisk z novimi vladnimi odredbami ni popolnoma zadovoljen. »Hamburger Nachrichten« zahtevajo, da se izroči vsa eksekutiva vojski, ki bi lahko aretirala in zaprla tudi deželne ministre,' če bi se ne pokorili
racijska konferenca je preživela včeraj najtežje trenutke. Nemčija je odločno odklonila vse predloge glede odškodnine, zahtevala revizijo versajske mirovne pogodbe, poljske meje in celo znižanje zasebnih dolgov. Po tem nemškem nastopu je izgledalo, da se bo konferenca razšla brez vsakega rezultata. Naposled pa se je sestal komite velesil, ki je razpravljal do 1 ure ponoči in izdelal nov predlog. Ta predlog je bil takoj izročen nemški delegaciji, in sicer z izrecno pripombo, da je zadnji poizkus sporazuma.
Po tem predlogu bi Nemčija plačala enkratno odškodnino v višini S milijard zlatih mark, ki bi se porabile za gospodarsko obnovitev Evrope. Predlog ne
govori več niti o reparacijah niti o splošnem fondu. Štiri petine vsote bi se porabile za odplačilo vojnih dolgov, o-stalo bi pa prejele one države, ki so zaradi izostalih reparacij zašle v finančne težkoče. V ta namen bi Nemčija izročila baselski banki obligacije državnih železnic in papirje drugih velikih industrij. Dejansko pa bi plačala odškodnino šele čez nekaj let, ko bi se izboljšalo njeno gospodarsko stanje.
Nemška delegacija je pričela proučevati ta poslednji predlog že ponoči. Danes ob 10. uri se je pa podal kancelar von Papen s finančnim ministrom grofom Schwerin-Krosigkom ter državnim tajnikom* von Biifowom k Macdonaldu, da mu sporoči odgovor, ki do tega trenutka javnosti še ni znan.
Francija za Hooverjev predlog
Popoln preokret na razorožitveni konferenci v Ženevi. Senzacionalna vest lista „Echo de Paris“
PARIZ, 1. julija. Ženevski dopisnik lista »Echo de Pariš« poroča, da je franco ska delegacija na razorožitveni konferenci docela spremenila svoje dosedanje stališče in sprejela Hooverjev predlog kot podlago za nadaljna pogajanja. Tudi v krogih ameriške delegacije zatrjujejo, da nastopa Francija v zadnjem času napram ameriškim težnjam mnogo bolj prijateljsko, kakor doslej. Po vsem tem pričakujejo popoln preokret v raz-
orožitveni politiki francoske vlade.
Isti dopisnik poroča nadalje, da so včeraj na banketu, ki ga je priredil predsednik Henderson ameriški delegaciji, razpravljali tudi o tej spremembi splošnega položaja. Zato pričakujejo splošno, da bo francoska delegacija že na prvi prihodnji seji razoro-žitvene konference predlagala, naj se Hooverjev predlog izroči splošnemu odboru in stavi na dnevni red .
Katastrofalne poplave v Romuniji
V Jassyju se podira 1000 hiš — Podrti
mostovi — Prekinjen železniški promet
BUKAREŠTA, 1. julija. Katastrofalne poplave v Moldaviji in Buko-
vini postajajo vse bolj usodne. V Jassyju so se morale izprazniti cele ulice. Osrednji kolodvor je ves pod Vodo; na tirih stoji voda en meter visoko. V mestu samem je položaj uprav obupen. Voda je narušila preko 1000 hiš, ki se bodo vsak trenutek sesule. Izseljeno prebivalstvo se je nastanilo po šolah, vojašnicah in drugih javnih zgradbah onih de-
lov, ki so varni pred poplavo.
Reke prinašajo iz gora ogromne množine lesa, ki je porušil že okoli 50 mostov in brvi. Železniška zveza med Bukovino in Bukarešto je že 3 dni prekinjena. Število smrtnih žrtev doslej še ni znano, gotovo pa je, da se je po vseh poplavljenih krajih utopilo nekaj ljudi. Povsod je na delu vojaštvo, ki pomaga civilnemu prebivalstvu v borbi z razbesnelim elementom.
Camillo Schneider streljal na rek-1 sklepom osrednje državne vlade.
Atanaskovič
bo ustreljen
BEOGRAD, 1. julija. Vrhovno vojaško sodišče je danes razpravljalo o prizivu obsojenih častnikov mariborske posad. te. Končni sklep se glasi: Smrtna obsod' ba poročnika A t a n a s ko v 1 č a se potrdi; smrtna obsodba poročnika Alta-©rja se spremeni v 12 let ječe; 15Ietna eča majorja Djoklča se potrdi; na 10 let obsojeni podporočnik Marko Markovič se oprosti; podporočniku Rističu se zniža zaporna kazen od 10 na 2 leti, poročniku Paunkoviču od 10 na 3 leta, poročniku Mančilu Mlluti-novičuodl0na8 let, poročniku Todoroviču od 10 na 5 let, podnarednl-ku 111 č u pa od 10 na 3 leta. Končno so bile odobrene še vse oprostilne razsodbe prvega sodišča.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne). Jutri morda prehodno poslabšanje, sicer nobene bistvene motnje sedanjega lepega vročega vremena.
AMERIKA PROTI PROHIBICIJI.
NEWYORK, 1. julija. Kongres demokratske stranke je na predlog Alberta Smitha sklenil, da bo šla stranka v borbo za izvolitev novega državnega predsednika z geslom proti prohibiciji. Ta sklep je povzročil po vseh Združenih državah slino veselje in navdušenje, tako da se splošno sodi, da bo Hoover propadel. Demokratski kandidat bo skoraj gotovo Al Smith.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih-ledvič-nih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočamo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
♦
■Strah' 2..
MaHbčrški ^»V E C E R NIK« Jutra i
V M a r i b o r u, 'dne 17VII. 1932'.'
Vsak človek se lahko zmoti; v zmoti vztrajati pa more samo bedak
CICERO
Zadnja pot Gjura Emerja.
Krsto s truplom inženirja Gjure Emerja, ki je v najlepši moški dobi podlegel zavratni bolezni v mariborski bolnišnici, so včeraj prepeljali na koroški kolodvor, odkoder je bila odpremljena v pokojnikov rojstni kraj Solin v Dalmaciji, kjer ga bodo položili v grob. Žalni sprevod iz mrtvašnice na kolodvor je pričal, kako priljubljen je bil pokojnik: spremilo ga je na tej zadnji poti veliko prijateljev in znancev, zastopniki uradništva, železniško delavstvo, gasilci delavnic drž. železnic z godbo »Drave« na čelu, in drugi. V imenu tovarišev se je od pokojnika v ginljivih besedah poslovil g. ing. Ilič. Pokojni Gjuro Emer je bil rojen 1. 1897 v Solinu, akademijo je obiskal v Liegu v Franciji, kjer je tudi diplomiral. Poprej je služboval v Bosni, bil je šef kurilnice v Konjiču. V hudi zimi 1. 1925 je nadzoroval čiščenje proge na Ivan-planini, kjer gaje z delavci zasul plaz in jih je še-le čez dva dni izkopala vojaška reševalna četa. Takrat si je tudi nakopal bolezen, ki mu je tako rano pretrgala nit življenja. Od 'eta 1928 je služboval v Ljubljani pri strojnem oddelku, odkoder je bil premeščen v mariborske delavnice k montažnemu oddelku. Pokojnik zapušča ženo in dvoje dece. Dobremu, simpatičnemu možu bo ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
Smrtna kosa.
Po daljši bolezni je preminula v Cankarjevi ulici na Pobrežju danes zjutraj so-uroga bivšega, že pokojnega župana, ga. Terezija Železnikova, v starosti 63 let. Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo ob 15. uri iz hiše na magdalensko pokopališče. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje!
Tragična smrt.
Ko je danes zjutraj okoli pete ure počistila pisarne v tovarni »Kovina« na Teznem hišnica Marija Kranjčeva, se je podala v svoje podstrešno stanovanje v tovarni. Groza in strah pa sta jo spreletela, ko je vstopila in našla tam v pred-sobici na tramu obešenega svojega moža... Takoj je uboga žena sklicala sosede, ki so samomorilca sneli in ga skušali obuditi. Prihitel je kmalu tudi poklicani zdravnik dr. Zirngast, ki pa je mogel u-gotoviti le smrt in odredil prevoz trupla v mrtvašnico. Ivan Kranjc je bil star 63 let in že več let delavec v tovarni »Kovina«. Bil je zadnje dni precej potrt in se je najbrže v hipni duševni zmedenosti od , ločil za tako smrt.
Dr. Jos. Sekula
od 1. julija do nadaljnjega ne ordinira.
Kakšno bo vreme v juliju.
Po napovedbah vremenskih prerokov nič prav prijetno. Percej nemirno in burno, kakor je bilo tudi v minulem mesecu. Začetkom meseca se obeta vroče vm me, vlažno-soparno z deloma hudimi nevihtami in nalivi, tudi toče se je bati. Ta ki kritični dnevi bodo okoli 3., 5., 10. In 13. Okoli 17. bodo nevihte še pogosteje, ponekod s točo, viharjem in sledečim močnejšim ohlajenjem. Kmalu pa bo zopet topleje in lepo. Motnjave z ohlaje njem se obetajo tudi okoli 22. in 23.; tedaj bodo zlasti v gorovju močne nevihte. Nato lepo, a zopetno poslabšanje na koncu meseca.
Kamniška cesta ni za avtomobile.
Občinski odbori občin Kamnica, Krčevina, Rošpoh in Maribor so v zadevi prometa na občinski cesti Maribor - Kamniški drevored - gostilna Lorenčič - zavod šolskih sester - Kamnica - državna cesta, na včerajšnji skupni seji, katere so se udeležili vsi župani in odbori teh ob čin odnosno za Maribor g. nadsvetnik Černe, enoglasno sklenili, naj se ta cesta za vsa motorna vozila zapre. Za ta sklep so bili merodajni tako higijenski razlogi kakor tudi razlogi javne varnosti, ker je ta cesta od šetalcev zelo frekventirana, saj je tod najlepše sprehajališče iz Maribora v okolico. V ostalem pa tudi ni potreba, da se avtomobilisti poslužujejo te ceste, ko imajo pararelno državno cesto iz Maribora v Dravsko dolino, in se je tudi niso posluževali, dokler občinska cesta skozi Kamnico ni bila regulirana.
Mariborski teden
Pred veliko akcijo občine in meščanstva
Po ukinitvi raznih uradov in samouprav je izgubilo naše mesto oni položaj, ki ga je zavzemalo prva leta po osvobojenim S tem je pa bilo oškodovano tudi gospodarsko. Obrtne in slične razstave so bile po končnih neuspehih opuščene, in treba je bilo misliti na druga sredstva in pota, da se odstrani popolno prometno In gospodarsko mrtvilo. Zadnje čase se je veliko govorilo in pisalo o tujskem prometu, in vsi Mariborčani soglašamo s propagatorji te ideje. Potrebno pa je, da preskrbimo tujcem, ki jih hočemo privabiti v naše mesto, duhovnega in materialnega užitka. V ta namen so seveda potrebne primerne prireditve, ki so pa zopet mogoče samo ob složnem sodelovanju oblasti in meščanstva.
Tako se je nedavno porodila v krogih naše občinske samouprave misel tedna velikih prireditev, razstav, koncertov, predstav, tekem itd., ki bi pomenila novost ne le za Maribor, ampak tudi za o-stalo Slovenijo in Jugoslavijo. Iz ideje je nastal tudi že konkreten predlog in osnoval se je, odnosno se še snuje, poseben prireditveni odbor. Ta odbor bo prevzel nalogo izdelati program »Mariborskega tedna« in ga potem tudi izvesti. Čas zaenkrat še ni dokončno določen, v poštev
pa pride samo druga polovica avgusta ali prva polovica septembra. Ugodnejši bo vsekakor čas po prvem septembru, ker do avgusta se vsa potrebna dela skoraj ne bi več mogla izvršiti.
Po dosedanjem načrtu bo pod naslovom »Mariborski teden« organizirana prireditev združevala razstavo mariborske industrije in obrti, razstavo našega sadja, vina In poljskih pridelkov, velike nogometne, plavalne in slične športne tekme, koncerte pevskih zborov in solistov, gledališke predstav^ na prostem, ljudske veselice itd. Posamezne prireditve, razen stalnih, bodo razvrščene tako, da bo vsak dan nudil nekaj novega, zanimivega in privlačnega ne samo za Mariborčane, ampak tudi za goste iz drugih krajev naše domovine in eventuelno tudi tujine. Sodelovati bodo morali seveda vsi, če hočemo, da bo prireditev zares dosegla svoj namen.
»Mariborski teden« bo torej največji dogodek za naše mesto, postal bo središče vsega javnega zanimanja. In če bo prireditev uspela, se bo vsako leto ponavljala. Postala bo to, kar je Ljubljani velesejem ali jesenska razstava, samo v drugačnem, širšem pomenu. Iniciativo občine zato toplo pozdravljamo.
Iz srednješolske službe.
Upokojen je ravnatelj mariborske klasične gimnazije dr. Josip Tominšek.
Iz šolske službe.
Upokojen je predmetni učitelj na tukajšnji državni trgovski akademiji Maks Kovač.
Napredovanje sodnikov.
V višjo položajno skupino so napredovali: dr. Fran Fabjan, predsednik okr. sodišča v Dolnji Lendavi; Janko Cerček, predsednik okrajnega sodišča v Maren-bergu; dr. Fran Muhič, okrajni sodnik v Ptuju; Avgust Habermut, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; dr. Fran Farkaš, okrajni sodnik v Murski Soboti; Josip Kolšek, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru in okrajni sodnik Fran Verlič v Murski Soboti.
Duhovniške vesti.
Za dekana v Starem trgu je imenovan mestni župnik g. Alojz Čižek. Premeščen je kaplan g. Franc Šmon iz Št. Vida pri Ptuju k Novi cerkvi. Na novo pa so imenovani za kaplane gg.: Jakob Vraber v Konjice, Janez Bejek v Dolnjo Lendavo, Zdravko Kordež k Sv. Lenartu v Slov. gor., Martin Lupše v Škale, Ignac Paiuc k Sv. Vidu pri Ptuju, Janko Petan k Sv. Antonu v Slovenskih gor., Ivan Rojht k Mariji Snežni, Jakob Sem v Mežico, Fr. Stukovnik v Beltince, Rudolf Vahčič v Ruše in France Veselič k Sv. Juriju ob Taboru.
Osebna vest.
Na ekonomski komercijalni visoki šoli v Zagrebu je diplomiral z odličnim uspehom g. Vlado Vodeb, sintuk. upokojenega hranilničnega ravnatelja g. Rudolfa Vodeba.
Razpisana služba.
Pri tukajšnjem okrožnem sodišču sta razpisani dve mesti jetniških paznikov. Prošnje je vložiti do 10. t. m. pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru.
Odpovedan koncert.
Napovedani koncert akad. pevskega društva »Mladost-Balkan« iz Zagreba ne bo 3. julija, ampak je preložen na jesenski Čas.
JugoisJovanskl avtomobilisti v Mariboru.
Na svoji poti v Čehoslovaško je prispela včeraj večja skupina avtomobilistov iz naših južnih krajev v Maribor. Zvečer so bili udeleženci gostje Avtokluba v Grajski kleti. Davi so avtomobilisti nadaljevali svojo pot proti severu.
Tujski promet
V mesecu juniju je bilo v Mariboru priglašenih 1584 tujcev. Od teh je bilo 430 inozemcev, in sicer 112 oseb z Dunaja, 36 iz Gradcu In 282 iz drugih mest.
Dohodki ihariborske carinarne.
Skupni dohodki mariborske carinarne so znašali v mesecu juniju 3,123.435'50 Din in sicer dohodki uvoza 3,112.751:75 Din, izvoza pa 1Q.683’75 Din.
Kako delajo Nemci za svoje„Belange“
Resen opomin našim
Iz šentiljskih narodnih krogov nam pišejo: V Št. liju se dogajajo čudne reči. Vsega pa še zdaj ne smemo pisati; samo to povemo: Nemci in nemškutarji delajo z velikim upanjem na to, da bi dobili drugi razred nemške sporednice. Po zakonu pa še do tega enega, ki ga imajo, številčno nimajo pravice. Imajo pravico samo do nižje osnovne šole, do prvih štirih let, do višje narodne šole pa ne. A menda imajo samo pri nas v Jugoslaviji otroci nemških in nemškutarskih staršev tudi svoje višje narodne nemške razrede, ozir. oddelke. Nemško sporednico obiskuje tudi več otrok slovenskih, Nemcem prijaznih staršev, ki so se dali vpisati med nemške otroke po agitaciji tukajšnjega pastorja, ki je hodil od hiše do hiše, da spiavi kolikor mogoče več otrok v nemško šolo in dobi tako še drugi razred. Po lastni njegovi izjavi bo zahteval za to nemško šolo celo nemške učne moči.
Nemško Šolo nameravajo torej na vsak način višje organizirati. Ali jim pojde oblast na roko?! Da bi pa vendar dobili kolikor mogoče dosti otrok, hočejo čisto protipostavno prisiliti krajevni šolski odbor v Št. liju, da bi sprejemali iz vseh tujih okolišev nemške in nemškutarske otroke. — Zakaj naj bi prevzeli to breme novih razredov, iu novih učnih moči prav
odgovornim činiteljem
Šentiljčani?! Na vsak način bi se morala potem postaviti v Št. Uju nova nemška šola radi teh Nemcev. Krajevni šolski odbor ima pa ministrsko naredbo v rokah, da mu na noben način ni treba otrok iz tujih okolišev sprejemati. Ce katere slovenske otroke — najsi tudi iz Avstrije — sprejema, je to njegova prosta volja in nimajo radi tega Nemci nobene pravice zahtevati isto.
Po zadnjem ljudskem štetju je v šentiljskem šolskem okolišu 3500 duš, med temi nekaj nad 200 Nemcev. In teh 200 Nemcev, zahteva objestno za zdaj — pozneje pa seveda še več — dva nemška razreda. V sosednjem Spielfeldu pa je po izjavi tamošnjega nemškonacionalnega župnika — priče na razpolago! — 50% Slovencev, pa ne slišijo ne ene slovenske besede, ne v Šoli, ne v cerkvi!
Pri vsej zadevi gre le za to, da bi pri eventualni regulaciji mej Nemci mogli pokazati: Glejte, kako močan nemški živelj živi nad Mariborom! In Štiridesetletni trud tukajšnjih narodnih krogov bi bil uničen. Poudarjamo, da so merodajni šolski krogi pri osnovi tukajšnje nemške sporednice delali v začetku usodepolne napake, ki se bodo težko popravile. — Merodajnim krogom pa kličemo v zadnji url: Caveaot consul.es!
Ciril-Metodova proslava na koroški meji
Slov. plan. društvo Peca Mežica-Crna priredi jutri v soboto in v nedeljo proslavo praznika sv. Ciria in Metoda na najvišji obmejni točki naše Koroške — s tem-le programom: V soboto zvečer zažiganje kresov na vrhu Pece. V nedeljo služba božja pred Uletovo kočo, ki jo bo bral član Aljaževega kluba g. Hrastelj iz Maribora. Vabimo vse vnete planince, da se v čim večjem številu udeleže tega narodnega slavja. Za prevoz in prenočišče bo preskrbljeno.
Gasilska tombola
Kakor že objavljeno, priredi »Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Maribor« v nedeljo 3. t. m. ob 14.30 na Trgu Svobode dobrodelno tombolo z 10 tom-bolskimi dobitki. 1. tombola: 4.000 Din v gotovini, 2. tomb.: originalen Singer šivalni stroj, vreden 4.000 Din; 3. tombola: žensko ali moško ko’o po želji dobitnika; 4. tombola: voz drv; 5. tombola: otoma-na; 6. tombola: volneni gumijasti dežni plašč; 7. tombola: kaseta jedilnega pribora; 8. tombola: bala podplatov croupo* nov; 9. tombola: kaseta desertnega pribora; 10. tombola: stoječa ura. Nadalje je na tomboli več lepih amb, tern, kvatern, kvintern in desetem. Darila bodo na 0-gled v nedeljo od 11. ure dalje na Trgu Svobode. Čisti dobiček je namenjen za popravilo reševalnega avtomobila I.
Darilo Rdečemu križu.
Rdeči križ v Mariboru je prejel od se* natorja in bivšega velikega župana V Mariboru gosp. dr. Miroslava Ploja ob priliki njegove sedemdesetletnice kot dar znesek 1000 Din. Velikodušnemu darovalcu, ki je znan podpornik naših človekoljubnih ustanov, iskrena hvala!
Iz esperantskega društva.
Pri ugodnem vremenu priredi »Espe-rantsko društvo« v nedeljo 3. t. m. izlet k »Ribniški koči«. Odhod od glav. kolodvora ob 5.40, vrnitev ob 21. uri. Vsi esperantisti in prijatelji dobrodošli. — V torek 5. t. m. bo ob 20. uri v Radio Ljubljana esperantsko predavanje »Maribor in okolica«.
S policije.
Včeraj popoldne in preteklo noč je mariborska policija skupno z orožniki napravila racijo v grajskem gozdu ob Treh ribnikih in zalotila tam štiri ženske iu pet potepuhov, katere je aretirala in jim temeljito izprašala vest. Ženske so romale v bolnišnico, potepuhi pa v zapore tukajšnjega sodišča. Aretiran je bil tudi Anton P. radi prepovedanega povratka, neki Henrik S., ker je grozil službujočemu redarju, in dve nočni ptički Pavla in Angela radi tajne prostitucije. Danes dopoldn« se je zglasil na policiji čevljarski mojster Anton Jakac in prijavil, da je pobegni' doma njegov vajenec 151etni France Bračič. Mojster je v skrbeh, da se je pripetila fantu kaka nezgoda. Delovdja Anton Mlinarič pa je prijavil, da je preteklo noč neznan nepridiprav odnesel cestno sve-tiljko iz Gosposke ulice, kjer popravljajo mestni delavci tlak.
•	Ribji	trg.
Na današnjem ribjem trgu je bilo 20 kg skombrov po 20 Din, 20 kg plavic po 16 Din, 15 kg orad po 36 Din in 15 kg brancinov po 36 Din._________________________
Službeni Ust
Dravske banovine objavlja v letošnji 51. Številki: uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o organizaciji posredovanja dela, odlbčila o prodaji in nakupu tujih plačilnih sredstev, nadalje razglas o zdravstvenih občinah ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
»Sanjalo se mi je, da sem vas poljubil, gospodična. Potlej sem se pa prebudil...«
»Najbrže od klofute, ki sem vam jo pri-solila!«
V Mariboru, dne 1. VIL 1932.
Mariborski »VEČERNIK« Jufra
n. ...iaasam
Stran 3.
Praznik trgovske mladine
Svečana šolska proslava enoletnega trgovskega tečaja na trgovski akademiji v Mariboru.
Šolski zaključek na enoletnem trgovskem tečaju je bil proslavljen letos 28. junija na izredno slovesen način. Ob številni udeležbi odličnih predstavnikov tukajšnjega trgovstva in skrbni pripravi s strani vodstva, se je razvila svečana šolska proslava, ki je pokazala presenetljiv uspeh mladega zavoda. Po prisrčnem sprejemu vabljenih gostov s strani šolskega kuratorija, je s primernim nagovorom otvoril proslavo vodja tečaja g. prof. Al. Struna ter dal besedo g. dr. Rutarju, ki je predaval o sodobni gospodarski krizi in njenem razvoju. Predavateljev skrbno pripravljeni govor, zasnovan na obširni gospodarski literaturi in statističnem materialu, priča o njegovi izredni erudiciji in hkrati zmožnosti, zajeti problem prav pri koreninah. Upati je, da to njegovo predavanje, ki je bilo deležno obilne pohvale in priznanja, ne ostane zadnje, saj se je prav ob tej priliki porodila marsikomu mikavna misel, ustvariti v področju prosvetnega kuratorija S. T. D. kulturno ognjišče za eko-nomsko-komercijalna vprašanja.
Predavanju je sledilo obdarovanje najmarljivejših učenk. Kot najboljša na zavodu je bila nagrajena s prvo nagTado učenka Šetinc, kot odličnjakinji Gerlin-de Sonne in Klemenčič Frančiška. Prvo nagrado iz strojepisja je dobila Fani Simončič, zmagovalka v strojepisni tekmi, ki se je s štirimi udarci na sekundo na las približala jugoslovanskemu rekordu. Kot najboljša stenografinja je bila nagrajena Marija Brus, ki v svoji stroki tudi mnogo ne zaostaja.
Vse nagrade, ki imajo v prvi vrsti moralen pomen, so poklonili člani Slovenskega trgovskega društva: gg.Pinter, Lenard, Mejovšek, Preac, Majer, Jančič, Brišnik, Kovačič, Rosina in Paš, kar jim je šteti danes v gospodarski krizi v tem večjo zaslugo.
Proslavo je zaključil s primernim nagovorom g. Pinter, zagotavljajoč mladini vzlic težkim časom moralno in gmotno pomoč s strani našega trgovstva.
Delovanje tečaja, ki se je na tej proslavi tako svečano manifestiralo, je pokazalo uspehe, s katerimi se mladi zavod lahko v resnici ponaša. Slovenskemu trgovskemu društvu je treba čestitati, da je vzelo izobrazbo našega trgovskega naraščaja v svoje roke, učnemu kurato-riju pa želimo, da bi v začrtanih smernicah nadaljeval svoje započeto delo v Prospeh našega obmejnega trgovstva.
Proslava Vidovega dne v Studencih
Prireditev s Sokolskem domu. Izlet v Limbuš.
Spominski praznik padlim herojem za ustvaritev velike Jugoslavije so letos proslavili Studenčani na najsvečanejši način, kot doslej še nikdar. Po službi božji je šla šolska deca obeh šol v Sokolski dom, kjer so se že tudi zbrali predstavniki raznih oblasti ter drugo ob-činstvor^Ne razumemo pa abstinence občinske uprave, ki ni poslala niti enega zastopnika v Sokolski dom. Izgovor, da so obrati delali, ne drži! Menimo, da bi pri taki važni proslavi noral biti prisoten vsaj zastopnik župana.
Vse točke proslave je absolviral mladinski pevski zbor deške osnovne šole pod vodstvom g. učitelja Cirila Mohorka. Odpel je vsega 11 pesmi, in to brezhibno. Okrog 80 mladih girl je zbral požrtvovalni učitelj in jih v razmeroma kratkem času naučil lepih narodnih, pa tudi težkih umetniških mladinskih pesmi. Prvi del sporeda so tvorile težke pesmi, ki so jih dečki odpeli izborno ter dosegli s svojim lepim izvajanjem navdušeno
odobravanje. V odmoru je o pomenu Vidovega dne na kratko spregovoril gospod upravitelj Hren. V drugem delu pa je navdušenje prikipelo do viška, ko je zbor intoniral same vesele, poskočne pesmice, ki jih je zaključil z mogočno Ipavčevo »Slovenec sem«. Občudovali smo resnično dobro intonacijo in brezhibno vokalizacijo, kakor tudi mogočne forte ter precizne pianissime, za katere bi jih zavida.! marsikateri zbor odraslih pevcev. G. Mohorku je treba samo čestitati na krasnem uspehu, želimo le, da bi ostal na svojem mestu in dalje s svojo veščo ra ko vežbal zbor, ki bo kmalu postal resen konkurent Trboveljčanom.
Popoldne je učiteljstvo popeljalo mlade pevce v Limbuš, kjer jih je šolsko vodstvo pogostilo s hrenovkami in malinovcem. Zbor je koncertiral tudi v Limbušu ter dosegel živahno odobravanje prisotnih izletnikov iz Maribora. Proti večeru so se mladostno razposajeni vrnili neprestano prepevaje domov.
lavna zahvala.
ISSK Maribor se po tem potu najsrčne-je zahvaljuje vsem darovalcem kakor tudi vsem drugim, ki so na katerikoli način pripomogli k lepem uspehu I. športne tombole.
Mi smo mi
Španska zgodbica.
Ko sem prvikrat prišel na Špansko, so že na meji vzbudili mojo pozornost orožniki. Po izvršeni kontroli potnih listov so vstopili v vlak in ga spremljali do zadnje postaje, dva moža v prvem, dva v zadnjem vagonu, vsi štirje z nasajenim bajonetom. In pozneje sem videl v vsakem vlaku štiri orožnike z nasajenim bajonetom. Nekoč, na vožnji iz Malage v Madrid, sem slednjič izvedel, zakaj moreš potovati po Španskem samo pod tako hudo oboroženim spremstvom.
V moj oddelek sta bila na majhni postaji vstopila dva gospoda. Drug je drugemu ponudiL cigaro. dasi sta si bila še tuja, in že se je pričel razgovor:
»Krasna dežela to!«
»Da, senjor, dežela solnca.«
»In lepih žensk «
»In grozdja.«
»To leto bd vino kakor še nikoli.«
»V Andaluziji bo gotovo —.«
»Senjor, jaz sem patriot, jaz ljubim Španijo nad vse, in špansko solnce naj vsako špansko src^. razveseljuje z enako ljubeznijo, — zato verujem . da bo
Sokolstvo
Meddruštvene tekme dece.
Deca Sokolskih društev Maribor I. in Tezno je letošnji Vidov dan prav lepo proslavila. Moška deca obeh društev se je pod vodstvom obeh društvenih načelnikov in vodnikov zbrala ob 16. uri na telovadišču Sokolskega društva Tezno, da izvede medsebojne tekme. Vsako društvo je postavilo po 10 tekmovalcev višjega in nižjega oddelka, in sicer po prejšnji društveni izbirni tekmi, ostala deca je pa med tekmo prav pridno »dru-kala« za svoje bratce.
Tekmovalo se je v metu (oberočno) krogle 3 kg in 2 kg, v teku z ovirami na 80 m in v metanju žoge v 2 m visok vodoravni obroč iz dalje 3 m.
V višjem oddelku je dosegla od dosegljivih 3000 vrsta Tezno 1566 točk, a vrsta Maribor I. 1539 točk, v nižjem oddelku pa vrsta Tezno 1697, a vrsta Maribor I. 1574 točk. Rekord v višjem oddelku metanja krogie (3 kg — 12.38m) je dosegel Kelbl (Maribor I.), a v teku na 80 m z ovirami 18 sek. Kranjčič (Maribor I.), v nižjem oddelku pa je dosegel največ Koren (Tezno):	krogla	(2 kg)
9.70 m in tek z ovirami na 80 m pa 19 sekund.
Vrstni red v višjem oddelku: Kranjčič 1. Mb. I.) 240 točk, Orel Mb. I.) 224.8 točk, Heinrih (T.) 218.4 točk, Kos (T.), Bajec Oto (T.), Krasnik (Mb. I.), Bajec Slavko (T.), Bajec Alojz (T.), Tretjak (Mb. I.), Piberl (Mb. I.), Šprah Fr. (T.), Vertačnik (T.), Stranič Mb. I.), Bezjak (T.), Kranjčič 2 (Mb. L), Feršič A. (T.), Šušteršič (Mb. I.) in Šprah Vili (T.). Nižji oddelek: Pliberšek (T.) 250.8, Divjak (T.) 247 točk, Stanič (Mb.I.) 246 točk, Kovačič (T.), Šprah J. (T.), Koren (T.), Lešnik (T.), Selinšek (Mb.I.), Podlesek (Mb.I.), Ši-sermik (Mb.I.), Cerkvenič (Mb.I.), Za-blačan (Mb.I.), Tovornik (Mb.I.), Lu-šenc (T.), Srimf (T.), Bele (Mb._L), Tret-
Bog svojo varujočo roko držal pravtako nad Sierro Nevado kakor nad Andaluzijo.«
»Z vašim prijaznim dovoljenjem, senior, bi si usojal trditi, da je doslej v suhih poletjih Andaluzija Še vedno posekala Sierro. In ne glede na to, da sem sam izkušen vinogradnik, vam lahko vsako dete — Bog daj deci zdravje! — potrdi resničnost moje trditve.«
»Kaj? Vi ste vinogradnik? Jaz sem namreč tudi vinogradnik. To je pa res kakor nalašč, da sva se seznanila. Jaz sem vinogradnik v Malagi. Ali želite še kako cigareto?«
»Najlepša hvala, senjor. Torej sva si edina v tem, da imam prav. Razen tega, ne da bi najmanje hotel zapostavljati kvalitet, odlične kvalitete ma'agca, ga vendar ni vina nad našim andaluzcem!«
»Senjor, zelo sem vam hvaležen, da ste pravični do našega malagca, toda prvič so okusi različni, drugič pa ie ni arome, ki bi prekašala divno aromo malagca!«
»Sprejmite, senjor, mojo najglobljo zahvalo za koristni pouk, toda tudi jaz nisem brez vsega znanja, dasi hvaležno sprejmem tako dragoceno informacijo ...«
jak 2 (Mb. I.), Feršič A. (T.), Matelič (Mb, I.) in Dobnik (T.).
Na koncu je bil za ves višji oddelek izločilen tek na 50 m, in sta bila najbolj ša Kelbl (MaTibor I.) 12 in dve petini sekunde in Slaček (Tezno) 12 in tri petine sekunde.
Vsi tekmovalci bodo prejeli lepe diplome, ki jim bodo v spomin na prvi, a hud boj, kjer ni manjkalo niti obojestranskega »drukanja«, niti potolčenih kolen in odrgnjenih laktov. Borba za zmago je bila hujša kakor pri »veliki deci«.
Bratje vodniki, napravite tudi vi svoji deci veselje, da se pomeri z deco iz vaše soseščine. Zdravo!
Sokolska četa Sv. Marjeta ob Pesnici
je svoj javni nastop, prvotno določen za 3. t. m. preložila na jesen. Pač pa je zato skupno z učenci priredila vidovdansko proslavo na Petrovo, ki je v vsakem o-ziru lepo uspela.
Šport
MOLNP (službeno).
V nedeljo 3. t. m. bodo na mariborskem igrišču te-le tekme:
ob 16. uri prvenstvena mladinska tekma ISSK Maribor1 :ŠK Železničar; ob po! 18. uri prijateljska tekma Čakova-ški športni klub:SK Železičar. Službujoči odbornik g. Fišer.
Iz Odbora za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Nedeljski tekmi sodita: mladinsko ob 16. uri g. Skalar, prijateljsko ob pol 18. uri pa g. Nemec.
40
„Večernik
stane mesečno prejeman v upravi ali po pošti Din 10*—, dostavljen
na dom Din 12'— II!!!
»Absolutno ne razumem, s čim naj sem vas podučil? Vaša ironija mi je povsem nerazumljiva!«
»Kaj vas opravičuje, senjor, da mi očitate ironijo? Ali mi ironija stoji zapisana na čelu? Ali pa morda znate brati misli, ki jih ni?«
»Gotovo ne, dragi gospod, toda: ali me imate za tako klavrnega poznavalca ljudi? Ali mislite, da bi si olikan človek predrznil očitati rojaku ironijo brez vzroka?«
»Vzrok gor vzrok dol, senjor, vse ima svoje meje, kakor je rekel bik, ko je to-readorja nabodel na rogove. Jaz nisem bi! ironičen, pi mir besedi!«
»Pa še kako ste bili ironični!«
»Protestiram!«
»Vi ugovarjate? Vi me hočete postaviti na laž? Vi — mene?! To bi moral vzeti za osebno žalitev!«
»Vzemite kakor vam drago, toda žaliti se ne pustim od enega... enega — Malaganca!«
»Jaz sem mož, senjor, in dasi ni bil moj namen vas žaliti, vam moram reči: da je za Andalužana samo čast, če ga razžali Malaganec!«
»Kaj?? Vi iztisnjena limona! Vi ste,
I
JSv
•lil,liti. i_JVuMjri1:•;•'!,
ZUn.
ODOl -Zobna pasta tudi pri največji moči, ki sejo more uporabljati pri čiščenju zob gotovo ne načne zobne litvine
Iz Radvanja
Himen. Poročila sta se Franc V e i as* gerl, ključavničar državnih železnic in gdč. Marica Španingerjeva, šivilja. Bilo srečno!
Naša šola je Vidov dan, zaključek šole in narodni praznik, proslavila na slovesen način. Zjutraj je bila svečana služba božja ob navzočnosti občinskega odbora ter številnega občinstva, nato pa v, šoli slavnost z nagovorom šolskega upravitelja g. Firma z deklamacijami in petjem šolske dece. Obenem je bila otvorjena prva šolska razstava, ki dela tako učiteljstvu, kakor dečkom in deklicam vso čast. Razstavljeni predmeti so res zelo lepi in skrbno izdelani. V radvanjski šoli je biio v lanskem šolskem letu v 5 razredih s 7 učnimi močmi vpisanih 127 dečkov in 91 deklic, skupno 218 učencev, od katerih jih je zaključilo razred s pozitivnim uspehom 193 ali 92%, z negativnim pa 25 ali 8%.
Slika dramatika Shakespeareja.
Na Irskem so nedavno našli na les slikano oljno podobo moža, o kateri so mislili prvotno, da predstavlja pomorskega junaka Raleigha. Sedaj se pa vedno bolj utrjuje prepričanje, da ta stari in neznani junak ni nihče drugi kakor — Shakespeare (Šekspir). Do tega mnenja so strokovnjaki prišli, ko so pod sliko našli ostanek imena »-ear-« in letnico 1602. Nadalje so pa tudi ugootovili, da je sliko naslikal slikar Burbage, ki je bil obenem tudi Shakespearejev scenograf in včasih celo igralec. Če se mnenje strokovnjakov potrdi, bomo tako prvič izvedeli, kako je v resnici izgledal slavni angleški dramatik, ki ga doslej še nihče n! prekosil. Doslej namreč ni poznal svet nobene avtentične slike Šekspirjeve.
prav tako smolnati kakor vaše vino, vi osel!«
»In vi — kaj ste pa vi, senjor? Pitana andaluška svinja! Vas zgrabim za grlo!«
»Na pomoč!«
»Na pomoč!«
Pretep je bil tu, da se je kar kadilo^ kri je tekla, poklicali so orožnike, odvedli srdita bojevnika.
Od takrat vem, zakaj spremljajo španske vlake vedno orožniki.
M. Zadora.
Ministrova hči slaščičarska vajenka
Iz Budimpešte poročajo: V tukajšnjih družabnih krogih je vzbudila precej senzacije vest, da je hčerka finančnega ministra barona Koranyja, Blanka, ki je lani maturirala, zdaj vstopila kot vajenka v neko znano budimpeštansko slaščičarno. Baronesa Blanka je absolvirala najprej šestmesečen kuharski tečaj in hoče dobiti spričevalo, da bo mogla voditi lastno slaščičarno. Novinarjem, ki so jo interviuvali, je izjavila, da ni nikakršna primadona, a ima načrt izseliti se v Ameriko, kjer bi izdelovala sloveče madžarske slaščice-
rjaški top, ki i tirih. Top postavili pri
»Zal nimamo klobuka vaSe Številke, toda ali ne bi vzeli dva?«
Iz Studencev pri Mariboru
Razstava otroškega vrtca. V tukajšnjem Sokolskem domu so razstavljeni izdelki obiskovalcev otroškega vrtca. V lepo okrašeni sobi so poleg učnih pripomočkov, žog in raznih igrač, razvrščeni izdelkj, ki jasno pričajo, s kakšno vnemo se tudi predšolska deca zanima za ročna dela iz papirja, ilovice itd. In koliko do-fnišljije ima! Višek vsega je pa morje z ladjicami in ozadjem. Razstava bo zaključena v soboto zvečer.
Uspehi osnovnih šol. Na tukajšnji deški osnovni šoli je bilo v šestih razredih vpisanih 162 dečkov. S pozitivnim uspehom jih je zaključilo razred 137 ali 97%, z negativnim pa 5 ali 3%. Šolska knjižnica m izposodila v minulem šolskem letu 124 dečkom 1611 knjig, 80 jih je pa bilo naročenih na »Naš rod« in knjige Mladinske Matipe. Na dekliški osnovni šoli je pa bilo skupijo. 195 učenk. Izdelalo jih je 186 ali 16%, padlo pa 9 ali 4%. Tudi tu je bila šolska knjižnica vse leto dobro obisko-yana. Razen tega so šolarji pridno pose-
Vse v znamenju razorožitve
Ameriška armada je dobila ta-le ga lahko prevažajo po železniških Newyorka in so ga zaenkrat
•je zgrajen na posebnem vozu, da je baje namenjen za obrambo Fort Hancocku (Ne\vjersey).
čali tudi Sokolsko knjižnico, kar priča, da se živo zanimajo za napredek in izobrazbo.
Iz Radvanja
Iz občine. Občinski svet je na zadnji seji razpravljala o raznih tekočih zadevah med drugim tudi o vprašanju elektrifikacije, in je sklenil, naj to vprašanje posebni odsek podrobno prouči in na prihodnji seji poroča. Mesto občinskega tajnika ostane začasno še nezasedeno in bo ta čas vodil tajniške posle g. župan sam. — Popravljanje in nasipovanje radvanjskih cest zelo hitro napreduje, v čemer zasluži sedanja občinska uprava vse priznanje.
Požar. V noči od ponedeljka na torek je začelo goreti v Novi vasi pri posestniku Krivcu. Na še nepojasnjen način se je vnelo gospodarsko poslopje In ogenj je v hipu zajel streho, kar so pa domači takoj opazili in ogenj pogasili. Škoda znaša le kakih 1000 Din.
Halo!
Hato!
Mlado goveje meso ca 500 kg bo prodajal po najnižji ceni po Din 4.— in 5.— v soboto Vinko Pirš (?. stojnica) na Glavnem trgu. Za obilen obisk se priporoča cenj. občinstvu
VINKO PIRŠ.
Halo!
Halo!
''a \
SOKLIČ
T
Maribor
«ndro
lastopnUri se sprejmete
Sirite	..VECER
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril z jutrajšnjim dnem na Glavnem trgu zopet mesarsko stojnico, katero bo vodil moj pomočnik Joško Žnuderl. Na zalogi bom imel prvovrstno meso po najnižji ceni.
Za obilen obisk se priporoča
Žnuderl - Reisman.
Sc^ina
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
ICO
Gambrinova dvorana.
Najlepši senčnati vrt, vedno sveže Tscheligijevo pivo, prvovrstna hrana, dnevno koncert. Sprejemajo se abonenti!	2049
Stanovanje dve sobi in kuhinja
ali ena soba in kuhinja ter eno sobo takoj oddam. Linhartova' ul. 4.	2068
Praktikanta ali praktikantinjo
za pisarno išče tukajšnje industrijsko podjetje. Pismene ponudbe na upravo tega lista pod »Praktikant 2362«. 2068
iščem mlado srno.
Ponudbe naj se iz prijaznosti oddajo v trgovini Hofer, Ulica 10. oktobra 2.
2061
Pozor kuharice.
Kuharica, starejša in poštena oseba.se takoj sprejme. V poštev pridejo le kuharice, katere so že v gostilniških obr-tih delale samostojno in opravljale vsa kuhinjska dela. Vse drugo po dogovoru. Naslov pove upiravništvo lista. 2079
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra itd., gospa
T£KEZi]A ZELEZN1K
soproga uradnika drž. železnic
danes po dolgi mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, 3. julija ob 15. uri iz hiše žalosti Pobrežje Cankarjeva ulica 16 na magdalensko pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana v pondeljek, 4. julija ob 7. uri zjutraj v msgdalenski župni cerkvi.
Pobrežje-Maribor, dne 1. julija 1932.
Blaž Železnik Angela Gustinčič roj. Železnik
e.ektro-mehanik, sin	hčerka
ter ostali sorodniki.
Nasproti sodnije št. 14 II, vrata 8
oddam lepo, zračno, opremljeno sobo s prostim vhodom.	2053
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca. Židovska “lica 12 I.	2070
Sobo,
čisto in zračno, s hrano ali brez, išče tovarniška uradnica. Naslov v upravi lista.	,	2044
Naročnikom in Či	tateljem „Večernika'1 priporočamo ie-le mariborske tvrdke, naše inserente • |		
C* BUdefeldt modna trgovina Maribor, Gosposka ulica 4-6	Tekstilana Biidefeldt Maribor, Gosposka ulica 14	Hranilnica dravske banovine Maribor, Slovenska ulica	Posojilnica f! ,,Narodni dom" | Maribor, Tattenbachova ul. 1 h
Mariborski »V E Č ERNI K« Jutra
iiBiiiffi nnr^innii ur ni
Stran ?.
VOHUNI
Iz tajnih arhivov.
Prišel je prepozno. V predsobi se je spodtaknil ob pijanega vratarja, ko pa je stopil v svojo sobo, je zagledal odprta vrata blagajne, iz katere so izginili vsi važni dokumenti.
Italijani so našli dokumente, ki so jim omogočili vjeti avstrijske agente, ki so pognali v zrak križarko »Leonardo da Vinci«. Odkrili so tudi imena Italijanov, ki so bili v avstrijski službi. Polovili so jih in ustrelili. V blagajni je bilo tudi precej denarja, katerega so podarili obema vlomilcema kot posebno nagrado. Švicarska oblastva so razpisala visoko nagrado za tistega, kdor vjame vlomilce, vendar je ni bil nihče deležen.
Zenski vohun bo vedno ostal zanimiva prikazen, katero obdaja glorija romantike. Legende, ki so nastale okrog Mate Hari in »Mile. Docteur« so najboljši dokaz za to trditev. O praktični uporabljivosti vohunk pa so mnenja raznih tajnih uradov precej deljena.
Pred vsem nimajo tolike možnosti spreminjanja svoje zunanjosti kot njihovi moški tovariši. Vohun že izgleda drugače, če se samo obrije. Za izvršitev naslednje naloge pa si da zrasti brado, ako mu- seveda preostane toliko časa. S tem lahko prevara neizkušenega opazovalca, ne more pa prevarati izkušenega detektiva Scotland Yarda, ki spozna svojo žrtev po obliki nosu, ušes in podobnega.
Celo najboljše lasulje strokovnjak takoj spozna, čeprav si nekateri vohuni prebarvajo lase. Toda tudi ta zvijača ponavadi ne zaleže. Tu imajo ženske prednost, ker so v barvanju las bolj izkušene, in pobarvani lasje pri ženski tudi niso nič sumljivega.
Obliko obraza spremenijo z majhnimi vložki, ki si jih dajo v usta. Toda to je precej neprijetna in nadležna stvar. S pomočjo očal lahko dobimo drugačen izgled. toda žene se vedno bojijo, da bi očala kazile njihovo lepoto. Odpor žen, da bi se napravile grše, kot so v resnici, je za vohunke usodna lastnost, ker pogosto zelo zmanjšuje njihove sposobnosti.
Z uspehom bo vohun nastopil le tedaj, če bo v stanu prepričevalno igrati neko drugo vlogo. Vestno si mora prisvojiti vse podrobnosti izbranega poklica. Mnogo vohunov so vjeli samo radi tega, ker niso poznali podrobnosti, katere bi jim morale biti nekaj samoumevnega. Tipičen primer za to sta Holandca Jannsen in Roos (omenili smo jih v enem prejšnjih poglavij), ki sta bila v službi nemškega tajnega urada in sta obiskovala angleška pristanišča v svojstvu tbbačnih prodajalcev. Svoja poročila sta pošiljala glavnemu stanu pod posebnim ključem, kjer so posamezne vrste cigar pomenile nahajališča bojnih ladij, križark itd. Na nesrečo pa angleški mornarji kakor tudi privatniki ne kadijo preveč cigar. Anglež mnogo bolj ceni pipo in pa cigarete. Na Holandskem so cigare bile tako poceni, da’ so jih vsi sloji kadili, v Angliji pa so bile tako drage, da so si ta luksus lahko privoščili le bogataši in vojni dobičkarji.
Jannsen in Ross sta bila mornarja in sta dobro znala preceniti vrednost vesti, katere sta dobila. Nista pa vedela tega, kar ve vsak potnik s tobakom. Ni jima
v Mariboru, dne i*. Vil. t9,2.
PMfLUnggSMBEtf JUlLHLMIHLM! I l>ll MMBS—i
bilo znano važno dejstvo, da v angleških podeželskih mestih nikdar ne moreš prodati večjih količin cigar. Ko je angleška cenzura pregledovala njune dopise, v katerih sta naročala precejšnje količine cigar, je takoj sumila, da je to neki »ključ* Poizvedovanja na Holanskem so pokazala. da je ta »tvrdka« zelo majhna in da sploh ni v stanu izvršiti tako velikih naročil. V resnici je ta tvrdka bila le skri-va.išče nekemu nemškemu »zbiralcu«. Oba Holandca so aretirali in v londonskem To\vru ustrelili.
Junaški Lody se je tudi izkazal s svojo nestrpnostjo. Izdajal se je za Američana, torej za nevtralca. Neki brzojavki v Švedsko je dodal nekaj besed, ki naj bi izrazile njegovo veselje nad nekim nemškim porazom. Na svetu pa je navada, da se v telegramu pove le najnujneše, sicer so stroški preveliki. Če tedaj kak nevtralec vrže svoj denar skozi okno samo radi tega, da bi izrazil svoje veselje nad porazom neke vojujoče se države, ga to seveda osumi pri cenzuri. Lodyjev telegram v Stockholm je privedel angleško policijo na njegovo sled.
*
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. 4, predstavnik
STANKO DETELA V Mariboru.