Leto 4 / št.92 THE VOICE OF SLOVENIA 20.2.19- AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK 14 - dnevnik, cena S 2.00 THE aC>7Ra:.U\SaWKl*^mEmaEK?-8!«l*H«»T. NEWSPAPER Helena Drnovšek -Zorko v Melbournu in Sydneyu Melbourne. Sydney - Pred dnevi je Aljaž Gosnar. odpravnik poslov RS v Canberri predstavil predstavnikom slovenskih društev, organizacij, verskega središča in medijev novo diplomatsko moč v slovenskem veleposlaništvu v Canberri Heleno Drnovšek - Zorko. V Sydneyu pa jo je seznanil s predstavniki slovenske skupnosti Alfred Brežnik. častni konzul RS. Več o Heleni Drnovšek -Zorko v intervjuju z Marizo Ličan na 10. strani. Foto: F.A. Avstralija predstavila uradne maskote olimpijskih iger 2000 v Sydneyu ' L A . Maskote so narejene po modelih treh prvotnih avstralskih živalih. Od leve: lovač Oliv, k/jiniaš Srd in Millie, kljunasti ježek. Slovensko društvo Sydney Sobota. S. marca od 9.00 ure dalje Teniški turnir Petek. ¡4. marca ob 20.00 uri Koncert akademskega solopevca Dušana Kobala in klavirista prof. Aleksandra Vodopivca Sobota. 15. marca, od 19.30 ure dalje tradicionalno Joiefovanje - igrajo Marimba Koale pošle v dveh in pol dnevih S koalami v predvidene 4,5 milijone nemških mark za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani Ljubljana, 14. 2. 1997 - Koale, ki smo jih v pičlih treh tednih zbrali avstralski Slovenci so pošle v dveh in pol dnevih. Z razstave v Cankarjevem domu. ki traja od 12. do 22. februarja, so jih dobesedno razgrabili. Po Mobitelovin predvidevanjih (ta je glavni organizator prodaje starih medvedkov) naj bi se od 5000 starih medvedkov, ki so jih zbrali v Sloveniji in 500 avstralskih koal zbralo za izgradnjo nove Pediatrične klinike okoli 4,5 milijonov mark. Ker predstavljajo koale 10% celotne količine medvedkov predvidevamo, da bi s tem prispevali avstralski Slovenci za kliniko skoraj pol milijona nemških mark. se pravi okoli 400 tisoč avstralskih dolarjev, kar bi bil rekord vseh časov. Na razstavi je žal prišlo do pomote, ki je prizadela ne samo avstralske darovalce, temveč tudi njihove svojce in prijatelje v Sloveniji. Namreč Mobitel je odstranil vse naše identifikacijske kartončke in sporočila darovalcev, ki so bili obešeni koalam okoli vratu z imeni darovalcev in koal ter z zaporednimi številkami. Tako ni bilo mogoče kupiti določene koale, še manj pa ugotoviti koliko je iztržila posamezna koala. Direktor Mobitela Anton Majzl in vodja marketinga Violeta Zgonik sta se uredništvu Glasa Slovenije in vsem darovalcem zaradi neljubega dogodka opravičila in na treh straneh pojasnila razloge ter potek organizacije razstave. Identifikacijske kartončke so namreč, po Mobitelu. pomotoma odstranile študentke, ki so pomagale pri pripravi razstave. Ob otvoritvi razstave je izšel poseben katalog, kjer je pomoč avstralskih Slovencev za izgradnjo nove otroške klinike omenjena že v uvodu, prav tako pa so v katalogu tudi imena darovalcev. Razstavo je odprl predsednik RS Milan Kučan. Javna dražba, ki bo 28. februarja na TV Slovenija bo. po Mobitelovih sporočilih, potekala drugače kot je bilo prvotno zamišljeno, saj se tudi zbirka 5000 starih medvedkov iz Slovenije naglo zmanjšuje. Obljubili so nam poslati viaeo kaseto te TV oddaje. Akcija "koale" je kljub vsemu uspela, saj je bil njen glavni namen pomagati pri graditvi nove klinike za otroke v Ljubljani. Še enkrat se zahvaljujemo vsem darovalcem koal, sponzorjem in vsem. ki so kakorkoli pomagali. Uredništvo V "Malih oglasih" (glej str. 11) vam nudimo možnost, da čestitate svojcem in prijateljem, slovenskim organizacijam in drugim Velikonočne praznike. _ Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice Na začetku^ Najprej nekaj za dobro voljo Pred dnevi je na moji "telefonski tajnici" zahreščalo: "Why don't you have your telephone on? Why do we have to talk always to those bloody machines? Listen Stanka ...what is happening with Glas Slovenije? Did you bankrupt? Here is my telephone number." Poklicala sem gospoda xy iz Adelaide, (ki se sicer ni predstavil s svojim imenom), našega novejšega naročnika, in mu pojasnila, da Glas Slovenije zaenkrat še ni bankrotiral in da smo se bralcem obdolžili v decembru s 30 stranmi, konec januarja pa z 20, čeprav pravila časopisa določajo le 12 strani po številki, seveda zdaj še enkrat na mesec dodatnih 4 za prilogo Slovenskega društva Sydney. Sicer pa je, odkar izhajamo v Sydneyu od avgusta 1996 do danes, izšla na 12 straneh samo ena številka. Zakaj se pravzaprav sploh zadržujem pri besedah bralca iz Adelaide? Zato, ker mi povpraševanje po časopisu govori, da je potreben in da ga pogrešate če ga ni. Jaz osebno pa sem se že zdavnaj navadila na "vrtiljak" takšnih in drugačnih "napadov" in sem sposobna sprejeti vse. v Cisti računi - dobri prijatelji Zadnje čase se je razvnela med nami razprava ali naj sprejmemo obiskovalce iz Slovenije na hrano in stanovanje in jim nudimo še druge brezplačne usluge ali ne. Gospa Stariha je prva pogumno spregovorila o problemu, o katerem se govori v zakidisju nekaterih krogov naše slovenske skupnosti v Avstraliji. Eni odobravajo njeno pisanje, drugi ne. Glas Slovenije z objavo njenega pisma nikakor ni hotel žaliti posameznike (še najmanj gospoda Danila Čadeža in gospo Cadež iz Tržaškega okteta). Je že tako, da včasih z obtožbami namenjenimi raznim špekulantom ranimo še nedolžne ljudi. Tudi sama bi lahko marsikaj napisala na to temo, saj sem imela še dosti slabše izkušnje kot gospa Stariha in tudi drugi rojaki mi pripovedujejo o svojih. Med nami se šepeta in "ploska" takim kritikam bolj kot si kdo misli, le da si mnogi tega ne upajo povedati na glas. Pisanje gospe Stariha in še nekaterih dopisovalcev pa v bistvu odobravam zato, ker o nas, čisto po domače povedano, doma mislijo, da "smo za luno". Največkrat prihajajo od tam profesionalci, ki so za svoje delo plačani, potem dobijo dnevnice za vsak dan v Avstraliji (v večini primerov), večkrat si celo najdejo tam sponzorje, potem pa še dostikrat dobijo tukaj nekaj denarja od koncertov. Za nameček jih slovenska skupnost -oziroma posamezniki hranijo, vozijo in jim nudijo prenočišče, telefonske in druge usluge. Kdo bi si želel boljši turistični izlet v Avstralijo?! Bolje bi bilo, ko bi naša društva in organizacije skrbele za naše ostarele in vlagale denar za dobrobit naše skupnosti - končno za ohranitev našega slovenskega jezika in naše slovenske biti, saj smo vsa leta delali vse zastonj in vlagali sem in tja razen svojih žuljev še svoj denar. Zdaj, ko smo upokojenci pa tega enostavno ne zmoremo več brez žrtev. Prav zato se mi zdi razprava o tej temi zdrava. Seveda so nam krvavo potrebni kulturniki in drugi rojaki iz domovine in so med nami dobrodošli, vendar naj bodo dogovori z njimi pod enakimi pogoji kot jih imamo mi, ko pridemo v Slovenijo. "Smo veseli, ko pridejo. Plačali bomo polno vstopnino, celo upokojenci" nam je pisala gospa Horvat iz NSW v svojem pismu. "Mi Slovenci v Avstraliji si moramo sami sezidati slovenske klube in cerkve; od tam ne dobimo nobene pomoči, zdaj so nam vzeli še slovenske častne sestre!... Ko pridemo mi tja v Slovenijo smo turisti in ne Slovenci" (op. u.:beri "tujci") je dodala. Človeku se kar pr is tudi, ko na radijskih oddajah posluša osladne zahvale in pozdrave raznih "novinarčkov" iz Slovenije, ki kar javno pozdravljajo in hvalijo kuhinjo oziroma gostoljubnost tega in onega rojaka v Avstraliji. Za vsak slučaj - da bi bili tam spet dobrodošli? Zanimivo je tudi to: ko pride nekdo iz Slovenije so ga naši queenslandski Slovenci takoj pripravljeni sprejeti in mu nuditi zastonj "holiday". Še nikoli pa nisem slišala niti enega samega vabila kakšnemu utrujenemu slovenskemu kulturnemu delavcu iz Avstralije: pridi k nam in se spočij, če si tega ne moreš privoščiti v hotelih. To kar sem zapisala je moje mnenje in se z njim seveda ne strinja veliko drugih rojakov. Oglasite se nam in povejte kaj mislite vi. Odkrit pogovor je zdrav! In konkretno našemu časopisu daje poseben izzivalni čar. Upam, da ne bomo sledili domovini Sloveniji (o tem lahko berete v današnji številki) in nadeli novinarjem in drugim, ki pišejo in radi povedo svoje mnenje, nagobčnike ali pa jim pretili s sodiščem, kot se je zadnje čase uveljavila navada v Sloveniji. Ali si tam enoumje ponovno utira pot in bo (ali je) pisano na kožo tudi nam v Avstraliji? / 7 dni ^¿rtednu Poslovna Slovenija | Ljubljanska Tuba, podjetje Dušana Lajovica iz Sydneya dobila certifikat visoke kakovosti Slovensko gospodarstvo je dobilo še tri certifikate kakovosti, kijih podeljuje certifikatski urad Bureau Veritas Quality International. Ljubljanska Tuba je kot prvo podjetje v Sloveniji pridobilo certifikat za varovanje okolja po standardu ISO 14001. Direktor Tube Milan Gruden je dejal, da jih je v varovanje okolja prisilila tuja konkurenca v Italiji, Franciji, državah Beneluksa, kamor izvozi Tuba več kot polovico svojih embalaž. NLB - najboljša slovenska banka Po anketi revije Business Central Europe, ki jo izdaja uglkedna britanska založniška hiša The Economist v Londonu, je Nova Ljubljanska banka najboljša slovenska banka, sledijo ji SKB banka, Gorenjska banka, Nova kreditna banka Maribor in na petem in šestem mestu Abanka in Probanka. med najboljšimi tujimi bankami v Sloveniji vodi Bank Austria, sledita pa ji Creditanstalt in Volksbank. Mariborski tisk naprodaj Mariborsko okrožno sodišče je objavilo razpis za prodajo poslovne zgradbe Mariborskega tiska, proizvodnega obrata, obrata družbene prehrane, dveh počitniških domov na Pohorju in enega stanovanja. Skupna izklicna cena je približno 2,5 milijarde tolarjev. Splošna plovba kupuje ladjo Portoroška Splošna plovba seje odločila, da bo kljub gmotnim težavam posodobila svoje ladjevje in je že plačala desetino kupnine za dvanajst milijonov dolarjev vredno čezoceanko Western Mariner. To bo osemnajsta ladja Splošne plovbe. Sveže napovedi Tuji analitiki ocenjujejo, daje bila v Sloveniji lani gospodarska rast 4,5-odstotka, da bo letos 2,9-odstotka, inflacija pa 8,3-odstotka. Bo begunjski Elan zakoračil po poti stare slave? V Elanu napovedujejo, da bodo letos končno poslovali z dobičkom, to pa bo med drugim zvišalo njegovo ceno. O prodaji Elana se nenehno govori. Ne ve se koliko bi za svoj lastniški delež zahtevala zagrebška Privredna banka, toda nekateri menijo, daje Elan vreden najmanj 50 milijonov mark. Ker gre Privredna banka trenutno skozi sanacijo, bi se lahko zgodilo, da bi se zaradi dezinvestiranja odločila za prodajo Elana. Razumevajoča Evropa Slovenija je dobila posojilo 53.2 milijona ekujev (66 milijonov dolarjev) za obnovo infrastrukture iz sklada za socilani razvoj Sveta Evrope. Toliko doslej še ni dobila nobena država iz nekdanje Vzhodne Evrope, v katero je sodila tudi SFRJ. Tečajna lestvica z dne 18. februarja 1997 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija 1 AUD 117.90 118.61 Avstrija 1 ATS 12.90 12.98 Hrvaška 1 HRK 25.48 25.64 Nemčija 1 DEM 90.82 91.36 ZDA 1 USD 153.93 154.S5 Italija 100 ITL 9.19 9.25 TRIGLAV Club Limited Na razpolago eno najboljših balinišč v Avstraliji Dobra kuhinja odprta v četrtek, petek, soboto in nedeljo zvečer Bar z igralnico Vam nudi društvene prostore za poroke in druge svečane priložnosti Ph: 9610 1627 Fax: 9823 2522 Three return flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana Trikrat na teden iz Mel bo urna in Sydney a na Dunaj, v Ljubljano in nazaj Lauda telefon: 1 800 642438 ( brezplacni klic) The only line direct to the Heart of Europe ^auda-air ■t-1 coin k s mcfiTS & smfiu coa Edina slovenska mesnica v Sydneyur Še poznate okus dobre kranjske klobase krvavice? TeTefot^ (02) 9747 4028 Polegdrievno svežega mesa vam nudimo tudi odlično prekajeno domačo slanino razne vrste salam in šunk, ter vam pripravimo tudi meso za vašo domačo zabavo Pridite in se prepričajte! Burvvood Rd.Burwood NSVV2134 Prešernov dan Melbourne Največji slovenski kulturni praznik smo praznovali pod geslom "Leto 1997 - leto miru". Ta napis je vodila golobičica z oljko v kljunu. Program je sestavila, nastopajoče naučila in vodila Elica Rizmal, urednica slovenske radijske oddaje na SBS radiu v Melbournu. S programom nas je popeljala do Prešernovih verzov ... "da rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak", preko žalostink, ki pojejo kako so naši mladi fantje morali zapustiti starše, ljubico in iti v boj (Oj, ta vojaški boben ...). Ločitev in misle, da morda vidijo zadnjič svoje drage je napolnila marsikatero narodno pesem. Ni pa rečeno, da so Slovenci le cmeravi narod. Poezije Prešerna, Gradnika, Kajuha, Župančiča so nam priča, da so Slovenci znali prijeti tudi za orožje, kadar jih je okupator predaleč potiskal. Poleg teh poetov je Elica vključila še dela: Menarta, Minatija, Urbanjca, Rihtarja, Seseška in preko njihovih verzov nas je vodila k spravi, ljubezni in ponosu, da smo Slovenci, ki naj bi v srcu dobro mislili. Med vse podane pesmi ali recitacije se je vlekla zlata nitka od nostalgije, želje po svobodi do krika v boj za obstoj. Koje bil cilj dosežen, je v delih naših poetov zavladal mir, ljubezen in ponos. Vsi nastopajoči, od otrok, do mladine in ne tako mladih, so pokazali veliko sproščenost in sposobnost. Kako bi ne, saj so odra navajeni, ker nastopajo skoraj na vsaki slovenski prireditvi, ki se odvija v Melbournu ali drugod po Avstraliji. Za gledalce sta bila novost gosta Sandra Zupane iz Ljubljane in pater Ivo Peran. Sandra kot že priznana pevka, ki sama piše pesmi in jih tudi komponira, nam je zapela z občutkom. Pater Ivo nas je presenetil z igranjem na klavir. Zaigral nam je mojstrsko, saj je študiral glasbo v Ljubljani. Sedaj pa poučuje na reški fakulteti. Nastopili so še: Erik in David Tony, Alenka in Paul Paddle, Kristina in Wendy Cestnik, Lenti Lenko, Vinko Rizmal in g. Gomizelj, Zalika in Tamil Rizmal. Ivanka Škof Začetek nove dramske sezone v Merrylandsu Piše Martha Magajna Člani slovenske igralske družine Merrvlands iz Sydneya smo s piknikom pri Garri-son Pointu blizu Georges Halla proslavili začetek novega leta in nove gledališke sezone, na katero se že pridno pripravljamo. Novo gledališko delo je kmečka burka "Trije vaški svetniki" in upati je, da bo premiera že sredi tega leta. Kot vedno smo zelo ponosni, da so tudi v novi igri več kot polovico vlog zasedli naši mladi, ki igrajo vedno bolj pomembno vlogo v naši Igralski družini. Maškaradni ples Slovenska skupnost na Gold Coustu Sobota, 22. februarja 1997 Burleigh Waters Community Centre 131 Christine Ave., Burleigh Waters Pričetek ob 19.00 uri Za ples igrata Mo in Jenny Nagrade za najbolj originalne maskare, odlična večerja, loterija Za rezervacijo pokličite na: (07) 5526 7745, (07) 5539 5430 Športno priznanje za Roberta Mikuletiča - NSW Sport Federation je imenoval za mladinskega atleta leta 1996 balinarja Roberta Mikuletiča iz Sydneya. (tečbiflKkPterfolja iz Melbourna. študentka zgodovine v Adelaidi zbira za svoj doktorat zgodbe avstralskih Slovencev iz časov druge svetovne vojne in življenja v Avstraliji; obiskala bo tudi Sydney in Canberro; če ji želite pomagati s svojo zgodbo jo lahko pokličete do 26.2. v Melbourne (03) 98505758. po tem datumu pa v Adelaide na (08)82345496. Slovensko športno društvo St. Albans iz Melbourna bo imelo strelsko tekmovanje v nedeljo, 23. februarja od 10.00 ure dalje . Na povabilo Slovenske balinarske zveze Viktorije bodo gostovali balinarji Slovenije v Viktoriji od 25. februarja do 13. marca; pomerile se bodo ženske in moške ekipe. Slovenski narodni svet Viktorije Ink - Odbor za študijski sklad razpisuje dve štipendiji za Viktorijo, vsako v vsoti $ 1000; prošnja mora biti poslana do 1. marca, za več informacij kličite po sedmi uri zvečer na (03) 9850 3551. v Se koale in Slovensko društvo Sydney V prejšnji številki Glasa Slovenije smo objavili prilogo Moomba s spiskom darovalcev koal in poročilom o akciji "koale za novo pediatrično kliniko". Danes nameravamo spregovoriti nekaj več besed o Slovenskem društvu Sydney, kije kupilo 100 koal in jih v društvu na silvestrsko noč prodajalo. Na to idejo so prišli odborniki društva, ki so vso novoletno noč skrbeli, da bi se koale prodale. Tako se je v spisku darovalcev SDS znašlo ne samo 100 koal, ampak še več, saj so nekateri te že prej darovali na društvu. Menimo, da je s tem SDS pokazalo še enkrat pripravljenost, da se pod vodstvom svojega predsednika Jožeta Laha, odbornikov in ne nazadnje članov ljubeznivo in požrtvovalno odzove prošnji za humanitarno pomoč. Pa ne samo to, SDS je pripravljen vedno gostoljubno sprejeti kulturnike, športnike, politike in druge v svoje prostore, organizirati zanje lep sprejem, za nas pa kulturni užitek, in to brez nerganja ali bojkotov, ki so tako značilni za nekatera druga slovenska okolja v Avstraliji. Za akcijo "koale" bi se jim še enkrat zahvalili, vzporedno s tem pa še za spoštovanje, ki ga imajo do našega časopisa, saj ga brezplačno pošiljajo vsem svojim članom. Delo urednice Glasa Slovenije z vodstvom SDS je do sedaj potekalo gladko in korektno in samo želeti je, da bi bilo tako tudi v bodoče. S. G. V enem stavku... Mlada skupina iz Igralske družine Merrvlands V istem parku se je ob istem času nepričakovano znašla še druga velika skupina Slovencev, večinoma iz Primorske. Ti naši rojaki so se na svojem pikniku poslavljali od znanega kulturnega delavca iz Kopra Alberta Primožiča, ki je bil s soprogo nekaj tednov na obisku v Sydneyu. Ob domačih dobrotah in dobri kapljici sta se obe skupini kmalu pomešali in se prav dobro imeli. Obe skupini Slovencev na pikniku in Albert Primožič s harmoniko M. L: Kakšne posle boste opravljali na Veleposlaništvu? H.D.Z-: Ukvarjala se bom predvsem s sodelovanjem s slovensko skupnostjo v Avstraliji, torej s konzularnimi zadevami, tudi s kulturnimi, če bo čas pa bom skrbela za znanstvene povezave, ker pa smo malo veleposlaništvo vsak dela vse. M. L.: V Melbournu in v Sydney it ste se srečali s Slovenci. Kakšni so vaši vtisi? H.D.Z.: Lepi. Srečala sem precej starih znancev, ki sem jih poznala že prej, zdaj pa sem jih videla še v živo. V Slovenski izseljenski matici sem delala deset let in mislim, daje to dobra izkušnja, saj sem bila z mnogimi v pismenih ali telefonskih kontaktih. M.L.: Marsikateri član naše slovenske skupnosti še vedno čuti odpor do Slovenske izseljenske matice. Ali ste to občutili kot bivša sodelavka te organizacije? H.D.Z.: Ne, nisem. Nihče mi ni pokazal, da ima kaj proti meni, ker sem tam delala. Vem. da marsikdo ni bil zadovoljen z Matico, poznam in razumem vse te zadržke in morda celo sovraštvo. Upam, da bomo kljub vsemu v redu delali. M.L.: Znano je, da veliko Slovencev po svetu podpira stranko Slovenskih krščanskih demokratov ali njim sorodnim mišljenikom. Vsekakor manj pa za Liberalno demokratsko stranko, katere predsednik je vaš brat, kije zdaj že drugič izvoljen za predsednika slovenske vlade. Ali to pozitivno ali negativno vpliva na vas, ali na vaš službeni položaj. H.D.Z.: Vem. da precej Slovencev po svetu podpira SKD ali kako drugo stranko, to je razumljivo. Da pa je moj brat predsednik stranke in vlade ... težko ga gledam kot politika in ga težko ocenjujem kot takega, ker verjetno ne bi bila objektivna. Težko ga gledam kot politika in bi raje videla, da bi imel službo, ki bi ga manj obremenjevala, da bi imel več časa za mene in za mojo družino. Midva sva edina otroka v družini in se imava silno rada in se dobro razumeva. V Avstraliji se večkrat spomnim nanj kot na brata in mu želim vse dobro. M.L.: Bi še kaj povedali? H.D.Z.: Upam. da bom spoznala čim več Slovencev in da bomo dobro delali, da bom tudi jaz komu v pomoč. Pogovarjala se je Mariza Ličan Prejeli smo za | objavo m, j Dušan Kobal - solopevec in prof. Aleksander Vodopivec se bosta predstavila Slovencem v Melbournu in Sydneyu Marjana Blaznik, svetovalka iz SIM nam je sporočila, da bosta konec februraja dopotovala s skupino slovenskih otorinologov na Svetovni simpozij v Avstralijo Dušan Kobal in tržaški pianist prof. Aleksander Vodopivec. Ker bosta imela nekaj dni prostih, sta se ponudila, da bi brez obveznosti lahko nastopila za Slovence. Smatramo, daje to edinstvena prilika za avstralske Slovence poslušati slovensko ljudsko pesem in slavospeve v izvedbi dveh vrhunskih izvajalcev, je zapisala Marjana Blaznik. Umetnika sta pripravljena nastopiti, kot rečeno, brez kakršnihkoli zahtev, potrebujeta seveda le klavir. V Sydneyu bosta prosta 4. in 5. marca ter 13. in 14. marca. V Melbournu bosta nastopila v nedeljo. 9. marca po maši v Verskem središču Kew. Dušan Kobal - akademski solopevec, tenor. Poleg številnih solističnih koncertov doma in v tujini deluje tudi v različnih operetnih in opernih vlogah. Trenutno je gost mariborske operne hiše. Prof. Aleksander Vodopivec - skladatelj in pianist. Kot pianist je deloval po celem svetu. V pevskih krogih je spremljal znana imena kot so Jose Carreras, Monserat Cabale, Katia Ricciarelli. Kot skladatelj je bil večla-at nagrajen na Sterijinem pozorju v Novem Sadu ter na Borštnikovem srečanju v Mariboru. Je ustanovitelj, voditelj, skladatelj, ter aranžer prvega slovenskega zamejskega Big-banda. Danes posreduje svoje široko znanje mladim talentom, neutrudni sklada nova dela ter snema za radio Trst A. Kot pianist rad spremlja razne komorne zasedbe in soliste. Kolonija za slovenske umetnike po svetu Slovenska izseljenska matica v okviru "Srečanja v moji deželi 1997" tudi letos organizira likovno kolonijo za slovenske likovne umetnike po svetu pod mentorstvom slikarja prof. Milana Butine. Kolonija bo potekala od 24.6 do 4.7.1997 v Mostu na Soči, kjer je gostitelj slikarjev tamkajšnje Turistično društvo. Vanjo bo sprejetih 7 slikarjev (prednost imajo tisti, ki sodelujejo prvič). SIM bo skupaj s krajevnim organizatorjem poskrbela za bivanje in slikarski material. Prijavnice poslati do 5. maja 1997 na naslov SIM. Cankarjeva 1 /II. Ljubljana 1000 Slovenija. Prijavi priložite najmanj dve fotografiji ali diapozitiva vaših del. Stroške potovanja do Mosta na Soči krijejo udeleženci sami. Vsi prijavljeni umetniki bodo prejeli odgovor do 1. junija 1997. Pred dnevi je Aljaž Gosnar, odpravnik poslov RS iz Canberre, pripravil v Melbournu sprejem za novo sodelavko v Veleposlaništvu RS v Canberri Heleno Drnovšek -Zorko. V Svdnevu jo je v Klubu Triglav predstavil Alfred Brežnik. častni konzul RS v Svdnevu. Sprejema so se udeležili skoraj vsi predstav -niki slovenskih organizacij in medijev, prišli so celo iz oddaljenega Novcastla in VVollongonga. Helena Drnovšek - Zorko je v Canberri nastopila službo prvega sekretarja, kar v diplomatskem jeziku pomeni srednji rang diplomata (in ne tajnice!) Mariza Ličan je s Heleno Drnovšek-Zorko posnela ta pogovor: M.L.: Gospa Helena Drnovšek - Zorko, dobrodošla v Avstralijo. Že nekaj časa ste r Canberri, ali ste se privadili? H.D.Z.: Mislim, da sem se že kar privadila. V Avstralijo sem prišla z družino in imam moža in dva otroka. Našli smo si hišo in otroka sta pričela hoditi v šolo in v vrtec in zadeve se počasi urejajo. Res pa mi vsi zelo pomagajo, tako Slovenci kot tudi celotno avstralsko okolje. Avstralija se mi zdi zelo odprta in mislim, da ne bo težko. KOMERCIALNI GLAS Glas Slovenije uvaja "male oglase99 Odslej lahko v Glasu Slovenije oglašate v oglasih majhnega formata v "malih oglasih": Čestitke (za rojstne dneve, zaroke, poroke, ob sprejemu raznih nagrad, odlikovanj, za praznike kot recimo za Veliko noč intd.) Zahvale (v slučaju smrti intd.) Zaželite srečno pot Rojstva - krsti Posebna obvestila (fotografije lahko priložene) Na tak način lahko oglašajo (enkrat ali večkrat) posamezniki, podjetniki in slovenske organizacije. Odslej obvestila - oglasi slovenskih organizacij kjer gre za finančno pidobitev samo proti plačilu.Izjema so kulturne prireditve ter drugi izjemni primeri. CENE Do 20 besed $ 10.00, vsaka nadaljnja beseda 50 centov. Fotografija dodatnih $ 10.00 Sporočila s priloženim denarnim nakazilom pošljite na naslov Glasa Slovenije P.O. Box 411 Harris Park 2150 NSW Zaradi 14-dnevnega izhajanja časopisa ali morda poštnih zamud in drugih okoliščin morajo biti sporočila poslana vsaj mesec dni pred izidom, ali po dogovoru po telefonu: (02) 98971714 Uprava Obstoječi cenik za komercialne oglase v Glasu Slovenije Komercialni oglasi kot jih že vidite v našem časopisu (v okvirjih, z izdelanim "lay-outom") CENE Enkratno oglaševanje: cela stran $ 180.00 pol strani $ 95.00 četrt strani $ 65.00 osminka strani $ 40.00 Polletno oglaševanje: cela stran $ 1.200 pol strani $ 700.00 četrt strani $ 400.00 osminka strani $ 250.00 Letno oglaševanje: cela stran $ 2.000 pol strani $ 1.200 četrt strani $ 700.00 osminka strani $ 400.00 V primeru, da ima društvo v časopisu letni ali polletni oglas, se lahko tekst v tem oglasu spreminja v določeno objavo. Uprava JMLAlJLJL LASI Opravičujemo se - Štefanu in Mileni Merzel, ker smo v spisku darovanih koal zapisali NSW, namesto VIC, Lojzetu Kmetiču, ker smo zapisali Jože namesto Lojze; Idi Kustec iz Slovenskega društva Sydney ter vsem, ki morda niso bili zapisani v spisku, ker so kartice s koal odpadle. Uredništvo Išče se - 50-letrii Rade Plevčak iz Sydneya, materi je ime Ljubica (če je še živa ima okrog 75 let, oče Zvone pa je umrl okrog leta 1965). Išče ga teta Glavnik Marija iz Ljubljane. Kdor pozna Radeta (ali njegovo sestro Julijano) naj to, prosimo, sporoči na uredništvo Glasa Slovenije, tel.: (02) 989 71714. Želi se srečati s Slovenci - Matjaž Rogelj, evropski računalniški prvak, ki bo v Sydneyu še mesec in ppl, bi se rad srečal z avstralsko slovensko mladino ali s kakšnim računalniškim strokovnjakom. Pokličete ga lahko na številko (02) 9327 7019. Srečno pot - Atu Francu želimo srečno potovanje iz Slovenije v Avstralijo. Upamo, da bomo skupaj praznovali Veliko noč. Njegovi Vse najboljše - Ob 50-tem življenskem prazniku vse najboljše Petru Kropetu. Čestitke tudi soprogi Ivici za njen rojstni dan. Vsi, ki ju imajo radi. Na koncu nekaj za vaše zdravjel Revni a Proti katerikoli obliki revme pijemo tri tedne čaj za ledvice. Dobro je. da po treh tednih prekinemo za teden ali dva in potem spet nadaljujemo s pitjem čaja za ledvice. Ledvice so tiste, ki pri vsaki bolezni ne delujejo v redu. To velja še posebej za revmo. Zato dali časa ne bi smeli jesti nobene mesne juhe. nobene govedine in svinjine, sploh pa ne prekajenega mesa. Tudi pitje alkohola je prepovedano. Zeio pomemben je še žaibljev čaj (po angleško sage);.Kdor ves čas pije žaibljev čaj bo težko zbolel, saj so v njem vsi fermenti za žleze. , V življenju je najpomembnejše: da ne jemo ponovno pogretih jedi. 2. da vedno pijemo žajbljev čaj. 3. da v stanqyanju ni strupov (naftalina, kafre ali sprejev proti muham). i Kjer so v stanovanju takšni strupi, se komajda pozdravi kakšna bolezen. To še posebej velja za revmatična oboljenja. Rudolf Breus Smeh Mladinin humor "r iX-V-TXCy". djudlJLs jVl/T-TX<^. I ■S-^i/^-rrvrLi/n. AOw X/w. i^ci/yc -OCTUAW -vvvci^vcvr s>rL Jtsu... J^SXXSJKXJ snjtl I? Vnučki predlagajo babici, naj se igra z njimi. "Dragi moji bonbončki. kaj bi se pa igrali?" "Živalski vrt. Mi bomo opice, ti pa obiskovalka, ki jih hrani s čokoladami." * "Sem slišal, da bo vaš sin študiral za zobozdravnika;" ' "Ja. čeprav je želel biti ušesni zdravnik." "Kaj pa tem manjka?" "Njim nič. samo ljudje imajo samo dve ušesi in kar 32 zob." # "Le kako sta se vidva poročila, saj sta živo nasprotje?" "To ie samo dokaz, da se nasprotja privlačijo." "No pa mi povej eno nasprotje." "Jaz sem bila noseča. 011 pa ne." /Slovenske-brazde/ GL\S SLO l "ENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic. Alfred Breznik. Stanka Ciregorič in Štefan Merzel Upravni odbor: Dušan l.a/ovic. Alfred Breznik. Stanka Gregor tč Glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregorič Tehnični urednik: Florjan Auscr ¡; Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank. Jožica Gerden. Lojze Košorok. Mart ha Magajna. Vinko Rizinal. Marjan Peršič Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis, namenjen celotni slovenski skupnosti v Avstraliji. Mnenja izražena r njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sumi odgovarjajo za svoje prispevki. Tudi to je A^tralija Slovenci z Gold Coasta smo se predstavili na Dan Avstralije 26. januarja Mestna občina Gold Coast je na Dan Avstralije pripravila veliko ljudsko praznovanje na razsežnem parku pred poslopjem Umetniškega centra in mestne hiše v Surfers Paradisu. Na programu proslave je bilo polno zanimivosti, od svečanosti podelitve državljanstva, koncerta simfoničnega orkestra, športnih tekem dresaže psov. raznih razstav pa do sekanja drevesnih debel, rodeo in še polno drugih aktivnosti. Ena najbolj privlačnih zanimivosti je bil Etnični pavilijon. kjer je sodelovala tudi naša slovenska skupnost. Odločili smo se. da bomo prevzeli oskrbo ene izmed štirinajstih stojnic in predstavili potico ter kranjsko klobaso. Dolgo smo ugibali kakšno slovensko pijačo naj nudimo pa smo prišlo na zamisel, da bomo v kozarcih pomešali cviček z Radensko mineralno vodo in ga prodajali kot slovenski brizganec. Upali smo. da bodo ljudje v toplem sončnem vremenu žejni in jim bo ta pijača prijala. Toda. pravijo, da človek obrača, bog pa obrne. Dežje padal skoraj cel teden ... navzlic dežju pa so. na naše presenečenje, vsi cviček kar radi pili. tudi brez Radenske. In še potice je zmanjkalo. Naša stojnica je bila od vseh najbolje urejena z velikim napisom Slovenija, pod njim pa zastava R Slovenije. Tako smo združili praznovanje Dneva Avstralije s promocijo dežele odkoder smo prišli. Marjan Peršič Mislili ste, da zanesljivo veste, pa vendar ne veste ... Najbolj razširjene zmote sveta Fast food je nezdrava hrana Nesmisel. I3ig mac ni nič bolj zdrav ali nezdrav kot kosilo v restavraciji s tremi zvezdicami. Big mac ima glede na kalorije sicer nekoliko preveč maščob in malo premalo balstnih snovi, zato pa več vitaminov, kalcija in železa kot veliko drugih jedi. ki so desetkrat dražje. Iz Petrovega arhiva - Svdnev 1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad Ček ali "money order" priložen Naslov: Glas Slovenije P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Fax: (02) 989 73213 I Podpisani(a). i Ulica............ I Predel mesta...................................Poštna številka. ! Država............................................Datum.............. I Podpis: Letna naročnina S 50.00 ; polletna naročnina S 30.00 Letalska letna naročnina v prekmorske države S 100.00 J i obvestila Veleposlaništva RS Canberra, obvestila Konzulata RS Sydney. Mag. Dnevnik Delo. Dolenjski lisi. Jana.Večer. Mladina. Primorske novice. Slovenske Brazde. Demokracija. WWW Sloveniji. Krpan. Družina. Nedelja. Naslednik. Svobodna Slovenija. Rodna aiuila. Naša Sloicmta. Sloteima Weekly. SBS radio ter posamezni poročevalci._ Tisti: Florjan Productions /' I. Syitnei